Mladi na Cerkljanskem in lokalna politika

mladi na cerkljanskem in lokalna politika rezultati ankete 1

Cerkljanski mladinski alternativni klub oktober 2014 www.cmakcerkno.net

Vsebinsko kazalo

Uvod ................................................................................................... 5 Demografija ........................................................................................ 7 Mladi in volitve .............................................................................. 8 Spremljanje lokalne politike s strani mladih ...................................... 10 Mladi o lokalni politiki ....................................................................... 14 Zastopajne interesov mladih v lokalni politiki ................................... 20 ZakljuÄ?ek ............................................................................................ 26

Delovanje mladinskega centra podpirata

Uvod

6. avgusta 2014 smo v mladinskem centru C.M.A.K. Cerkno na tu in drugje živeče mlade Cerkljanke in Cerkljane naslovili spletno anketo z naslovom Mladi na Cerkljanskem in lokalna politika. Namen ankete je bil ugotoviti mnenje mladih o lokalni politiki in njenemu zastopanju interesov mladine v Občini Cerkno. Anketa je bila odprta do 29. avgusta 2014.

Naša teza, osnovana na lastnih izkušnjah, je bila, da se vse od ustanovitve Občine Cerkno leta 1994 – če izvzamemo sofinanciranje društev, v katerih so mladi dejavni – Občina Cerkno ni pretirano ukvarjala z mladinsko problematiko oz. z mladimi od 15. do 29. leta starosti. Za mlade na splošno se v tem času situacija ni izboljšala, temveč se je zaradi različnih ekonomskih in drugih dejavnikov kvečjemu poslabšala.

Objavi omenjene ankete je torej botrovalo zanimanje o mnenju mladih Cerkljanov in Cerkljank o tej tezi, s tem da smo jo razdelili na določena področja in vprašanja, ki se nam glede na izkušnje zdijo relavantna in smiselna. Poleg demografije nas je zanimal interes mladih za dogajanje na domačem političnem parketu oz. poznavanje domače politike, njihovo aktivno udejstvovanje pri vplivanju nanjo (npr. pobude) ter oceno, na katerih področjih, zadevajočih mlade, je in na katerih bi morala biti Občina pozorna in jim namenjati več pozornosti.

Tako objave ankete kot tudi njenih rezultatov ni jemati zgolj kot konstruktivno kritiko vseh oblasti od ustanovitve Občine dalje – in z oblastjo ne mislimo zgolj na župane, temveč tudi na vse svetnike in svetnice občinskega sveta – , temveč tudi kot poziv lokalnim odločevalcem in odločevalkam k osredotočanju na mladinsko problematiko ter tudi samim mladim k večji angažiranosti za reševanje njihove lastne sedanjosti in prihodnosti.

5

Rezultati ankete Mladi na Cerkljanskem in lokalna politika torej predstavljajo širšo sliko oz. spekter mnenj tistih, ki so v anketi sodelovali oz. sodelovale. Za dejanske spremembe pa bo potrebno zavihati rokave – tako med mladimi kot tudi med lokalnimi odločevalci in odločevalkami. Smo pripravljeni?

Matjaž Peternelj

6

Demografija

V rezultate ankete smo zajeli odzive mladih od 15. do 29. leta starosti.

Od vseh sodelujočih je na vprašanja odgovarjalo 52 % moških in 46 % žensk, preostanek sodelujočih pa svojega spola ni želelo opredeliti.

Največ sodelujočih ima status študenta (47 %), sledijo zaposleni (27 %), brezposelni (12 %) in dijaki (8 %). Samozaposlenih je 3 % sodelujočih, ostale 3 % pa predstavljajo učenci OŠ in brezposelni izredni študentje.

Na vprašanje, ali živijo na Cerkljanskem ali zunaj nje, je 83 % vprašanih odgovorilo, da živijo na Cerkljanskem, medtem ko jih 17 % živi drugje oz. izven Cerkljanske. Živeče izven Cerkljanske smo povprašali tudi, zakaj ne živijo tu: 55 % jih v rodnem okolišu ne živi, ker tu niso dobili službe, 36 % se jih je preselilo zaradi ljubezni oz. partnerstva, 27 % pa jih pravi, da zaradi ozkogledih ljudi v matičnem okolju. Isti delež (27 %) jih izven Cerkljanske živi zaradi študija, medtem ko se jih je 9 % iz Cerknega izselilo zaradi premalo dogajanja.

Zanimivo pri tem je, da kot razlog za bivanje izven Cerkljanske nihče ni navedel pomanjkanja stanovanj za mlade v Občini Cerkno. Temu lahko botruje dejstvo, da ni služb (kot je tudi odgovorilo 55 % tistih, ki so se iz Cerkljanske izselili). Lastna finančna in gmotna varnost je prvi pogoj za osamosvajanje mladih. Brez nje si je namreč tudi težko zagotoviti lastno stanovanje (najemnina, novogradnja).

V tem primeru lahko špekuliramo, da bi bili rezultati popolnoma drugačni, če bi bila situacija s službami v občini Cerkno boljša in bi več mladih svojo prihodnost videlo v rodni lokalni skupnosti.

7

Mladi in volitve

Zanimal nas je odnos lokalnih mladih do volitev kot enega izmed instrumentov za vplivanje na lokalno politiko in odločitve, ki jih le-ta sprejema.

Najprej smo mlade povprašali po volilni pravici: 91 % vprašanih volilno pravico ima, medtem ko je 9 % nima.

Na vprašanje, če hodijo na lokalne volitve, jih je 72 % odgovorilo pritrdilno, 28 % pa jih na volitve ne hodi. Od tistih, ki se lokalnih volitev udeležujejo, se jih 72 % udeležuje zato, ker menijo, da preko volilnega aparata izražajo svojo voljo (četudi oddajo neveljavno glasovnico), 15 % pa zato, ker menijo, da kandidati, za katere volijo, najbolje vedo kaj je dobro za lokalno skupnost. Ostalih 9 % pa na volitve hodi, ker si želijo, da bi se situacija spremenila na bolje oz. da vidijo »kdo jih bo imel še nadaljnja 4 leta za norca«.

Od deleža mladih, ki na volitve ne hodijo, jih 13 % politika ne zanima in jim je vseeno kdo je na oblasti, 50 % pa jih meni, da so volitve farsa in da kot take ne spremenijo ničesar bistvenega. Od preostalih 38 % pa na volitve ne hodijo, ker ali nimajo volilne pravice ali pa ker menijo, da ne poznajo dovolj dobro ozadja strank, njihovega delovanja pred predvolilnim programom oz. ker aktivnosti v lokalni politiki ne spremljajo dovolj dobro.

Povedano drugače, velik del vprašanih mladih vidi volitve kot instrument, s katerim vplivajo na lokalne odločevalce in odločevalke oz. način izražanja svoje volje preko izvoljenih predstavnikov in predstavnic, pa čeprav to voljo dejansko lahko neposredno izrazijo le vsaka štiri leta. Le majhen del vprašanih mladih na lokalne volitve ne hodi, vendar tega, kot kažejo rezultati, ne moremo pripisati zgolj apatiji, temveč tudi obliki aktivnega upora oz. bojkota volitev, saj nekateri izmed vprašanih verjamejo, da volitve ne prinašajo nikakršnih pomembnih oz. vidnih sprememb.

8

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Volilno pravico: (n = 66)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Hodiš na lokalne volitve? (n = 65)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Na volitve hodim ker: (n = 46)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 bi rad da se situacija spremeni na bolje

hodim, ker: (n4=leta 16) za norca. da vidimNa kdovolitve me bone imel še nadaljnih

svojega mnenja do te tematike rajši ne izrazim, da ne bo kdo užaljen. :) nisem polnoleten nimam volilne pravice ker nisem dovolj stara

9

Spremljanje lokalne politike s strani mladih

Z vzpostavitvijo občinskega informatorja Ukopditi so se vsekakor povečale možnosti spremljanja dogajanja na lokalnem političnem parketu, čeprav je bilo velikokrat slišati kritike, da so te informacije enostranske oz. podane zgolj z ene perspektive, to je trenutno vladajoče garniture.

Vprašanje, zakaj omenjenega informatorja za razlago svojih perspektiv in argumentov niso uporabile tudi druge lokalne politične sile, puščamo odprto – dejstvo je, da bi bila obveščenost občanov in občank o perečih problematikah tako še boljša in bolj uravnovešena.

Dejstvo je tudi, da je obveščenost občanov in občank, upoštevajoč mlade, temelj za kritično in konstruktivno presojo delovanja lokalnih odločevalcev in odločevalk. Zato smo mlade povprašali tudi o njihovem spremljanju dogajanja na lokalnem političnem parketu. Večina, to je 68 % mladih, delovanje odločevalcev in odločevalk spremlja, medtem ko jih 32 % lokalnega političnega dogajanja ne spremlja.

Tisti delež mladih, ki politično dogajanje spremlja, ga spremlja zato, ker je, kot pravijo, od tamkajšnjih odločitev odvisno mnogo stvari, ki vplivajo tudi nanje, njihovo življenje, prihodnost in kariero. Spet drugi pravijo, da zato, ker jim ni vseeno za ta lep kraj in ker jim ni vseeno kam gre davkoplačevalski denar, tretji zato, ker »po predvolilnem programu ne moreš soditi strank«, četrti, po odgovorih sodeč živeči izven Cerkljanske, pa zato, ker jih zanima, kaj se dogaja doma oz. pikro dodano, da vidijo »kdo je trenutno pri koritu in kdo se grebe za prostor pri njem« in »predvsem iz radovednosti, kaj bodo dobrega naredili naši vrli politiki«.

Tisti, ki pa lokalnega političnega dogajanja ne spremljajo, tega ne počno predvsem zato, ker jih politika ne zanima oz. ker je »že tako ali tako vsepovsod preveč politike«. Dogajanja za odločevalsko mizo ne spremlja10

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Spremljaš dogajanje na lokalnem političnem parketu? (n = 62)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Ti je znano kakšne so razlike v nalogah in pristojnostih župana, občinskega sveta in in občinske uprave? (n = 56)

11 03.10.2014

Stran 1 / 1

jo tudi zato, ker so razočarani nad »neodraslostjo akterjev in njihovim egoizmom«, ker imajo občutek, da mladih ni nihče pripravljen poslušati ali pa, ker so zaposleni z drugimi, zanje bolj pomembnimi stvarmi. Spet nekateri pa se od politike zavestno distancirajo, saj tako »bolj mirno živijo«.

Mlade smo vprašali tudi, če vedo, kakšne so razlike v nalogah in pristojnostih župana, občinskega sveta in občinske uprave. Da omenjene razlike poznajo, je odgovorilo 34 % mladih, medtem ko razlik ne pozna 21 % vprašanih. Preostalih 45 % vprašanih pa težko reče, kakšne so omenjene razlike. Povedano drugače, 66 % vprašanim mladim niso povsem znane razlike v nalogah in pristojnostih župana, občinskega sveta in občinske uprave, po čemer lahko sklepamo, da je obveščenost o pristojnostih odločevalcev in odločevalk med mladimi precej slaba.

Glede na pomembnost občinskega sveta in njegovo odgovornost pri odločanju o zadevah, ki se tičejo vseh občanov in občank, nas je zanimalo, koliko od 16 občinskih svetnikov in svetnic mladi poznajo poimensko oz. koliko jih znajo našteti. Skoraj četrtina, 24 %, poimensko ne pozna nobenega svetnika ali svetnice, 11 % jih pozna enega, 13 % vprašanih pa jih zna poimensko našteti dva. Tri občinske svetnike oz. svetnice zna našteti 9 %, isti procent pa velja tudi za štiri in pet naštetih svetnikov in svetnic. Šest članov oz. članic občinskega sveta zna našteti 6 % vprašanih, sedem 4 %, osem pa 7 % vprašanih. Devet svetnikov oz. svetnic poimensko zna našteti 2 % vprašanih, isti odstotek pa velja tudi za deset in enajst prepoznanih sedečih v občinskem svetu. Vseh šestnajst svetnikov in svetnic zna poimensko našteti 2 % vprašanih. Čeprav je bilo pričakovati, da se bo z višanjem števila poimensko naštetih občinskih svetnikov in svetnic nižal odstotek tistih vprašanih, ki jih lahko naštejejo, pa je vseeno skrb vzbujajoč zgornji podatek, da skoraj četrtina vprašanih poimensko ne pozna niti enega svetnika oz. svetnice. Temu verjetno botruje dejstvo, da niso toliko medijsko oz. javno izpostavljeni kot je na primer funkcija župana, a se vseeno poraja vprašanje, zakaj mladi ne znajo poimensko našteti več sedečih v občinskem svetu. Tudi to vprašanje puščamo odprto.

12

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Poimensko od 16-ih obÄ?inskih svetnikov/-ic poznam: (n = 54)

13 03.10.2014

Stran 1 / 1

Mladi o lokalni politiki

Uspešnost vsake lokalne skupnosti vsekakor temelji na nivoju medsebojnega in plodnega sodelovanja, medsebojne pomoči, dobrih idej in, ko je potrebno, tudi konstruktivne kritike. Uspešnosti skupnosti na nivoju lokalne politike botruje tudi nivo politične kulture, učinkovitost občinskega sveta, občinske uprave in župana. Poleg omenjene politične kulture nas je zanimala tudi učinkovitost vseh zgoraj naštetih, seveda na področju mladine.

Na vprašanje, kako mladi ocenjujejo lokalno politično kulturo, ocene »Vredno pohvale« ni dal nihče (0 %), »Zadovoljivo« 6 % ter »Tako tako« 15 %. Oceno »Slabo« je lokalni politični kulturi namenila večina, to je 44 % vprašanih, oceno »Katastrofalno« pa 26 %. Ocene ni podalo 9 % vprašanih mladih. Zakaj je ocena taka kot je, ne bomo špekulirali, dejstvo pa je, da je v krogu občinskega sveta potrebna temeljita samorefleksija vsake tam sedeče osebe.

In kakšna je po mnenju vprašanih mladih učinkovitost občinskega sveta na področju mladine kot so na primer skrb za interes mladih, samoiniciatvno podajanje predlogov, odgovorno sprejemanje ustreznih odločitev, konstruktivno sodelovanje svetniških skupin, komisij in odborov? Tudi tu ocene »Vredno pohvale« ni dal nihče od vprašanih, oceno »Zadovoljivo« jih je dalo 4 %, »Tako tako« pa 15 %. Nadalje je učinkovitost občinskega sveta na področju mladine 40 % vprašanih ocenilo z oceno »Slabo«, s »Katastrofalno« pa 23 % vprašanih mladih. Ocene ni podalo 19 % vprašanih.

Nekoliko bolje je bila na področju mladine ocenjena učinkovitost občinske uprave in župana, na primer upoštevanje potreb mladih v predlogu proračuna, razvojna naravnanost, izvajanje podpornih administrativnih 14

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Kako ocenjuješ lokalno politično kulturo? (n = 54)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Kako ocenjuješ učinkovitost občinskega sveta na področju mladine (skrb za interes mladih, samoiniciativno podajanje predlogov, odgovorno sprejemanje ustreznih odločitev, konstruktivno sodelovanje svetiških , komisij in odborov, ...)? (n = 53)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Kako ocenjuješ učinkovitost občinske uprave in župana na področju mladine (upoštevanje potreb mladih v predlogu proračuna, razvojna naravnanost, izvajanje podpornih administrativnih in upravnih nalog, ...)? (n = 52)

15 03.10.2014

Stran 1 / 1

in upravnih nalog. Prav tako tu ocene »Vredno pohvale« ni dal nihče, oceno zadovoljivo pa je dalo 4 % vprašanih, medtem ko je kot »Tako tako« učinkovitost občinske uprave in župana ocenilo 21 %. Kot »Slabo« je omenjeno učinkovitost ocenilo 33 %, kot »Katastrofalno« pa četrtina vprašanih, to je 25 %. Ocene ni podalo 17 % vprašanih.

Na vprašanje, ali lokalna oblast, torej tako občinski svet kot tudi uprava, stori dovolj za mlade, je pritrdilni odgovor podalo zgolj 2 % vprašanih, medtem ko jih kar 71 % meni, da lokalna oblast ne naredi dovolj za mlade, 27 % vprašanih pa na to vprašanje težko odgovori.

Sorodno z zgornjim vprašanjem nas je zanimalo tudi, v kolikšni meri po mnenju mladih Cerkljanov in Cerkljank lahko lokalna politika sploh vpliva na boljše pogoje za mlade v lokalni skupnosti, in sicer preko ocen od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da lokalna politika ne more vplivati na prej omenjene boljše pogoje, ocena 5 pa, da lahko lokalni odločevalci in odločevalke zelo vplivajo na boljše pogoje mladih na Cerkljanskem. Rezultati so pokazali, da večina vprašanih mladih (56 %) verjame v precejšnjo moč lokalne politike za izboljšanje položaja mladih v lokalni skupnosti, saj je ta delež mladih ta vpliv ocenil z oceno 4. Medtem pa je 20 % vprašanih mladih možnost vplivanja ocenilo z 3, 18 % s 5 ter 6 % z 2. Da lokalna politika ne more vplivati na boljši položaj mladih ne verjame nihče oz. 0 % vprašanih.

Mlade smo povprašali tudi o oceni truda lokalne oblasti (občinskega sveta in uprave) za izboljšanje položaja mladih na relavantnih področjih, ki se jih omenja že leta. Ta področja vključujejo neprofitne najemnine za nova podjetja, zagotavljanje neprofitnih stanovanj, subvencije novim podjetjem, predvsem tistih, ki so jih ustanovili mladi, boljše cestne povezave ter večjo podporo društvom, v katerih delujejo mladi. Vsako področje je bilo moč oceniti na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najmanj truda, 5 pa največ truda. Mladi pri tem vprašanju menijo, da se občinski svet in uprava najmanj trudita za vzpostavitev neprofitnih najemnin za nova podjetja (povprečna ocena 2,0) ter za zagotavljanje neprofitnih stanovanj (povprečna ocena 2,1). Sledijo subvencije novim podjetjem s povprečno oceno 2,2, boljše cestne povezave z oceno 2,6 in večja podpora društvom s povprečno oceno 2,8.

16

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Meniš, da lokalna oblast (občinski svet in uprava) naredi dovolj za mlade? (n = 51)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 V kolikšni meri (od 1 do 5) meniš, da lahko lokalna politika vpliva na boljše pogoje za mlade na Cerkljanskem? (n = 50)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Oceni v kolikšni meri se po tvojem mnenju na spodaj navedenih področjih lokalna oblast (občinski svet in uprava) trudi za izboljšanje položaja mladih? (n = 48)

17 03.10.2014

Stran 1 / 1

Pri tem nas je zanimalo tudi, z ukrepi na katerih izmed zgoraj naštetih področij bi lokalna oblast, se pravi občinski svet in uprava, po mnenju vprašanih mladih najbolj pozitivno vplivala na položaj mladih na Cerkljanskem. Vprašani mladi menijo, da bi lokalna oblast najbolj pozitivno vplivala na položaj mladih z zagotavljanjem neprofitnih stanovanj (povprečna ocena 3,9) in s subvencijam novih podjetij (povprečna ocena 3,8). Sledijo zagotavljanje neprofitnih najemnin za omenjena podjetja in večja podpora društvom (oboje s povprečno oceno 3,7) ter boljše cestne povezave (povprečna ocena 3,5).

Mladi so pri tem vprašanju izpostavili še druga področja, preko katerih bi lahko lokalni odločevalci in odločevalke pozitivno vplivali na položaj mladih v naši lokalni skupnosti. Ta področja med drugim vključujejo razširitev turizma v še več panog, s čimer bi se tudi povečalo število delovnih mest za mlade, vzpostavitev oz. namenjanje sredstev za infrastrukturo, namenjeno mladini, sodelovanje z lokalnimi podjetji in turističnimi ponudniki, več dogajanja po vaseh ter vključevanje mladih v odgovorne naloge.

18

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Z ukrepi na katerem področju bi lokalna oblast (občinski svet in uprava) po tvojem mnenju najbolj pozitivno vplivala na položaj mladih na Cerkljanskem? (n = 45)

19 03.10.2014

Stran 1 / 1

Zastopanost interesov mladih v lokalni politiki

Od ustanovitve Občine Cerkno leta 1994 dalje je bila mladinska problematika premalokrat tema debat v občinskem svetu. Mladinski center C.M.A.K. se je na primer velikokrat zavzemal za odprtje teh debat, vendar smo prevečkrat naleteli na gluha ušesa ali pa zgolj kimanje s strani občinskih svetnikov in svetnic, medtem ko do konkretnih dejanj v večini primerov ni prišlo. Kot rečeno, so bili mladi pri debatah v občinskem svetu velikokrat zapostavljeni, zato smo se v okviru ankete na mlade obrnili tudi z vprašanji glede zastopanosti interesov cerkljanske mladine v lokalni politiki.

Kot prvo nas je zanimalo, v kolikšni meri se lokalna mladež strinja, da na premajhno zastopanost interesov mladih vplivajo razlogi kot so nezainteresiranost in neseznanjenost lokalnih odločevalcev in odločevalk z mladinsko problematiko oz. neaktivnost in pasivnost mladih. Rezultati so pokazali, da vprašani mladi kot »glavnega krivca« za premajhno zastopanost mladih vidijo nezainteresiranost lokalne politike za mladinsko problematiko (povprečna ocena 3,6), sledi pa ji neseznanjenost lokalnih odločevalcev in odločevalk s prej omenjeno problematiko (povprečna ocena 3,4), medtem ko ima po mnenju vprašanih najmanjši vpliv na premajhno zastopanost interesov mladih njihova lastna neaktivnost oz. pasivnost (povprečna ocena 3,3).

Drugi razlogi, ki po mnenju vprašanih mladih botrujejo premajhni zastopanosti njihovih interesov v lokalni skupnosti, so »predvsem nezmožnost normalne komunikacije« ter »preveč videnih napak občinarjev in prerekanje zaradi resnično banalnih – trapastih, nepomembnih reči«, poleg tega pa tudi »ozkoglednost prebivalcev«. Spet nekateri pa menijo, da na zgoraj omenjeno premajhno zastopanost interesov mladih vpliva tudi »sistem volitev, ki ne daje enakih možnosti« oz. »premajhno število mla20

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 V kolikšni meri se strinjaš, da na premajhno zastopanost interesov mladih vplivajo spodnji razlogi? (n = 45)

21 03.10.2014

Stran 1 / 1

dih predstavnikov na političnem parketu«, pogrešajo pa tudi »podajanje predlogov s strani mladih, ki najbolje poznajo svojo problematiko«.

Od odločevalcev in odločevalk tako na občinskem kot tudi državnem nivoju je težko pričakovati, da bodo sami od sebe podajali pobude, ki bodo v korist mladim, zato smo mnenja, da prav aktivacija mladine lahko pripomore k boljšemu reševanju mladinske problematike. S tem namenom smo mlade v anketi povprašali tudi, katere aktivnosti bi po njihovo najbolj vplivale na to, da bi se glas mladih bolje slišal. Največ vprašanih meni, da bi k boljšemu reševanju mladinske problematike najbolje vplivala aktivno vključevanje mladine v lokalno politiko (povprečna ocena 4,4) in samoorganizacija mladih (povprečna ocena 4,3). Malo manj bi na izboljšanje omenjene problematike vplival večji pritisk na lokalne odločevalce in odločevalke (povprečna ocena 3,7), medtem ko bi po mnenju vprašanih najmanj vplivala lobiranje pri posameznikih in posameznicah, ki imajo vpliv v lokalni skupnosti, ter poudarjanje družbenega pomena reševanja položaja mladih v različnih medijih (oboje je dobilo povprečno oceno 3,4).

In s čim bi si še lahko lokalna mladina izboljšala svoj položaj? Poleg že zgoraj omenjenih aktivnosti so vprašani mladi izpostavili tudi druge zanimive poglede. Po mnenju nekaterih s tem, da mladi nekaj pokažejo, dajo nekaj od sebe; tisto nekaj, kar bodo opazili tudi vsi ostali in zaradi tega začeli bolj spoštovati mlade in njihovo delo. Povedano drugače, z lastno aktivnostjo, ki bo v lokalni skupnosti prepoznavna. Poleg tega tudi z iznajdljivostjo, z večjo vnemo in združevanjem ter z boljšo in bolj odločno komunikacijo, s katero »bi izpeljali kakršne si že bodi projekte«. Po njihovem mnenju bi si mladina lahko sama izboljšala svoj položaj tudi preko povezovanja mladinskih društev ter boljšo promocijo njihovih aktivnosti. K omenjenemu vprašanju bi po njihovem pripomoglo tudi javno izražanje mnenj.

Spet drugi, sicer manjšina, pa na celotno vprašanje gledajo bolj pesimistično. Menijo namreč, da sodijo med mlade, ki nimajo nobenih teženj k izboljšanju položaja, saj v kraj kot tak že dolgo ne verjamejo več. Spet drugi pa menijo, da je mladina na Cerkljanskem dovolj aktivna in da dru22

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 V kolikšni meri meniš, da bi spodnje aktivnosti vplivale na to, da bi se bolje slišal glas mladih? (n = 43)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Meniš, da bi mladi morali bolj pritisniti na lokalno oblast za reševanje mladinske problematike? (n = 41)

23 03.10.2014

Stran 1 / 1

gih možnosti za izboljšanje njihovega položaja ni več ter da bi morali tudi javni organi »postoriti kakšno stvar, da bodo pomagali mladim«.

Pri tem vprašanju nas je zanimalo tudi, če domači mladi menijo, da bi morali sami bolj odločno pritisniti na lokalno oblast glede reševanja mladinske problematike, ne glede na orodja, ki bi jih pri tem uporabili. Pričakovano jih je večina, torej 85 %, odgovorilo pritrdilno, 15 % vprašanih pa jih meni, da ne.

Glede na to zgornje vprašanje smo v anketi postavili še temu sorodno vprašanje, in sicer, če so v preteklosti, to je pred objavo ankete, kdaj že neposredno podali kakšno pobudo županu ali kateremu od občinskih svetnikov oz. svetnic. Rezultati so pokazali, da je 32 % vprašanih to že storilo, medtem ko jih večina, se pravi 68 % tega do sedaj še ni storilo.

Položaj mladih bi bilo možno izboljšati tudi preko tako imenovanega participatornega proračuna, torej sistema razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločajo občanke in občani. Zanimalo nas je, če mladi pojem participatornega proračuna poznajo. 20 % vprašanih mladih ga pozna, 32 % je zanj že slišalo, a ne vedo, za kaj točno gre, večina, to je 49 % vprašanih, pa za ta pojem še ni slišalo.

S tem povezanim vprašanjem smo želeli pridobiti še mnenje mladih o tem, če bi morali občani in občanke imeti večji vpliv na odločitve, ki jih sprejema občinski svet, torej odločitve, ki vplivajo na širšo lokalno skupnost. Velika večina, torej 93 % vprašanih, je na vprašanje odgovorilo pritrdilno, 7 % pa negativno. Odgovori torej prikazujejo precejšnjo težjo po demokratizaciji sprejemanja odločitev, ki zadevajo celotno lokalno skupnost. Seveda tu ni govora o demokratizaciji, kot si jo mogoče predstavljajo nekatere politične stranke, temveč dejanskem soodločanju občanov in občank preko različnih orodij, najsi bo to patricipatorni proračun ali pa samoorganizirane mestne/vaške skupnosti. Demokracijo moramo namreč razumeti izven okvirov predstavništva in »soodločanja na vsake štiri leta«.

24

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Si že kdaj neposredno podal/-a kakšno pobudo županu ali kateremu izmed občinskih svetnikov/-ic? (n = 41)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Poznaš pojem "participatorni proračun"? (n = 41)

www.1ka.si

Mladi na Cerkljanskem in lokalna oblast

ANALIZA - Grafi Zbiranje podatkov je potekalo od 6.8.14, 18:19 do 30.9.14, 19:33 Meniš, da bi morali občani in občanke imeti večji vpliv na odločitve, ki jih sprejema občinski svet in ki vplivajo na širšo lokalno skupnost? (n = 41)

25 03.10.2014

Stran 1 / 1

Zaključek

Rezultati ankete Mladi na Cerkljanskem in lokalna politika so pokazali, da so vprašani mladi precej nezadovoljni z reševanjem mladinske problematike na lokalnem nivoju, čeprav lahko sklepamo, da bi podobne rezultate dobili tudi za državni nivo. Raziskava Mladina 2010 namreč pravi, da velika večina mladih od 15. do 29. leta starosti politiki ne zaupa in da le-ta ne predstavlja njihovih interesov.

Rezultati naše ankete zatorej niso presenetljivi, a ne zgolj zaradi splošne klime med mladimi v državi kot jo opisuje prej omenjena raziskava Mladina 2010. Kot je bilo že omenjeno drugje v rezultatih te ankete, strukturiranega in načrtovanega reševanja mladinske problematike na Cerkljanskem že od same vzpostavitve Občine Cerkno ni bilo, s tem pa tudi mladi niso dobili občutka, da bi bilo lokalnim oblastem mar zanje.

Vse prevečkrat se mlade potiska na stranski tir – mogoče zato, ker so pregovorno apatični in ne prinašajo volilnih glasov? Pa so res apatični?

Kot kaže naša raziskava, niso; kar se kaže kot apatija je lahko pravzaprav nezaupanje v obstoječi politični sistem.

Ne da bi dajali potuho lokalnim odločevalcem in odločevalkam pa je po drugi strani seveda vseeno potrebno priznati, da bi se morali tudi sami mladi bolje organizirati, se izpostaviti ter javno izraziti svoja mnenja oz. poglede ter občinskemu svetu v obravnavo in sprejem predlagati rešitve, ki bi izboljšale njihov položaj v naši lokalni skupnosti. Tudi rezultati so pokazali, da večina vprašanih še ni dalo nobene pobude bodisi županom ali občinskim svetnikom oz. svetnicam. To je vsekakor potrebno spremeniti. Če pa gre za zgoraj omenjeno nezaupanje v obstoječi politični sistem, je tega pač potrebno začeti spreminjati do te mere, da ne bo izključeval nikogar in bo pravičen do vseh.

26

In čeprav je to že izrabljena floskula, pa vseeno drži kot pribita: zgolj govorjenje o spremembah (ali če smo že pri tem, reševanje anket) ne bo pripeljalo nikamor. Lokalne oblasti pa bi pri reševanju omenjene problematike morale sodelovati in mlade poslušati, predvsem pa vzpostaviti pogoje, kjer bi mladi dobili možnost lastnega razvoja ter uveljavljanja svojih idej, ki bi konec koncev tudi pripeljale do zaposlitev oz. bolje rečeno samostojnega in odgovornega življenja. Mladi bi se v tem primeru vsekakor sami znašli. V nasprotnem primeru pa bodo priložnosti za osamosvajanje in boljše življenje iskali drugje.

Si tega kot lokalna skupnost res želimo?

27

www.cmakcerkno.net