20/76
CENTRALNA ISTILNA NAPRAVA DOMŽALE – KAMNIK d.o.o., Domžale Poro ilo o delu C N v letu 2009; marec 2010.
Preglednica 8. Koli ine odpadne vode - 2009. 2009
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december AVG / mesec AVG/dan STD SUM MIN MAX N
MM Nožice Kamnik
dotok C N izra un
m3 1 297.302 341.857 358.495 328.735 279.867 311.571 333.195 267.099 248.685 283.805 320.491 333.871 308.748 10.151 33.404 3.704.971 248.685 358.495 12
m3 2 619.163 631.955 619.193 698.468 585.402 641.208 632.227 535.753 506.345 542.494 612.758 678.120 608.590 20.008 57.198 7.303.085 506.345 698.468 12
dotok+tehnološki odve no blato povratki merilec C1 do C6 m3 3 628.644 641.488 631.836 714.125 605.199 656.704 653.586 554.953 521.926 559.483 632.597 688.344 624.074 20.517 55.900 7.488.884 521.926 714.125 12
m3 4 5.653 5.611 8.211 11.559 14.895 10.703 16.317 14.060 10.470 12.100 14.932 7.021 10.961 360 3.710 131.531 5.611 16.317 12
iztok C N merilec
preliv po B (razlika) dotok - iztok
m3 5 588.120 600.656 594.087 658.631 589.352 603.322 621.521 536.696 507.141 547.241 592.261 667.166 592.183 19.469 46.175 7.106.194 507.141 667.166 12
m3 6 31.043 31.299 25.107 39.837 15.846 37.886 10.706 18.257 14.785 12.242 20.497 10.954 22.371 735 10.435 268.457 10.706 39.837 12
Legenda k tabeli (Preglednica 8): KOLI INA ODPADNE VODE – 2009 (izvor podatkov so redne dnevne meritve odpadne vode na mernih mestih): 1. MM Nožice: koli ine, sprejete iz ob ine Kamnik, merjene na Mejnem mestu v Nožicah; 2. Dotok C N: merjen z doplerjevim merilnikom ISCO dotok+povratki; meritve pretoka dokaj to ne (izra un: upoštevan delni odštevek meritve povratkov; vklju en tudi preliv po mehanski stopnji 3. Odvišno blato: koli ine so izra unane mese no iz izvedenih trenutnih meritev pretoka odv. bl. po linijah; 4. Iztok C N: venturi element, UZ meritev višine, merilna negotovost pri 95% stopnji zaupanja +- 3%. Iztok C N = iztok pre iš ene vode v recipient; Venturi korito (ISO 4359). Visoka maksimalna koli ina odvišnega blata (14.932 m3/mesec) je posledica pove anega odvajanja blata iz I. biološke stopnje v mesecu novembru 2009 zaradi visoke usedljivosti in prisotnosti nitastih mikroorganizmov. 5. Preliv po B: Dotok – iztok: razlika med dotokom in iztokom; koli ina predstavlja razbremenjeno vodo ob padavinah po primarnem usedalniku (B objekt); V letu 2009 sta v doto nem rpališ u obratovali 1x rpalka ro no, 1x rpalka avtomatsko, tretja rpalka pa je bila tudi vklopljena na avtomatsko, ob dolgotrajnejših padavinah pa je bila izklju ena. Pomeni, da smo delali z manj preliva po primarnem usedalniku, saj smo iz on-line meritev razbrali, da ob padavinah ni bistvenega u inka na iš enju, e vode istimo mehansko, saj so vklju eni tudi recikli, to je tehnološki povratki. Ob padavinah so v dotok vklju eni tudi vsi mo no obremenjeni interni recikli sistema z visoko koncentracijo suspendiranih snovi, KPK in dušika in v primeru razbremenjevanja prihaja celo do ve jih obremenitev z mehansko iš eno vodo kot v primeru direktnega razbremenjevanja dotoka (Preglednica 19). Zato v asu velikih prilivov ob dežju spustimo skozi mehansko stopnjo samo prvi naliv, ostalo se razbremenjuje. Po projektu C N hidravli no ne more sprejeti na biološke stopnje ve kot 330 l/s, ker so sekundarni usedalniki II. biološke stopnje zgrajeni samo za sušni dotok in sprejem ve je koli ine odpadne vode lahko rezultira v slabši kakovosti iztoka zaradi izplavljanja biološkega blata iz sekundarnih usedalnikov.
POROCILO_09