program_ciscenja_ccn_dk_2012 by Aleksander Sokler

JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE – KAMNIK d.o.o.,

JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. Študljanska 91 1230 Domžale Domžale, 2011-11-11

PROGRAM ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE ZA LETO 2012

Odobrila: direktorica dr. Marjeta Stražar, univ.dipl.biol.

Pripravil: vodja laboratorija dr. Meta Levstek, univ.dipl.ing.kem.ing.

Domžale, november 2011

Stran 2/40

Stran 3/40

Stran 4/40

Stran 5/40

Stran 6/40

KAZALO:

POTRDITEV PROGRAMA ČIŠČENJA ODPADNE VODE ZA LETO 2012 S STRANI OBČIN…… 1

2-6

OSNOVNI PODATKI ....................................................................................................................... 8 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE................................................................................................... 8 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ..................................................................................................... 8 1.2.1 Seznam občin............................................................................................................................ 8 1.2.1 Seznam aglomeracij ................................................................................................................... 8 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE................................................................ 9

2 3 4

naseljA in številO prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe ....................... 14 DOLŽINA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA................................................................................. 14 KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................ 14 4.1 KOMUNALNE ČISTILNE V UPRAVLJANJU .............................................................................................. 14 4.2 PREVZEM BLATA IZ KČN.......................................................................................................................... 14 4.3 PREVZEM BLATA IZ MKČN....................................................................................................................... 14 4.4 OBDELAVA, PREDELAVA IN ODSTRANJEVANJE BLATA ...................................................................... 14

5 6

GREZNICE .................................................................................................................................... 15 KOLIČINE ODPADNE VODE........................................................................................................ 15 6.1 PODATKI O KOLIČINI KOMUNALNE ODPADNE VODE, KI NASTAJA NA OBMOČJU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ............................................................................................................................................................ 15 6.2 PODATKI O KOLIČINI INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE, KI SE ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO .. 15 6.3 NAPRAVE, KI ODVAJAJO INDUSTRIJSKO ODPADNO VODO V JAVNO KANALIZACIJO ..................... 15

7 8 9 10 11

VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE KANALSKIH VODOV.................................................................. 15 UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE KOLIČIN PADAVINSKE ODPADNE VODE................................ 15 PREDVIDENI STROŠKI PROGRAMA .......................................................................................... 16 Vzpostavljene evidence............................................................................................................... 16 Kontrolni seznam......................................................................................................................... 17

Stran 7/40

OSNOVNI PODATKI

1.1

PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE

Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode NAZIV: JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE-KAMNIK, D.O.O. (JP CČN) NASLOV: ŠTUDLJANSKA CESTA 91, 1230 DOMŽALE ID DDV: SI18604692 ODGOVORNA OSEBA: DR. MARJETA STRAŽAR KONTAKTNA OSEBA: DR. META LEVSTEK TELEFONSKA ŠT: 01 7246 503 E-POŠTA: LEVSTEK@CCN-DOMZALE.SI ORGANIZACIJSKA 1-JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * *Opomba: Organizacijska oblika v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993): 1 – JAVNO PODJETJE 2 –REŽIJSKI OBRAT 3 – KONCESIONIRANA GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA 1.2

OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

1.2.1

Seznam občin

JP CČN izvaja javno službo čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin in Komenda. Storitev odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih vod izvaja JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. Tabela 2: Seznam občin

IME OBČINE

ID OBČINE

Domžale Kamnik Mengeš Trzin Komenda

11026761 11027733 11027091 21427969 21427802

1.2.2

Seznam aglomeracij

Podatke o priključenih aglomeracijah bodo posredovali izvajalci javne službe odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda.

Stran 8/40

1.3

PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

Občinski predpisi, na podlagi katerih se izvaja javna služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v posamezni občini ter način spremljanja dela izvajalca javne službe, so podani v naslednjih predpisih. Predpise glede zagotavljanja izvajanja javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode bo podalo podjetje JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda), kateri so izvajalci javne službe za področje kanalizacije oz. za izvajanje javne službe odvajanja odpadnih vod. Tabela 3: Občinski predpisi izvajanja javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode: OBČINA

Domžale

PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah

DATUM OBJAVE 12.09.1994

11026761

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 14/1994

09.09.1994

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 17/1994

15.05.2002

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 2/2002

20.10.2011

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 12/2011 OBJAVA

PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA DATUM JAVNE SLUŽBE OBJAVE ODLOK O GOSPODARSKIH 19.06.1996 JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DOMŽALE 08.12.1997

ODLOK O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA

MID OBČINE OBJAVA

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 9/1996 URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 11/1997

28.03.2008

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 4/2008

27.05.2009

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 6/2009

Stran 9/40

OBČINA Mengeš PREDPIS O DOLOČITVI DATUM IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE OBJAVE Odlok o preoblikovanju javnega 19.07.1994 podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah Odlok o spremembah in 12.09.1994 dopolnitvah odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava 24.05.2002 Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah 11.11.2011

PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI MENGEŠ

DATUM OBJAVE 25.09.1995

11027091

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 9/1994

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 14/1994 URADNI LIST RS, ŠT. 45/2002 URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, ŠT. 7/2011 OBJAVA

30.04.2008

URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, ŠT..5/1995 URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, ŠT. 9/2000 URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, ŠT. 5/2001 URADNI LIST RS, ŠT. 42/2008

19.02.2009

URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, ŠT. 2/2009

13.10.2010

URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, ŠT. 10/2010

28.02.2000 25.09.2001

ODLOK O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA

MID OBČINE OBJAVA

Stran 10/40

OBČINA Trzin PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah

PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI TRZIN ODLOK O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA

DATUM OBJAVE 19.07.1994

12.09.1994

MID OBČINE OBJAVA

21427969

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 9/1994

URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE, ŠT. 14/1994

24.05.2002 URADNI LIST RS, ŠT. 45/2002 3.11.2011

URADNI VESTNIK OBČINE TRZIN ŠT:8/2011

DATUM OBJAVE 16.04.2008

OBJAVA URADNI VESTNIK OBČINE TRZIN, ŠT. 3/2008

19.12.2007

URADNI VESTNIK OBČINE TRZIN, ŠT. 11/2007

11.03.2009

URADNI VESTNIK OBČINE TRZIN, ŠT. 3/2009

27.7.2010

URADNI VESTNIK OBČINE TRZIN, ŠT. 6/2010

Stran 11/40

OBČINA Kamnik PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI KAMNIK ODLOK O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA V OBČINI KAMNIK ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH IN ODPADNIH PADAVISNKIH VODA

MID OBČINE

11027733

DATUM OBJAVE

OBJAVA

09.09.1994

URADNI LIST RS, ŠT. 54/1994

24.05.2002

URADNI LIST RS, ŠT. 45/2002

11.11.2011

URADNI LIST RS, ŠT. 90/2011

DATUM OBJAVE

OBJAVA

30.07.1994

URADNI LIST RS, ŠT. 47/1994

30.04.2008

URADNI LIST RS, ŠT. 42/2008

02.07.2009

URADNI LIST RS, ŠT. 64/2009

14.5.2010

URADNI LIST RS, ŠT. 38/2010

Stran 12/40

OBČINA Komenda MID OBČINE PREDPIS O DOLOČITVI DATUM OBJAVE IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Odlok o preoblikovanju javnega 09.09.1994 podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah Odlok o spremembah in 24.05.2002 dopolnitvah odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava 28.10.2011 Domžale-Kamnik v družbo po zakonu o gospodarskih javnih službah PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA DATUM OBJAVE JAVNE SLUŽBE SKLEP O IZVAJALCU GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V OBČINI KOMENDA ODLOK O ODVAJANJU IN 26.07.2007 ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE VODE ODLOK O SPREMEMBAH IN 18.06.2009 DOPOLNITVAH ODLOKA O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE VODE ODLOK O SPREMEMBAH IN 13.08.2009 DOPOLNITVAH ODLOKA O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE VODE SKLEP O IZVAJALCU 13.08.2009 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VOD V OBČINI MENGEŠ ODLOK O ČIŠČENJU 25.9.2010 KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA

21427802 OBJAVA URADNI LIST RS, ŠT. 54/1994

URADNI LIST RS, ŠT. 45/2002 URADNE OBJAVE GLASILA OBČINE KOMENDA, ŠT. 6/2011

OBJAVA URADNE OBJAVE GLASILA OBČINE KOMENDA, ŠT. 4/2004

URADNE OBJAVE GLASILA OBČINE KOMENDA, ŠT. 6/2007 URADNE OBJAVE GLASILA OBČINE KOMENDA, ŠT. 5/2009

URADNE OBJAVE GLASILA OBČINE KOMENDA, ŠT. 7/2009

URADNE OBJAVE GLASILA OBČINE KOMENDA, ŠT. 8/2010

Stran 13/40

NASELJA IN ŠTEVILO PREBIVALCEV, KATERIM SE ZAGOTAVLJAJO STORITVE JAVNE SLUŽBE

Podatke o naseljih in številu prebivalcev posredujejo izvajalci javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. 3

DOLŽINA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA

Podatke o dolžini kanalizacijskega sistema posredujejo izvajalci javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. 4

KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE

4.1

KOMUNALNE ČISTILNE V UPRAVLJANJU

Podjetje JP CČN Domžale-Kamnik, d.o.o. ima v upravljanju eno komunalno čistilno napravo s katero upravlja. ID KČN je 10009. Tabela 7: Komunalne čistilne naprave ID KČN 100009 4.2

X 470274

Y 108190

ALI JE KČN OPREMLJENA ZA SPREJEM IN ODBELAVO BLATA Z DRUGIH ČN? [DA/NE] DA

PREVZEM BLATA IZ KČN

JP CČN ima direktno sklenjeni dve pogodbi za čiščenje odpadne vode, ki v načelu vključujeta tudi prevzem blata iz KČN, ki sodijo pod obvezno javno službo in sicer s KP Kamnik, d.d. (pogodba št. 65/05; z dne 21.06.2005) in s JKP Prodnik, d.o.o. (letna naročilnica). Za Občino Komenda odvoze blata iz MČN izvaja pogodbeni izvajalec KP Kamnik, d.d.. Evidence o prevzemu ter predvidenih dovozih blata iz KČN bodo posredovali izvajalci javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. 4.3

PREVZEM BLATA IZ MKČN

Evidence o prevzemu ter predvidenih dovozih blata iz MKČN bodo posredovali izvajalci javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. 4.4

OBDELAVA, PREDELAVA IN ODSTRANJEVANJE BLATA

Priloga: Načrt ravnanja z blatom je vključen v Načrt ravnanja z odpadki , 2011-11-09 (Priloga 3). Ker JP CČN nima v upravljanju ostalih čistilnih naprav, nimamo vzpostavljene evidence o virih in količinah nastalega Stran 14/40

odvečnega blata, ki ga sprejemamo kot odpadek. V poglavju 1 načrta so navedene vrste in predvidene količine odpadkov, ki vključujejo tudi blato iz ČN. V nadaljevanju je predstavljen postopek ravnanja z blatom. 5 GREZNICE Podatke posredujejo izvajalci javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. 6

6.1

KOLIČINE ODPADNE VODE

PODATKI O KOLIČINI KOMUNALNE ODPADNE VODE, KI NASTAJA NA OBMOČJU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

Celotna predvidena količna komunalne odpadne vode, ki nastaja na območju izvajanja javne službe in jo bo JP CČN sprejela v čiščenje, je podana na podlagi prodane pitne vode za preteklo leto. V letu 2012 ne predvidevamo bistvenih sprememb. JP CČN bo predvidoma sprejela v čiščenje ca. 3,1 mio m3 komunalne odpadne vode. Od celotne količine na dotoku na CČN, ki bo predvidoma okoli 7 mio m3, bo ca. 3.100.000 m3 odpadne vode iz gospodinjstev vključno z malim gospodarstvom, ki ima komunalno odpadno vodo. Razliko do 7 mio m3 prispevajo industrijske odpadne vode (cca. 750 tisoč m3), padavinske in tuje/infiltracijske vode. 6.2

PODATKI O KOLIČINI INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE, KI SE ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO

Količina sprejete industrijske odpadne vode je podana na osnovi podatkov o pritečenih količinah preteklega leta. Podatki za posamezni vir so pridobljeni na podlagi merilcev pretoka odpadne vode ali prodane pitne vode z upoštevanjem lastnih virov vode. Skupno letno količino industrijskih odpadnih vod, ki jih bo JP CČN sprejela v letu 2012 ocenjujemo na okoli 750.000 m3. 6.3

NAPRAVE, KI ODVAJAJO INDUSTRIJSKO ODPADNO VODO V JAVNO KANALIZACIJO

V prilogi je priložen seznam naprav, katerih odpadna voda se čisti na CČN Domžale-Kamnik (priloga 7) 7

VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE KANALSKIH VODOV

Podatke posredujeta izvajalca javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda. 8

UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE KOLIČIN PADAVINSKE ODPADNE VODE

JP CČN ni upravljavec kanalizacijskega omrežja, zato ne more vplivati na zmanjševanje količine padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. V projektu nadgradnje CČN, ki predvideva izboljšano čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, je predvideno tudi povečanje kapacitete sprejema količin odpadne vode, ki bo vključevalo sprejem večje količine deževnih vod (do 2.200 m3/uro), kar bo pozitivno vplivalo na izboljšanje stanja sprejemnega vodotoka Kamniška Bistrica. Na dotoku CČN beležimo letno okoli 3 mio m3 padavinskih in tujih vod (od skupaj 7 mio m3), ki bi jih bilo nujno izločiti iz sistema, ker bremenijo CČN s hidravliko in ne sodijo na biološko čistilno napravo. Skupaj s komunalnima podjetjema JP Prodnik in KP Kamnik smo pristopili k aktivnemu iskanju virov infiltracijskih vod in zmanjševanju vtoka padavinskih vod. Stran 15/40

PREDVIDENI STROŠKI PROGRAMA

Predvideni stroški izvajanja programa čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2012 so podani na podlagi Poslovnega načrta JP CČN za leto 2012 in finančne realizacije v letu 2011. V stroških so vključeni stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, amortizacija, drugi proizvajalni stroški, splošni stroški. Stroški izvajanja storitev so ocenjeni v poslovnem načrtu za 2012 v višini 2.546.693 €, ki so skupni stroški izvajanja programa čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključno z industrijsko odpadno vodo. 10

VZPOSTAVLJENE EVIDENCE

V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/2011) imamo vzpostavljeno evidenco o prevzemu komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih in obstoječih greznic ter komunalnih in skupnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata, količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav, stroških in cenah OGJS za čiščenje odpadne vode. Ostale evidence posredujejo izvajalci javne službe odvajanja odpadnih voda: JKP Prodnik, d.o.o. (za Občine Domžale, Mengeš in Trzin) in KP Kamnik, d.d. (za Občino Kamnik) ter za Občino Komenda Režijski obrat Občine Komenda (oznaka * v tabeli 8). Tabela 8: Vzpostavljene evidence v skladu z 19. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/2011) EVIDENCA O: NASELJIH, KJER SE ZAGOTAVLJA STORITVE JAVNE SLUŽBE STAVBAH, KI SO PRIKLJUČENE NA JAVNO KANALIZACIJO STAVBAH, IZ KATERIH SE KOMUNALNA ODPADNA VODA ODVAJA V KANALIZACIJO, KI NI JAVNA KANALIZACIJA, IN ČISTI V MALI KOMUNALNI ČISTILNI NAPRAVI ALI ZBIRA V NEPRETOČNI GREZNICI STAVBAH, KATERIH KOMUNALNA ODPADNA VODA SE ODVAJA V MALO KOMUNALNO ČISTILNO NAPRAVO STAVBAH, KATERIH KOMUNALNA ODPADNA VODA SE ODVAJA V OBSTOJEČO GREZNICO STAVBAH, KATERIH KOMUNALNA ODPADNA VODA SE ZBIRA V NEPRETOČNO GREZNICO OBJEKTIH IN NAPRAVAH SEKUNDARNEGA IN PRIMARNEGA OMREŽJA KOMUNALNIH, SKUPNIH IN MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH NAPRAVAH, KI ODVAJAJO INDUSTRIJSKO ODPADNO VODO V JAVNO KANALIZACIJO PRIKLJUČKIH STAVB NA JAVNO KANALIZACIJO CELOTNI KOLIČINI ODVEDENE IN PREČIŠČENE KOMUNALNE ODPADNE VODE CELOTNI KOLIČINI ODVEDENE IN REČIŠČENE INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE KOLIČINAH OBDELANEGA, PREDELANEGA IN ODSTRANJENEGA BLATA KOLIČINI KOMUNALNE ODPADNE VODE, PREVZETE S PRAZNJENJEM NEPRETOČNIH GREZNIC UTRJENIH POVRŠINAH, ZA KATERE ZAGOTAVLJA ODVAJANJE PADAVINSKE

VZPOSTAVLJENA

NI VZPOSTAVLJENA

OPOMBA – OPIS STANJA

x x x

Stran 16/40

EVIDENCA O: VODE IZDANIH POTRDILIH IN STROKOVNIH OCENAH PO PREDPISIH, KI UREJAJO EMISIJO SNOVI PRI ODVAJANJU ODPADNE VODE IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV STROŠKIH IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

VZPOSTAVLJENA

NI VZPOSTAVLJENA

OPOMBA – OPIS STANJA

samo za čiščenje (CČN Domžale-Kamnik)

KONTROLNI SEZNAM

TABELE Tabela 1 Tabela 2 Tabela 3 Tabela 4 / priložen seznam

DA/NE DA DA DA NE

Tabela 5 / priložen seznam

Tabela 6

Tabela 7 Tabela 8

DA DA

PRILOGE Priloga 1

Priloga 2

Priloga 3 Priloga 4

DA NE

Priloga 5

Priloga 6

Priloga 7 Priloga 8

DA NE

KOMENTAR

Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda

Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda

NAČRT RAVNANJA Z BLATOM Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda Podatke sporočajo JKP Prodnik, d.o.o., KP Kamnik, d.d., Režijski obrat Občine Komenda

Domžale, dne 11.11.2011

Stran 17/40

PRILOGA 3

NAČRT RAVNANJA Z ODPADKI vključno z Načrtom ravnanja z blatom

Načrt ravnanja z odpadki je izdelan skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS št. 34/2008 – 21. člen) in Uredbo za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov (Ur.l. RS št. 62/2008 - 19. člen).

Načrt izdelal: dr. Meta Levstek, univ.dipl.inž.kem.inž Pregledal: Peter Cerar, dipl. ing. kem. teh., spec. vodenja Odobril: Direktorica: dr. Marjetka Stražar, univ. dipl. biol.

Datum: 2011-11-09

Stran 18/40

KAZALO 1 2

Vrste, izvor in predviden postopek obdelave odpadkov .......................................................... 20 Vrsta in največja možna zmogljivost naprave in uporabljene tehnologije.............................. 23 2.1 2.2

VRSTA NAPRAVE ................................................................................................................................ 23 ZMOGLJIVOST NAPRAVE ................................................................................................................... 24

3 Izvajanje predpisanega obratovalnega monitoringa in morebitnih drugih oblikah nadzora nad obremenjevanjem okolja.............................................................................................................. 25 4 Produkti obdelave in možnostih nadaljnje uporabe ter vrste in deleži preostankov glede na količine vhodnih odpadkov in ravnanje z njimi................................................................................. 27 5 Predvideni okoljevarstveni ukrepi za preprečitev nenadzorovanih vplivih na okolje............ 28 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6 5.7 5.8

6 7

SPREJEM ODPADKOV V ČIŠČENJE .................................................................................................. 28 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI.................................................................................................... 28 UREDITEV EMISIJE NEPRIJETNIH VONJAV, PRAHU IN LAHKEGA MATERIALA ........................... 28 ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE OPREME IN OBMOČIJ NAPRAVE................................................... 29 IZVAJANJE UKREPOV PRED NEZAŽELENIMI MIKROORGANIZMI .................................................. 29 HIGIENSKI NADZOR NA OBMOČJU NAPRAVE ................................................................................. 29 REDNI TEHNIČNI PREGLED NAPRAVE IN PRIPADAJOČE OPREME.............................................. 29 UKREPANJE V PRIMERU EKOLOŠKE NESREČE IN POŽARA ......................................................... 29

Ukrepi za izpolnitev pogojev v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje 30 izpolnjevanje zahtev za umeščanje naprave v okolje ............................................................... 31 7.1 SPLOŠNI POGOJI ................................................................................................................................ 31 7.2 UREDITEV ODPADNIH IN IZCEDNIH VODA ....................................................................................... 31 7.3 UREDITEV EMISIJE NEPRIJETNIH VONJAV...................................................................................... 31 7.4 NEUGODNOST IN NEVARNOST ......................................................................................................... 31 7.4.1 Emisijami prahu, lahkimi materiali in nastajanjem aerosolov......................................... 31 7.4.2 Hrupom in prevozom materiala....................................................................................... 31 7.4.3 Pticami, glodavci in insekti ............................................................................................. 31 7.4.4 Požarno varnostjo ............................................................................................................ 32

Program monitoringa obdelave odpadkov ................................................................................ 32 8.1.1 8.1.2 8.1.3

Kontrola sledenja delovanja predpriprave / mehanske stopnje ....................................... 32 Kontrola sledenja delovanja anaerobne biološke stopnje ................................................ 32 Kontrola sledenja delovanja aerobne biološke stopnje.................................................... 34

9 Program monitoringa kakovosti ................................................................................................. 34 10 Opis čiščenja in odvajanja odpadnih vod.................................................................................. 35

Stran 19/40

Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki Ur List RS 34/2008 21. člen 1 VRSTE, IZVOR IN PREDVIDEN POSTOPEK OBDELAVE ODPADKOV V tabeli (Tabela 1) so navedene klasifikacijske številke,naziv in predvidena količina odpadkov, postopek obdelave, vrsta odpadka, naziv potencialnega oziroma obstoječega dobavitelja odpadkov, ki se obdelujejo na CČN DK in sicer po postopku: R1 (uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije) ter po postopku R3 (recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem ali drugi postopki biološkega preoblikovanja) D8 (biološka obdelava, ki ni določena drugje v prilogi Uredbe o ravnanju z odpadki Ur.List RS 34/2008, pri kateri nastajajo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov pod D1-D12). Tabela 1: Predvidena vrsta in količina odpadka, ki se lahko obdela na CČN DK zap. Klasifik. Naziv odpadka Vrsta Največja Št. številka odpadka letna načrtovana količina odpadkov za predelavo (tone) 1 02 01 03 Odpadna rastlinska BRO-RASTL. 30 tkiva 2 02 03 01 Mulji pri pranju, BRO-RASTL. 30 čiščenju, lupljenju, centrifugiranju in ločevanju 3 02 03 04 Snovi, neprimerne za BRO-RASTL. 700 uporabo ali predelavo 4 02 03 99 Drugi tovrstni odpadki BRO-RASTL. 30 5 02 04 03 Mulji pri čiščenju BRO 30 odpadne vode na kraju nastanka 6 02 06 03 Mulji pri čiščenju BRO 30 odpadne vode na kraju nastanka 7 02 07 01 Odpadki pri pranju, BRO-RASTL. 30 čiščenju in mehanskem drobljenju surovin 8 02 07 02 Odpadki pri destilaciji BRO-RASTL. 30 žganih pijač 9 02 07 04 Snovi, neprimerne za BRO-RASTL. 100 uporabo ali predelavo 10 02 07 05 Mulji pri čiščenju BRO 30 odpadne vode na kraju nastanka 11 02 07 99 Drugi tovrstni odpadki BRO-RASTL. 30 12 03 03 05 Mulji tiskarskih barv BRO 30 (deinking) iz recikliranja papirja 13 03 03 10 Vlakninski rejekti BRO 30 (izvržki) in mulji vlaknin, polnil in premazov iz mehanske separacije 14 03 03 11 Mulji pri čiščenju BRO 30 odpadne vode na kraju nastanka, ki niso

Potencialni/obstoječi Postopek predelave dobavitelj odpadka R;D - koda

R3/R1

Kemis

R3/R1

Kemis, Eta, Kanal

R3/R1

Kemis, Eta, Kanal

R3/R1 R3/R1

Kemis, Eta, Kanal Eko-Teh

R3/R1

pooblaščen zbiralec

R3/R1

pooblaščen zbiralec, Fructal

R3/R1

pooblaščen zbiralec, Fructal

R3/R1

pooblaščen zbiralec

R3/R1

pooblaščen zbiralec

R3/R1 R3/R1

pooblaščen zbiralec Ecoles plus, Kemis

R3/R1

Karton Količevo

R3/R1

Karton Količevo

Stran 20/40

zap. Klasifik. Št. številka

Vrsta odpadka

Največja letna načrtovana količina odpadkov za predelavo (tone)

Potencialni/obstoječi Postopek predelave dobavitelj odpadka R;D - koda

BRO

R3/R1

pooblaščen zbiralec

BRO

R3/R1

pooblaščen zbiralec

BRO

R3/R1

Tosama Domžale, Svilanit

Druga organska topila, pralne tekočine in matične lužnice Odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso v 08 04 09* Mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso v 08 04 11* Vodni mulji lepil tesnilnih mas, ki niso v 08 04 13* Mulji iz naprav za ločevanje olja in vode

Lek Mengeš (samo odpadki, ki vsebujejo metanol in etanol) Lek Mengeš (samo odpadki, ki vsebujejo metanol in etanol)

BRO

R3/R1

Brest Pohištvo, Ecoles plus, Papigal Jakopin, Kemis

BRO

R3/R1

Brest Pohištvo, Ecoles plus, Papigal Jakopin, Kemis

BRO

R3/R1

Brest Pohištvo, Ecoles plus, Papigal Jakopin, Kemis

500

Bioplus, Ekol, Eso, Ecoplus,Eko-Teh, Ecoplus,Papigal Jakopin, Kemis, H2O 2000, Kanal, Saubermacher, TonalitFeroden Bioplus, Ekol, Eso, Ecoplus,Eko-Teh, Ecoplus,Papigal Jakopin, Kemis, H2O 2000, Kanal, Saubermacher, TonalitFeroden pooblaščen zbiralec

Naziv odpadka

navedeni pod 03 03 10 Mulji, ki vsebujejo krom, zlasti pri čiščenju odpadne vode na kraju nastanka Mulji, ki ne vsebujejo kroma, zlasti pri čiščenju odpadne vode na kraju nastanka Mulji pri čiščenju odpadne vode na kraju nastanka, ki niso navedeni pod 04 02 19 Vodne pralne raztopine in matične lužnice

04 01 06

04 01 07

04 02 20

07 05 01*

07 05 04*

08 04 10

08 04 12

08 04 14

13 05 02*

13 05 07*

Z oljem onesanžena voda in naprav za ločevanje olja in vode

1.500

16 03 06

BRO

R3/R1

16 10 02

NNO

2.500

Eko-Teh, Ekol, Kemis, Ekoles plus, Papigal Jakopin, Grameh

19 06 04

BRO

R3/R1

Eso, Kanal, Papigal Jakopin, Ekol

19 07 03

BRO

2.000

R3/R1

Snaga Maribor, CRO Vrhnika, Ekol, Papigal Jakopin,Zmrzlikar

19 08 05

Organski odpadki, ki niso navedeni pod 16 03 05 Odpadne vodne raztopine, ki niso navedene pod 16 10 01 Pregnito blato iz anaerobne obdelave komunalnih odpadkov Izcedne vode iz odlagališč, ki niso navedene pod 19 07 02 Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda

BRO

1.000

R3/R1

Prodnik, JKP Vrhnika, Ekopretok, Ekol, Fležar, JKP Komunala Vodice, Kanal, KPK Kamnik, Kraški vodovod Sežana,

Stran 21/40

zap. Klasifik. Št. številka

Naziv odpadka

Vrsta odpadka

Največja letna načrtovana količina odpadkov za predelavo (tone)

Potencialni/obstoječi Postopek predelave dobavitelj odpadka R;D - koda

Papigal Jakopin, Saubermacher, SKP Litija, Mežan Bioplus, Kanal, AGJ Rebernik, Ecoplus, Ekopretok,Ekol, Eko-Teh, Eso, GP Trojane, Prodnik, Grameh, Kemis, Kostak,KPK Kamnik, Papigal Jakopin, Rohrblitz, Saubermacher, Skrbinjek-Tonalit, VOKA Nova Gorica, Mežan, Vogrinec s.p. Eso, Kanal, Papigal Jakopin, Ekol, Eko-Teh, Rohr-blitz, Biotera, Ecoplus

19 08 09

Masti in oljne mešanice BRO iz naprav za ločevanje olja in vode, ki vsebujejo le jedilna olja in masti

3.500

R3/R1

19 08 12

BRO

2.000

R3/R1

19 08 14

BRO

3.000

R3/R1

Eso, Kanal, Papigal Jakopin, Ekol, Eko-Teh, Rohr-blitz, Biotera, Ecoplus

33 34 35

19 09 02 19 09 03 20 03 03

BRO BRO NNO

30 30 500

R3/R1 R3/R1 D8

pooblaščen zbiralec pooblaščen zbiralec DARS

20 03 04

Mulji iz bioloških čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda, ki niso navedeni pod 19 08 11 Mulji iz drugih čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda, ki niso navedeni pod 19 08 13 Mulji pri bistrenju vode Mulji pri dekarbonaciji Odpadki iz čiščenja cest Greznični mulj

BRO

17.000

R3/R1

20 03 06

BRO

R3/R1

Adco dixi, AGJ, Agrogradnja,Bioplus, Ecoplus, Ekopretok, Ekol, Ecoplus,Eso, Fležar, Prodnik, GP Trojane, Grameh, H2O 2000, JKP Vrhnika, KPK Kamnik, Merkur, Papigal Jakopin, Rohr-blitz, Saubermacher, Vogrinec s.p., Mežan pooblaščen zbiralec

Odpadki pri čiščenju Komunalne odpadne vode skupaj Legenda za vrsta odpadka:

35.110

BRO – biološko razgradljiv odpadek, klasifikacijske številke skladno z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov Ur.List RS: 62/2008 BRO – RASTL, biološko razgradljiv odpadek, ki je rastlinskega izvora. ŽSP – živalski stranski proizvod NO – nevarni odpadek, klasifikacijska številke skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki Ur.List RS 34/2008. NNO – nenevarni odpadek, klasifikacijska številke skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki Ur.List RS 34/2008

Stran 22/40

Tabela 2: Pregled skupne in dnevne količine predvidenih odpadkov glede na vrsti odpadka Skupaj po vrsti odpadka Skupna letna količina Skupna dnevna količina [ton/leto] [ton/dan]

skupaj vsi odpadki skupaj BRO (brez RASTL.) skupaj BRO-RASTL. skupaj ŽSP skupaj nevarni odpadki (NO) skupaj nenevarni odpadki (NNO) 20 03 04 + 19 08 05 skupaj po R3/R1 skupaj po D8

35.110 29.030 980 0 2.100 3.000 18.000 30.010 5.100

96,1 79,5 2,7 0,0 5,8 8,2 49,3 82,2 14,0

Iz tabel (Tabela 1 in Tabela 2) je razvidno, da je skupna predvidenega količina sprejema vseh odpadkov enaka 35.110 ton/leto oz. 96 ton/dan in je pod zmogljivostjo naprave, kjer znaša letna količina 36.000 ton/leto oz. 98 ton/dan. Po postopku R3/R1 se bo tako odstranilo 82,2 ton/dan in po postopku D8 pa 14,0 ton/dan. Količina nevarnih odpadkov (NO) je enaka 2.100 ton/leto oz. 5,8 tone/dan, količina nenevarnih odpadkov (NNO) je enaka 3.000 ton/leto oz. 8,2 ton/dan. Količina grezničnih gošč (20 03 04) in mulji iz čistilnih naprav (19 08 05) skupaj je enaka 18.000 ton/leto oz. 49,3 ton/dan. 2

VRSTA IN NAJVEČJA MOŽNA ZMOGLJIVOST NAPRAVE IN UPORABLJENE TEHNOLOGIJE

VRSTA NAPRAVE Obdelava biološko razgradljivih in ostalih odpadkov (v nadaljevanju odpadek) se v celoti izvaja na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik (v nadaljevanju CČN DK). CČN DK je ena večjih komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji, ki čisti komunalne in industrijske odpadne vode s področja Domžal, Mengša, Trzina, Kamnika in Komende. Čistilna naprava je konvencionalnega tipa, projektirana za odstranjevanje ogljika iz odpadne vode. Je klasična mehansko-biološka čistilna naprava z anaerobno digestijo blata in koriščenjem bioplina na bioplinskih motorjih. Projektirana zmogljivost dvostopenjske CČN je 200.000 PE s povprečnim pretokom 20.921 m3/dan odpadne vode (podatki monitoring 2010). Dejanska obremenjenost čistilne naprave je nižja od projektirane, kar omogoča tudi doseganje nitrifikacije v večini časa. V letu 2010 je povprečna obremenitev na dotoku skupaj z dovozi znašala 104.958 PEKPK (podatki monitoring 2010). Vrednost parametrov na iztoku iz CČN DK niso nad mejnimi dovoljenimi koncentracijami za sekundarno čiščenje. Iz slike (Slika 1) je razviden zračen posnetek naprave . Čiščenje odpadne vod ki priteče po skupnem kanalu s sočasno obdelavo odpadkov pripeljanih na lokacijo CČN DK s cisternami se izvaja v treh fazah: 1. faza - predpriprava/mehansko čiščenje, kjer se v sistemu grobih, finih grabelj in peskolova izločijo večji delci, v primarnem usedalniku pa usedejo delci večji od 1 µm. Iz primarnega usedalnika nato sledita 2 postopka obdelave odpadkov. Usedli delci iz primarnega usedalnika se kot surovo blato prečrpajo v 2. fazo - anaerobno čiščenje, kjer se odpadki v mezofilnem anaerobnem postopku predelajo v bioplin. Zgornji del iz primarnega usedalnika pa se prelije v 3. fazo – aerobno biološko čiščenje, kjer se odpadki odstranijo na način aerobne oksidacije in vgradnje v novo celično biomaso. CČN DK sprejema in obdeluje le odpadke, katerih številke so skladne s klasifikacijskimi številkami navedenimi v OVD dovoljenju za obdelavo odpadkov (klasifikacije številke so navedene skladno z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov Ur.List RS: 62/2008 in Uredbo o ravnanju z odpadki Ur.List RS 34/2008).

Stran 23/40

Slika 1: Zračni posnetek JP CČN DK.

ZMOGLJIVOST NAPRAVE Proizvodnja zmogljivost procesa čiščenja odpadnih vod ob sočasni obdelavi odpadkov na CČN DK je bila določena na podlagi izračunov dejanske obremenjenosti CČN DK in maksimalnega sprejema odpadnih vod za obdelavo odpadkov do meje, ko je še pričakovati varno in zanesljivo obratovanje celotnega procesa čiščenja za zagotavljanje zahtevanih zakonodajno predpisanih vrednosti. Pri sedanji konfiguraciji procesa čiščenja na CČN DK in ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter podobremenjenosti procesa čiščenja je izračun pokazal, da je maksimalni dovoljen sprejem in obdelava odpadkov možna v obsegu do 98 ton/dan oziroma 36.000 ton/leto. Od tega: 83 ton/dan oziroma 2.988 ton/leto z namenom predelave biološko razgradljivih odpadkov v bioplin (R3/R1) po načinu predpriprave/mehansko – anaerobnem postopku ter 15 ton/dan oziroma 5.475 ton/leto z namenom odstranjevanja odpadkov (D8) po načinu predpriprave/mehansko - aerobnem postopku. Izračun zmogljivosti naprave za predpripravo/mehansko čiščenje (1. faza obdelave): Namen predpriprave/mehanskega čiščenja je izločitev nečistoč iz odpadne vode zaradi namena varovanja strojno-mehanske opreme za čiščenje odpadne vode. V sistemu grobih, finih grabelj in peskolova se iz odpadnih vod izločijo vse večje nečistoče in pesek, ki se kot odpadek z ustrezno klasifikacijsko številko odpelje na uničenje. Izločene maščobe se dozirajo v sistem predelave v bioplin (2. faza). V primarnem usedalniku se usede primarno blato (suspendirane snovi, ki se nahajajo v odpadni vodi) in sekundarno blato, ki nastane kot stranski produkt pri aerobnem čiščenju odpadne vode. V primarnem usedalniku se tako izloči do 30% vhodne obremenitve KPK, ki se nato kot zgoščeno primarno blato črpa v anaerobna gnilišča. Ostalih 70 % KPK nato preide v aerobni postopek čiščenja kjer se cca 67% KPK obremenitve vgradi v novo celično biomaso, ki se kot odvečno sekundarno blato usede in izloči v primarnem usedalniku ter nato skupaj s primarnim blatom črpa v anaerobna gnilišča. Največji dovoljen sprejem odpadkov je dejansko vezan na zmožnost predelave odpadkov po anaerobnem postopku in odstranjevanja odpadkov po aerobnem postopku. Zmogljivost naprave za predelavo odpadkov po anaerobnem postopku (2. faza obdelave): Stran 24/40

Izračun zmogljivosti naprave po anaerobnem postopku je temeljil na izračunu obremenitve anaerobnega blata v anaerobnih gniliščih. Maksimalna zmogljivost obremenitve anaerobnih gnilišč je 0,10 kgKPK/kgVSS.dan pri čemer je zagotovljena zadostna pregnitost surovega blata, kar se rezultira v dobrem učinku strojnega zgoščanja pregnitega blata zaradi nizke vsebnosti organske snovi in zadostni produkciji bioplina. V fazi predpriprave/mehanskega čiščenja se tako pri količini 83 ton/dan s povprečno koncentracijo 37.000 mgKPK/L kot primarno in sekundarno blato (surovo blato) izloči in dozira v anaerobna gnilišča dodatnih 37 ton/dan blata, ki se razgradi do bioplina. V primeru, da na CČN DK ne bi sprejemali v obdelavo odpadkov, bi bilo zgoščenega surovega blata 108 ton/dan s povprečno koncentracijo 67.167 mgKPK/L. Obremenitev anaerobnega blata je v tem primeru enaka 0,07 kgKPK/kgVSS.dan. Pri tej količini dodanih odpadkov je izračunana obremenitev gnilišč pod 0,10 kgKPK/kgVSS.dan in tako še lahko pričakujemo stabilno obratovanje. Zmogljivost naprave za odstranjevanje odpadkov po aerobnem postopku (3. faza obdelave): Izračun zmogljivosti naprave po aerobnem postopku je temeljil na izračunu obremenitve aktivnega blata v aerobni biološki stopnji do meje, ko proces nitrifikacije še varno obratuje, to je 0,15 kgBPK5/kgMLSS.dan. Izračun obremenitev CČN DK v letu 2010 je bilo na dotoku (brez dovozov) enako 0,10 kgBPK5/kgMLSS.dan. V letu 2010 smo na CČN DK sprejeli 27.832 ton odpadkov, kar je dvignilo obremenitev na 0,13 kgBPK5/kgMLSS.dan. Največji dovoljeni sprejem odpadkov je tako 5.475 ton/leto oz. 15 ton/dan s povprečno obremenitvijo odpadka 37.000 mgKPK/L, pri čemer bo dnevna obremenitev enaka 0,15 kgBPK5/kg MLSS.dan. 3

IZVAJANJE PREDPISANEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA IN MOREBITNIH DRUGIH OBLIKAH NADZORA NAD OBREMENJEVANJEM OKOLJA

CČN DK ima od leta 2001vpeljan in certificiran sistem varovanja okolja po ISO 14001, ki vključuje vso veljavno okoljsko zakonodajo in lastno zastavljene cilje za izboljšanje kakovosti okolja. Cilj sistema je nadzorovanje in varovanje okolje na vseh segmentih to je: 1. voda (poraba pitne vode, poraba vodnjaške vode, emisije prečiščene vode v Kamniško Bistrico, emisije prelivne vode v Kamniško Bistrico, obdelava odpadkov) 2. tla (komunalni odpadki, nevarni odpadki, mastne krpe, odpadna olja…, dehidrirano blato) 3. zrak (emisije dimnih plinov, smrad in bioplin) 4. surovine in energija (poraba kemikalij, strojnega olja, kurilnega olja, električne energije) 5. ostalo (hrup, elektromagnetno valovanje, urejena okolica) Za vsak zgoraj imenovan okoljski vidiki, se tako izvajajo uradno predpisane meritve in interne meritve, ki se jih določi način in periodika kontrole. Na CČN DK se izvaja predpisani obratovalni monitoring v skladu z naslednjimi uredbami: 1. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/1996 in spremembe 29/2000, 106/2001, 74/2007, 54/2011 ), 2. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/1996, in spremembe 90/1998, 31/2001, 62/2001, 45/2007, 105/2010), 3. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. št. 47/2005 in 45/2007), 4. Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008), 5. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS št. 32/2006 in spremembe 98/2007, št. 62/2008 in 53/2009), 6. Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur.l. RS št. 62/2008), 7. Uredba o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ( Ur.l. RS št 70/1996 in spremembe Ur.l. RS, št. 71/2000, 99/2001, 17/2003, 105/2008), 8. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS št 70/1996 in spremembe Ur.l. RS, št. 45/2002, 105/2008), Stran 25/40

Poročila o monitoringu se hranijo še najmanj 5 let po koncu obdelave odpadkov.

OBRATOVALNI MONITORING ODPADNIH VOD V proces čiščenja odpadne vode vstopajo vse odpadne vode, ki pritečejo po kanalizacijskem sistemu, pripeljani odpadki, vse tehnološke vode, ki nastanejo v procesu čiščenja in vse meteorne vode, ki se zbirajo na lokaciji CČN DK. Obratovalni monitoring na mestu dotoka zajema vse vode, ki pritečejo po kanalu in sprejem odpadkov na lokaciji dovoz 1/2. Na iztoku iz CČN DK pa se analizira vpliv vseh odpadih vod in sprejetih odpadkov na kvaliteto iztoka. Obratovalni monitoring odpadnih voda izvaja pooblaščen izvajalec skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje, Ur.l.RS,št. 54/2011 ter veljavnim OVD dovoljenjem. Glede na zmogljivost CČN DK, t.j 200.000 PE, je v Pravilniku in OVD dovoljenju predpisano 24 meritev na leto. Čas vzorčenja reprezentativnega vzorca je 24 ur. Poleg tega se izvajajo tudi meritve predpisanih E-PRTR parametrov ker je CČN DK večja od 100.000 PE in kot taka zavezana za poročanje. Odvzem vzorcev monitoringa se zavede v Dnevnik obratovanja CČN DK. Poleg rednega monitoringa CČN DK kontinuirno preko on/in line merilnikov na iztoku CČN spremlja delovanje procesa čiščenja. Porabo pitne in vodnjaške vode se dnevno nadzoruje preko merilnikov pretoka.

MERITVE EMISIJE snovi v zrak Emisije iz malih in srednje velikih kurilnih naprav ter iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno močjo manj kot 50MW in nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem: V skladu s Poročilom o emisiji snovi v zrak z dne 5.3.2010, številka LET 20090185, izvajalca ZVD Ljubljana in Uredbe o emisiji v zrak iz malih in srednje velikih kurilnih naprav (Ur.list RS,34/07 in 81/07) in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno močjo manj kot 50MW in nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem (Ur.list RS,34/07) in 81/07) ter Pravilnika o prvim meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.list RS 105/08) ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.list RS, 70/96), se za obstoječe objekte obratovalni monitoring izvaja vsako drugo koledarsko leto. Monitoring se izvaja na štirih mestih, pri treh toplovodnih kotlih in plinskem motorju: Kotel 1* (ni predmet meritev ker ne obratuje več kot 300 ur nas leto) Kotel 2 Kotel 3 Kotel 4 Motor na bioplin.

Emisije iz silosa za rejekt vodo ter izpust iz biofiltra V skladu s Poročilom o emisiji snovi v zrak z dne 12.8.2010, številka LET 20100161, izvajalca ZVD Ljubljana in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur.list RS 31/07, 70/08, 61/09) ter Pravilnika o prvim meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.list RS 105/08) se za obstoječe objekte obratovalni monitoring izvaja vsako tretje koledarsko leto. Monitoring se izvaja na štirih mestih, pri treh toplovodnih kotlih in plinskem motorju: Izhod iz biofiltra za čiščenje onesnaženega zraka v dehidraciji Izhod iz silosa rejekt vode.

Stran 26/40

MERITVE EMISIJE NEPRIJETNIH VONJAV, PRAHU IN LAHKEGA MATERIALA Emisije neprijetnih vonjav se bodo merile skladno s prepisom, ki ureja emisijo vonjav v okolje. V primeru potrebe se bo naredil tehnični sistem za omejevanje vonjav iz naprave.

MERITVE HRUPA V skladu s Poročilom o hrupu v okolju z dne 19.8.2008, številka LFIZ-20080163-DS/M, izvajalca ZVD Ljubljana in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.list RS, 105/05) in Pravilnikom o prvim meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.list RS, 70/96) ter Pravilnikom o spremembah Pravilnika o prvim meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.list RS, 45/02), se za obstoječe objekte obratovalni monitoring izvaja vsako tretje koledarsko leto. Monitoring se izvaja na mestih: TP NN (transformatorska postaja) Dehidracija. Elektro omare po objektih. Hrup kamionskih dovozev odpadkov smo omejili z obratovalnim časom naprave.

MERITVE EM SEVANJA V skladu s Poročilom o meritvah virov nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj z dne 3.4.2006, številka LNS-2006-0037-TZ, izvajalca ZVD Ljubljana in Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.list RS, 70/96) in Pravilnika o prvim meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.list RS, 70/96), se za obstoječe objekte obratovalni monitoring izvaja vsako peto koledarsko leto. Monitoring se izvaja na dveh mestih: a. TP NN (transformatorska postaja) b. Dehidracija. 4

PRODUKTI OBDELAVE IN MOŽNOSTIH NADALJNJE UPORABE TER VRSTE IN DELEŽI PREOSTANKOV GLEDE NA KOLIČINE VHODNIH ODPADKOV IN RAVNANJE Z NJIMI

Vrste in količine nezaželenih primesi in preostankov odpadkov po obdelavi odpadkov zaradi združenega sistema čiščenja odpadne vode po skupnem kanalu ne moremo ločiti glede na vrsto in količino vhodnih odpadkov. V nadaljevanju je navedena predvidena izločena količina odpadkov v mehanski stopnji, skupna količina dehidriranega blata in količina proizvedenega bioplina. Nezaželene primesi se izločijo v fazi predpirave/mehanske stopnje, kjer se izločijo na grobih, finih grabljah in peskolovu. Vsi odpadki se ločeno zbirajo v ustreznih zabojnikih in nato oddajo pooblaščenemu prevzemniku odpadkov. Klasifikacijska številka odpadka je 19 08 01. V letu 2010 (ob sprejetju 27.832 m3 odpadkov), je bilo odpadkov na grobih in finih grabljah ter peskolovu 410 ton/leto. Količina odpadkov po prispelih po kanalu je ocenjena na 390 ton/leto ter 20 ton/leto vezanih na količino pripeljanih dovozev. Pri maksimalnem sprejetju odpadkov to je 36.000 ton/leto bi se količina odpadkov povečala na 416 ton/leto (26 ton/leto vezanih na sprejem odpadkov). Tabela 3: Izračun količine ostankov na grabljah glede na količino odpadkov.

Količina sprejetih odpadkov [ton/leto]

Količina ostankov na grabljah (19 08 01) [ton/leto]

0 27.832 (v letu 2010) 36.000 (največji dovoljeni sprejem)

390 (ocena) 410 (v letu 2010) 416 (ocena)

Stran 27/40

Preostanek obdelave in čiščenja odpadnih vod Preostanek obdelave odpadkov in čiščenja odpadne vode je dehidrirano blato in bioplin. Anaerobno stabilizirano blato iz anaerobnega procesa čiščenja se pred oddajo dehidrira na centrifugi do 30 % sušine. Tako se količina blata zmanjša, prav tako pa se mu spremeni agregatno stanje. Količina dehidriranega blata je odvisna od količine obdelanih odpadkov. Pri maksimalnem sprejetju odpadkov (36.000 ton/leto) in zaključeni obdelavi se bo količina dehidriranega blata povečala iz 2.475m3 na 3.019 m3/leto. Klasifikacijska številka odpadka je 19 08 05. Tabela 4: Izračun količine dehidriranega blata po končani obdelavi glede na količino odpadkov.

Količina sprejetih odpadkov [ton/leto]

Količina dehidriranega blata 30 % sušina (19 08 05) [ton/leto]

0 27.832 (v letu 2010) 36.000 (največji dovoljeni sprejem)

2.475 (izračun) 2.896 (v letu 2010) 3.019 (izračun)

V letu 2010 smo na CČN DK v procesu anaerobne razgradnje proizvedli 1.019.796 m3 bioplina in iz njega 1.954.486 kWh električne energije in 2.615.886 kWh toplotne energije. S to proizvodnjo smo pokrili 72% potreb po električni energiji in celotno potrebo po toplotni energiji. Tako smo bistveno znižali emisijo toplogrednih plinov, ki bi nastali, če biološkega blata ne bi anaerobno stabilizirali. Z dodatnimi sprejemom in obdelavo odpadkov se bo količina proizvedenega plina še povečala in tako posledično tudi proizvodnja električne energije. 5

PREDVIDENI OKOLJEVARSTVENI UKREPI ZA PREPREČITEV NENADZOROVANIH VPLIVIH NA OKOLJE

SPREJEM ODPADKOV V ČIŠČENJE Vsak dovoz odpadkov se takoj prevzame v čiščenje preko fiksnih cevnih nastavkov za prečrpavanje odpadka. Vsak dovoz se evidentira v računalnik, kjer se zapišejo podatki o naročniku, vozniku, klasifikacijska številka odpadka, količina odpadka in mesto doziranja (dovoz 1/2 in dovoz 3). V primeru, da je odpadek pripeljan v 1 m3 cisternah se le ta dozira na ustrezno mesto s krajšim časovnim zamikom (običajno manj kot 1 dan). V času hranjenja odpadka se cisterne skladiščijo na ustrezni lokaciji (lovilna skleda), da ne pride do škodljivih vplivov na okolje in zaposlene. RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI Vse odpadne vode, ki nastajajo v procesu anaerobne obdelave se zbirajo v silosu gnile vode in centrata in se kontrolirano vračajo v proces čiščenja odpadnih vod na CČN DK. Odpadna voda, ki nastaja pri občasnem pranju betonskega platoja in vsa meteorna voda, pa se prav tako steka v interno kanalizacijo in nazaj na dotok CČN DK. Odvečno aktivno blato, ki nastaja pri aerobnem postopku čiščenja se ravno tako vrača nazaj v mehansko stopnjo. UREDITEV EMISIJE NEPRIJETNIH VONJAV, PRAHU IN LAHKEGA MATERIALA Emisije neprijetnih vonjav se bodo preprečevale s takojšnim posredovanjem odpadkov v proces čiščenja oz. začasnem skladiščenju v ustreznih zaprtih cisternah. Zaradi lastnosti odpadkov, ki se sprejemajo ni obremenjevanja okolja z emisijami prahu in lahkimi materiali, ki jih odnaša veter ter nastajanjem aerosolov. V primeru potrebe se bo naredil tehnični sistem za omejevanje vonjav iz naprave. Na CČN Domžale-Kamnik so vsa mesta, kjer se pojavljajo neprijetne vonjave že ustrezno zaprta, zrak pa se pred izpustom v okolje vodi na biofiltre ali kemijsko fizikalne filtre.

Stran 28/40

ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE OPREME IN OBMOČIJ NAPRAVE Po sprejemu odpadkov je predviden kontroliran iztok v sprejemno mesto preko cevnih povezav na lokaciji dovoz 1/2 in dovoz 3. Ob normalnem sprejemu biološko razgradljivih odpadkov ne pride do onesnaženja okolice. Po končanem sprejemu se pregleda sprejemno mesto in okolica, ter po potrebi opere z visoko tlačnim pralnikom na toplo vodo. Voda odteka v interno kanalizacijo na čistilni napravi in se vrača na dotok same čistilne naprave v proces čiščenja. Osebe, ki pridejo v stik z odpadki imajo možnost osebne higiene v zato pripravljenih prostorih. Vsa delovna oblačila se opere na lokaciji CČN DK. Način čiščenja in razkuževanje opreme je podrobno opisan v SOP 43 - HIGIENSKI NADZOR.doc. IZVAJANJE UKREPOV PRED NEZAŽELENIMI MIKROORGANIZMI Celoten sprejem odpadkov se izvaja na fizično zaprtih lokacijah, kjer je onemogočen dostop ptic, glodavcev, insektov in drugih škodljivcev. Na območju CČN DK, kjer je tudi naprava za sprejem in obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, se izvaja dezinsekcija in deratizacija 2 krat letno. Postopek deratizacije se izvaja pogosteje v toplejših mesecih. V primeru, da se opazi prisotnost neželenih organizmov, pa se lahko postopek izvede še večkrat v letu. Postopke DDD izvaja za to pooblaščena organizacija. Način izvajanja ukrepov pred nezaželenimi organizmi je podrobneje opisan v SOP 43 HIGIENSKI NADZOR.doc HIGIENSKI NADZOR NA OBMOČJU NAPRAVE Na območju celotne naprave CČN DK se dnevno izvajajo higienski pregledi. Asfaltirane površine in ostale betonske površine se ob morebitnem onesnaženju operejo z vodo iz hidranta. Odpadne vode se stekajo v interno tehnološko kanalizacijo in nazaj na dotok čistilne naprave. Način izvajanja higienskega nadzora je opisan v SOP 43 - HIGIENSKI NADZOR.doc. REDNI TEHNIČNI PREGLED NAPRAVE IN PRIPADAJOČE OPREME Tehnični pregledi naprave in pripadajoče opreme se izvajajo v skladu z Navodili za obratovanje in vzdrževanje naprave. Detajlni opis in navodilo je v Poslovniku za obratovanje in vzdrževanje CČN DK. Tabela 5: SEZNAM NAVODIL ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE ČISTILNE NAPRAVE

SOP 21 – DELOVNO NAVODILO ZA GROBE GRABLJE SOP 23 – DELOVNO NAVODILO ZA OBJEKT A SOP 24 – DELOVNO NAVODILO ZA OBJEKT B-ČRPALIŠČE SOP 25 – DELOVNO NAVODILO ZA AEROBNE BIOLOŠKE STOPNJE. SOP 26 - RAVNANJE Z BIOPLINOM SOP 27 – DELOVNO NAVODILO ZA DEHIDRACIJO SOP 28 – DELOVNO NAVODILO ZA KOMPRESORSKO POSTAJO SOP 29 – DELOVNO NAVODILO ZA STARO GNILIŠČE SOP 30 – NAVODILO OB IZPADU ELEKTRIČNE ENERGIJA OMREŽJA SOP 31 – DELOVNO NAVODILO ZA POSTROJENJE PLINSKI MOTOR – AGREGAT SOP 34 – DELOVNO NAVODILO ZA OBJEKT SILOS REJEKT VOD SOP 44 – DELOVNO NAVODILO ZA OBJEKT PREDOBDELAVE MAŠČOB SOP 58 – NAVODILO ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE NADSTREŠNICE NA DEPONIJI UKREPANJE V PRIMERU EKOLOŠKE NESREČE IN POŽARA V primeru ekološke nesreče in požara se izvedejo takojšnji ukrepi za preprečitev oziroma zmanjšanje vplivov na okolje, ki so navedeni navodilih SOP 7 - Izredne razmere in SOP 9 - Delovna navodila za Stran 29/40

izredne razmere.doc. O ekološki nesreči se obvesti pristojne inšpekcijske službe in po potrebi tudi gasilce. V skladu z zakonodajo je izdelan Požarni red in Elaborat eksplozijske ogroženosti in ocena tveganja. 6

UKREPI ZA IZPOLNITEV POGOJEV V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO EMISIJO SNOVI IN ENERGIJE V OKOLJE

Preverba pred prevzemom: o o o

Naročnik obdelave odpadka sporoči klasifikacijsko številko odpadka, predloži analizni izvid ocene odpadka, ki ga je izdelala pooblaščena institucija oziroma prinese vzorec odpadka. V laboratoriju CČN DK se nato izvede analiza primernosti odpadka za prevzem na CČN, ki je odvisna od vrste odpadka (kemijska, biološka analiza razgradljivosti in inhibitornosti). Po pridobitvi pozitivne ocene s strani ocene odpadka ali analiz v laboratoriju CČN DK ter ustrezni klasifikacijski številki odpadka, ki je navedena v OVD za obdelavo odpadkov, se z naročnikom dogovorimo za količino in način prevzema odpadka.

Prevzem odpadka v obdelavo ter način preverjanja: Po predhodnem dogovoru naročnik na lokacijo CČN DK pripelje dogovorjeno količino odpadka. Vsak dovoz se evidentira v računalnik, kjer se zapišejo podatki o naročniku, vozniku, klasifikacijska številka odpadka, količina odpadka in mesto doziranja (dovoz 1/2 in dovoz 3). V primeru, da je odpadek pripeljan v 1 m3 cisternah se le ta dozira na ustrezno mesto s krajšim časovnim zamikom (običajno manj kot 1 dan). V času hranjenja odpadka se cisterne skladiščijo na ustrezni lokaciji (lovilna skleda), da ne pride do škodljivih vplivov na okolje in zaposlene. o Pri vsakem prevzemu je prisotna odgovorna oseba ali njegov namestnik, ki po potrebi tudi vzame vzorec za kontrolo v laboratoriju CČN DK. Odgovorna oseba ali njegov namestnik tudi skrbita, da dnevna količina sprejetih odpadkov ne presega količin navedenih v OVD. V primeru težav v obratovanju naprave, remontu in primeru velikih vod se odpovejo vsi dovozi. Navodilo za prevoznike je podrobno napisan v SOP 8 - NAVODILA ZA PREVOZNIKE IZREDNIH DOVOZOV.doc. o

Stran 30/40

Skladno z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov Ur List RS 62/2008 19. člen 7

IZPOLNJEVANJE ZAHTEV ZA UMEŠČANJE NAPRAVE V OKOLJE

SPLOŠNI POGOJI CČN Domžale-Kamnik čisti odpadne vode od leta 1980. Lokacija CČN Domžale-Kamnik je fizično ločena od bližine stanovanjskih naselij in tako s hrupom in ostalimi emisijami v zrak ne vpliva na okoliške prebivalce. Vodotok Kamniška Bistrica je relativno blizu in predstavlja recepient za očiščeno vodo. Čistilna naprava tudi ne stoji na vodovarstvenem področju. UREDITEV ODPADNIH IN IZCEDNIH VODA Vse odpadne vode, ki nastajajo v procesu anaerobne obdelave se zbirajo v silosu gnile vode in centrata in se kontrolirano vračajo v proces čiščenja odpadnih vod na CČN DK. Odpadna voda, ki nastaja pri občasnem pranju betonskega platoja in vsa meteorna voda, pa se prav tako steka v interno kanalizacijo in nazaj na dotok CČN DK. Odvečno aktivno blato, ki nastaja pri aerobnem postopku čiščenja se ravno tako vrača nazaj v mehansko stopnjo in dodatno predelavo. UREDITEV EMISIJE NEPRIJETNIH VONJAV Emisije neprijetnih vonjav se bodo preprečevale s takojšnim posredovanjem odpadkov v proces čiščenja oz. začasnem skladiščenju v ustreznih zaprtih cisternah. Zaradi lastnosti odpadkov, ki se sprejemajo ni obremenjevanja okolja z emisijami prahu in lahkimi materiali, ki jih odnaša veter ter nastajanjem aerosolov. V primeru potrebe se bo naredil tehnični sistem za omejevanje vonjav iz naprave. Na CČN Domžale-Kamnik so vsa mesta, kjer se pojavljajo neprijetne vonjave že ustrezno zaprta, zrak pa se pred izpustom v okolje vodi na biofiltre ali kemijsko fizikalne filtre. NEUGODNOST IN NEVARNOST Na CČN izvajamo sledeče ukrepe varstva okolja pred: Emisijami prahu, lahkimi materiali in nastajanjem aerosolov Zaradi lastnosti odpadkov, ki se sprejemajo ni obremenjevanja okolja z emisijami prahu in lahkimi materiali, ki jih odnaša veter ter nastajanjem aerosolov. V primeru potrebe se bo naredil tehnični sistem za omejevanje vonjav iz naprave. Na CČN Domžale-Kamnik so vsa mesta, kjer se pojavljajo neprijetne vonjave že ustrezno zaprta, zrak pa se pred izpustom v okolje vodi na biofiltre ali kemijsko fizikalne filtre. Nastajanje aerosolov smo omejili z načinom prečrpavanja odpadkov v obdelavo po zaprtih cevovodih. Hrupom in prevozom materiala Hrup kamionskih dovozev odpadkov smo omejili z obratovalnim časom naprave, ki je med 7:00 in 15:00. Pticami, glodavci in insekti Celoten sprejem odpadkov se izvaja na fizično zaprtih lokacijah, kjer je onemogočen dostop ptic, glodavcev in mrčesa. Na območju CČN DK, kjer je tudi naprava za sprejem in obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, se izvaja dezinsekcija in deratizacija 2 krat letno. Postopek deratizacije se izvaja pogosteje v toplejših mesecih. V primeru, da se opazi prisotnost neželenih organizmov, pa se lahko postopek izvede še večkrat v letu. Postopke DDD izvaja za to pooblaščena organizacija. Stran 31/40

Način izvajanja ukrepov pred nezaželenimi organizmi je podrobneje opisan v SOP 43 HIGIENSKI NADZOR.doc Požarno varnostjo V primeru ekološke nesreče in požara se izvedejo takojšnji ukrepi za preprečitev oziroma zmanjšanje vplivov na okolje, ki so navedeni navodilih SOP 7 - Izredne razmere in SOP 9 - Delovna navodila za izredne razmere.doc. O ekološki nesreči in požaru se obvesti pristojne inšpekcijske službe in po potrebi tudi gasilce. V skladu z zakonodajo je izdelan Požarni red in Elaborat eksplozijske ogroženosti in ocena tveganja. 8

PROGRAM MONITORINGA OBDELAVE ODPADKOV

Monitoring obdelave odpadkov se ne izvaja zaradi namena zagotavljanja higienizacije, kot je to predpisano v Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur. List RS 62/2008 – 6. člen) temveč zaradi namena spremljanja procesa. Higienizacijo bo tako izvedel končni prevzemnik odpadka s sežigom dehidriranega blata. Preverjanje delovanja procesa čiščenja in predelave odpadkov na CČN DK se vrši preko nadzornega računalnika na katerem so vezani signali iz on/in line merilnikov ter ostale merilno regulacijske opreme. Ovrednotenje delovanja in učinkovitosti čiščenja se sprotno izvaja na podlagi izrisanih diagramov, kreiranih korelacij, preračunov ter kreiranih alarmov. Postopek sledenja celotnega procesa čiščenja in ukrepanja v primeru odstopanja je podrobno opisan v Navodilih za obratovanje in vzdrževanje CČN DK, kjer so za posamezni sklop procesa čiščenja definirani pogoji in način obratovanja. Za kontrolo sledenja se uporablja različna merilna tehnika, ki je vezana na lokacijo. Občasno pa se izvede tudi vzorčenje in analize v lastnem laboratoriju. Kontrola sledenja delovanja predpriprave / mehanske stopnje Dotok CČN DK: o Količina dovozov odpadkov na lokaciji dovoz 1/2 o pH, temperatura, prevodnost, NH4-N, TOC; TN Primarni usedalnik: o Količina dovozov odpadkov na lokaciji dovoz 3 o Nivo usedlega (surovega) blata v primarnem usedalniku ter črpanje blata v anaerobna gnilišča o NH4-N, TOC, TN in količina suspendiranih snovi iz primarnega usedalnika Kontrola sledenja delovanja anaerobne biološke stopnje o Količina dovozov odpadkov na lokaciji dovoz 3 o Količina črpanega surovega blata v posamezno gnilišče o Volumen produciranega bioplina o Kontrola zadrževalnega časa v gnilišču Preko evidentirane količine dovozov in črpane količine surovega blata v gnilišča se sproti računa zadrževalni čas (HRT) v gniliščih, ki ne sme biti krajši od 20 dni. Tehnološka tabela, kjer se vodi HRT, je shranjena na računalniku tehnologa vzdrževanja, enkrat mesečno se izpiše za pretekli mesec in podatki se hranijo za obdobje najmanj 5 let. o Temperatura in pH v gniliščih Temperatura v gnilišču se redno spremlja preko merilcev temperature (Slika 2). Samo ogrevanje gnilišč se izvaja s pomočjo mešalnih črpalk, ki črpajo blato preko toplotnih izmenjevalcev, tako da se vzdržuje temperatura v primarnem delu gnilišča okoli 40 oC ± 2 oC. V primeru, da temperatura v gniliščih pade izven območja, operater ustrezno regulira delovanje črpalk. o Poraba polielektrolita za dehidracijo pregnitega blata in kakovost centrata Stran 32/40

Kakovost delovanja anaerobnega postopka se kontrolira v laboratoriju preko analize vsebnosti organske snovi pregnitega in dehidriranega blata.

Program monitoringa anaerobne obdelave izvaja laboratorij CČN DK po standardnih metodah. Dobljene rezultate se vodi v laboratorijski bazi podatkov (Lims), prav tako pa hkrati poteka tudi vrednotenje rezultatov in na njihovi osnovi se predpiše ukrepe za optimalno delovanje tehnologije anaerobnega biološkega procesa.

Surovo blato (sestavljen vzorec) ŠT.ANALIZ

ŠT.ANALIZ

MESEČNO 4 4

LETNO 48 48

PARAMETER

Temperatura pH

°C /

TEDENSKO 1 1

Sušina

g/L

VSS

g/L

KPK

mg/L

Amonijev dušik

mgN/L

ŠT.ANALIZ

TEDENSKO

LETNO 12 12

Blato iz gnilišč DI in DII (trenutni vzorec) Vzorec vzamemo ob delovanju obtočnih črpalk.

PARAMETER

Temperatura pH

°C /

MESEČNO 1 1

Sušina

g/L

VSS

g/L

KPK

mg/L

Amonijev dušik

mgN/L

ŠT.ANALIZ

Pregnito blato (trenutni vzorec) Vzorec vzamemo ob delovanju centrifuge.

PARAMETER

TEDENSKO

MESEČNO

LETNO

Sušina

g/L

VSS

g/L

Dehidrirano blato (trenutni vzorec) Vzorec vzamemo ob delovanju centrifuge. PARAMETER

ŠT.ANALIZ

ŠT.ANALIZ Stran 33/40

Sušina Žarina

% %

TEDENSKO 1 1

MESEČNO 4 4

LETNO 48 48

Odvzem vzorcev ter rezultati analiz so zavedene v laboratorijskem programu za sledenje vzorcev (Lims). Poleg analiz, ki jih izvaja laboratorij se spremljajo tudi parametri procesnega vodenja, to so količine blata, ki gre v obdelavo, poraba polielektrolita, merijo se tudi količine odpadkov, ki se dodajajo v proces anaerobne obdelave, količina plina, ki nastane, proizvedena električna in toplotna energija ter količine dehidriranega blata. Ti podatki se vodijo v Tehnoloških tabelah.

Slika 2:Slika anaerobnega gnitja s prikazano meritvijo temperature v posameznem gnilišču.

Kontrola sledenja delovanja aerobne biološke stopnje Dotok na biološke stopnje: o NH4-N, TOC, TN in količina suspendiranih snovi iz primarnega usedalnika Aerobna biološka stopnja: o Koncentracija raztopljenega kisika, količina zraka, moč kompresorja o Koncentracija aktivnega blata Iztok iz CČN DK: o Pretok, pH, temperatura, neraztopljene snovi o NH4-N, NO3-N, KPK, TOC, TN 9

PROGRAM MONITORINGA KAKOVOSTI

Poleg tehnološkega monitoringa in monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov se izvaja tudi monitoring kakovosti pregnitega blata v skladu s 13. členom Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur.l. RS št. 62/2008). Monitoring izvaja pooblaščena oseba za izvajanje Stran 34/40

obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in hranil v tla in sicer 2 krat letno. Poročila o monitoringu kakovosti se hranijo najmanj 5 let po koncu obdelave biološko razgradljivih odpadkov. Anaerobno stabilizirano blato iz čistilne naprave CČN DK zaradi visoke vsebnosti niklja (monitoring kakovosti blata iz čistilne naprave odpadnih vod, ZZV Kr 6.8.2010, 543-110/2010-1) ne ustreza kriterijem za stabilizirane biološko razgradljive odpadke – zahteve glede okoljske kakovosti za stabilizirane biološko razgradljive odpadke in tak ni primeren za vnos v ali na tla zaradi izboljšanja njihovega ekološkega stanja po postopku predelave R10. Tako obdelano dehidrirano anaerobno stabilizirano blato oddajamo pooblaščenemu prevzemniku v sežig. 10 OPIS ČIŠČENJA IN ODVAJANJA ODPADNIH VOD Proces čiščenja odpadne vode na CČN DK je razdeljen na sledeče sklope: 1. Predpriprava / mehanska stopnja 2. Anaerobna biološka stopnja 3. Aerobna biološka stopnja Na sliki (Slika 3) je predstavljena celotna procesna shema z vrisanima lokacijama sprejema odpadkov to je dovoz 1 in dovoz 2 (predpriprava / mehanska stopnja), kjer se nato čiščenje odpadna voda razdeli na 2 dela in sicer v aerobni in anaerobni postopek. Možen pa je tudi sprejem odpadnih vod samo v anaerobni postopek to je dovoz 3.

Stran 35/40

Slika 3: Shema procesa čiščenja odpadne vode na CČN DK.

Dovoz 1

Dovoz 2

Dovoz 3

Legenda Mehanska stopnja: 01 grobe grablje 02 vhodno črpališče 03 fine grablje 04 maščobnik in peskolov 05 primarni usedalniki Aerobna biološka stopnja: 06 oksidacijski bazeni – I. biološka stopnja 07 sekundarni usedalniki – I. biološka stopnja 13 črpališče aktivnega blata – I. biološka stopnja 08, 10 oksidacijski bazeni – II. biološka stopnja 09 sekundarni usedalniki – II. biol. stopnja

14 črpališče aktivnega blata – II. biološka stopnja 22 kompresorska postaja Anaerobna biološka stopnja: 18 gnilišča 19 energetski prostor gnilišč 20 dehidracija 21 bioplinska postaja 23 silos gnile vode in centrata 28 plinohram 25 24, 30

upravna in komandna stavba garaža in skladiščenje

V nadaljevanju je predstavljen opis čiščenja odpadne vode na CČN DK skupaj s postopkom sprejema in obdelave odpadkov.

Stran 36/40

1. PREDPRIPRAVA / MEHANSKA STOPNJA Namen predpriprave/mehanskega čiščenja je izločitev nečistoč iz odpadne vode in sprejetih odpadkov zaradi namena varovanja strojno-mehanske opreme za čiščenje odpadne vode. Odpadna voda se v primarnem usedalniku loči na 2 fazi in sicer gosto surovo blato, ki se nato predela v bioplin v anaerobnem postopku in zgornji bistri del odpadne vode, kjer se organsko onesnaženje odstrani v postopku aerobnega biološkega procesa čiščenja.

Slika 4: Shema predpriprave / mehanske stopnje na CČN DK

Dotok CČN in grobe grablje: Glavni kanal kanalizacije dovede surovo odpadno vodo do vstopa na CČN DK po prostem padu. V glavni kanal se preko posebne cevne povezave in merilca pretoka dozirajo pripeljani odpadki (dovoz 1). Iz skupne odpadne vode se nato na grobih grabljah izločijo delci do velikosti 15 mm, ki se odstranijo s posebnim strgalom, tekoči trak pa delce odvede do mobilnega zaboja, ki se odpelje na odlagališče odpadkov. Strgala za grobe grablje se vklopijo avtomatsko glede na vodni nivo v kanalu. Prelivni kanal za visoke vode: Pred in za grobimi grabljami je možnost odvoda odvečne vode, ki v primeru visoke vode ob nalivu reducira volumen vode, ki jo sprejme CČN DK. V primeru visokega nivoja odpadne vode se zapre dovoz 1. Možen je le sprejem na dovozu 2. Polžne črpalke in fine grablje: Štiri polžne črpalke s kapaciteto 4 x 170 L/s dvignejo odpadno vodo na nivo CČN. Ob povišani količini vode se avtomatsko vklopijo dodatne črpalke. Pred polžnimi črpalkami je lokacija dovoza 2 in dotok vseh odpadnih in meteornih vod, ki nastanejo na lokaciji CČN DK. Odpadna voda teče čez fine grablje in se loči na dva kanala. Fine grablje sestojijo iz dveh linij grabelj, kompaktorja ter zabojnika za odpadke. Tu se odstranijo odpadki večji od 3 mm. Ozračen peskolov: Voda preko finih grabelj teče v peskolov, ki je razdeljen v dve komori po 250 m3. Pesek in ostali težji delci se črpajo z dna z mamut črpalkami in odvedejo v zbiralnik. Zračenje preprečuje posedanje lažjih delcev in ohranja odpadno vodo v aerobnih razmerah. Pri flotaciji na površino flotirajo olja in maščobe, s strgali se postrgajo ter dozirajo v zalogovnik blata ob primarnem usedalniku. Primarni usedalniki: Dva primarna usedalnika imata volumen po 1000 m3, kjer se v zadrževalnem času 2 ur na dno usedejo delci večji od 1µm. Pomični most s strgali postrga z dna posedeno blato v lijake, ki delujejo kot zgoščevalci blata. Iz zgoščevalca blata se blato nato prečrpa v zalogovnik blata, kjer je preko posebne cevne povezave, drobilca in črpalk izvedeno doziranje odpadkov v gnilišča. Tu je tudi urejen način dovoza gostih odpadkov (dovoz 3). Od tu se surovo blato črpa v gnilišča v postopek predelave po anaerobnem biološkem čiščenju, pri čemer nastaja bioplin. Zgornji bistri del iz primarnega usedalnika se prelije v aerobno biološko stopnjo, kjer se snovi iz odpadne vode odstranijo na način oksidacije in pretvorbe v novo celično biomaso. Stran 37/40

2. ANAEROBNA BIOLOŠKA STOPNJA Namen anaerobne biološke stopnje je predelava surovega blata (usedle snovi iz odpadne vode in sprejetih odpadkov in odvečnega sekundarnega blata) v postopku mezofilne anaerobne razgradnje do bioplina in pregnitega blata. Bioplin se nato izkorišča za proizvodnjo električne in toplotne enerigije medtem ko se pregnito blato dehidirira in nato odda kot odpadek pooblaščenemu prevzemniku odpadkov.

Slika 5: Shema anaerobne biološke stopnje na CČN DK

Gnilišča: Mešanica surovega blata (primarno in sekundarno blato - odvečno aktivno blato) se črpa v

dve liniji gnilišč (DI in DII), skupnega volumna 7.200 m3. Zadrževalni čas v gnilišču je od 28 do 48 dni. Temperatura v gniliščih je približno 39 oC, dosežena s toplotnimi izmenjevalci. Proces gnitja deluje na principu anaerobne hidrolize in metanogeneze in poteka pretvorba organskih polimerov do monomerov in preko intremediatov hlapnih maščobnih kislin (predvsem acetat) nastane bioplin (CH4, CO2..). Proces poteka v okolju brez prisotnosti kisika; količina organskih snovi se zmanjša z metabolizmom anaerobnih mikroorganizmov in blato se stabilizira. Proizvodnja bioplina in električne energije: Bioplin, ki nastaja pri gnitju sestavljata v 65 - 70 % metan in v 30 - 35 % ogljikov dioksid. Začasno se shranjuje v plinohramu volumna 800 m3 ter je vir energije za segrevanje gnilišč in za pogon dveh bioplinskih motorjev, kapacitete 190 in 250 kW za proizvodnjo električne energije. Proizvodnja bioplina in poraba električne energije za potrebe CČN je razvidna in Poročila o delu CČN za tekoče leto. Mehansko zgoščanje blata: Pregnito (anaerobno stabilizirano) blato se zbira v zalogovniku in se nato centrifugira v centrifugi z zmogljivostjo 25 m3/h. Pred centrifugiranjem se blatu dodajo kationski polielektroliti. Voda, ki se izloči iz blata, se vodi nazaj na dotok CČN DK. Blato se dehidrira na ca. 30 % suhe snovi in se odlaga na interni deponiji preden se odda končnemu prevzemniku. Silos gnile vode in centrata: V silosu gnile vode in centrata volumna 600 m3 se zbirajo vse odpadne vode, ki nastajajo v procesu anaerobnega čiščenja in sočasno lahko služi za skladiščenje odpadkov pred doziranjem v biološko čiščenje (obdelavo odpadkov). Preko regulacijskega ventila, ki je vezan na Stran 38/40

on line merilnik se regulira pretok iz silosa z namenom optimalnega reguliranja pretoka zaradi dodatne obremenitve čistilne naprave. Vsebina se združi z dotočno odpadno vodo pred vhodnim črpališčem v mehanski stopnji. Dehidrirano blato: Dehidrirano blato se oddaja pooblaščenemu prevzemniku odpadkov.

3. AEROBNA BIOLOŠKA STOPNJA Namen aerobne biološke stopnje je predelava topnih organskih snovi iz odpadne vode, ki se prelije iz primarnega usedalnika v predpripravi/mehanski stopnji, na način aerobne oksidacije in vgradnje v novo celično biomaso. Odvečna biomasa nato predstavlja substrat za anaerobno predelavo v bioplin medtem ko se očiščena voda odvaja v vodotok.

Slika 6: Shema aerobne biološke stopnje na CČN DK

Aeracijski bazeni: Biološko čiščenje poteka v sistemu s suspendiranim aktivnim blatom. Ta je

sestavljen iz šestih bazenov s skupnim volumnom 6.000 m3 in šestih usedalnikov (vsak razdeljen na dva) s skupnim volumnom 7.200 m3. Prvih 2.000 m3 volumna aeracijskih bazenov služi kot visoko obremenjena prva biološka stopnja, ostalih 4.000 m3 pa kot druga biološka stopnja. Topne in delno topne organske snovi se v večini odstranijo iz odpadne vode s pomočjo delovanja mikroorganizmov v aeracijskih bazenih, kjer služijo organske snovi kot hranilne snovi za mikroorganizme. Raztopljeni kisik se dovaja z finimi mehurčki iz dispenzorjev v globini 3,8 m. Turbo kompresorji za stisnjen zrak so nastanjeni v kompresorski postaji na južni strani CČN DK. Kapaciteta vpihovanja zraka je 2 x 8.000 Nm3/h. Kompresorji avtomatično vzdržujejo konstanten tlak v skupnem kolektorju, iz katerega se zrak dovaja v vse bazene. Ta proces nadzorujejo električno-krmiljene lopute, glede na potrebe v posameznem bazenu. Kontinuirano poteka merjenje koncentracije kisika v aeracijskih bazenih. Sekundarni usedalniki: Mešanica aktivnega blata in odpadne vode se pretaka v štiri sekundarne usedalnike, kjer se s sedimentacijo loči aktivno blato od odpadne vode. Z mostnimi strgali se postrga usedlo aktivno blato in se separira v kanal. Usedlo blato se črpa iz kanala nazaj v aeracijske bazene, višek blata pa se vrača na začetek čistilne naprave in se vključi v čiščenje. Biološko čiščena voda se po kanalu izliva v recipient, Kamniško Bistrico. Vse odpadne vode, ki nastajajo v procesu anaerobne obdelave se zbirajo v silosu gnile vode in centrata in se kontrolirano vračajo v proces čiščenja odpadnih vod na CČN DK. Odpadna voda, ki nastaja pri občasnem pranju betonskega platoja in vsa meteorna voda, pa se prav tako steka v interno kanalizacijo in nazaj na dotok CČN DK.

Stran 39/40

PRILOGA 7. Naprave, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo na CČN Stanje: 2011 OBČINA DOMŽALE Galkoplast Šraj, d.o.o. Helios KTD Domžale, d.o.o. -100 Helios TBLUS Količevo, d.o.o. -65 Induplati Jarše, d.o.o. Lip Radomlje, d.d. JKP Prodnik, d.o.o. - deponija Tosama, d.d. OBČINA MENGEŠ Lek, d.d. LGM, d.o.o. SCT, d.d. OBČINA TRZIN Salesianer Miettex Periteks, d.o.o. OBČINA KAMNIK Eta, d.d. ETI elektroelement, d.d. Fructal Ajdovščina, d.d. Jata Emona, d.o.o. KIK Kamnik, d.o.o. Meso Kamnik, d.d. KIK Plastika, d.o.o. Stol Ambienti, d.o.o. Svilanit, d.d. Cimos Titan, d.o.o. Titan, d.d.

predčiščenje

Fizikalno kemijsko predčiščenje (razstrupljevanje) NE Egalizacijski bazen, izločitev reakcijskih vod Egalizacijski in nevtralizacijski bazen Egalizacijski bazen Interna biološka čistilna naprava Egalizacijski bazen z ozračevanjem Egalizacijski bazen z ozračevanjem Egalizacijski bazen Usedalnik Nevtralizacija in posedanje Egalizacijski bazen z ozračevanjem NE Usedalniki, destilacijske drozge izločene na situ NE NE Mehansko predčiščenje NE NE Egalizacijski bazen z ozračevanjem Interna kemijska čistilna naprava Interna kemijska čistilna naprava

Stran 40/40