golemina i prekrasna {arena ubavina ja zapra{av mojata majka kako taa se na{la vo golemata soba. "Nebeskite angeli ja donesoa, Laci moj, kako podarok od na{iot sakan Bog Isus Hristos, zatoa {to ti i malata Lonti ste dobri i poslu{ni deca!", mi odgovori taa i me pomiluva po dolgite kadrici. Nikojpat ne gi zaboraviv tie zborovi; tie zasekoga{ ostanaa zapi{ani dlaboko vo mojata du{a. Ve~erta pred Badnik si legnav so prijatna rastreperenost vo du{ata. Site moi mislovni sliki bea povrzani so izgledot na Bo`i}nata Elka i darovite koi gi o~ekuvav Gospod Bog da mi gi podari kako nagradi za mojata poslu{nost i ispolnitelnost. Utroto koga se razbudiv Lonti se' u{te spie{e, a mama i tato ne bea vo spalnata soba. Poglednav kon prozorecot i ne mo`ev da im poveruvam na o~ite. Krupni snegulki pa|aa od neboto. Izripav od postelata i niz prozorecot pred sebe vidov ~udesna gletka. Nasekade se be{e rasposlala prekrasna bela pokrivka. Sekojpat mu se raduvav na snegot. No ovojpat du{ata mi be{e osobeno vesela, zatoa {to toa be{e prviot sneg {to padna ovaa godina, i zatoa {to toa se slu~i tokmu na Badnik. Se oblekov i izlegov vo antreto koe vode{e kon dnevnata soba i kujnata. Iako znaev deka vratata vo dnevnata soba e zaklu~ena se obidov da go proveram toa. Tokmu taka i be{e. Taa be{e zaklu~ena. Otkako pametam, sekojpat od Badnik do no}ta pred Bo`ik taa be{e zaklu~ena za da mo`e, nezabele`ana od nikogo, Bo`i}nata Elka i podarocite da pristignat od Nebeskite viso~ini. Pretpladneto so dedo Jano{ i Lonti vo dvorot napravivme golem Sne{ko. Preostanatoto vreme od Badnik do Bo`i} mi pomina vo nekakva ~udna sostojba na opsenatost vo koja postojano moite misli bea obzemeni od silnata qubopitnost za ona {to treba{e da se slu~i na Golemiot den. Nekolkupati vo videnie vidov edna kru`na `elezni~ka pruga po koja zasileno tatne crvena lokomotiva sli~na na onie za koi mi zboruva{e dedo Jano{ i zad sebe vle~e cela kompozicija vagoni. Prekrasniot voz pominuva{e niz ~udesni predeli koi gi sozdava{e mojata fantazija. Ovaa misla za `elezni~kata pruga i vozot vsu{nost se za~na vo mene otkako edna no}, ne pove}e od edna nedela pred Badnik, na son go vidov toj prekrasen voz i za toa im raska`av na ki{awa i tatko mi Eugen. Otsevte imav samo nekakvo pret~ustvo deka Bog }e ja ispolni mojata `elba, a kako vremeto odminuva{e bev se' posiguren deka toa }e se slu~i, zatoa {to sekoja ve~er pred da si legnam go molev Boga da mi ja ispolni mojata golema `elba. Vo prviot mrak pred Bo`i} snegot povtorno po~na da pa|a otkako pred toa prestana. Koga padna no}ta i se zapalija uli~nite svetilki, gletkata stana ~udesno ubava. Niz prozorecot na sobata go gledav ~udesniot valcer na snegulkite okolu zlatestata svetilkata, a potoa kako tie potonuvaat vo temninata za da im go otstapat mestoto na drugite koi doa|aa od neboto. Vo toj du{even zanes ostanav dodeka ne go slu{nav glasot na mojata majka koj vika{e po mene. Pojdov vo kujnata kade bea sobrani site. Se pozdraviv so site kako {to be{e redot. Najnapred so mama Ana i papa Jano{, potem so ki{awa i tatko mi Eugen, a na krajot ja pregrnav i baknav Lonti. Kako site da go ~ekaa moeto doa|awe.
39