Page 1

Dokument:

STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017 – 2021 (SRTDB) z UDEJANJANJEM / URESNIČEVANJEM MODELA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-2018

Naslov: Davčna številka: Matična številka: Odgovorna oseba:

Naročnik študije:

Izvajalec študije:

TURIZEM BOHINJ – ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA Stara Fužina 38, SI-4265 Bohinjsko jezero SI84521147 1510614000 Klemen Langus

PROVITAL d.o.o.

Sestava odgovorne projektne skupine: Klemen Langus, direktor zavoda Turizem Bohinj Jana Vilman Proje, Folklordizajn, Jana Vilman Proje s.p. doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, direktorica podjetja Provital d.o.o.

Bohinj, december 2017

Novine 19, SI-2212 Šentilj SI72576294 3771032000 dr. Tanja Lešnik Štuhec


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................6 1.1 Strateška usmeritev destinacije Bohinj 2017-2021 ...................................................................8 1.2 Metodologija oblikovanja dokumenta ................................................................................... 15 1.3 Sestava dokumenta ................................................................................................................ 16 2 UKREPI IN CILJI UDEJANJANJA MODELA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-202117 2.1 Izhodišča nadgrajenega Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 .................. 17 2.2 Ukrepi udejanjanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 ......................... 21 3 UKREPI, CILJI IN AKTIVNOSTI PO PRIORITETAH MRTDB .............................................................. 25 3.1 Ukrepi na področju mreženja in soorganiziranosti destinacije Bohinj, Prioriteta 1 ................ 25 3.2 Ukrepi na področju promocije in prodaje ter razvoja produktov v destinaciji Bohinj, Prioriteti 2 in 3............................................................................................................................................. 33 3.2.1 Eksterno in interno trženje destinacije Bohinj – CTDB, Prioriteta 3................................. 34 3.2.2 Razvoj in trženje produktov destinacije Bohinj – CTDB, Prioriteta 2 ............................... 38 3.2.3 Interpretacija narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – CINKDDB, Prioriteta 2 . 42 3.3 Ukrepi na področju razvoja podpornega okolja - kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj, Prioriteta 4 ....................................................................................................................... 45 3.3.1 Zagotavljanje celovite prepoznavnosti destinacije Bohinj - CKDB ................................... 46 3.3.2 Zagotavljanje kakovosti v destinaciji Bohinj – CKDB ....................................................... 49 3.3.3 Zagotavljanje raziskav in razvoja v destinaciji Bohinj – CRRDB ....................................... 52 3.3.4 Zagotavljanje upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj - RCB ................. 56 4 POVZETEK UDEJANJANJA RAZVOJNE IN TRŽENJSKE STRATEGIJE DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021 – AKTIVNOSTI V OBDOBJU 2017-2018 .............................................................................................. 59 5 PRILOGE ...................................................................................................................................... 65

2


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

KAZALO TABEL Tabela 1: Centri in delovne skupine DMC Turizem Bohinj ................................................................20 Tabela 2: Ukrepi za udejanjanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (stanje) oz. 2017-2021 po Delovnih skupinah DMC Turizem Bohinj ....................................................................23 Tabela 3: Ukrepi in cilji prioritete 1 – DSMDB, DMC Turizem Bohinj ................................................25 Tabela 4: Ukrep 1 - Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj .........................................................................................................................................................26 Tabela 5: Ukrep 2 - Nadgradnja pogodbenih partnerstev za mreženje z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj .............................................................................................................27 Tabela 6: Ukrep 3 - Nadgradnja Centra za kakovost destinacije Bohinj ............................................28 Tabela 7: Ukrep 4 - Nadgradnja Centra za trženje destinacije Bohinj ...............................................29 Tabela 8: Ukrep 5 - Ustanovitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj ...............................................................................................................................................29 Tabela 9: Ukrep 6 - Nadgradnja Centra za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj ............................30 Tabela 10: Ukrep 7 - Ustanovitev Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj .........................................................................................................................................................30 Tabela 11: Ukrep 8 - Vzpostavitev sistema vertikalnega mreženja destinacije Bohinj za partnerski razvoj in trženje območja Julijskih Alp .............................................................................................32 Tabela 12: Ukrep 9 – Učinkovito načrtovan razvoj, trženje in soupravljanje destinacije Bohinj .......32 Tabela 13: Ukrep 10 - Vzpostavitev in implementacija sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj.............................................................................................33 Tabela 14: Ukrepi in cilji prioritete 3 – DSTDB, CTDB DMC Turizem Bohinj ......................................34 Tabela 15: Ukrep 11 - Nadgradnja strateškega trženja in pozicioniranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko .........................................35 Tabela 16: Ukrep 12 - Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko ......................................36 Tabela 17: Ukrep 13 - Nadgradnja promocije destinacije Bohinj z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko ..............36 Tabela 18: Ukrep 14 - Nadgradnja administracije in uredništva portala DMC Turizem Bohinj ind. socialnih omrežij z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko ..........37 Tabela 19: Ukrepi in cilji prioritete 2 – DSRPDB, CTDB DMC Turizem Bohinj ....................................38 Tabela 20: Ukrep 15 - Oblikovanje načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) po tematskih konceptih destinacije Bohinj ...........................................................................................38 Tabela 21: Ukrep 16 - Nadgradnja obstoječih doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj .............................................................................................................................39 Tabela 22: Ukrep 17 - Nadgradnja sistema delovanja dobaviteljskih verig za produktne tržne kombinacije (PTK) destinacije Bohinj ...............................................................................................41 Tabela 23: Ukrep 18 - Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov .................41 Tabela 24: Ukrepi in cilji prioritete 2 – DSINKDB, CINKDDB DMC Turizem Bohinj ............................42 Tabela 25: Ukrep 19 – Vzpostavitev enovitega sistema interpretacije narave in kulturne dediščine za informiranje in ozaveščanje o naravi in kulturni dediščini v destinaciji Bohinj v TNP ..................42 3


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 26: Ukrep 20 - Vzpostavitev sistema usposabljanja izvajalcev doživetij v destinaciji Bohinj v TNP...................................................................................................................................................43 Tabela 27: Ukrep 21 - Snovanje prireditev in programov interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v TNP .................................................................................................................43 Tabela 28: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSCPDB, CKB in CTB DMC Turizem Bohinj............................46 Tabela 29: Ukrep 22 - Nadgradnja in nenehno spremljanje destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko ...........................................................................................46 Tabela 30: Ukrep 23 - Nadgradnja skrbništva, upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko ............................................................................47 Tabela 31: Ukrep 24 - Design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj...............48 Tabela 32: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSKDB, CKDB DMC Turizem Bohinj ......................................49 Tabela 33: Ukrep 25 - Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti v destinaciji Bohinj ...............................................................................................................................................49 Tabela 34: Ukrep 26 - Vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj ...................................50 Tabela 35: Ukrep 27 - Vzpostaviti sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj ..............................................................................................................................50 Tabela 36: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSRRB, RCB DMC Turizem Bohinj ........................................52 Tabela 37: Ukrep 28 - Vzpostaviti sistem spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja turizma v destinaciji Bohinj ................................................................................52 Tabela 38: Ukrep 29 - Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore izvajanju in spremljanju aktivnosti v destinaciji Bohinj ...........................................................................................................................53 Tabela 39: Ukrep 30 – Prijave na razpise za izvajanje projektov v destinaciji Bohinj (Priloga 2) .......54 Tabela 40: Ukrep 31 - Vzpostaviti sistem spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj ...............................................................................................................................................54 Tabela 41: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSUTIB, RCB DMC Turizem Bohinj .......................................56 Tabela 42: Ukrep 32 – Nadgraditi sistem upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj .56 Tabela 43: Ukrep 33 – Uskladiti delovanje Mreže turistično informacijskih centrov (TIC-ev) in informacijskih točk (IT) v destinaciji Bohinj ......................................................................................57 Tabela 44: Ukrep 34 - Vzpostaviti sistem enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj...........................................................................................................58 Tabela 45: Ukrepi za udejanjanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 po Delovnih skupinah DMC Turizem Bohinj v obdobju 2017-2018 ........................................................61

KAZALO SLIK Slika 1: Sestava nadgrajenega Modela prioritet razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 ....14 Slika 2: Model soorganiziranosti DMC Turizem Bohinj 2012-2016....................................................17 Slika 3: Model izvajanja aktivnosti DMC TURIZEM BOHINJ 2017-2021 .............................................18 Slika 4: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 ........................................................19 Slika 5: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 – Prioriteta 1 ..................................25 Slika 6: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 – Prioriteti 2 in 3.............................33 Slika 7: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 – Prioriteta 4 ..................................45 Slika 8: Aktivnosti po Modelu izvajanja aktivnosti Centrov DMC Turizem Bohinj 2017-2021 ...........59

4


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

KAZALO KRATIC CGKP CINKDDB CKDB CRRDB CRS CTDB CUTIDB DMC DMS DSCPDB DSINKDB DSKDB DSMSTDB DSRRDB DSTDB DSUITDB EUR IKT IT IT KD KGZS MKŽB MPRB MTPB NU TNP OB OPS OPZS PZS PTK QR code RAGOR RR SRTDB STO SRTDB ŠPS TD TIC TIS TNP ZGS ZRSVN ZSRT ZTNP ZVKDS

Celostna grafična in komunikacijska podoba Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj Center kakovosti destinacije Bohinj (2012-2016 CKB) Center za raziskave in razvoj destinacije Bohinj (2012-2016 CRRB) Centralni rezervacijski sistem Center trženja destinacije Bohinj (2012-2016 CTB) Center za upravljanje turistične infrastrukture destinacije Bohinj Podjetje za upravljanje destinacije / Destination management company Destinacijski management sistem Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinj Delovna skupina za kakovost destinacije Bohinj (2012-2016 DSKB) Delovna skupina za mreženje v destinaciji Bohinj (2012-2016 DSTB) Delovna skupina za raziskave in razvoj destinacije Bohinj (2012-2016 DSRRB) Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj (2012-2016 DSRPB) Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj (DSUTIB) Valuta EU Informacijsko komunikacijska tehnologija Informacijska tehnologija Informacijska točka Kulturna dediščina Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Mreža za kakovost življenja v destinaciji Bohinj Mreža pridelovalcev in rokodelcev destinacije Bohinj Mreža turističnih ponudnikov destinacije Bohinj Načrt upravljanja TNP Občina Bohinj Ožja projektna skupina Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Planinska zveza Slovenije Produktna tržna kombinacija Quick Response code Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Raziskave in razvoj Strategija razvoja turizma destinacije Bohinj Slovenska turistična organizacija Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj Širša projektna skupina Turistično društvo oz. Turistična destinacija Turistično informacijski center Turistično informacijski sistem Triglavski narodni park Zavod za gozdove Slovenije Zavod RS za varstvo narave Zakon o spodbujanju razvoja turizma Zakon o Triglavskem narodnem parku Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

5


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

1

UVOD

Občina Bohinj in JZ za Turizem Bohinj sta s študijo »Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju« ter njegovim izvedbenim – dokumentom C z naslovom »Udejanjanje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014«, vzpostavila strateško in operativno osnovo za celovito in usklajeno dolgoročno in izvedbeno (kratkoročno) partnersko izvajanje razvoja in trženja destinacije Bohinj. Pričujoči dokument predstavlja nadgradnjo izvirnega in omogoča strateški in operativni vpogled v obdobje 2017-2021 z modelom razvoja in trženja Bohinja v obdobju 2017-2018. Dokument je usklajen s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 (priloga 1), z Zeleno shemo slovenskega turizma (Priloga 2) ter s smernicami Alpine Pearls (Priloga 3) in predstavlja izhodišče za vključevanje območja Julijskih Alp v makrodestinacijo Alpska Slovenija - DMMO (Priloga 4). Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v DMC Turizem Bohinj je izhodišče za usklajeno delovanje destinacije Bohinj, ki z vključevanjem deležnikov Bohinja omogoča trajnostno in integralno zasnovan razvoj in trženje destinacije Bohinj v obdobju 2017-2021 in sovpada s Strategijo trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+ (K&Z, Svetovanje za razvoj d. o. o., april 2017). Iz dokumenta Strategija trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+ (prav tam, str. 7) lahko razberemo, da Bohinj privlači vse več turistov. »Kljub temu da turizem in gostinstvo neposredno prispevata le 20 % delovnih mest v občini, gre za panogo z najvišjo rastjo. Potrošnja turistov pozitivno vpliva tudi posredno na dodano vrednost drugih dejavnosti gospodarstva, ki dobavljajo proizvode za turistične dobrine (t. i. multiplikator). S turizmom in gostinstvom se v Bohinju ukvarja 56 gospodarskih družb in s. p.-jev s sedežem v občini Bohinj ter prek 100 sobodajalcev, ki imajo v več kot 150 objektih, na voljo 6.501 ležišč. Z 1,27 ležišča na prebivalca se Bohinj po gostoti namestitev v slovenskem merilu uvršča na drugo mesto, takoj za Bovcem, medtem, ko je koncentracija postelj v primerljivih alpskih središčih višja. Bohinj je v letu 2016 beležil obisk 178.259 turistov, 479.257 nočitev in več kot 650.000 1 dnevnih izletnikov.« Ti podatki pričajo, da razvoj turistične dejavnosti v destinaciji Bohinj sledi smernicam, ki smo jih zastavili v študiji »Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016« in jih nadgrajujemo za obdobje 2017-2021 s pričujočim dokumentom. Upravljanje destinacijske organizacije DMC Turizem Bohinj temelji na 5 Centrih ter 8 Delovnih skupinah, in omogoča s povezovanjem v partnerske mreže z namenom, usklajeno in celovito načrtovanje, vodenje, organiziranje in izvajanje ter spremljanje in evalviranje aktivnosti razvoja in trženja turizma v destinaciji Bohinj. Koordinator vseh aktivnosti – DMC Turizem Bohinj, upravlja Centre in Delovne skupine ter skrbi za pomrežen trajnostni in integralni razvoj turizma v Bohinju z močno vključenostjo deležnikov Bohinja. 1

Ocena na predpostavki zabeleženih vozil na državni cesti na števnih mestih Ribčev Laz (1.066.186 v 2016) in Srednja vas (427.943 v 2016), zmanjšana za ocenjen lokalni promet, stacionarne goste ter ob upoštevanju, da sta v vozilu povprečno 2 osebi.

6


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Z učinkovitim sodobnim trženjem vodi destinacijo Bohinj na pot udejanjanja strateških usmeritev, ki so predstavljene v naslednjem poglavju. Znani turistični vodnik Lonely Planet je objavil seznam najboljših potovalnih destinacij za leto 2018, na katerem med 10 regijami priporoča tudi obisk slovenskih Julijskih Alp2.

»Bohinj je eden najlepših primerov izjemno skrbno ohranjene alpske idile v celotnih Alpah. K temu nas zavezujejo mnoge zakonske obveze in mednarodne konvencije o varovanju okolja in zaveze k trajnostnemu razvoju. Kljub temu postajamo vse bolj prepoznavna in izjemna turistična destinacija, ki z vse večjim pritiskom turizma in infrastrukturnimi zahtevami, ki jih terja turistični razvoj, zahteva premišljeno ravnanje v dobrobit ravnovesja človeka in narave. Zavezali smo se vrednotam starih staršev in edinega nacionalnega parka ter se odrekli ponujenim ekonomskim koristim. Bohinj trajnostno spodbuja ohranjanje tradicionalnega načina življenja kot ga poznamo. Pritisk turizma pa medtem postaja vse močnejši. Ponosni smo na to, da smo kot vodilni partner Julijskih Alp regionalno in svetovno prepoznani. Lonely Planet nas je izbral med TOP 10 svetovnih regijskih destinacij za leto 2018. Bohinj je kot edino področje v Alpah, ki nima strnjenega turističnega središča, postavljeno med elitne trajnostne destinacije evropskih Alp – Alpine Pearls (Alpski biseri). Že leta smo neizogiben in dejaven deležnik Triglavskega narodnega parka, ki je najvišja vrednota slovenske osveščenosti o varovanju nacionalne alpske identitete in tako krhkega naravnega okolja, da ga še Unesco priznava kot svetovno bioverzitetno izjemnost. Na vse to moramo biti izjemno ponosni in tudi razumeti kakšno odgovornost imamo do sebe in ne toliko do širnega sveta, ki bo zaradi vseh teh pretižnih naslovov še bolj drl k nam.«

Naš Bohinj je edinstven. Lep in edinstven. Neponovljiv.

2

Destinacijo so uvrstili na tretje mesto svetovnih turističnih regij takoj za severnoirsko obalo z Belfastom in Aljasko. (http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/lonely-planet-leta-2018-je-nujno-obiskati-tudi-julijske-alpe/436099)

7


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

1.1 Strateška usmeritev destinacije Bohinj 2017-2021

Poslanstvo destinacije Bohinj se glasi:

Poslanstvo destinacije Bohinj je skozi soorganiziranost in mreženje deležnikov za povezovanje dobrin, ljudi, znanj idr., oblikovati inovativno in kakovostno podeželsko alpsko destinacijo Bohinj v Triglavskem narodnem parku, ki bo skozi integralni trajnostni razvoj, družbeno odgovornost in strpnost ter nišno oblikovano in trženo ponudbo neponovljivih doživljajskih PTK za ciljne skupine obiskovalcev, na mednarodnem turističnem trgu dosegla večjo privlačnost, odličnost ter konkurenčnost in s tem večjo/e: prepoznavnost, povpraševanje, sinergične učinke (rast, razvoj in inovacije) in posledično zadovoljstvo in blagostanje vseh deležnikov Bohinja.

Razvojna in trženjska vizija destinacije Bohinj leta 2021 se glasi:

Bohinj, počasna in živahna, meditativna in izkustvena, skrivnostna in drugačna, domačna in dostopna, podeželska destinacija v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah. Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj!

8


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Razvojni cilji za udejanjanje vizije 'podeželske alpske destinacije Bohinj 2017-2021' se glasijo:

1. Nadgraditi sistem organiziranosti podeželske alpske destinacije Bohinj, ki temelji na partnerstvu za razvoj privlačne turistične ponudbe (ob trajnostnem razvoju in ohranjanju ter interpretaciji narave in kulturne dediščine) alpskega območja sredi Triglavskega narodnega parka, komunicirane s celovitim, poenotenim in učinkovitim trženjskim nastopom, usmerjenim k vrednotam rezidentov, turističnih akterjev in želenih ciljnih skupin. 2. Graditi razvoj in trženje turizma in z njim povezanih dejavnosti ter pozicionirati Bohinj v mednarodnem prostoru kot prepoznavno alpsko destinacijo za pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti prvinsko naravo in alpsko kulturno dediščino Triglavskega narodnega parka.

3. Graditi podporni sistem za: zagotavljanje trajnostnih raziskav in razvoja turizma; spodbujanje odličnosti in profesionalnosti ter podjetniške naravnanosti; personaliziranega (osebnega) komuniciranja in informiranja; trajnostne naložbe v infrastrukturo, turizem in z njim povezane dejavnosti ter učinkovito upravljanje turistične idr. infrastrukture; da bi dosegli večjo kakovost in konkurenčnost na turističnem trgu.

4. Nadgraditi regionalni nivo organiziranosti Turizma Bohinj skladno z vizijo Julijskih Alp kot prvovrstne povezane in celoletne alpske destinacije, kjer je turizem osrednji generator trajnostnega razvoja ter s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 in smernicami Alpskih perl.

9


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Trženjski kvalitativni cilji udejanjanja vizije destinacije Bohinj 2017-2021 se glasijo:

1. Pozicionirati destinacijo Bohinj kot mednarodno prepoznavno alpsko destinacijo v Triglavskem narodnem parku sredi Julijskih Alp, ki cilja na izbrane nišne trge - pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, s pomočjo celovite segmentacije trga. 2. Nadgraditi destinacijsko znamko Bohinj Slovenija in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko / From Bohinj in z enotnim nastopom ter povezovanjem trženjskih (klasičnih in digitalnih) aktivnosti in sredstev, dosegati večjo učinkovitost ter prepoznavnost pristnih in sproščujočih doživetij alpskega prostora Triglavskega narodnega parka sredi Julijskih Alp.

3. Nadgraditi obstoječe turistične produkte z višjo dodano vrednostjo prvinskega alpskega prostora, zagotoviti individualnost ter graditi zaupanje in visoko stopnjo zadovoljstva. 4. Razviti tržno privlačne in konkurenčne destinacijske zgodbe (personalizirane doživljajske PTK), ki omogočajo celovito začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije, prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah, izbranim nišnim skupinam.

5. Nadgraditi podporni sistem za osebno komuniciranje in informiranje javnosti in pomreženih deležnikov ter učinkovito upravljanje turistične infrastrukture. 6. Doseči večjo profesionalnost in odličnost vseh, ki oblikujejo izkušnjo obiskovalca.

7. Doseči večji obisk, dnevno potrošnjo in daljši čas bivanja v destinaciji. 8. Doseči ciljano povpraševanje izven glavne sezone in minimizirati vpliv sezone v destinaciji. 9. Izvajati zaveze Bohinja s področja zelenega turizma (Alpine Pearls, Slovenia Green, EDEN, UNESCO MAB).

10


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Trženjski kvantitativni cilji3 udejanjanja vizije destinacije Bohinj 2017-2021 se glasijo:

1. 3 odstotna letna rast števila prihodov turistov leta 2021 glede na leto 2016, ko je bila presežena pričakovana rast (načrtovano 158.000 prihodov, ustvarjeno 178.294 prihodov, za skoraj 13 % več kot načrtovano)4 - 206.700 prihodov domačih in mednarodnih turistov. 2. 3,5 odstotna rast števila prihodov mednarodnih turistov leta 2021 glede na leto 2016 (114.558) na 136.300

3. 2 odstotna rast števila prihodov domačih turistov leta 2021 glede na leto 2016 (63.736) na 70.400 4. 6,2 odstotna letna rast nočitev turistov leta 2021 glede na leto 2016 (479.330) na 648.250

5. 8 odstotna letna rast nočitev5 mednarodnih turistov leta 2021 glede na leto 2016 (načrtovano 250.060 nočitev, ustvarjeno 313.562 nočitev, kar za 25 % več kot načrtovano), še predvsem v izven sezonskih mesecih (maj, junij, september, oktober) – 460.700 mednarodnih nočitev. 6. 2 odstotna letna rast števila domačih turistov glede na leto 2016 (načrtovano 73.000 prihodov, ustvarjeno 63.736 prihodov, za 12,7 % manj kot načrtovano) – načrt za 2021 70.370 prihodov in 2,5 odstotna rast domačih nočitev (načrtovano za leto 2016 188.000 nočitev, ustvarjeno 165.768 nočitev, za 11,8 % manj kot načrtovano – 187.550 domačih nočitev.

7. Ohraniti dobo bivanja6 2,7 dni iz leta 2016 pri domačih turistih tudi v letu 2021 (načrtovano iz 3 dni leta 2011 na 3,5 dni leta 2016, kar ni bilo doseženo), in sicer doseči 70.400 domačih turistov in 187.550 domačih nočitev in rast dobe bivanja pri mednarodnih turistih – 3,3 dni mednarodni turisti leta 2021, in sicer doseči 136.300 prihodov mednarodnih turistov in 460.700 mednarodnih nočitev, še predvsem izven glavne sezone (julij - avgust, ko je bilo ustvarjenih 245.730 nočitev, kar je več kot 51 % vseh nočitev, oz. izven poletne sezone junij-september, ko je bilo ustvarjenih 68,5% nočitev v letu 2016).7 8. Povečanje zasedenosti stalnih ležišč v hotelih in njim podobnih obratih iz 25 % leta 2011 na 38 % leta 2016 (dosegli 34,5%) oz. 2021, v kampih iz 45 % leta 2011 na 50 % leta 2016 (presegli na 51,16%) oz. 2021 ter zasebnih in ostalih nastanitvenih obratih brez planinskih domov iz 13 % leta 2011 na 16 % leta 2016 (dosegli 16,4%) oz. na 20 % leta 2021.

9. Povečanje obsega turistične potrošnje oz. povpraševanja po posameznih produktih – dnevnega obiskovalca za 30 % glede na leto 2011 (iz 30 do 50 EUR na 36 do 65 EUR leta 2021) in za 30 % stacionarnega gosta (iz 50 do 100 EUR na 65 do 130 EUR leta 2021).

3

V Prilogi 5 so predstavljeni podatki za turistični promet v destinaciji Bohinj leta 2016 – prihodi: 63.736 domači, 114.558 mednarodni, skupaj 178.294 prihodov; nočitve: 165.758 domače, 313.562 mednarodne, skupaj 479.330 nočitev. 4 Število prihodov domačih in mednarodnih gostov v Bohinj: leto 2011 - 136.131; leto 2012 – 133.063; leto 2013 – 139.586, leto 2014 – 128.711; leto 2015 - 156.046, leto 2016 - 178.294 (Vir: Turizem Bohinj, 2017). 5 Število nočitev vseh gostov: leto 2011 - 376.546; leto 2012 – 384.423; leto 2013 – 402.257; leto 2014 – 356.976; leto 2015 - 412.964; leto 2016 - 479.330 nočitev, kar je za 16% več kot v doslej rekordnem letu 2015). (Vir: Turizem Bohinj, 2017). 6 Podatki ne vključujejo prihodov in nočitev v planinskih domovih. 7 Predvideva se 400 novih ležišč do leta 2021.

11


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Strateške usmeritve za doseganje zastavljenih razvojnih in trženjskih ciljev destinacije Bohinj se glasijo:

• Nadgraditi delovanje DMC Turizem Bohinj - nosilec povezovanja razpoložljivih sredstev (dobrin, ljudi, znanj idr.) in njihove nadgradnje za doseganje sinergičnih učinkov na lokalnem destinacijskem nivoju, na nivoju regionalnega povezovanja (Julijske Alpe), v alpskem območju ter na nivoju projektnega povezovanja z namenom. • Nadgraditi vzpostavljene lokalne in regionalne horizontalne in vertikalne mreže z namenom usklajenega sodelovanja in doseganja sinergičnih učinkov in za večjo prepoznavnost destinacije Bohinj v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka. • Nadgraditi Center kakovosti destinacije Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - certificiranje, nagrajevanje kakovosti, promocija in prodaja lokalnih pridelkov / izdelkov / storitev (procesov) / doživljajskih programov z višjo dodano vrednostjo alpskega prostora, ki skozi destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko / From Bohinj zagotavlja višjo kakovost (zelena destinacija v mreži Alpskih biserov) in s tem konkurenčnost ponudbe in destinacije kot celote. • Nadgraditi Center trženja destinacije Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - promocija in trženje usmerjenih produktov za izbrane ciljne skupine z uporabo specializiranih trženjskih politik in komunikacijskih (klasičnih in digitalnih) kanalov ob močni in prepoznavni destinacijski znamko Bohinj in kolektivni blagovni znamki Bohinjsko / From Bohinj v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka v mednarodnem pomenu. • Vzpostaviti Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) – povezovanje vrednot narave in kulturne dediščine v specializirane mreže; vzdrževanje in upravljanje v mreže povezanih objektov; vzpostavitev in upravljanje orodij in tehnik interpretacije narave in kulturne dediščine v mreže povezanih vrednot; usposabljanje izvajalcev doživetij - kustosov, vodnikov interpretatorjev narave in kulturne dediščine, informatorjev, prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov idr. za neponovljiva doživetja v Bohinju.

• Nadgraditi Center za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) – raziskave in razvoj turizma usklajenega z drugimi dejavnostmi; usposobljenost človeških virov za večjo odličnost in profesionalnost ter podjetniško naravnanost; ciljanega personaliziranega (digitalnega) komuniciranja in informiranja skozi skrbno oblikovane baze podatkov in sofisticirano IKT kot podporo vsem aktivnostim v destinaciji Bohinj, za usklajen, celovit trajnostni, družbeno odgovoren in strpen razvoj v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka.

• Vzpostaviti Center za upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - upravljanje turistične infrastrukture objektov narave in kulturne dediščine, plovnega režima, signalizacije, pohodniških idr. poti, idr.

12


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Pozicioniranje Bohinja na mednarodnem trgu se glasi:

Bohinj, privlačna in konkurenčna destinacija, z lahkim dostopom v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, ponuja visoko kakovostna, trajnostno naravnana, inovativna doživetja narave in kulturne dediščine nišnim ciljnim skupinam, ki si želijo sprostitve, občudovanja narave in kulturne dediščine, izkustev z veliko mero vključenosti ter rekreacije v naravnem okolju, ki odseva večstoletno sobivanje človeka in narave.

BOHINJ

V osrčju Triglavskega narodnega parka in v objemu Julijskih Alp se največje jezero v Sloveniji obdaja z bohinjskimi gorskimi vrhovi. Slikovite doline in presunljivo nedotaknjene planine še vedno sledijo tradiciji sirarjenja in sobivanja z naravo. Številne aktivnosti in doživetja v tem neokrnjenem okolju lahko turisti v vseh letnih časih polno doživljajo skupaj s prijaznimi domačini.

13


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Razvoj in trženje destinacije Bohinj v obdobju 2017-2021 temelji na nadgrajenem Modelu prioritet razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (Slika 1), ki je predstavljen v dokumentu B »Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016« študije z naslovom »Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju«, ki predstavlja način uresničevanja zastavljene vizije v obdobju 2017-2018.

Slika 1: Sestava nadgrajenega Modela prioritet razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKDB, CRRDB, CUTIDB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTDB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTDB, CINKDDB)

4 prioritete spodbujanja celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj se glasijo: P1 - Mreženje, povezovanje - razvoj partnerstva in celovite soorganiziranosti destinacije Bohinj; P2 - Razvoj in trženje produktov / programov (doživljajskih PTK) za določene ciljne skupine destinacije Bohinj; P3 - Razvoj tehnik in orodij za učinkovito promocijo in prodajo destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko / From Bohinj; P4 - Razvoj podpornega okolja za izboljšano kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (nadgradnja destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko / From Bohinj, sistema standardov kakovostnega in trajnostnega – zelenega poslovanja, spodbujanje podjetništva, razvoj kadrov, razvoj podpornega komunikacijskega sistema), mreženje za skupen razvoj in raziskave s pomočjo IKT podpore in integralnega trajnostnega razvoja turizma, upravljanje turistične idr. infrastrukture ter spremljanje usklajenega razvoja turizma in evalvacijo (sistematično spremljanje učinkovitosti) upravljanja destinacije Bohinj.

14


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

1.2 Metodologija oblikovanja dokumenta Metodologija izvedbe študije temelji na sekundarnem in primarnem raziskovanju, ki je bilo izvedeno v obliki kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja na destinaciji Bohinj ter v sodelovanju s člani projektne in delovnih skupin, ki so aktivno sodelovali v skupinah na delavnicah za odlikovanje študije 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju'. Nadgradnja dokumenta za obdobje 2017-2021 je nastala v sklopu delovanja projektne skupine, ki jo sestavljajo iz strani Turizma Bohinj: Klemen Langus, in Vida Kovačič, Jana Vilman Proje, Folklordizajn ter dr. Tanja Lešnik Štuhec, ProVITAL d.o.o. Projektne aktivnosti potekajo skozi sedem delovnih skupin, in sicer: Delovno skupino za mreženje in destinacije Bohinj (DSMDB), Delovno skupino za trženje destinacije Bohinj (DSTDB), Delovno skupino za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj (DSCPDB), Delovno skupino za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj (DSINKDDB), Delovno skupino za kakovost destinacije Bohinj (DSKDB), Delovno skupino za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj (DSRRDB) in Delovno skupino za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj (DSUTIDB).

15


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

1.3 Sestava dokumenta Strateški študiji z naslovom 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim Modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju', ki jo sestavljajo trije dokumenti, in sicer: A – Analiza turistične destinacije Bohinj; B – Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016; C – Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014; ter ločen dokument z naslovom: D - Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj. smo dodali nadgrajen dokument C z naslovom Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021. Pričujoči dokument torej sledi nadgradnji študije Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju. Uvodno poglavje dokumenta Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 nadgrajuje strateške in operativne smernice študije – poslanstvo, razvojna in trženjska vizija in cilji ter strateške usmeritve in pozicioniranje destinacije Bohinj v obdobju 2017-2021, podaja metodologijo oblikovanja dokumenta in njegovo sestavo skozi tri poglavja. V drugem poglavju so predstavljeni ukrepi in cilji uresničevanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj – MRTDB v obdobju 2017 do 2018. Tretje poglavje opredeljuje aktivnosti po posameznih prioritetah MRTDB 2017-2018 za udejanjanje študije 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 (SRTDB). Končno poglavje podaja misel o načinu udejanjanja razvojne in trženjske strategije destinacije Bohinj v obdobju 2017-2018.

16


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

2

UKREPI IN CILJI UDEJANJANJA MODELA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021

Opredeljena izhodišča in Ukrepi za udejanjanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 20172021, v kontekstu nove soorganiziranosti DMC Turizem Bohinj, so osnova za oblikovanje ciljev in aktivnosti udejanjanja posameznega Ukrepa.

2.1 Izhodišča nadgrajenega Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 20172021 Organizacijska oblika DMC Turizem Bohinj je v prvi fazi predstavljala matrično obliko vodenja in usmerjanja 4 Centrov in 10 Delovnih skupin (Slika 2), ki so izvajale aktivnosti posameznih načrtovanih ukrepov v obdobju 2012-2016. Slika 2: Model soorganiziranosti DMC Turizem Bohinj 2012-2016

DMC TURIZEM BOHINJ MTPDB - MPRDB - MKŽB (sonačrtovanje, soorganizianje, sovodenje, soupravljanje, monitoring in evalvacija destinacije) (partnerstvo za: razvoj in trženje, znamčenje, podjetništvo, IKT, RR, ČV, certificiranje, upravljanje infrastrukture, enot dediščine ter obiska idr.)

CKB

CTB

DSKB, DSZB

DSTB, DSZB, DSRPB

destinacijska znamka BOHINJ

strateško in operativno trženje kolektivna znamka promocija z BOHINJSKO destinacijsko / nagrajevanje kakovosti kolektivno znamko razvoj in uporaba trgovina BOHINJSKO digitalnih dobaviteljske verige komunikacijskih orodij trženje in prodaja razvoj produktov in monitoring in evalvacija doživljajskih PTK TIC in CRS

CNKDB DSINKDB

informiranje, usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev skozi interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinja upravljanje interpretacije vrednot narave in kulturne dediščine

RCB DSRRB, DSPB, DSČVB, MDSTIRB, DSUTIB

IKT kot podpora RR, trženju, internemu in eksternemu komuniciranju, bazam podatkov za odločanje podjetništvo

človeški viri trajnostni integralni razvoj upravljanje turistične infrastrukture

trajnostni razvoj, ohranjanje narave, sobivanje, strpnost, 'slow', družbena odgovornost

DMC Turizem Bohinj je skupaj s partnerji povezanimi v Mrežo turističnih podjetij destinacije Bohinj – MTPDB, Mrežo pridelovalcev in rokodelcev destinacije Bohinj – MPRDB ter Mrežo za kakovost življenja v destinaciji Bohinj – MKŽDB, načrtoval, organiziral, vodil, upravljal ter v partnerstvu izvajal monitoring in evalvacijo aktivnosti za udejanjanje Strategije razvoja in trženja destinacije Bohinj (SRTDB) v obdobju 2012-2016. V letu 2017 nadgrajen Model soorganiziranosti in izvajanja aktivnosti DMC Turizem Bohinj temelji na prepoznanih izkušnjah na območju destinacije Bohinj in je predstavljen na Sliki 3.

17


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Slika 3: Model izvajanja aktivnosti DMC TURIZEM BOHINJ 2017-2021

DMC Turizem Bohinj bo tudi v obdobju 2017-2021 vodil partnerstvo za izvajanje SRTDB z obstoječimi centri in z nadgrajenimi aktivnostmi, in sicer: •

Center za kakovost destinacije Bohinj – CKDB, izvaja aktivnosti za zagotavljanje kakovosti z: (i) destinacijsko znamko BOHINJ - design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj in (ii) kolektivno blagovno znamko BOHINJSKO – certificiranje in nadgrajevanje kakovosti trajnostne ponudbe v destinaciji Bohinj (KBZ Bohinjsko, Alpine Pearls, Green Destination, EDEN) ter (iii) vzpostavljanjem podpornega in povezovalnega okolja za spodbujanje podjetništva (podjetniški inkubator);

Center za trženje destinacije Bohinj – CTDB, izvaja aktivnosti strateškega in operativnega trženja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko BOHINJ, razvojem novih ter nadgradnjo obstoječih PTK Bohinja ter usmerjanjem obiska, in sicer: (i) mreženje - dogovor o poslovnem sodelovanju v destinaciji Bohinj, (ii) eksterni marketing – trženje destinacije in tržno usmerjenih produktov s strateškimi partnerji destinacije Bohinj, (iii) interni marketing – usmerjanje obiska, oblikovanje verig destinacijskih produktov in njihovo operativno trženje skozi usklajeno ponudbo mreže TICev ter CRS in trženje ponudbe s KBZ Bohinjsko;

Center za raziskave in razvoj destinacije Bohinj – CRRDB, deluje kot: (i) podpora razvoju in trženju z učinkovito informacijsko komunikacijsko tehnologijo – IKT, (ii) podpora za podjetniške 18


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

odločitve v turizmu - poročila na osnovi raziskav in razvoja, (iii) prijavitelj projektov na razpise, (iv) spodbujevalec razvoja kadrov za kakovostno in usklajeno delovanje destinacije Bohinj. ter z vzpostavljanjem načrtovanih in centrov, in sicer: •

Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – CINKDDB bo izvajal aktivnosti informiranja in ozaveščanja o naravi in kulturni dediščini destinacije Bohinj z/s: (i) vzpostavitvijo in upravljanjem orodij in tehnik interpretacije narave in kulturne dediščine destinacije v Centru Bohinjka, TIC-ih, informacijskih in razglednih točkah, poteh idr., (ii) usposabljanjem izvajalcev doživetij v TNP in destinaciji Bohinj (usposabljanje informatorjev, interpretatorjev in vodnikov destinacije Bohinj), (iii) snovanjem dogodkov in programov interpretacije vrednot narave in kulturne dediščine v TNP in destinaciji Bohinj (zaposleni v TNP in snovalci prireditev);

Center za upravljanje turistične infrastrukture destinacije Bohinj – CUTIDB s tehnično službo destinacije Bohinj skrbi za upravljanje: (i) turistične infrastrukture (ladja, korita Mostnica, idr.), plovnega režima in pristanišč; signalizacije, in vzdrževanje poti ter urbanega pohodništva, (ii) dogodkov, (iii) mreže TIC-ev in (iv) za administracijo izvajanja Odlokov Občine Bohinj.

Centri (5) in Delovne skupine (8) bodo izvajali aktivnosti za ukrepe po prioritetah nadgrajenega Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 (Slika 4).

Slika 4: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021

P4 Razvoj in upravljanje podpornega okolja za kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj CKDB - DSKDB, DSCPDB CRRDB - DSRRDB CUTIDB - DSUTIDDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj DSMSTDB

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021 DMC Turizem Bohinj P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno blagovno znamko Bohinj CTDB - DSTDB

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj CTDB - DSRPDB CINKDDB - DSINKDDB

19


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Osnovni cilj Strategije razvoja in trženja destinacije Bohinj v obdobju 2017-2021 je nadaljevati Prioriteto 1 (Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj) skozi učinkovit soorganizacijski in soupravljavski destinacijski model, ki bo omogočal dolgoročno naravnano in hkrati kratkoročno operativno delovanje za doseganje skupne vizije in ciljev. Delovna skupina za mreženje destinacije Bohinj – DSMDB bo nadaljevala z gradnjo JZ Turizem Bohinj v Destinacijsko management podjetje Turizem Bohinj – DMC TB, s • tremi Mrežami Bohinja: Mrežo turističnih ponudnikov Bohinj (MTPB), Mrežo pridelovalcev in rokodelcev Bohinj (MPRB), Mrežo za kakovost življenja (in ohranjanje identitete) Bohinj (MKŽB) ter • petimi Centri, in sicer: Center za kakovost destinacije Bohinj – CKDB, Center za trženje destinacije Bohinj – CTDB, Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – CINKDDB, Center za raziskave in razvoj destinacije Bohinj – CRRDB, Center za upravljanje turistične infrastrukture destinacije Bohinj – CUTIDB v katerih deluje osem Delovnih skupin, ki so predstavljene v Tabeli 1. Tabela 1: Centri in delovne skupine DMC Turizem Bohinj

Centri

Delovne skupine

DMC Turizem Bohinj DSMDB

Delovna skupina za mreženje destinacije Bohinj je krovna delovna skupina DMC Turizem Bohinj

Center za kakovost destinacije Bohinj – CKDB

Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj – DSCPDB Delovna skupina za kakovost destinacije Bohinj – DSKDB

Center za trženje destinacije Bohinj - CTDB

Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj – DSTPDB Delovna skupina za razvoj produktov v destinaciji Bohinj - DSRPDB

Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj – CINKDDB

Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj – DSINKDDB

Center za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj – CRRDB

Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj– DSRRDB

Center za upravljane turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj – CUTIDB

Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj – DSUTIDB

20


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

2.2 Ukrepi udejanjanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 Vsaka izmed 8 Delovnih skupin z vodjo, zunanjimi sodelavci in partnerji ponudniki izvaja določene izmed 34 (30 obstoječih (2012-2016) in 4 novi ukrepi) ukrepov za udejanjanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj v obdobju 2017-2021 (Tabela 2). V sklopu Delovne skupine za mreženje destinacije Bohinj (DSMDB) se izvajajo ukrepi od 1-10, ki se nanašajo na vzpostavitev in nadgradnjo DMC Turizem Bohinj s 5 centri in 3 Mrežami deležnikov destinacije Bohinj (z letnim operativnim načrtom in kazalci za spremljanje in vrednotenje dela) ter vzpostavitev vertikalnega sistema mreženja destinacije Bohinj v destinacijo Julijske Alpe za sinergične učinke porazdelitve aktivnosti med deležniki širšega območja Julijskih Alp. V sklopu Delovne skupine za (eksterno in interno) trženje destinacije Bohinj (DSTPDB) se izvajajo ukrepi od 11-14, ki se nanašajo na strateško (vertikalno) trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno znamko Bohinjsko / From Bohinj ter operativno trženje ponudbe – pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko in kolektivno znamko ter usmerjeno nagovarjanje ciljnih skupin v destinaciji Bohinj tudi s pomočjo portala DMC Turizem Bohinj idr. socialnih omrežij. V sklopu Delovne skupine za razvoj produktov v destinaciji Bohinj (DSRPDB)j se izvajajo ukrepi 15-18, ki se nanašajo na oblikovanje doživljajskih produktov ter dobaviteljskih verig zanje. Skupina deluje v sestavi prodajnikov za posamezna področja ponudbe destinacije Bohinj. V sklopu Delovne skupine za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj (DSINKDDB) se izvajajo ukrepi 19-21, ki se nanašajo na: nadgradnjo poslovanja Centra Bohinjka skupaj s TNP ter vzpostavitev enovite interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj s sistemom usposabljanja interpretatorjev narave in kulturne dediščine idr. vodnikov, kustosov in informatorjev v destinaciji Bohinj ter oblikovanje dogodkov z osrednjo vsebino narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj.

V sklopu Delovne skupine za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj (DSCPDB) se izvajajo ukrepi 2224, ki se nanašajo na nenehno spremljanje pojavnosti in skrbništvo destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko / From Bohinj skozi design management, ki zaobjema vsa marketinška orodja na območju destinacije in posameznih ponudnikov, nosilcev kolektivne blagovne znamke Bohinjsko, za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj.

V sklopu Delovne skupine za kakovost v destinaciji Bohinj (DSKDB) se izvajajo ukrepi 25-27, ki se nanašajo na nadgradnjo sistema kakovosti s kolektivno blagovno znamko Bohinjsko / From Bohinj, vzpostavitev sistema certificiranja nastanitvenih obratov skozi shemo Alpine Pearls ter nadgradnjo Zelene sheme slovenskega turizma - Green Destination in vzpostavitev podjetniškega inkubatorja za večjo konkurenčnost posameznikov in destinacije Bohinj kot celote.

21


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

V sklopu Delovne skupine za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj (DSRRDB) se izvajajo ukrepi 28-31, ki se nanašajo na vzpostavitev sistema spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu ter sistema izvajanja raziskav in razvojnih projektov za turistično gospodarstvo ter sistema IKT kot podpore monitoringu, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju ter sistema spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj. V sklopu Delovne skupine za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj (DSUTIDB) se izvajajo ukrepi 32-34, ki se nanašajo na vzpostavitev sistema upravljanja turistične infrastrukture v Bohinju, sistema usklajenega delovanja Mreže TIC-ev in informacijskih točk (IT) v Bohinju ter sistema enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v destinaciji Bohinj. Določeni ukrepi in aktivnosti se delijo med dva ali več Centrov, ki delujejo pod okriljem DMC Turizem Bohinj, saj se aktivnosti nanašajo na več področij. Vodje Delovnih skupin pri izvajanju aktivnosti sodelujejo s številnimi deležniki v destinaciji Bohinj. Kolegij DMC Turizem Bohinj se izvaja vsak torek v sestavi zaposlenih na Turizmu Bohinj in zunanjih sodelavcev. Izvaja se pregled tekočega poslovanja in razdeli naloge glede na aktualne aktivnosti. Na srečanju prihaja do sprotnega informiranja sodelavcev o aktivnostih posameznega sodelavca za dobrobit destinacije kot celote. Strateško pomembne odločitve se sprejemajo v sklopu razširjenih Delovnih skupin, ki vključujejo predstavnike partnerjev ponudnikov.

22


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 2: Ukrepi za udejanjanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (stanje) oz. 2017-2021 po Delovnih skupinah DMC Turizem Bohinj

8

DSMDB DS za mreženje DB, P1

Ukrep (1)8 1: Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj Ukrep (2) 2: Nadgradnja pogodbenih partnerstev za mreženje z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj Ukrep (3) 3: Nadgradnja Centra za kakovost destinacije Bohinj - CKDB DMC Turizem Bohinj Ukrep (4) 4: Nadgradnja Centra za trženje destinacije Bohinj - CTDB DMC Turizem Bohinj Ukrep (5) 5: Ustanovitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj - CNKDDB DMC Turizem Bohinj Ukrep (6) 6: Nadgradnja Centra za raziskave in razvoj destinacije Bohinj - CRRDB DMC Turizem Bohinj Ukrep (Novo) 7: Ustanovitev Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Ukrep (Novo) 8: Vzpostavitev sistema vertikalnega mreženja destinacije Bohinj za partnerski razvoj in trženje območja Julijskih Alp Ukrep (7) 9: Učinkovito načrtovan razvoj, trženje in soupravljanje destinacije Bohinj Ukrep (8) 10: Vzpostavitev in implementacija sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj

DSTDB – DS za trženje DB, P3

Ukrep (16) 11: Nadgradnja strateškega trženja in pozicioniranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep (17) 12: Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep (18) 13: Nadgradnja promocije destinacije Bohinj z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep (19) 14: Nadgradnja administracije in uredništva portala DMC Turizem Bohinj ind. socialnih omrežij z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

DSRPDB – DS za razvoj produktov DB, P2

Ukrep (9) 15: Oblikovanje načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) po tematskih konceptih destinacije Bohinj Ukrep (10) 16: Nadgradnja obstoječih doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj Ukrep (11) 17: Nadgradnja sistema delovanja dobaviteljskih verig za izvajanje produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj Ukrep (12) 18: Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov

DSINKDDB – DS za

Ukrep (13) 19: Vzpostavitev enovitega sistema interpretacije narave in kulturne dediščine za informiranje in ozaveščanje o naravi in kulturni dediščini v destinaciji Bohinj v TNP

Oštevilčenje ukrepov po udejanjanju SRTDB 2012-2016.

23


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

interpretacijo narave in KD v DB, P2

Ukrep (14) 20: Vzpostavitev sistema usposabljanja izvajalcev doživetij v destinaciji Bohinj v TNP Ukrep (15) 21: Snovanje prireditev in programov interpretacije vrednot narave in kulturne dediščine v TNP in destinaciji Bohinj

DSCPDB – DS za celovito prepoznavnost DB, P4

Ukrep (22) 22: Nadgradnja in nenehno spremljanje destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Ukrep (23) 23: Nadgradnja skrbništva, upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Ukrep (Novo) 24: Design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj in njeno usklajeno komuniciranje z javnostmi

DSKDB – DS za kakovost v DB, P4

Ukrep (21) 25: Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti v destinaciji Bohinj Ukrep (27) 26: Vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj Ukrep (29) 27: Vzpostaviti sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju

DSRRDB – DS za raziskave in razvoj v DB, P4

Ukrep (24) 28: Vzpostaviti sistem spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu destinacije Bohinj Ukrep (25) 29: Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore izvajanju in spremljanju aktivnosti v destinaciji Bohinj Ukrep (26) 30: Prijave na razpise za izvajanje projektov v destinaciji Bohinj Ukrep (28) 31: Vzpostaviti sistem spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v Bohinju

DSUTIDB – DS za upravljanje turistične infrastrukture v DB, P4

Ukrep (30) 32: Nadgraditi sistem upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Ukrep (20) 33: Uskladiti delovanje Mreže turistično informacijskih centrov (TIC-ev) in turističnih točk (IT) v Bohinju Ukrep (Novo) 34: Vzpostaviti sistem enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v destinaciji Bohinj

24


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3

UKREPI, CILJI IN AKTIVNOSTI PO PRIORITETAH MRTDB

Opredeljeni so ukrepi, cilji in aktivnosti Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj (MRTDB) po prioritetah 1-4, ki jih bodo izvajale Delovne skupine v sklopu Centrov DMC Turizem Bohinj v obdobju 2017-2021.

3.1 Ukrepi na področju mreženja in soorganiziranosti destinacije Bohinj, Prioriteta 1 Za učinkovito mreženje – partnerstvo za ustrezno soorganiziranost destinacije Bohinj 2017-2021 (Prioriteta 1 na Sliki 5) je predvidenih 10 ukrepov (Tabela 3), ki so predstavljeni v Tabelah 4-13. Slika 5: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 – Prioriteta 1

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKDB, CRRDB, CUTIDB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DSMDB DMC TB)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021 DMC Turizem Bohinj P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTDB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTDB, CNKDDB)

Tabela 3: Ukrepi in cilji prioritete 1 – DSMDB, DMC Turizem Bohinj

Cilji prioritete 1: Mreženje - partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DSMDB DMC TB)

Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj Cilj 1 – Učinkovito izvajanje funkcij destinacijskega managementa za doseganje sinergij in večjih učinkov na področju razvoja in trženja destinacije Bohinj - v izvajanju

Nadgradnja pogodbenih partnerstev - mreženje z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj Cilj 2 – Partnerstva z namenom skupnega nastopanja na trgu – MTPDB, MPRDB, MKŽDB – v izvajanju

Nadgradnja Centra za kakovost destinacije Bohinj - CKDB DMC Turizem Bohinj Cilj 3 – Učinkovit CKDB zagotavlja usklajeno kakovost ponudbe s podeljevanjem znaka kakovosti in nagrad za trajnostno ravnanje ter spodbujanje podjetništva – v izvajanju

Nadgradnja Centra za trženje destinacije Bohinj - CTDB DMC Turizem Bohinj Cilj 4 – Učinkovit CTDB zagotavlja strateško in operativno izvajanje aktivnosti korporativnega ter destinacijskega in produktnega trženja ponudbe Bohinja z destinacijsko znamko Bohinj - v izvajanju

Ustanovitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj - CINKDDB DMC Turizem Bohinj Cilj 5 – Učinkovit CINKDDB zagotavlja razumljivo interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – se načrtuje

25


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nadgradnja Centra za raziskave in razvoj destinacije Bohinj - CRRDB DMC Turizem Bohinj Cilj 6 – Učinkovit CRRDB zagotavlja raziskave in trajnostni integralni razvoj, podporno IKT, razvoj kadrov idr. - se načrtuje Ustanovitev Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Cilj 7 – Učinkovit CUTIDB zagotavlja aktualno delovanje/izvajanje turistične infrastrukture, plovnega režima, dogodkov idr. – v vzpostavljanju

Vzpostavitev sistema vertikalnega mreženja destinacije Bohinj za partnerski razvoj in trženje območja Julijskih Alp Cilj 8: Učinkovito mreženje destinacije Bohinj v destinacijo Julijske Alpe omogoča doseganje sinergičnih učinkov skupnega nastopanja na področjih razvoja in trženja povezane destinacije – v vzpostavljanju

Učinkovito načrtovan razvoj, trženje in soupravljanje destinacije Bohinj Cilj 9 – Letni Operativni program dela DMC Turizem Bohinj – v izvajanju

Vzpostavitev in implementacija sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj Cilj 10 – Letno poročilo o delu DMC Turizem Bohinj (vzpostavljen sistem učinkovitega spremljanja in uresničevanja ter sprotnega prilagajanja Programa dela novim razmeram na trgu) – v izvajanju

Tabela 4: Ukrep 1 - Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj

Ukrep št. 1

Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj

Cilj 1

Učinkovito izvajanje funkcij destinacijskega managementa za doseganje sinergij in večjih učinkov na področju razvoja in trženja destinacije Bohinj - v izvajanju.

Opis

Vzpostavitev DMC Turizem Bohinj z vsemi funkcijami destinacijskega management podjetja za doseganje sinergij in večjih učinkov na področju razvoja in trženja destinacije Bohinj v obdobju 2017-2021 – večja prepoznavnost območja. . Nadgradnja aktivnosti Delovne skupine za mreženje destinacije Bohinj – DSMDB; . Nadgradnja organizacijske strukture DMC Turizem Bohinj; . Nadgradnja Poslovnika delovanja DMC Turizem Bohinj s sistematizacijo delovnih mest; . Oblikovan konkreten model financiranja za izvajanje predvidenih aktivnosti DMC Turizem Bohinj; . Pravno-formalna vzpostavitev DMC Turizem Bohinj; . Zagon celovitega poslovanja. Občina Bohinj in JZ Turizem Bohinj - posledično DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za mreženje destinacije Bohinj, Aktivnosti vodi Klemen Langus TD Bohinj idr. deležniki Bohinja - turistično gospodarstvo, zunanji sodelavci Javni viri Delo zaposlenih v DMC Turizem Bohinj ter projektna sredstva za mreženje z namenom Aktivnosti tečejo, vzpostavitev DMC Turizem Bohinj januar 2018

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

26


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 5: Ukrep 2 - Nadgradnja pogodbenih partnerstev za mreženje z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj

Ukrep št. 2

Nadgradnja pogodbenih partnerstev - mreženje z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj

Cilj 2

Partnerstva z namenom skupnega nastopanja na trgu – MTPDB, MPRDB, MKŽDB – v izvajanju.

Opis

Uspešno mreženje vseh treh Mrež deležnikov destinacije Bohinj - delovanje konkretnih, operativnih in kakovostnih dolgoročnih partnerstev z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj. . Ponovna identificiranje deležnikov in partnerjev posameznih aktivnosti; . Opredelitev področij in možnih načinov sodelovanja; . Oblikovanje Poslovnika vsake partnerske mreže - pravila in pogoji partnerskega sodelovanja; . Pogodbeno konkretiziranje načinov sodelovanja v treh mrežah: nadgradnja Mreže turističnih ponudnikov destinacije Bohinj - Mrežo vodi v sklopu CTDB Vida Kovačič. nadgradnja Mreže pridelovalcev in rokodelcev destinacije Bohinj - Mrežo vodi v sklopu CKDB Jana Vilman. nadgradnja Mreže za kakovost življenja v destinaciji Bohinj - Mrežo vodi Jana Vilman. . Razširitev pravno-formalne podlage - Dogovor o poslovnem sodelovanju v Bohinju, za mreženje z namenom - Aktivnost vodi v sklopu CTDB Vida Kovačič. . Akcijski letni načrt delovanja vsake partnerske mreže destinacije Bohinj. DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za mreženje destinacije Bohinj ter v sklopu Centra za trženje in Centra za kakovost destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Klemen Langus in Vida Kovačič Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj Marca vsako leto

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

27


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 6: Ukrep 3 - Nadgradnja Centra za kakovost destinacije Bohinj Ukrep št. 3

Nadgradnja Centra za kakovost destinacije Bohinj – CKDB DMC Turizem Bohinj

Cilj

Učinkovit Center za kakovost destinacije Bohinj zagotavlja usklajeno in trajnostno naravnano kakovost ponudbe s podeljevanjem znaka kakovosti in nagrad za trajnostno ravnanje in spodbujanje podjetništva – v izvajanju.

Opis

Nadgradnja aktivnosti CKDB, ki zagotavlja: (i) dvig kakovost ponudbe pridelkov in kulinaričnih izdelkov, jedi in pijač, rokodelskih izdelkov ter izdelkov industrijskega oblikovanja, prireditev doživljajskih programov z znakom kakovosti kolektivne blagovne znamke BOHINJSKO ter (ii) nadgradnjo celostne podobe destinacijske znamke Bohinj in KBZ Bohinjsko za usklajeno predstavljanje – design management kot podpore Centru trženja DB ter (iii) razvoj meril za certificiranje in nagrajevanje kakovosti: - storitev in doživljajskih programov - namestitvenih obratov skladno z vodili združenja Alpine Pearls ter (iv) zelenega ravnanja v sklopu Zelene sheme Slovenskega turizma (Green Destination) ter (v) spodbujanje podjetništva za inovativno in zeleno ponudbo destinacije Bohinj. vodi Jana Vilman Proje s skupino sodelavcev (Marko Viduka, Nežka Božnar, Tanja Sodja)

Aktivnosti

. Nadgradnja vzpostavljenega Centra za kakovost destinacije Bohinj v sklopu DMC Turizem Bohinj; . Nadgradnja aktivnosti Delovne skupine za kakovost destinacije Bohinj - DSKDB, ki jga vodi Jana Vilman Proje . Poslovnik delovanja Delovne skupine za kakovost v destinaciji Bohinj.Nadgradnja Poslovnega načrta Bohinjsko/from Bohinj . Nadgradnja certificiranja ponudbe s KBZ Bohinjsko; . Nadgradnja celostne podobe destinacijske znamke Bohinj in KBZ Bohinjsko za usklajeno celostno podobo destinacije Bohinj predstavljanje – design management kot podpore Centru trženja DB - navznoter in navzven (oblikovanje usklajenega promocijskega materiala, signalizacije - označevalnih elementov in embalaže ter prodajnih mest Bohinjsko); . Načrtovanje aktivnosti za promocijo koncepta blagovne znamke Bohinjsko za 5 let in tekoče leto (skupaj s CTDB); . Načrtovanje širjenja mreže prodajnih mest s kolektivno znamko Bohinjsko. - Načrtovanje širjenja ponudbe izdelkov, storitev in doživljajskih programov certificiranih z nakom Bohinjsko/from Bohinj . Vzpostavitev certificiranja in nagrajevanja kakovosti namestitvenih obratov po priporočilih Alpine Pearls; . Načrtovanje aktivnosti za izvajanje certificiranja in nagrajevanja kakovosti namestitvenih obratov v destinaciji Bohinj za 5 let in tekoče leto; . Izvajanje aktivnosti certificiranja in nagrajevanja kakovosti namestitvenih obratov v destinaciji Bohinj. Vzpostavitev certificiranja in nagrajevanja kakovosti storitev in doživljajskih programov . Načrt aktivnosti za izvajanje Zelene sheme slovenskega turizma v destinaciji Bohinj za 5 let in tekoče leto. . Vzpostavitev sistema spodbujanja podjetništva (delavnice odprtih vrat ipd.) v sklopu CKDB; . Načrt aktivnosti za spodbujanje podjetništva za 5 let in tekoče leto; . Izvajanje spodbud za inovativne podjetniške ideje. Ki se navezujejo na širjenje ponudbe KZ BOhinjsko

28


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec

DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za kakovost v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodita Jana Vilman Proje in Klemen Langus

Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj in zunanjih sodelavcev 2017 in naprej

Tabela 7: Ukrep 4 - Nadgradnja Centra za trženje destinacije Bohinj Ukrep št. 4

Nadgradnja Centra za trženje destinacije Bohinj – CTDB DMC Turizem Bohinj

Cilj

Učinkovit CTDB zagotavlja strateško in operativno izvajanje aktivnosti korporativnega ter destinacijskega in produktnega trženja ponudbe Bohinja z destinacijsko znamko Bohinj – v izvajanju.

Opis

Načrtovanje in izvajanje eksternih in internih trženjskih aktivnosti tako s strateškega kot operativnega vidika v destinaciji Bohinj vodi Vida Kovačič s skupino sodelavcev (Tanja Sodja).

Aktivnosti

. Nadgradnja vzpostavljenega Centra trženja destinacije Bohinj, ki ga vodi Vida Kovačič;

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

. Nadgradnja aktivnosti vzpostavljene Delovne skupine za trženje destinacije Bohinj – DSTDB; . Nadgradnja Poslovnika delovanja DSTDB; . Načrtovanje, izvajanje in evalviranje eksternega trženja destinacije Bohinj - Vida Kovačič; . Načrtovanje, izvajanje in evalviranje internega trženja destinacije Bohinj – Vida Kovačič; . Načrtovanje, izvajanje in evalviranje spletnega komuniciranja - Tanja Sodja; . Načrt aktivnosti CTDB za 5 let in tekoče leto; . Vzpostavitev Delovne skupine za razvoj produktov Bohinj – DSRPB; . Načrt aktivnosti DSRPB za 5 let in tekoče leto; . Sodelovanje s CKDB – DSKDB za usklajeno predstavljanje destinacijske in kolektivne znamke; . Poslovnik za vizualno opremo trženjskih aktivnosti – npr. za sejme, obisk novinarjev itd. v sodelovanju s CKDB – design management; . Poslovnik oblikovanja turističnih produktov/paketov destinacije Bohinj; . Poslovnik oblikovanja dogodkov / prireditev destinacije Bohinj v sodelovanju s CINKDDB ter CUTIDB. DMC Turizem Bohinj – Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Vida Kovačič in Klemen Langus s sodelavci Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj in ostalih partnerjev 2017 in naprej

Tabela 8: Ukrep 5 - Ustanovitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj Ukrep št. 5

Ustanovitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – CINKDDB DMC Turizem Bohinj

Cilj 5

Učinkovit CINKDDB zagotavlja razumljivo interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – se načrtuje.

Opis

Skrb za učinkovito in enovito informiranje in ozaveščanje o pomenu narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v Triglavskem narodnem parku – nadgradnja poslovanja Centra Bohinjka in drugih enot povezanih z naravo (pohodniški center) in kulturno dediščino (muzeji,

29


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

razstave) območja v partnerstvu DMC Turizem Bohinj, TNP, Občina Bohinj, ZRSVN, ZKDS, Gorenjski muzej idr.. . Vzpostavitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj v sodelovanju s TNP idr. partnerji in določiti odgovorno osebo; . Vzpostavitev Delovne skupine za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – DSINKDDB, ki jo vodi odgovorna oseba CINKDB; . Načrt aktivnosti DSINKDB za 5 let in tekoče leto; . Poslovnik delovanja Delovne skupine za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj. . Načrt in izvajanje ter evalviranje usposabljanja interpretatorjev narave in kulturne dediščine idr. vodnikov, kustosov in informatorjev v destinaciji Bohinj (začetno in letno nadgrajevanje pred sezono). DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj, trenutno še ni akterja iz strani TNP-ja, ki bi vodil aktivnosti Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj Maj 2018 in naprej

Tabela 9: Ukrep 6 - Nadgradnja Centra za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj Ukrep št. 6

Nadgradnja Centra za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj - CRRDB DMC Turizem Bohinj

Cilj 6

Učinkovit CRRDB zagotavlja raziskave in trajnostni integralni razvoj, podporno IKT, razvoj kadrov idr. - se načrtuje. Skrb za spremljanje stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu ter sistema izvajanja raziskav in razvojnih projektov za turistično gospodarstvo ter sistema IKT kot podpore monitoringu, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju ter sistema spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj. . Vzpostavitev Centra za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj; . Vzpostavitev Delovne skupine za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj; . Načrt aktivnosti DSRRDB za 5 let in tekoče leto (vzpostavitev sistema spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu ter sistema izvajanja raziskav in razvojnih projektov za turistično gospodarstvo ter sistema IKT kot podpore monitoringu, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju ter sistema spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj). DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodita Jana Vilman Proje in Klemen Langus Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj, zunanji sodelavci 2017 in naprej

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 10: Ukrep 7 - Ustanovitev Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Ukrep št. 7

Ustanovitev Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj

Cilj 7

Učinkovit CUTIDB zagotavlja aktualno delovanje/izvajanje turistične infrastrukture, plovnega režima, dogodkov idr. – v vzpostavljanju. Skrb za: učinkovito upravljanje turistične infrastrukture Bohinja, torej ladjic in korit Mostnice, plovnega režima in pristanišč, vzdrževanja poti in signalizacije, urbanega pohodništva; usklajeno delovanje TIC-ev in IT ter rezervacijskih sistemov ipd.; ter sistema enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v destinaciji Bohinj – Tehnična služba DMC Turizem Bohinj. . Vzpostavitev Centra upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj; . Vzpostavitev Delovne skupine za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj –

Opis

Aktivnosti

30


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

DSUTIDB, ki jo vodi Samo Gardener; . Načrt aktivnosti DSUTIDB za 5 let in tekoče leto – tehnična služba DMC Turizem Bohinj; . Poslovnik delovanja Delovne skupine za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj. DMC Turizem Bohinj, Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodi Samo Gardener. Deležniki Bohinja, Občina Bohinj, Izvajalci .. Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj 2017 in naprej

31


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 11: Ukrep 8 - Vzpostavitev sistema vertikalnega mreženja destinacije Bohinj za partnerski razvoj in trženje območja Julijskih Alp Ukrep št. 8

Vzpostavitev sistema vertikalnega mreženja destinacije Bohinj za partnerski razvoj in trženje območja Julijskih Alp

Cilj 8

Učinkovito mreženje destinacije Bohinj v destinacijo Julijske Alpe omogoča doseganje sinergičnih učinkov skupnega nastopanja na področjih razvoja in trženja povezane destinacije – v vzpostavljanju. . Vzpostaviti sistem skupnega razvoja in trženja območja Julijskih Alp skozi razrez obveznosti povezanih partnerjev skladno z aktivnostmi STO – DMMO Alpska Slovenija; . Načrt razvoja in trženja destinacije Bohinj v vertikalnem partnerstvu Julijskih Alp; . Vzpostaviti strateško trženje destinacije Bohinj ob celovitem in enovitem načrtovanju, razvoju in pozicioniranju ter krovni podobi trajnostnega sonaravnega bivanja v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku ter umestiti v celovito zgodbo destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno znamko Bohinjsko ter Karticami mobilnosti Bohinj. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za mreženje destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Vida Kovačič in Klemen Langus s sodelavci Deležniki Bohinja ter javne službe ostalih občin povezanih v Skupnost Julijske Alpe Javni in projektni viri DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja ter partnerji vertikalne mreže območja Julijskih Alp November 2018

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 12: Ukrep 9 – Učinkovito načrtovan razvoj, trženje in soupravljanje destinacije Bohinj Ukrep št. 9

Učinkovito načrtovan razvoj, trženje in soupravljanje destinacije Bohinj

Cilj 9

Letni Operativni program dela DMC Turizem Bohinj zagotavlja kakovostno in operativno osnovo za učinkovito delovanje na področju razvoja, trženja in upravljanja destinacije Bohinj – v izvajanju. Z letnim Operativnim programom dela DMC Turizem Bohinj zagotoviti kakovostno, realno in finančno usklajeno osnovo za učinkovito delovanje na področju razvoja, trženja in upravljanja destinacije Bohinj. . Oblikovanje Operativnega programa dela za prihodnje leto delovanja DMC Turizem Bohinj; . Skrbništvo nad Operativnim programom delovanja DMC Turizem Bohinj za obravnavano leto; . Sprotno spremljanje in evalvacija Operativnega programa delovanja DMC Turizem Bohinj za obravnavano leto; . Poslovnik operativnega delovanja DMC Turizem Bohinj. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za mreženje destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Klemen Langus in Vida Kovačič Občina Bohinj, deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj, Občina Bohinj, KGZS December 2017 za leto 2018

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

32


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 13: Ukrep 10 - Vzpostavitev in implementacija sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj Ukrep št. 10

Vzpostavitev in implementacija sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj

Cilj 10

Letno poročilo o delu DMC Turizem Bohinj (vzpostavljen sistem učinkovitega spremljanja in uresničevanja ter sprotnega prilagajanja Programa dela novim razmeram na trgu) – v izvajanju. Z letnim Poročilom o delu DMC Turizem Bohinj se evalvira izvedene aktivnosti Programa dela za obravnavano leto in tako preverja načrtovano kakovost, časovnico ter finančni okvir izvedenih aktivnosti na področjih razvoja, trženja in upravljanja destinacije Bohinj. . Oblikovan in vzpostavljen sistem kazalnikov za spremljanje in evalviranje izvajanja Operativnega programa dela za posamezno leto delovanja DMC Turizem Bohinj. Postopek: . V skladu z razvojno in trženjsko strategijo turizma je potrebno ob pripravi letnega programa dela v posebnem postopku z zaposlenimi oblikovati sistem kazalnikov; . Razviti je potrebno sistematično zbiranje podatkov in informacij o vseh kazalnikih; . Izvajati je potrebno določene raziskave in analize ter razviti uravnotežene sisteme kazalnikov; . Za vsak kazalnik je treba opredeliti metodologijo poročanja; . Določiti je potrebno skrbnika kazalnikov; . Vodstvo mora pri oblikovanju Letnega programa dela DMC Turizem Bohinj določiti kratkoročne cilje na podlagi gibal uspešnosti in kazalnikov iz opisanih štirih vidikov poslovanja. Strateško načrtovanje mora postati nenehen proces. DMC Turizem Bohinj, aktivnosti vodita Klemen Langus in Vida Kovačič Občina Bohinj Javni in zasebni viri Delo zaposlenih DMC Turizem Bohinj, Občina Bohinj, KGZS Februar 2018 za leto 2017

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

3.2 Ukrepi na področju promocije in prodaje ter razvoja produktov v destinaciji Bohinj, Prioriteti 2 in 3 Za učinkovito eksterno in interno trženje destinacije Bohinj 2017-2021 (Prioriteti 3 in 2 na Sliki 6) je predvidenih 8 ukrepov (Tabela 14). Slika 6: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 – Prioriteti 2 in 3 P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKDB, CRRDB, CUTIDB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DSMDB DMC TB)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021 DMC Turizem Bohinj P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTDB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTDB, CNKDDB)

Ukrepi, ki jih izvajata DSTDB v sklopu CTDB in DSINKDB v sklopu CNKDDB pod prioritetama 2 in 3 zagotavljajo učinkovit razvoj in trženje ponudbe v destinaciji Bohinj.

33


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.2.1 Eksterno in interno trženje destinacije Bohinj – CTDB, Prioriteta 3 Delovna skupina za (eksterno in interno) trženje destinacije Bohinj v sklopu CTDB izvaja promocijo in prodajo na strateškem in operativnem nivoju ponudbe doživetij v destinaciji Bohinj v sklopu prioritete 3, ki je opredeljena s štirimi ukrepi, in sicer 11-15 (Tabela 14). Tabela 14: Ukrepi in cilji prioritete 3 – DSTDB, CTDB DMC Turizem Bohinj

Cilji 3. prioritete - CTDB - DSTDB Promocija in prodaja z destinacijsko znamko Bohinj / kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

Nadgradnja strateškega trženja in pozicioniranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Cilj 11 - Celovito in enovito strateško trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju

Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Cilj 12 - Celovito in enovito operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju

Nadgradnja promocije destinacije z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Cilj 13 - Celovita in enovita promocija destinacije Bohinj z orodji sodobnega marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju

Nadgradnja administracije in uredništva portala DMC Turizem Bohinj in socialnih omrežij z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Cilj 14 - Portal DMC Turizem Bohinj je sodobno, ažurno in učinkovito orodje za večanje prepoznavnosti destinacije z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko in za konkretno trženje turistične ponudbe z IRS – v izvajanju

34


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 15: Ukrep 11 - Nadgradnja strateškega trženja in pozicioniranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

Ukrep št. 11

Nadgradnja strateškega trženja in pozicioniranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

Cilj 11

Celovito in enovito strateško trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju. Nadgrajena orodja promocije in trženja usmerjenih produktov za izbrane ciljne skupine z uporabo specializiranih trženjskih politik in komunikacijskih (klasičnih in digitalnih) kanalov ob močni in prepoznavni destinacijski znamki Bohinj in kolektivni blagovni znamki Bohinjsko/ From Bohinj vna celotnem območju Julijskih Alp alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka v mednarodnem pomenu in v povezavi s strateškimi partnerji (SJA in STO). . Nadgradnja strateškega dokumenta Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj (SRTDB) 2017-2021 z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju; . Nadgradnja aktivnosti vzpostavljenega Centra trženja destinacije Bohinj in Delovne skupine za trženje destinacije Bohinj – DSTDB, ki jo vodi Vida Kovačič. . Nadgradnja Poslovnika delovanja DSTDB; . Nadgradnja aktivnosti vzpostavljenega Centra trženja destinacije Bohinj, ki skrbi za: - usklajevanje aktivnosti v sklopu eksternega (vertikalno povezovanje za razvoj in trženje ponudbe) in internega trženja (usmerjanje in informiranje obiska – spletna stran in TIC-i, upravljanje turistične infrastrukture in dogodkov idr.) destinacije Bohinj; - usklajevanje promocijske in trženjske aktivnosti Bohinja in Julijskih Alp v sodelovanju s strateškimi partnerji (SJA in STO); - krovno oblikovanje tematskih destinacijskih produktov Bohinja in Julijskih Alp; - nadzor in vodenje rezervacijskega sistema Ferate loz. ; - oblikovanje statističnih raziskav za destinacijo Bohinj; - vodenje Mreže partnerjev – Dogovor o poslovnem sodelovanju. . Načrt aktivnosti CTDB za 5 let in tekoče leto; . Sodelovanje s CKDB – DSKDB za usklajeno predstavljanje destinacijske in kolektivne znamke; . Poslovnik za vizualno opremo trženjskih aktivnosti – npr. za sejme, obisk novinarjev itd. v sodelovanju s CKDB – design management. ? nadgradnja ativnosti CK za zagotavljanje podpore CT DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Vida Kovačič in Klemen Langus Občina Bohinj, deležniki Bohinja Javni viri (JZ Turizem Bohinj in Občina Bohinj) Delo DSTDB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; zunanji izvajalec April 2018

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

35


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 16: Ukrep 12 - Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep št. 12

Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

Cilj

Celovito in enovito operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj – v izvajanju Zagotoviti operativno trženje destinacije Bohinj ob celovitem in enovitem načrtovanju, razvoju in pozicioniranju ter krovni podobi trajnostnega sonaravnega bivanja v Julijskih Alpah in TNP z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko . . Oblikovanje operativnega dokumenta Letni načrt aktivnosti in dogodkov za promocijo destinacije Bohinj s ciljnim trženjem, ustvarjanjem publicitete in večanjem prepoznavnosti z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko skladno z nadgradnjo strateškega dokumenta SRTDB 2017-2021 ter nadgradnjo Poslovnika delovanja DSTDB; . Skrbno načrtovati, razvijati, izvajati in evalvirati dogodke in prireditve skozi sistem mreženja z namenom ustvarjanja nepozabnih trenutkov, ki ustvarjajo publiciteto, utrjujejo destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko ter nagovarjajo k obisku; . Načrtovanje, izvajanje in evalviranje internega trženja destinacije Bohinj izvaja Matej Kandare, in skrbi za: - načrtovanje, usmerjanje in usklajevanje prodajnih in trženjskih aktivnosti Turizma Bohinj; - dogovarjanje o poslovnem sodelovanju s partnerji in kupci; - oblikovanje in razvoj turističnih produktov. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Vida Kovačič in Klemen Langus Deležniki Bohinja Javni viri (JZ Turizem Bohinj in Občina Bohinj) Delo DSTB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; zunanji izvajalec 2017 in naprej

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 17: Ukrep 13 - Nadgradnja promocije destinacije Bohinj z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep št. 13

Nadgradnja promocije destinacije Bohinj z orodji sodobnega marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

Cilj 13

Celovita in enovita promocija destinacije Bohinj z orodji sodobnega marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju Zagotoviti učinkovito promocijo destinacije Bohinj z orodji sodobnega marketinškega komuniciranja in besedili z destinacijsko in kolektivno blagovno znamko, ki usmerjeno dosežejo izbrane ciljne skupine in trge. . Nadgraditi nabor orodij marketinškega komuniciranja za učinkovito promocijo destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko; . Uporabljati orodja skladno z Letnim načrtom aktivnosti in dogodkov za promocijo destinacije Bohinj - redni Program dela DMC Turizem; . Za izvedbo vsake promocijske aktivnosti z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko oblikovati akcijski načrt za organizacijo in izvedbo dogodka; . Akcijski načrt za opredelitev, organizacijo in izvedbo dogodkov / prireditev kot pomembnih promocijskih orodij naj k sodelovanju pritegne relevantne partnerje po produktih idr., ki so lahko nosilci posameznih aktivnosti. Izdela se finančni okvir (partnerska zasedba) in koncept dela za vsako posamezno orodje, terminski načrt izvajanja aktivnosti s posameznimi orodji, kreativni koncept in CGKP kot zastavljeno v imidž katalogu idr.). Ključno je načrtovanje dogodkov po letnih časih, s ciljem, da se razvije sistem dogodkov (vključitev dveh tipov dogodkov, in sicer: prvi podpira trženje po produktih / aktivnostih, drugi vključuje tradicionalne prireditve v Bohinju). DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj, aktivnosti izvaja Klemen Langus s sodelavci TD Bohinj in drugi partnerji Javni in zasebni (DMC Turizem Bohinj in partnerji) Delo DSTB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; Decembra 2017 za leto 2018

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

36


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 18: Ukrep 14 - Nadgradnja administracije in uredništva portala DMC Turizem Bohinj ind. socialnih omrežij z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep št. 14

Nadgradnja izvajanja administracije in uredništva portala DMC Turizem Bohinj ind. socialnih omrežij z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko

Cilj 14

Portal DMC Turizem Bohinj je sodobno, ažurno in učinkovito orodje za večanje prepoznavnosti destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko in za konkretno trženje turistične ponudbe z IRS – v izvajanju . Nadgrajevati portal DMC Turizem Bohinj kot sodobno in ažurno orodje za informiranje in komuniciranje (IKS) ter sprejemanje rezervacij (CRS) – dvostransko komuniciranje s ciljnimi skupinami z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko (v času izbire destinacije, na poti v Bohinj, v Bohinju in na poti domov). . Potrditi skrbnika (znotraj DMC Turizem Bohinj) in administratorja (s strani zunanjega izvajalca), ki bo tehnično razvijal portal ter oblikovati akcijski načrt dela, ki pokriva: - dinamično optimizacijo za iskalnike glede na pozicije v iskalnikih, nadgrajevanje vsebin in aktivnosti konkurence, analizo statistike, vpis v iskalnike in izmenjavo povezav z referenčnimi portali, stalno tehnično podporo, nadzor uredništva in delovanja portala, izvoz vsebin, nadzor DMS strežnika, svetovanje pri nadgradnjah in uredništvu, idr.; - uredništvo (urejanje vsebin na portalu, vzpostavitev članstva, urejanje newsletrov, komunikacija s člani, novinarji in uporabniki (obiskovalci postala in gosti); . Potrditi skrbnika in urednika socialnih omrežij destinacije Bohinj. . Izdelati Načrt spletne komunikacijske strategije destinacije Bohinj digitalnega trženja / oglaševanja – načrtovanje oglaševanja, izvedba oglaševanja in povratna optimizacija portala in socialnih omrežij idr.). . Vzdrževati portal DMC Turizem Bohinj in aktualno izvajati aktivnosti v socialnih mrežah. . S spletnim komuniciranjem se ukvarja Tanja Sodja, ki skrbi za: - aktivno in učinkovito administracijo ter uredništvo portala DMC Turizem Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko; - uredništvo spletne strani in socialnih omrežij. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za trženje destinacije Bohinj, aktivnosti izvaja zunanja sodelavka Tanja Sodja Deležniki Bohinja, ki s svojo ponudbo sodelujejo na portalu Javni in zasebni (DMC Turizem Bohinj in partnerji) Delo DSTB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; zunanji izvajalec 2017 in naprej

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

37


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.2.2 Razvoj in trženje produktov destinacije Bohinj – CTDB, Prioriteta 2 Za razvoj privlačnih doživljajskih produktov / programov (PTK) tematskih konceptov (TK) destinacije Bohinj 2017-2021 so izpostavljeni 4 ukrepi, in sicer: 15-18 (Tabela 19), ki bi jih naj izvajala v sklopu CTDB Delovna skupina za razvoj produktov v destinaciji Bohinj (DSRPDB). Tabela 19: Ukrepi in cilji prioritete 2 – DSRPDB, CTDB DMC Turizem Bohinj Cilji 2. prioritete – CTB Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB – DSRPB)

Oblikovanje načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) po tematskih konceptih destinacije Bohinj Cilj 15 – Učinkovite razvojne in trženjske osnove za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja doživljajskih PTK po tematskih konceptih - se še ne izvaja

Nadgradnjo obstoječih doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj Cilj 16 – Večja konkurenčnost in povpraševanje na domačem in mednarodnih trgih po že uveljavljenih doživljajskih PTK Bohinja - se še ne izvaja

Nadgradnja sistema delovanja dobaviteljskih verig za produktne tržne kombinacije (PTK) destinacije Bohinj Cilj 17 – Enakomerno kakovostno in časovno usklajeno delovanje v dobaviteljske verige povezanih členov posameznih PTK - se še ne izvaja

Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov Cilj 18 – Večje povpraševanje kot posledica večje konkurenčnosti doživljajskih PTK destinacije Bohinj - se še ne izvaja

Tabela 20: Ukrep 15 - Oblikovanje načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) po tematskih konceptih destinacije Bohinj Ukrep št. 15

Oblikovanje načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) po tematskih konceptih destinacije Bohinj

Cilj 15

Cilj 15 – Učinkovite razvojne in trženjske osnove za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) po tematskih konceptih - se še ne izvaja. Oblikovanje tematskih konceptov s prepoznano identiteto destinacije Bohinj v TNP (SJA) in makroregiji Alpska Slovenija ter koordiniranje verig ponudnikov za tržno oblikovane zelene doživljajske produkte za izbrane ciljne skupine z močno mrežo prodajno / doživljajskih mest ob uporabi specializiranih komunikacijskih (klasičnih in digitalnih) orodij. . Nadgraditi Delovno skupino za razvoj / nadgradnjo produktov / programov destinacije Bohinj – DSRPDB, ki jo vodi Vida Kovačič; . Oblikovati Načrt produktov / programov (PTK) destinacije Bohinj - na osnovi opredeljenih turističnih unikatnih prodajnih točk, podobmočij Bohinja, ponudbe turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov in prepoznanih ciljnih skupin obiskovalcev Bohinja za naslednje prepoznane tematske koncepte: TK Občudovanje in doživljanje narave Bohinja, TK Občudovanje in doživljanje kulturne dediščine Bohinja, TK Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju, TK Sprostitev in dobro počutje v Bohinju, TK Posel in prireditve v Bohinju, skladno s prepoznanimi nosilnimi produkti Alpske Slovenije:

Opis

Aktivnosti

38


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

-

-

Počitnice v gorah (celoletne aktivne počitnice v gorah za pare in družine: doživetja narave, aktivnosti, wellness in sprostitev), Outdoor (celoletni aktivni športi v naravi, kot so kolesarjenje, pohodništvo, vodni športi, smučanje - kot osrednji motiv prihoda; – poudarek na določeni outdoor aktivnosti kot vodilnem motivu prihoda), Športni turizem (celoletni produkt za športne ekipe na pripravah, športni dogodki in športna prvenstva evropskega/svetovnega formata), Poslovna srečanja & Dogodki (celoletni poslovni turizem – poslovni gostje na konferencah, srečanjih, motivacijskih srečanjih in razstavah, skupaj z dogodki, ki privabijo večdnevne goste)

ter podpornimi produkti Alpske Slovenije: Gastronomija, Doživetja narave, Kultura, Turizem na podeželju, Krožna potovanja in Igralništvo;

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

ki bodo sloneli na: - kakovostni ponudbi izdelkov / pridelkov / storitev / doživljajskih programov; - potrebnih investicijah (v smislu infrastrukture, razvoja ponudbe, nadgradnje ponudbe, razvoja znanja in usposobljenosti, razvoja orodij interpretacije in trženja itd.); - prepoznanih nosilcih za vodenje verig posameznih PTK; - identificiranih konkretnih partnerjih, ki bodo pripravljeni sodelovati pri izvajanju programa; - identificiranih nosilcih izvajanja programa - delnih turističnih in s turizmom povezanih ponudnikih v destinaciji Bohinj; - opredeljenem terminskem načrtu izvedbe posameznega programa; - oceni stroškov razvoja vseh potrebnih elementov za izvedbo programa. . Ključno je projektne aktivnosti vključiti v redni program dela DMC Turizem Bohinj in jih peljati skladno z aktivnostmi razvoja produktov na nivoju makroregije Alpska Slovenija. . Načrt aktivnosti DSRPB za 5 let in tekoče leto; . Poslovnik oblikovanja turističnih produktov/programov destinacije Bohinj; . Poslovnik oblikovanja dogodkov / prireditev destinacije Bohinj v sodelovanju s CINKDDB ter CUTIDB. DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za razvoj produktov Bohinj (DSRPB), ki jo vodi Vida Kovačič skladno z aktivnostmi makrorergije Alpska Slovenija Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo DSRPB – DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja November 2018

Tabela 21: Ukrep 16 - Nadgradnja obstoječih doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj Ukrep št. 16

Nadgradnjo obstoječih doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj

Cilj 16

Večja konkurenčnost in povpraševanje na domačem in mednarodnih trgih po že uveljavljenih doživljajskih PTK Bohinja - se še ne izvaja Nadgradnja tematskih konceptov s prepoznano identiteto destinacije Bohinj v TNP (JA) ter koordiniranje verig ponudnikov za nadgradnjo tržno oblikovanih zelenih doživljajskih produktov za izbrane ciljne skupine z močno mrežo prodajno/doživljajskih mest ob uporabi specializiranih komunikacijskih (klasičnih in digitalnih) orodij . Nadgraditi Delovno skupino za razvoj / nadgradnjo produktov / programov destinacije Bohinj – DSRPDB, ki vodi Vida Kovačič; . Oblikovati Načrte nadgradnje obstoječih doživljajskih produktov / programov (PTK) destinacije Bohinj, in sicer: Občudovanja in doživljanja narave Bohinja z vzpostavitvijo dobaviteljskih verig za PTK; Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju z vzpostavitvijo dobaviteljskih verig za PTK; Prireditve in dogodki v Bohinju z vzpostavitvijo dobaviteljskih verig za PTK; z načrtovanjem nadgradnje obstoječih programskih vsebin s posameznimi nosilcih, ki bodo sloneli na: - kakovostni ponudbi pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih programov s KBZ; - potrebnih investicijah (v smislu infrastrukture, razvoja in nadgradnje ponudbe, razvoja znanja in usposobljenosti, razvoja orodij interpretacije in trženja itd.); prepoznanih nosilcih za vodenje verig posameznih PTK;

Opis

Aktivnosti

39


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

-

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

identificiranih konkretnih partnerjih, ki bodo pripravljeni sodelovati pri izvajanju programa; identificiranih nosilcih izvajanja programa - delnih turističnih in s turizmom povezanih ponudnikih v destinaciji Bohinj; opredeljenem terminskem načrtu izvedbe posameznega programa; oceni stroškov razvoja vseh potrebnih elementov za izvedbo programa. . Ključno je projekt vključiti v redni program dela DMC Turizem Bohinj in aktivnosti peljati skladno z aktivnostmi razvoja produktov na nivoju makroregije Alpska Slovenija. . Vzpostavitev Delovne skupine za nadgradnjo obstoječih produktov destinacije Bohinj – DSRPB, . Načrt aktivnosti DSRPB za 5 let in tekoče leto; . Poslovnik oblikovanja turističnih produktov/programov destinacije Bohinj; . Poslovnik oblikovanja dogodkov / prireditev destinacije Bohinj v sodelovanju s CINKDDB ter CUTIDB. DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za razvoj produktov Bohinj (DSRPB), ki jo vodi Vida Kovačič skladno z aktivnostmi makroregije Alpska Slovenija Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo DSRPB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja September 2018 in naprej

40


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 22: Ukrep 17 - Nadgradnja sistema delovanja dobaviteljskih verig za produktne tržne kombinacije (PTK) destinacije Bohinj Ukrep št. 17

Nadgradnja sistema delovanja dobaviteljskih verig za produktne tržne kombinacije (PTK) destinacije Bohinj

Cilj 17

Enakomerno kakovostno in časovno usklajeno delovanje v dobaviteljske verige povezanih členov posameznih PTK - se še ne izvaja. Oblikovanje verig destinacijskih turističnih produktov ter njihovo operativno trženje skozi usklajeno ponudbo Mreže TIC-ev ter CRS in s prodajo produktnih managerjev. . Vzpostaviti sistem učinkovitega načrtovanja, oblikovanja, izvajanja in evalviranja v dobaviteljske verige povezanih dobaviteljev posameznih PTK za učinkovito doživljanje PTK ciljnih skupin turistov na osnovi: visoko kakovostne ponudbe certificiranih ponudnikov s KBZ BOHINJSKO; vzpostavljenega sistema informiranja in komuniciranja med členi verige; vzpostavljenega sistema informiranja in komuniciranja med členi verige in povezovalci – DMC Turizem Bohinj, TIC-i in IT-mi; vzpostavljenega sistema informiranja in komuniciranja členov verige s turisti; vzpostavljenega zaupanja in sodelovanja pri izvajanju posameznih delnih turističnih storitev v verige povezanih destinacijskih zgodb; vzpostavljenega Poslovnika izvajanja aktivnosti v verige povezanih dobaviteljev posameznih PTK, ki zagotavljajo usklajeno vsebinsko (avtohtona zgodba), časovno, lokacijsko in kakovostno doživetje za specifično ciljno skupino turistov. . Vse aktivnosti peljati skladno z aktivnostmi makroregije Alpska Slovenija. DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za razvoj produktov destinacije Bohinj (DSRPDB), ki jo vodi Vida Kovačič skupaj s skupino prodajnikov destinacije Bohinj Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo DSRPB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja Januar 2018 in naprej

Opis Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 23: Ukrep 18 - Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov Ukrep št. 18

Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov

Cilj 18

Večje povpraševanje kot posledica večje konkurenčnosti doživljajskih PTK destinacije Bohinj se še ne izvaja. Učinkovito ciljno trženje po kanalih, ki dosegajo želene ciljne skupine za izbrane produktne tržne kombinacije (PTK). Spodbuditi ciljno trženje in izvajanje zastavljenih PTK z vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov v destinaciji Bohinj na osnovi: - projektnega pristopa, saj zahteva razvoj določenih avtentičnih zgodb daljše časovno načrtovanje in več finančnih idr. sredstev ter opredelitev nosilca, partnerjev, njihovih aktivnosti, pa tudi roke in vire financiranja in morda prijavo projektne ideje na razpise; - usposobljenih in informiranih produktnih in destinacijskih managerjev, turističnih vodnikov, animatorjev, interpretatorjev narave, kustosov, informatorjev, receptorjev, domačinov idr.; - jasno zastavljenih dolžnosti in sinergičnih učinkov v verige povezani ponudnikov; - vključenosti razvojnih in trženjskih aktivnosti, kot bodo opredeljene v Strategiji produktov / programov (PTK) v destinaciji Bohinj, v Program dela DMC Turizem Bohinj; - povezovanja zgoraj omenjenih aktivnosti z aktivnostmi makroregije Alpska Slovenija. DMC Turizem Bohinj - Delovna skupina za razvoj produktov Bohinj (DSRPB) in Delovna skupina za trženje Bohinj (DSTB), aktivnosti vodita Vida Kovačič in Klemen Langus Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo DSRPB in DSTB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja Januar 2018 in naprej

Opis Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

41


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.2.3 Interpretacija narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj – CINKDDB, Prioriteta 2 Za razvoj in vzdrževanje enakomerne kakovosti interpretacije narave in kulturne dediščine v Bohinju so izpostavljeni 3 ukrepi, ki jih bo izvajala Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine CINKDDB (Tabela 24), in sicer ukrepi 19-21 (Tabele 25-27). Tabela 24: Ukrepi in cilji prioritete 2 – DSINKDB, CINKDDB DMC Turizem Bohinj

Cilji 2. prioritete - DSINKDB Interpretacija narave in kulturne dediščine Bohinj (CNKDB)

Vzpostavitev enovitega sistema interpretacije narave in kulturne dediščine za informiranje in ozaveščanje o naravi in kulturni dediščini v destinaciji Bohinj v TNP Cilj 19 – Učinkovito predstavljanje narave in kulturne dediščine Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka domačinom in obiskovalcem - se še ne izvaja

Vzpostavitev sistema usposabljanja izvajalcev doživetij v destinaciji Bohinj v TNP Cilj 20 – Učinkovita osebna interpretacija narave in kulturne dediščine Bohinja skozi doživljajske programe – PTK za nišne skupine turistov - se še ne izvaja

Snovanje prireditev in programov interpretacije vrednot narave in kulturne dediščine v TNP in destinaciji Bohinj Cilj 21 - Prireditve in programi za interpretacijo narave in kulturne dediščine so osrednja privlačnost destinacije Bohinj v TNP – se še ne izvaja

Tabela 25: Ukrep 19 – Vzpostavitev enovitega sistema interpretacije narave in kulturne dediščine za informiranje in ozaveščanje o naravi in kulturni dediščini v destinaciji Bohinj v TNP Ukrep št. 19

Vzpostavitev enovitega sistema interpretacije narave in kulturne dediščine za informiranje in ozaveščanje o naravi in kulturni dediščini v destinaciji Bohinj v TNP

Cilj 19

Učinkovito predstavljanje narave in kulturne dediščine Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka domačinom in obiskovalcem - se še ne izvaja. Učinkovit Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj izvaja aktivnosti informiranja, interpretacije - inovativnega in interaktivnega ozaveščanja o naravi in kulturni dediščini ciljnih skupin, ki se zaradi unikatnih doživetij zadržujejo v destinaciji dlje časa. . Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj: spremlja stanje naravnih vrednot in kulturne dediščine; načrtuje - oblikuje Načrt interpretacije narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj in izvaja upravljanje vrednot narave in kulturne dediščine Bohinja; načrtuje vsebine za predstavitve in vzpostavlja orodja za interpretacijo naravnih vrednot (slap Savica in Korita Mostnice; treh botaničnih vrtov) in kulturne dediščine (cerkev Sv. Janeza Krstnika, Oplenova hiša, Muzej Tomaža Godca, Planšarski muzej, Knoflov stan) (delo cca 60.000 EUR in vzdrževanje cca 25.000 EUR letno); razvija in vzpostavlja sistem za interpretacijo narave in kulturne dediščine, ki se nanaša na CGKP razstav in postavitev, prireditev, dogodkov idr. v Bohinju skladno z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko (glej NU TNP); razvije interpretacijske tehnike in orodja za izvajanje interpretacije z veliko doživljajsko noto za različne ciljne skupine obiskovalcev (cca 5.000 EUR materialnih stroškov letno); vzpostavi sistem izvajanja doživljajskih vodenj v Bohinju z usposobljenimi interpretatorji; načrtuje in izvaja usmeritve za informiranje, usmerjanje in ozaveščanje domačinov in obiskovalcev skozi interpretacijo narave in kulturne dediščine Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka na interaktiven in kreativen način za različne ciljne skupine obiskovalcev

Opis

Aktivnosti

42


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Bohinja; . Center za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj informira in ozavešča obiskovalce in domačine o naravi in kulturni dediščini destinacije Bohinj z/s: vzpostavitvijo in upravljanjem orodij in tehnik interpretacije narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj, izvajanjem interpretacije narave in kulturne dediščine v Centru Bohinjka, v muzejih idr., izvajanje interpretacije narave in kulturne dediščine v TIC-ih, na razglednih točkah, poteh, idr. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v sodelovanju s TNP – še ni določene osebe, ki bi vodila aktivnosti Občina Bohinj, TNP Javni in zasebni viri (Glej NU TNP 2012) Delo DSINKDB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja Oktober 2018 in naprej

Tabela 26: Ukrep 20 - Vzpostavitev sistema usposabljanja izvajalcev doživetij v destinaciji Bohinj v TNP Ukrep št. 20

Vzpostavitev sistema usposabljanja izvajalcev doživetij v destinaciji Bohinj v TNP

Cilj 20

Učinkovita osebna interpretacija narave in kulturne dediščine Bohinja skozi doživljajske programe – PTK za nišne skupine turistov - se še ne izvaja. Usposobljeni izvajalci doživetij – informatorji, vodniki, interpretatorji narave in kulturne dediščine, kustosi idr. omogočajo neponovljiva interaktivna doživetja ciljnim skupinam v destinaciji Bohinj v TNP. . Vzpostaviti Delovno skupino za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v TNP (JA); . Oblikovati Načrt aktivnosti DSINKDDB za 5 let z Akcijskim načrtom za vsako leto; . Oblikovati Poslovnik delovanja DSINKDDB; . Vzpostaviti sistem usposabljanja interpretatorjev narave in kulturne dediščine idr. vodnikov, kustosov in informatorjev v destinaciji Bohinj v sodelovanju s TNP in VSGT Bled; . Usposobiti interpretatorje narave in kulturne dediščine idr. vodnike, kustose in informatorje v destinaciji Bohinj v sodelovanju s TNP in VSGT Bled – Program usposabljanja (6.000 EUR stroškov letno); . Vzpostaviti Register usposobljenih interpretatorjev narave, vodnikov, kustosov, informatorjev idr. . Preverjati usposobljenost interpretatorjev narave, vodnikov, kustosov, informatorjev idr. in skrbeti za njihovo nenehno nadgradnjo. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v sodelovanju s TNP – še ni določene osebe, ki bi vodila aktivnosti Občina Bohinj, TNP, TD Bohinj, vodniki, društva Javni in zasebni viri (13.000 EUR materialnih stroškov letno) Delo DSINKDB - DMC Turizem Bohinj, Občina Bohinj, TNP Oktober 2017 in naprej

Opis

Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 27: Ukrep 21 - Snovanje prireditev in programov interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v TNP Ukrep št. 21

Snovanje prireditev in programov interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v TNP

Cilj 21

Prireditve in programi za interpretacijo narave in kulturne dediščine so osrednja privlačnost destinacije Bohinj v TNP – se še ne izvaja. S privlačnimi in učinkovito organiziranimi prireditvami/dogodki in programi interpretacije narave in kulturne dediščine pritegnemo v destinacijo Bohinj v TNP izbrane ciljne skupine, ki so za doživetja pripravljene nameniti čas in denar. . Oblikovanje Delovne skupine za prireditve v destinaciji Bohinj v TNP; . Oblikovanje Poslovnika prireditev – vzorca načrtovanja, izvajanja in evalviranja prireditev v destinaciji Bohinj v TNP; . Oblikovanje sistema izvajanja prireditev v Bohinju v TNP; . Oblikovanje Delovne skupine za oblikovanje programov interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v TNP; . Oblikovanje Načrta interpretacije narave in kulturne dediščine v doživljajskih programih

Opis

Aktivnosti

43


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

destinacije Bohinj v TNP; . Nastaviti skrbništvo izvajanja posameznih načrtovanih aktivnosti – doživljajskih programov destinacije Bohinj v TNP; . Vzpostaviti sistem izvajanja in evalvacije prireditev / dogodkov ter programov interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v TNP; . Oblikovati Program usposabljanja za organizatorje prireditev in oblikovalce programov interpretacije narave in kulturne dediščine v Bohinju v TNP; . Izvesti usposabljanje za organizatorje prireditev in oblikovalce programov interpretacije narave in kulturne dediščine v Bohinju v TNP; . Razviti nove in nadgraditi obstoječe prireditve in dogodke z vidika narave in kulturne dediščine, ki obujajo tradicionalne aktivnosti Bohinja (5.000 EUR materialnih stroškov letno) razviti scenarije za vsako prireditev / dogodek v destinaciji Bohinj v TNP z verigo akterjev; . Razviti nove in nadgraditi obstoječe programe interpretacije narave in kulturne dediščine v Bohinju v TNP – razviti scenarije doživljajskih programov z vodniki – PTK za nišne skupine turistov (2.000 EUR materialnih stroškov letno za vzpostavitev PTK). DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj v sodelovanju s TNP – še ni določene osebe, ki bi vodila aktivnosti Občina Bohinj, TNP, TD Bohinj, vodniki, društva Javni in zasebni viri (13.000 EUR materialnih stroškov letno) Delo DSINKDB - DMC Turizem Bohinj, Občina Bohinj, TNP April 2018 in naprej

44


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.3 Ukrepi na področju razvoja podpornega okolja - kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj, Prioriteta 4 Prioriteto 4 – razvoj podpornega okolja za kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj povezuje izvajanje aktivnosti treh Centrov in štirih Delovnih skupin, in sicer: (i) Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj (DSCPDB) in Delovna skupina za kakovost v destinaciji Bohinj (DSKDB) delujeta v sklopu Centra za kakovost v destinaciji Bohinj (CKDB); Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj (DSRRDB) skrbi za razvoj infrastrukture in kadrov ter raziskave in deluje v sklopu Centra za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj (CRRDB); (iii) Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj (DSUTIDB) deluje v sklopu istoimenskega Centra (CUTIDB) (Slika 7). Slika 7: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 – Prioriteta 4 P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKDB, CRRDB, CUTIDB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DSMDB DMC TB)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021 DMC Turizem Bohinj P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTDB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTDB, CNKDDB)

45


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.3.1 Zagotavljanje celovite prepoznavnosti destinacije Bohinj - CKDB V sklopu Centra kakovosti destinacije Bohinj deluje Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj (DSCPDB), ki izvaja 3 ukrepe, in sicer ukrepe 22-24 za upravljanje in skrbništvo destinacijske / kolektivne blagovne znamke Bohinj v sklopu prioritete 4 (Tabela 28). Tabela 28: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSCPDB, CKB in CTB DMC Turizem Bohinj

Cilji 3 in 4 prioritete – CTB in CKB - DSZB DESTINACIJSKA ZNAMKA BOHINJ IN KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA BOHINJSKO/FROM BOHINJ

Nadgradnja in nenehno spremljanje destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Cilj 22 - Učinkovit sistem znamčenja destinacije Bohinj skozi destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Za celovito promocijo destinacije Bohinj ter pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih programov destinacije Bohinj, ki se prodajajo pod okriljem KBZ Bohinjsko – v izvajanju

Nadgradnja skrbništva, upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Cilj 23 - Učinkovito skrbništvo destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko in učinkovito upravljanje in distribucija znamk – v izvajanju

Design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj in njeno usklajeno komuniciranje z javnostmi Cilj 24 – Usklajeno komuniciranje z javnostmi za učinkovito in celovito prepoznavnost destinacije Bohinj – v izvajanju

Tabela 29: Ukrep 22 - Nadgradnja in nenehno spremljanje destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Ukrep št. 22

Nadgradnja in nenehno spremljanje destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko

Cilj 22

Učinkovit sistem znamčenja destinacije Bohinj skozi destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko za celovito promocijo destinacije Bohinj ter pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih programov destinacije Bohinj, ki se prodajajo pod okriljem KBZ Bohinjsko – v izvajanju. Pravilno razumevanje znamčenja destinacije Bohinj ter ponudbe, ki se predstavlja pod kolektivno blagovno znamko Bohinjsko (in vseh elementov ter identitete znamke), preseganje ozkega razumevanja znamke kot znaka, temveč kot osnove za njeno učinkovito komuniciranje z javnostmi. . Nenehno posodabljati dokument Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj; . Nenehno posodabljati dokument Celostna grafična in komunikacijska podoba destinacijske znamke Bohinj; . Vzpostavitev Načrta aktivnosti letnega posodabljanja ponudbe s CKGP destinacijske znamke Bohinj; . Nenehno posodabljati dokument Načrt razvoja kolektivne blagovne znamke Bohinjsko; . Nenehno posodabljati dokument Celostna grafična in komunikacijska podoba kolektivne blagovne znamke Bohinj; . Vzpostavitev Načrta aktivnosti letnega posodabljanja ponudbe s CKGP kolektivne blagovne znamke Bohinjsko; . Nadgrajevanje Poslovnika delovanja Delovne skupine za destinacijsko in kolektivno blagovno znamko v destinaciji Bohinj; . Nadgrajevanje sistema izvajanja promocije z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko;

Opis

Aktivnosti

46


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

. Nadgradnja Priročnika znamke z navodili za uporabo celostne grafične podobe z osnovnimi stalnicami identitetnega sistema, ki na nazoren in preprost način pove zgodbo Bohinja. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj, aktivnosti vodi Jana Vilman v sodelovanju z/s Nežko Božnar, Urško Alič in Klemenom Langusom Občina Bohinj Javni in zasebni viri (Občina Bohinj in DMC Turizem Bohinj) Delo DSZB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; zunanji izvajalec 2017 in naprej

Tabela 30: Ukrep 23 - Nadgradnja skrbništva, upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Ukrep št. 23

Nadgradnja skrbništva, upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko

Cilj

Učinkovito skrbništvo destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko ter učinkovito upravljanje in distribucija obeh znamk – v izvajanju. Nadgraditi je potrebno sistem pravilne uporabe destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko in s tem večanje njune prepoznavnosti v in izven destinacije Bohinj ter skrbeti za izvedbo vseh pravno-formalnih postopkov za ustrezno zaščito znamk. . Nadgraditi sistem skrbništva destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko. . Nadgraditi in potrditi Pravilnik skrbništva destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko. . Nadgraditi in potrditi dokument Pravilnik upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko. . Nadgraditi in izvajati sistem upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko. . Nadgraditi dokument 'Priročnik destinacijske znamke Bohinj' (ki vsebuje tudi Priročnik za uporabo CGKP, torej tehnična navodila glede uporabe ) – fizična in elektronska; . Objaviti dokument 'Priročnik znamke' na destinacijskem portalu – na način, da je zagotovljen nadzor nad uporabniki. . Nadgraditi sistem pravilne uporabe znamk v destinaciji Bohinj, in sicer: Spremljati pravno-formalne postopke zaščite znamk; Lastnik in upravljavec destinacijske znamke Bohinj je DMC Turizem Bohinj, lastnik KBZ Bohinjsko / From Bohinj je Občina Bohinj, ki je upravljanje KBZ predala DMC Turizem Bohinj; DMC Turizem Bohinj določiti konkretnega skrbnika destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko / From Bohinj; S Poslovnikom se opredeli način spremljanja, izvajanja nadzora nad pravilnostjo uporabe destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko; Opredeli se izvajanje aktivnosti v podporo gradnji in razvoju znamk; Opredeli se potencialne nosilce = uporabnike znamk in z njimi vzpostaviti aktiven in kakovosten odnos; Z vsakim nosilcem / uporabnikom znamke se določi skrbnika znamke (konkretno osebo znotraj organizacije, podjetja, ki je odgovorna za uporabo znamke); Z vsakim nosilcem / uporabnikom znamke se podpiše pogodba o pravilni uporabi znamke ('Priročnik destinacijske znamke Bohinj' oz. 'Priročnik kolektivne blagovne znamke Bohinjsko' (ki vsebujeta tudi Priročnika za uporabo CGKP, torej tehnična navodila glede uporabe znamk). DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj, aktivnosti vodi Jana Vilman Proje, v sodelovanju z/s Nežka Božnar, Marko Viduka, Urška Alič, Tanja Sodja in Klemen Langus Občina Bohinj Javni in zasebni viri (DMC Turizem Bohinj in Občina Bohinj) Delo DSZB - DMC Turizem Bohinj, Občine Bohinj in deležnikov Bohinja 2017 in naprej

Opis

Aktivnosti

Nosilec

Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

47


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 31: Ukrep 24 - Design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj Ukrep št. 24

Design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj in njeno usklajeno komuniciranje z javnostmi

Cilj 24

Usklajeno komuniciranje z javnostmi za učinkovito in celovito prepoznavnost destinacije Bohinj – v izvajanju. Za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj se izvaja design management, ki vključuje uporabo destinacijske znamke Bohinj ter kolektivne blagovne znamke Bohinjsko. . Izvajanje celovitega komuniciranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko zahteva design management vseh komunikacijskih orodij, ki promovirajo destinacijo Bohinj – tako na destinacijskem nivoju kot nivoju ponudbe s kolektivno blagovno znamko Bohinjsko; . Skladno z dokumentoma 'Priročnik destinacijske znamke Bohinj' ter 'Priročnik kolektivne blagovne znamke Bohinjsko', ki vsebujeta tudi Priročnika za uporabo CGKP - tehnična navodila glede uporabe se oblikuje vsa orodja za usklajeno in celovito komunikacijsko podobo destinacije Bohinj, ki obljublja kakovostna doživetja v Bohinju; . Aktivnosti na področju destinacijske znamke Bohinj: - Upravljanje komuniciranja celostne podobe destinacije Bohinj, - Podpora Centru trženja v destinaciji Bohinj, - Oblikovanje orodij in materialov za promocijo destinacije Bohinj; . Aktivnosti na področju kolektivne blagovne znamke Bohinjsko: - Upravljanje komuniciranja celostne podobe Bohinjsko, - Oblikovanje promocijskega materiala Bohinjsko, - Grafična in opisna oprema izdelkov in prodajnih mest s KBZ Bohinjsko; . Aktivnosti na področju članstva v Mreži za promocijo destinacije Bohinj: - Upravljanje komuniciranja celostne podobe posameznih subjektov, - Oblikovanje promocijskega materiala za člane mreže. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj, aktivnosti vodi Jana Vilman Proje v sodelovanju z/s Nežka Božnar, Marko Viduka, in Klemen Langus Občina Bohinj Javni in zasebni viri (DMC Turizem Bohinj in Občina Bohinj) Delo DSKDZ - DMC Turizem Bohinj, Občine Bohinj in deležnikov Bohinja 2017 in naprej

Opis Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

48


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.3.2 Zagotavljanje kakovosti v destinaciji Bohinj – CKDB Delovna skupina za kakovost v destinaciji Bohinj se ukvarja z vzpostavitvijo sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti destinacije Bohinj z ukrepi, ki zagotavljajo njegovo vzpostavitev, implementacijo in evalvacijo (Tabela 32). Tabela 32: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSKDB, CKDB DMC Turizem Bohinj

Cilji 4. prioritete – CKDB - DSKDB KAKOVOST IN KONKURENČNOST

Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti v destinaciji Bohinj Cilj 25 - Učinkovita kakovost pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih produktov z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno znamko Bohinjsko zagotavlja usklajeno in pričakovano kakovost – podobo / imidž destinacije Bohinj – v izvajanju

Vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj Cilj 26: Učinkovito spodbujanje podjetništva v destinaciji Bohinj – Podjetniški inkubator v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske (RAGOR) – v izvajanju

Vzpostaviti sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju Cilj 27: Učinkovit sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju (Alpine Pearls, EDEN, Green destination idr.) – v izvajanju

Tabela 33: Ukrep 25 - Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti v destinaciji Bohinj Ukrep št. 25

Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti v destinaciji Bohinj

Cilj 25

Učinkovita kakovost pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih produktov z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko zagotavlja usklajeno in pričakovano kakovost – podobo / imidž destinacije Bohinj – v izvajanju. Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti s horizontalnimi integracijam ter standardi zagotavljanja kakovosti - certificiranje izdelkov / pridelkov / storitev / doživljajskih produktov, ki zagotavljajo trajnostno poslovanje v destinaciji Bohinj. . Nadgraditi Pravilnik o zagotavljanju in vzdrževanju obljubljene kakovosti in s tem konkurenčnosti destinacije Bohinj; . Nadgraditi sistem standardov poslovanja v Skupnosti povezanih ponudnikov destinacije Bohinj; . Nadgraditi sistem podeljevanja nagrad za kakovostno in inovativno poslovanje turističnih in s turizmom povezanih deležnikov v destinaciji Bohinj v povezavi z Občino Bohinj; . Spodbujati oblikovanje ponudbe pridelkov, kulinaričnih izdelkov, jedi in pijač, izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelkov sodobnega in industrijskega oblikovanja ter doživljajskih programov, njihovega embaliranja ter primernega označevanja (certifikat in navodila /recepture); . Nadgraditi sistem logistike certificiranih izdelkov / pridelkov / storitev / doživljajskih programov; . Nadgraditi klasično in vzpostaviti spletno trgovino (in promocijsko stojnico) destinacije Bohinj v kateri se tržijo certificirani izdelki / pridelki / storitve / doživljajski programi idr. Občina Bohinj, DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za kakovost destinacije Bohinj, aktivnosti

Opis

Aktivnosti

Nosilec

49


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

vodi Jana Vilman Proje Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Občina Bohinj in DMC Turizem Bohinj Delo DSKB - DMC Turizem Bohinj, Občine Bohinj in deležniki Bohinja; 2017 in naprej

Tabela 34: Ukrep 26 - Vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj Ukrep št. 26

Vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj

Cilj 26

Učinkovito spodbujanje podjetništva v destinaciji Bohinj – Podjetniški inkubator v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske (RAGOR) – v izvajanju. Spodbujanje trajnostnega podjetništva v destinaciji Bohinj za razvoj in nadgradnjo turizma in z njim povezanih dejavnosti – Podjetniški inkubator za trajnostne rešitve v destinaciji Bohinj. . Nadgraditi sistem horizontalnega mreženja ponudnikov (Mreža gostinskih ponudnikov, Mreža pridelovalcev in predelovalcev (kulinarični izdelki), Mreža rokodelcev in tradicionalnih obrti, Mreža ponudnikov namestitev, Mreža drugih podjetij) za učinkovito povezovanje z namenom dviga kakovosti storitev in boljše trženje ponudbe; . Nadgraditi sistem vertikalnega mreženja - medsektorskega povezovanja ponudnikov za oblikovanje ponudbe destinacije s kratkimi lokalnimi dobaviteljskimi verigami; . Razviti in vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj v sodelovanju z RAGOR, ki bo spodbujal inovativnost in zaposlovanje ter nudil pomoč pri razvoju novih podjetniških idej in inovativnih produktov: - z lokalno dodano vrednostjo Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka - obujanje tradicionalnih aktivnosti ter rekreacijskih priložnosti (številni stari in novi projekti); - z večdeležniško zasedbo - razvoj regionalnih destinacijskih – integralnih produktov v destinaciji Bohinj v TNP in SJA v navezi z aktivnostmi DMMO Alpska Slovenija; ter omogočal koriščenje skupne IKT in skupno nastopanje na trgu s prodajnimi mesti v destinaciji Bohinj in s skupnimi predstavitvami destinacije Bohinj. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za kakovost destinacije Bohinj, aktivnosti vodi Jana Vilman Občina Bohinj, RAGOR, TD Bohinj, TNP in Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri Delo DMC TB, sredstva razpisov in partnerjev Marec 2018

Opis Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 35: Ukrep 27 - Vzpostaviti sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj Ukrep št. 27

Vzpostaviti sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj

Cilj 27

Učinkovit sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju (Alpine Pearls, EDEN, Green destination idr.) – v izvajanju. Zagotavljanje kakovosti celovitih zelenih doživetij v destinaciji Bohinj v TNP. . Vzpostaviti medsektorsko delovno skupino za načrtovanje, izvajanje in spremljanje trajnostnega in integralnega razvoja turizma z drugimi dejavnostmi, kot npr. s kmetijstvom in gozdarstvom ter predelovalno obrtjo in industrijo v destinaciji Bohinj v TNP skladno s kazalniki EDEN ter Green destination; . Vzpostaviti podskupino in nadgraditi sistem trajnostne mobilnosti v destinaciji Bohinj v TNP po modelu Alpine Pearls; . Vzpostaviti podskupino in razviti in vzpostaviti model zagotavljanja trajnostnega bivanja v nastanitvenih obratih v destinaciji Bohinj v TNP po modelu Alpine Pearls; . Nadaljnje delovanje podskupine za izvajanje Zelene sheme slovenskega turizma za zagotovitev trajnostnega izvajanja storitev in turističnih produktov ter prireditev v destinaciji Bohinj.

Opis Aktivnosti

Za nadaljnje aktivnosti izvajanja Zelene sheme slovenskega turizma ter usklajenega načrtovanja, razvoja in implementacije politik na področju gospodarskega razvoja, prostorskega načrtovanja, kulture, športa, zaščite narave in okolja ter razvoja podeželja mora DMC Turizem Bohinj delovati na več ravneh, in sicer: . zagotovi aktivno usklajevanje vseh razvojnih politik od lokalne do regionalne ravni – od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, udejanja se na lokalni/regionalni (JA) ravni; . izdelati pregled vseh konkretnih turističnih projektov, ga redno spremljati in skrbeti za zeleno

50


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Stroški Rok

izvajanje in implementacijo aktivnosti na lokalnem/regionalnem nivoju; . aktivno usmerjati trajnostni razvoj in podajati usmeritve deležnikom za zeleno poslovanje; . zastopati interese med posameznimi interesnimi skupinami turističnega gospodarstva, občinami in drugimi turističnimi subjekti in v zunanjem interesnem sistemu; . nastaviti in spremljati indikatorje na področju okolja, ekonomske indikatorje, socialnokulturne indikatorje ter indikatorje podnebnih sprememb, in sicer: - skladno z razvojno-trženjsko strategijo turizma ob pripravi letnega programa dela oblikovati standarde, indikatorje in merila ter orodja merjenja trajnostnega razvoja; - razviti sistem sistematičnega zbiranja podatkov in informacij o vseh indikatorjih merjenja trajnostnega razvoja; - izvajati raziskave in analize ter razviti uravnotežen sistem indikatorjev trajnostnega razvoja; - za vsak indikator trajnostnega razvoja opredeliti metodologijo poročanja; - določiti skrbnika indikatorjev trajnostnega razvoja v destinaciji Bohinj; - poročila – informacije o vplivu turizma na okolje aktualno predstavljati in posredovati partnerjem. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za kakovost destinacije Bohinj, aktivnosti vodita Jana Vilman Proje in Klemen Langus Občina Bohinj, KGZS, TNP, ZRSVN, ZVKDS, Gorenjski muzej, ZGS, RDS, PZS, GZS Radovljica, OPZS Radovljica, STO idr. Javni in zasebni viri Delo DMC TB in drugih Januar 2018

51


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.3.3 Zagotavljanje raziskav in razvoja v destinaciji Bohinj – CRRDB V sklopu Razvojnega Centra Bohinj deluje Delovna skupina za raziskave in razvoj Bohinj, ki izvaja 4 ukrepe (28-31) za vzpostavitev sistemov: spremljanja in poročanja o raziskavah in razvoju, izvajanja raziskav in razvojnih projektov ter IKT podpore monitoringu, oblikovanju poročil, trženju, informiranju in komuniciranju z usposobljenimi kadri v sklopu prioritete, 4 (Tabela 36). Tabela 36: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSRRB, RCB DMC Turizem Bohinj

Cilji 4. Prioritete - RCB - DSRRB KAKOVOST IN KONKURENČNOST – RAZISKAVE IN RAZVOJ

Vzpostaviti sistem spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja turizma v destinaciji Bohinj Cilj 28 – Učinkovito spremljanje stanja in poročanje o raziskavah in razvoju na področju turizma deležnikom Bohinja – se delno izvaja

Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore izvajanju in spremljanju aktivnosti v destinaciji Bohinj Cilj 29 - Učinkovita IKT podpora monitoringu - spremljanju izvajanja aktivnosti, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju v destinaciji Bohinj – se delno izvaja (spletna stran bohinj.si)

Prijave na razpise za izvajanje projektov v destinaciji Bohinj Cilj 30 – Učinkovito prijavljanje na razpise omogoča uspešno izvajanje vizije razvoja in trženja destinacije Bohinj – se Izvaja

Vzpostaviti sistem spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj Cilj 31 – Učinkovito usposobljeni kadri v destinaciji Bohinj - se delno izvaja (CKB)

Tabela 37: Ukrep 28 - Vzpostaviti sistem spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja turizma v destinaciji Bohinj Ukrep št. 28

Vzpostaviti sistem spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja turizma v destinaciji Bohinj

Cilj 28

Učinkovito spremljanje stanja in poročanje o raziskavah in razvoju na področju turizma deležnikom Bohinja – se delno izvaja. Spremljati stanje na področju razvoja turizma v destinaciji in o trendih na svetovnem turističnem trgu ter poročanje deležnikom Bohinja. . Vzpostaviti Delovno skupino za raziskave in razvoj; . Oblikovati Poslovnik DSRR; . Razviti in vzpostaviti sistem: analiziranja obiska in vodenja statističnih evidenc v destinaciji Bohinj (oblikovanje orodij za spremljanje obiska v destinaciji Bohinj; izvajanje spremljanja obiska v destinaciji Bohinj; oblikovanje ter vodenje statističnih evidenc o obisku v destinaciji Bohinj; podpora Centru za trženje v destinaciji Bohinj ter tržnikom pri poslovnih odločitvah)9; spremljanja zadovoljstva deležnikov v destinaciji Bohinj (oblikovanje orodij za spremljanje zadovoljstva ponudnikov, rezidentov idr. skupin v destinaciji Bohinj; spremljanje zadovoljstva ponudnikov, rezidentov idr. skupin v destinaciji Bohinj; oblikovanje ter vodenje statističnih evidenc o zadovoljstvu deležnikov v destinaciji

Opis Aktivnosti

9

Nadgraditi aktivnosti, ki jih trenutno izvaja Vida Kovačič.

52


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Bohinj kot podpora strateškim odločitvam); raziskovanje za podjetniške odločitve v destinaciji Bohinj (razviti sistem načrtovanja in izvajanja raziskav za turistično gospodarstvo; spremljanje trendov v stroki; oblikovanje poročil za podjetniške odločitve v destinaciji Bohinj; distribucija poročil deležnikom destinacije Bohinj); oblikovanja in poročanja za potrebe turistične statistike na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Koraki izvajanja ukrepa: . pregled stanja – obstoječe raziskave na ravni Bohinja in STO-ja in drugih ravneh; . sestava nabora raziskav, študij in analiz za bolj konkurenčno delovanje; . določitev prioritetnih aktivnosti – kaj bo vključeno v letni program dela DMC TB glede na razpoložljive kadrovske in finančne resurse; . s STO se uskladi in nadgradi partnerski pristop na področju raziskav; . glede na veliko količino že razpoznavnih raziskav in informacij, ki niso distribuirane v zadostni meri in na ustrezen način do ciljnih javnosti, se v prvi fazi zagotovi zagon Newslettrov, v drugi fazi pa tudi izdelavo poglobljenih primarnih raziskav. DMC TB, Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodi Vida Kovačič Deležniki Bohinja, zunanji izvajalci Javni in zasebni viri Delo DMC TB 2017 in naprej -

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 38: Ukrep 29 - Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore izvajanju in spremljanju aktivnosti v destinaciji Bohinj Ukrep št. 29

Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore izvajanju in spremljanju aktivnosti v destinaciji Bohinj

Cilj 29

Učinkovita IKT podpora monitoringu - spremljanju izvajanja aktivnosti, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju v destinaciji Bohinj – se delno izvaja (spletna stran bohinj.si). S pomočjo sistema IKT učinkovito izvajati aktivnosti, informirati, tržiti in prodajati storitve in spremljati izvajanje vseh aktivnosti, oblikovati poročila ter jih distribuirati do odločevalcev. . Vzpostaviti Delovno skupino za učinkovita IKT podporo spremljanju izvajanja aktivnosti v destinaciji Bohinj; . Oblikovati Poslovnik Delovne skupine za učinkovita IKT podporo spremljanju izvajanja aktivnosti v destinaciji Bohinj; . Razviti, vzpostaviti in vzdrževati sistem IKT kot podporo raziskavam in razvoju ter trženju (npr. TIC- i, IT) ponudbe v Bohinju; . Razviti in vzpostaviti sistema načrtovanja in izvajanja usposabljanj za upravljanje sistema IKT uporabnikom TIC-ev, receptorjev idr.; . Razviti, vzpostaviti in vzdrževati sistem IKT podpore za managerske odločitve v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore komuniciranju v destinaciji Bohinj: nadgraditi in vzdrževati spletno stran in druga orodja digitalnega trženja v destinaciji Bohinj; razviti in vzpostaviti IKT mrežo za sinhrono izvajanje storitev TIC-ev in drugih ponudnikov v destinaciji Bohinj; razviti in vzpostaviti IKT orodje za načrtovanje, organiziranje in spremljanje prireditev v destinaciji Bohinj; Prioritete so: . Priprava metodoloških osnov, ki bi jih lahko na poenoten način uporabljajo vsi akterji Bohinja pri spremljanju strukture (v smislu motivov prihodov) in profilov obiskovalcev (osnovne demografske, psihografske in vedenjske elemente segmentacije); . Opredelitev načinov posredovanja in obdelave podatkov; . Opredelitev načinov distribucije ugotovitev – preko Newslettrov (za strokovne javnosti partnerje, ponudnike; . Vzpostavitev potrebne informacijske podpore; . Razvoj podatkovne baze (naslovniku – prejemniku); . Redno ažuriranje in graditev podatkovne baze.

Opis Aktivnosti

Informacijska podpora TIC-em za pretok informacij in mrežno informiranje turistov o Bohinju:

53


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

. Preučitev in predlaganje nadgrajene informacijske podpore, ki bo zagotovila ustrezno povezanost TIC-ev v skupni informacijski sitem; . Izbor izvajalca; . Izvedba nadzora nad implementacijo sistema; . Spodbujanje, usmerjanje in aktivna podpora TIC-em, da se vključijo in aktivno sodelujejo v tem sistemu. DMC TB, Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodi zunanja sodelavka Tanja Sodja Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri delo DMC TB, (spletna stran in program 18.000 EUR) Maj 2018 in naprej

Tabela 39: Ukrep 30 – Prijave na razpise za izvajanje projektov v destinaciji Bohinj Ukrep št. 30

Prijave na razpise za izvajanje projektov v destinaciji Bohinj (Priloga 6)

Cilj 30

Učinkovito prijavljanje na razpise omogoča uspešno izvajanje vizije razvoja in trženja destinacije Bohinj – se izvaja. Učinkovito pridobivanje sredstev iz prijav na razpise omogoča udejanjanje razvojnih in trženjskih ciljev destinacije Bohinj v obravnavanem obdobju ter pripravo projektov na zalogo. . Vzpostaviti Delovno skupino za prijave na razpise v destinaciji Bohinj; . Oblikovati Poslovnik Delovne skupine za prijave na razpise v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti sistem spremljanja razpisov in oblikovanja projektnih idej na zalogo (razviti, vzpostaviti in vzdrževati sistem spremljanja razpisov; oblikovanje projektnih idej na zalogo skladno z vizijo in strateškimi cilji destinacije Bohinj); . Povezovanje ponudnikov za skupne projekte – nosilni partner in drugi partnerji (stimuliranje deležnikov destinacije Bohinj za sodelovanje v tematskih verigah za snovanje destinacijskih projektov; strokovna podpora verigam za snovanje projektov s trajnostno in inovativno vsebino); . Vzpostaviti sistem učinkovitega vodenja projektov (razviti, vzpostaviti in vzdrževati sistem vodenja projektov v destinaciji Bohinj; zagotoviti sredstva za vodenje projektne ideje tudi, ko sredstva razpisov ugasnejo; voditi arhiv projektov in skrbeti za medsektorsko usklajenost le-teh); . Vzpostaviti sistem evalviranja projektov. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodi Klemen Langus Občina Bohinj, TDB, TNP in Deležniki Bohinja Javni in zasebni viri financiranja Delo DMC TB, sredstva razpisov in partnerjev Junij 2017 in naprej

Opis Aktivnosti

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

Tabela 40: Ukrep 31 - Vzpostaviti sistem spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj Ukrep št. 31

Vzpostaviti sistem spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v destinaciji Bohinj

Cilj 31 Opis

Učinkovito usposobljeni kadri v destinaciji Bohinj - se delno izvaja (CKB). Usposobljeni kadri zagotavljajo odličnost - kakovostna in celovito usklajena doživetja v destinaciji Bohinj v TNP. . Vzpostaviti Delovno skupino za razvoj kadrov v destinaciji Bohinj; . Oblikovati Poslovnik delovanja Delovne skupine za razvoj kadrov v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti sistem spremljanja usposobljenosti kadrov v destinaciji Bohinj (razviti, vzpostaviti in vzdrževati sistem spremljanja usposobljenosti kadrov v destinaciji Bohinj); . Vzpostaviti partnerstvo za odličnost izvajanja storitev v destinaciji Bohinj (oblikovanje partnerstev za odličnost izvajanja storitev v destinaciji Bohinj ter nudenje strokovne podpore partnerstvom za odličnost izvajanja storitev v destinaciji Bohinj); . Oblikovati Načrt programov usposabljanja kadrov v destinaciji Bohinj za 5 let (na osnovi prepoznanih potreb oblikovati načrt usposabljanja kadrov v destinaciji Bohinj; permanentno izvajanje usposabljanja za prepoznane profile – vodniki (kolesarski, gorski, planinski, ribiški…), interpretatorji, receptorji, informatorji, tržniki, natakarji, kuharji idr.); . V sodelovanju z razvojnimi agencijami identificirati in se prijavljati na razpise - pridobivati evropska in druga sredstva za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje – na osnovi

Aktivnosti

54


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

pripravljenega programa, poleg tega pa aktivno tudi usmerjati in pomagati posameznim ponudnikom; . Organizirati in izvajati izobraževanja in usposabljanja v destinaciji Bohinj (5.000 EUR letno za usposabljanje). DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za raziskave in razvoj v destinaciji Bohinj, trenutno izvaja aktivnosti Jana Vilman v sklopu Delovne skupine za kakovost destinacije Bohinj VSGT Bled, RAGOR, BCC Kranj, TNP, Provital d.o.o., Občina Bohinj idr. Javni in zasebni viri Delo DMC TB, zunanji izvajalci (5.000 EUR letno za izvajanje programa usposabljanja) Oktober 2018 in naprej

55


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

3.3.4 Zagotavljanje upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj - RCB V sklopu Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj deluje Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture Bohinj, ki v sklopu prioritete 4 izvaja tri ukrepe: nadgradnja sistema upravljanja turistične infrastrukture, usklajevanje delovanja mreže TIC-ev in IT ter vzpostavitev sistema enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v Bohinju (Tabela 41). Tabela 41: Ukrepi in cilji prioritete 4 – DSUTIB, RCB DMC Turizem Bohinj

Cilji 4. Prioritete - RCB – DSUTIB KAKOVOST IN KONKURENČNOST – UPRAVLJANJE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE

Nadgradnja sistema upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Cilj 32 - Zagotoviti koordinirano in skrbno operativno delovanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj - se delno izvaja

Uskladiti delovanje Mreže turistično informacijskih centrov (TIC-ev) in informacijskih točk (IT) v destinaciji Bohinj Cilj 33 - Zagotoviti usklajeno in kakovostno informiranje in trženje ponudbe v destinaciji Bohinj pod destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju

Vzpostaviti sistem enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v destinaciji Bohinj Cilj 34 - Učinkovit sistem načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v destinaciji Bohinj – se načrtuje

Tabela 42: Ukrep 32 – Nadgraditi sistem upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Ukrep št. 32

Nadgraditi sistem upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj

Cilj 32

Zagotoviti koordinirano in skrbno operativno delovanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj - se delno izvaja. Tehnična služba DMC Turizem Bohinj bo koordinirala in skrbela za operativno delovanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj, in sicer za upravljanje: ladje, korit Mostnice, idr.; plovnega režima in pristanišč; signalizacije; vzdrževanja poti; urbanega pohodništva idr.; skladno z Odloki Občine Bohinj. . Ustanoviti Tehnično službo DMC Turizem Bohinj, ki bo skrbela za koordinacijo in delovanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj; . Oblikovati in vzpostaviti Načrt del in nalog za koordinirano delovanje Tehnične službe v destinaciji Bohinj - nabor nalog in aktivnosti, organizacijska zasedba, finančni konstrukt izvajanja aktivnosti, sistem logistike idr.; . Usposobiti/usposabljati zaposlene za učinkovito izvajanje aktivnosti Tehnične službe v destinaciji Bohinj;

Opis

Aktivnosti

. Razviti in vzpostaviti sistem upravljanja infrastrukture in označevanja v destinaciji Bohinj, in sicer: - načrt upravljanja posameznih enot turistične infrastrukture ter usmeritve za njeno vzdrževanje, - izvajanje upravljanja turistične infrastrukture (npr. Korita Mostnice: koordinacija študentov, vzdrževanje poti, skrbništvo pogodb z lastniki zemljišč); - izvajanje označevanja v destinaciji; - izvajanje vzdrževanja poti in urbanega pohodništva; - spremljanje upravljanja turistične infrastrukture; . Učinkovito vzdrževanje turistične infrastrukture v okviru DMC Turizem Bohinj se nanaša na

56


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

vzdrževanje: - poti, ograj in signalizacije slapa Savica in Korit Mostnice; - poti in tablic 3 botaničnih vrtov; - stavb kulturne dediščine: cerkev Sv. Janeza Krstnika, Oplenova hiša, Muzej Tomaža Godca, Planšarski muzej, Knoflov stan; - vzletno pristajalnih mest Vogar in Vogel, Studor; - idr.

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

. Načrt upravljanja plovnega režima v destinaciji Bohinj - pristanišča oz. vstopno-izstopna mesta, kanyoning; . Načrt upravljanja plovne infrastrukture v destinaciji Bohinj – ladja (koordinacija dela študentov, voznih redov, kapitanov); . Izvajanje upravljanja plovnega režima in voznih redov; . Spremljanje upravljanja plovnega režima in voznih redov. DMC Turizem Bohinj – Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodi Samo Gardener Občina Bohinj, TD Bohinj, TNP Javni in zasebni viri Delo DSUTIB - DMC TB in drugi (15.000 EUR vzdrževanje na leto) Marec 2018

Tabela 43: Ukrep 33 – Uskladiti delovanje Mreže turistično informacijskih centrov (TIC-ev) in informacijskih točk (IT) v destinaciji Bohinj Ukrep št. 33

Uskladiti delovanje Mreže turistično informacijskih centrov (TIC-ev) in informacijskih točk (IT) v destinaciji Bohinj

Cilj 33

Zagotoviti usklajeno in kakovostno informiranje in trženje ponudbe v destinaciji Bohinj pod destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko – v izvajanju. . Vzpostaviti sistem Mreže TIC-ev in IT za učinkovito načrtovanje aktivnosti v destinaciji Bohinj; . Oblikovati Poslovnik izvajanja aktivnosti TIC-ev v destinaciji Bohinj – Načrt izvajanja del in nalog za koordinirano delovanje TIC-ev v destinaciji Bohinj, torej promoviranje destinacije oz. informiranje turistov in prodaje oz. posredovanja ponudbe destinacije Bohinj pred prihodom v destinacijo in na destinaciji; . Skleniti Pogodbe o izvajanju storitev TIC-ev na območju Občine Bohinj z vsemi partnerji; . Vzpostaviti prodajna mesta s kolektivno blagovno znamko Bohinjsko v vsakem TUC-u in IT in zagotoviti učinkovit sistem logistike – polnjenja polic;

Aktivnosti

. Vzpostaviti in izvajati sistem organiziranosti TIC-ev v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti in izvajati sistem spremljanja delovanja TIC-ev v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti sistem usposabljanja zaposlenih na TIC-ih v destinaciji Bohinj; . Izvajati usposabljanja za zaposlene na TIC-ih v destinaciji Bohinj (pred sezono in redno);

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

. Povečati dostopnost informacij, poznavanja in s tem spoštovanja destinacije Bohinj v TNP kot osrednje identifikacijske točke: Vzpostavitev partnerskega sodelovanja DMC Turizem Bohinj s TNP, SJA v sklopu makrodestinacije Alpska Slovenija; Določitev skupnih aktivnosti in njihovega sofinanciranja in soizvajanja; Podpis pogodbe o partnerskem sodelovanju DMC Turizem Bohinj in TNP, SJA, STO; Zagotovitev večpartitnega aktivnega sodelovanja pri doseganju zastavljenih ciljev na področju informiranja in ozaveščanja v okviru projekta. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodita Samo Gardener in Klemen Langus TD Bohinj in deležniki Bohinja Javni in zasebni viri (Občina Bohinj, DMC Turizem Bohinj, TD Bohinj in drugi javni viri) Delo DSTB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; 2017 in naprej

57


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 44: Ukrep 34 - Vzpostaviti sistem enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj Ukrep št. 34

Vzpostaviti sistem enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj

Cilj 34

Učinkovit sistem načrtovanja, izvajanja in evalviranja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj – se načrtuje. . Vzpostavitev sistema izvajanja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti Delovno skupino za izvajanje prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj; . Oblikovanje predloge za Načrt izvajanja prireditev /dogodkov v destinaciji Bohinj; . Usposabljanje zaposlenih in partnerjev za učinkovito organiziranje in izvajanje prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj;

Aktivnosti

. Učinkovito izvajanje prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj skladno z Načrtom izvajanja vsake prireditve / dogodka; . Vzpostaviti sistem spremljanja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj; . Vzpostaviti sistem nadgradnje izvajanja prireditev / dogodkov v destinaciji Bohinj (Bela knjiga Prireditev za vsaj 5 let);

Nosilec Sodelujoči partnerji Viri financiranja Strošek Rok

. Vzpostaviti verigo ponudnikov – nosilcev kolektivne blagovne znamke Bohinjsko / From Bohinj – za prireditve / dogodke; . Oblikovati Poslovnik delovanja verige ponudnikov s KBZ Bohinjsko / From Bohinj za prireditve. DMC Turizem Bohinj, Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj, aktivnosti vodita Samo Gardener in Klemen Langus TD Bohinj in deležniki Bohinja Javni in zasebni viri (Občina Bohinj, DMC Turizem Bohinj, TD Bohinj in drugi javni viri) Delo DSUTIDB - DMC Turizem Bohinj in deležniki Bohinja; Maj 2018

58


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

4

POVZETEK UDEJANJANJA RAZVOJNE IN TRŽENJSKE STRATEGIJE DESTINACIJE BOHINJ 2017-2021 – AKTIVNOSTI V OBDOBJU 2017-2018

Za izvajanje aktivnosti Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 je potrebna nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko podjetje DMC Turizem Bohinj, ki bo delovalo v sklopu 5 Centrov in 8 Delovnih skupin (Slika 8). DMC Turizem Bohinj bo izvajal aktivnosti skladno z vertikalnim povezovanjem s Skupnostjo Julijske Alpe in makroregijo Alpska Slovenija (STO). Slika 8: Aktivnosti po Modelu izvajanja aktivnosti Centrov DMC Turizem Bohinj 2017-2021

V ta namen je leta 2016 Javni zavod Turizem Bohinj pristopil k nadgradnji organiziranosti Turizma Bohinj v Destinacijsko management podjetje (DMC) Turizem Bohinj, ki bo spodbujalo povezovanje v horizontalne mreže Bohinja (Mreža turističnih ponudnikov Bohinj - MTPB, Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj - MPRB in Mreža za kakovost življenja Bohinj - MKŽB) ter izvajalo funkcije sonačrtovanja, soorganiziranja, sovodenja, soupravljanja ter monitoringa in evalviranja: • trajnostnega razvoja destinacije Bohinj (zavarovanja in ohranjanja narave / kulturne dediščine / domače in umetnostne obrti, skrb za ekonomsko in družbeno blaginjo), • trženja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko in marketinškim spletom destinacije Bohinj, • podjetništva – spodbujanja inovativnih in kreativnih podjetniških idej v sklopu Podjetniškega inkubatorja, • podpornega IKT sistema za večjo prepoznavnost in konkurenčnost destinacije Bohinj,

59


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

• • • •

javne in turistične infrastrukture ter pomreženih enot narave in kulturne dediščine ter njune interpretacije, certificiranja in preverjanja kakovosti, usposobljenosti človeških virov za odličnost storitev, tradicionalnih prireditev in dogodkov, poslovanja DMC in njenih Centrov ter povezovanja Mrež. 10

DMC Turizem Bohinj bo kot krovna turistična organizacija turističnega območja Bohinj skrbel za usklajeno delovanje turističnega gospodarstva in društvene dejavnosti na področju turizma in deloval v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma ter smernicami Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 (MGRT, 2017). V prvi fazi so aktivnosti namenjene: a. načrtovanju in izvajanju promocije in trženja celovite turistične ponudbe Bohinja kot turistične destinacije b. upravljanju informacijsko turistične dejavnosti – Mreža TIC-ev c. spodbujanju razvoja celovitih turističnih produktov destinacije, d. organizaciji in izvajanju prireditev e. raziskavam in razvoju DMC Turizem Bohinj je sodobna destinacijska organizacija, ki deluje kot interesna organizacija vseh turističnih subjektov javnega in zasebnega sektorja za načrtovanje, vodenje, koordiniranje, razvoj, trženje, in promocijo bohinjske turistične ponudbe na domačih in tujih tržiščih. Delovati želi na temeljih sonačrtovanega, soorganiziranega, sovodenega, soupravljanega in celovito evalviranega razvoja in trženja turistične destinacije Bohinj. Direktor DMC Turizem Bohinj je s pomočjo Delovne skupine za mreženje destinacije Bohinj nadgradil vzpostavljene 3 Mreže Bohinja ter 5 Centrov, katerim je določil vodje. Vodje Centrov so pozvali člane DS k poglobljenemu sodelovanju. Vsako Delovno skupino vodi vodja Delovne skupine – zaposlena oseba oz. zunanji sodelavec DMC Turizem Bohinj. Tako v obdobju 2017-2018 večji del aktivnosti poteka preko posameznih vodij, ki se redno srečujejo na torkovih kolegijih. Enkrat mesečno oz. po potrebi, sklicujejo vodje srečanja članov Delovnih skupin. Na srečanjih obravnavajo in sprejemajo bistvene elemente posameznih aktivnosti za izvajanje Ukrepov 1-34. Za izvajanje aktivnosti določenih Ukrepov 1-34 (Tabela 45) je potrebno nadgraditi zaposlitveno zasedbo DMC Turizem Bohinj. Za izvajanje ukrepov 5 Centrov je potrebnih 5 efektivnih delovnih mest in še vsaj 2 osebi na področju operativnega izvajanja – upravljanja turistične infrastrukture ter vsaj 1 oseba na področju uredništva spletnega portala in drugih socialnih mrež (glede na to, da so za izvajanje aktivnosti TIC-ev sklenjene pogodbe s partnerji), kar pomeni 5 + 3 efektivna delovna mesta čez vse leto. V času sezone se število zaposlenih poveča s študentskim delom.

10

Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije obravnavanem obdobju, B razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016, str. 61

60


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 45: Ukrepi za udejanjanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021 po Delovnih skupinah DMC Turizem Bohinj v obdobju 2017-2018 DSMDB - DS za mreženje DB, P1 Ukrep 1 Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj Ukrep 2 Nadgradnja pogodbenih partnerstev za mreženje z namenom celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj Ukrep 3 Nadgradnja Centra za kakovost destinacije Bohinj - CKDB DMC Turizem Bohinj Ukrep 4 Nadgradnja Centra za trženje destinacije Bohinj - CTDB DMC Turizem Bohinj Ukrep 5 Ustanovitev Centra za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj - CNKDDB DMC Turizem Bohinj Ukrep 6 Nadgradnja Centra za raziskave in razvoj destinacije Bohinj - CRRDB DMC Turizem Bohinj Ukrep 7 Ustanovitev Centra za upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Ukrep8 Vzpostavitev sistema vertikalnega mreženja destinacije Bohinj za partnerski razvoj in trženje območja Julijskih Alp Ukrep 9 Učinkovito načrtovan razvoj, trženje in soupravljanje destinacije Bohinj Ukrep 10 Vzpostavitev in implementacija sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj DSTDB – DS za trženje DB, P3 Ukrep 11 Nadgradnja strateškega trženja in pozicioniranja destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep 12 Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep 13 Nadgradnja promocije destinacije Bohinj z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko Ukrep 14 Nadgradnja administracije in uredništva portala DMC Turizem Bohinj ind. socialnih omrežij z destinacijsko znamko Bohinj in kolektivno blagovno znamko Bohinjsko DSRPDB – DS za razvoj produktov DB, P2 Ukrep 15

Oblikovanje načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) po tematskih konceptih destinacije Bohinj Ukrep 16 Nadgradnja obstoječih doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj Ukrep 17 Nadgradnja sistema delovanja dobaviteljskih verig za izvajanje produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj Ukrep 18 Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih produktnih tržnih kombinacij (PTK) destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov DSINKDDB – DS za interpretacijo narave in KD v DB, P2 Ukrep 19 Vzpostavitev enovitega sistema interpretacije narave in kulturne dediščine za informiranje in ozaveščanje o naravi in kulturni dediščini v destinaciji Bohinj v TNP Ukrep 20 Vzpostavitev sistema usposabljanja izvajalcev doživetij v destinaciji Bohinj v TNP Ukrep 21 Snovanje prireditev in programov interpretacije vrednot narave in kulturne dediščine v TNP in destinaciji Bohinj DSCPDB – DS za celovito prepoznavnost DB, P4 Ukrep 22 Nadgradnja in nenehno spremljanje destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Ukrep 23 Nadgradnja skrbništva, upravljanja in distribucije destinacijske znamke Bohinj in kolektivne blagovne znamke Bohinjsko Ukrep 24 Design management za celovito prepoznavnost destinacije Bohinj in njeno usklajeno komuniciranje z javnostmi DSKDB – DS za kakovost v DB, P4 Ukrep 25 Nadgradnja izvajanja sistema kakovosti za dvig konkurenčnosti v destinaciji Bohinj Ukrep 26 Vzpostaviti Podjetniški inkubator v destinaciji Bohinj Ukrep 27 Vzpostaviti sistem zelenega, trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju DSRRDB – DS za raziskave in razvoj v DB,P4 Ukrep 28 Vzpostaviti sistem spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu destinacije Bohinj Ukrep 29 Vzpostaviti sistem učinkovite IKT podpore izvajanju in spremljanju aktivnosti v destinaciji Bohinj Ukrep 30 Prijave na razpise za izvajanje projektov v destinaciji Bohinj Ukrep 31 Vzpostaviti sistem spremljanja, načrtovanja in razvoja kadrov v Bohinju DSUTIDB – DS za upravljanje turistične infrastrukture v DB, P4 Ukrep 32 Nadgraditi sistem upravljanja turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Ukrep 33 Uskladiti delovanje Mreže turistično informacijskih centrov (TIC-ev) in turističnih točk (IT) v Bohinju Ukrep 34 Vzpostaviti sistem enovitega načrtovanja, izvajanja in evalviranja dogodkov v destinaciji Bohinj

61


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Za izvajanje Ukrepov 1-34 ima DMC Turizem Bohinj v letu 2017 predvidenih 898.000 EUR odhodkov (Priloga 7), in sicer: • 140.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 1 (P1), ki jih pokrije iz javnih sredstev (Občina Bohinj, turistična taksa), in sicer: - 100.000 EUR STROŠKI DELA za 4 redno zaposlene osebe, - 40.000 EUR STROŠKI MATERIALA IN STORITEV ZA DELOVANJE ZAVODA (elektrika, najemnina, pisarniški material, telefon, pošta, bančen storitve, računalniška oprema). • 35.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 2 (P1), in sicer iz naslova STROŠKI PRODAJE LASTNIH STORITEV IN BLAGA, ki jih pokrije iz lastnih sredstev. • 137.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 3 (P3), in sicer za PROMOCIJO destinacije Bohinj (P2), ki jih pokrije delno iz javnih sredstev (Občina Bohinj, turistična taksa – 84.000 EUR), delno iz lastnih sredstev (14.000 EUR), delno iz sredstev partnerjev (30.000 EUR) ter delno iz sredstev zainteresiranega partnerstva (9.000 EUR), in sicer za: - Sejemske in borzne aktivnosti – 25.000 EUR, - Študijske ture in obiske novinarjev – 5.000 EUR, - Oglaševanje – 35.000 EUR, - Tiskane in elektronske promocijske materiale – 25.000 EUR, - Internetne storitve – 33.000 EUR, - Članarine v mednarodnih združenjih - 14.000 EUR. • 54.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 4 (P2), in sicer za PRIREDITVE, ki jih pokrijejo delno iz javnih sredstev (24.000 EUR) in delno iz lastnih sredstev (30.000 EUR), in sicer za: - Prireditve v Bohinju, razvoj novih prireditev – 37.000 EUR, - Glasbeno poletje – 17.000 EUR. • 30.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 5 (P2), in sicer za TURISTIČNE PRODUKTE, ki jih pokrijejo delno iz javnih sredstev (25.000 EUR), delno iz lastnih sredstev (1.000 EUR) in delno iz sredstev zainteresiranega partnerstva (4.000 EUR), in sicer za: - Festival alpskega cvetja - 18.000 EUR, - Dnevi pohodništva in Festival muharjenja - 12.000 EUR. • 70.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 6 (P2), in sicer za KARTICO GOST BOHINJA (tehnična nadgradnja kartice, vzdrževanje sistema, promocija in financiranje ugodnosti), ki jih pokrijejo iz lastnih sredstev. • 374.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 7 (P4), in sicer za UPRAVLJANJE, ki jih pokrijejo delno iz javnih sredstev (134.000 EUR), delno iz lastnih sredstev (210.000 EUR), delno iz sredstev partnerjev (20.000 EUR) in delno iz sredstev zainteresiranega partnerstva (10.000 EUR), in sicer za: - Turistično informacijske centre – 42.000 EUR, - Označevanje – 35.000 EUR, - Korita Mostnice – 45.000 EUR, - Turistično ladjo – 140.000 EUR, - Plovni režim in padalstvo – 25.000 EUR, - Ski bus – 55.000 EUR, - Tekaške proge – 32.000 EUR, - Muzeji v Bohinju - 65.000 EUR. 62


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

23.000 EUR odhodkov za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 8 (P4), in sicer PROJEKTI, ki jih pokrijejo delno iz javnih sredstev (6.000 EUR); delno iz lastnih sredstev (2.000 EUR) in delno iz razpisov (15.000 EUR), in sicer: - Projekt Parkiraj in doživi naravo – 17.000 EUR, - Leader in drugi EU projekti – 6.000 EUR. 30.000 EUR za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 9 (P1), in sicer DMC Turizem Bohinj, ki jih pokrijejo delno iz javnih sredstev (25.000 EUR) in delno iz sredstev zainteresiranega partnerstva (5.000 EUR) za vzpostavitev Centrov DMC Turizem Bohinj. 5.000 EUR za izvajanje aktivnosti Delovnega sklopa 10 (P1), in sicer RDO JULIJSKE ALPE, ki jih pokrijejo iz javnih sredstev za pripravo splošnega kataloga ter vzpostavitev poti Pot Julijske Alpe in njeno promocijo.

Za izvajanje posameznih prioritet Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj v letu 2017, ki jih izvaja DMC Turizem Bohinj so namenjena naslednja sredstva: • P1 - Mreženje, partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DSMDB DMC TB) – 210.000 EUR • P2 - Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTDB, CNKDDB) – 154.000 EUR • P3 - Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTDB) – 137.000 EUR • P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKDB, CRRDB, CUTIDB) – 397.000 EUR Skupaj bo izvedba aktivnosti ukrepov 1-34 znašala 898.000 EUR. Podobni finančni okvir si lahko obetamo tudi za leto 2018. Zaključimo lahko, da DMC Turizem Bohinj dokaj uspešno izpolnjuje zastavljene aktivnosti Ukrepov 134, saj delno izvaja aktivnosti vseh petih Centrov, za katere sredstva prihajajo delno iz javnih (Občina Bohinj – turistična taksa), lastnih, partnerskih navez (Dogovor o poslovnem sodelovanju idr. partnerstva) in iz prijav na nacionalne in evropske razpise. Za leto 2017 so bile pripravljene nove partnerske pogodbe za turistično (in ostalo) gospodarstvo Bohinja. Pripravljen je bil destinacijski razdelilnik stroškov v skupni višini 140.000 EUR. Polovico sredstev (70.000 EUR) prispeva Turizem Bohinj, druga polovica je razdeljena med celotno gospodarstvo. Do 30. 6. 2017 je bilo podpisanih 116 partnerskih pogodb. Trenutna zasedba zaposlenih in proračun omogočata okrnjeno izvedbo načrtovanih aktivnosti. Nujne so vsaj 3 dodatne zaposlitve, saj bodo sicer aktivnosti posameznih Ukrepov 1-34 izvedene s kasnejšo terminsko realizacijo. Po podatkih Poročila za partnerje (Turizem Bohinj, 30. 6. 2017, Priloga 8) je bilo »v obdobju od januarja do junija 2017 (za junij podatki še niso popolni) zabeleženih 161.158 nočitev, v enakem lanskem obdobju pa 149.226. Domači gostje so v tem obdobju ustvarili 65.210 nočitev, kar je dobrih 7 % manj kot lani, tuji gostje pa so ustvarili kar 21 % več nočitev, kot v istem obdobju lani. Število gostov (prihodov) se je v primerjavi z lani prav tako povečalo za 8 %, torej ostaja dolžina bivanja enaka, to je 2,7 dni. V zimskih mesecih je bilo zaradi slabih snežnih razmer in požara v hotelu Jezero ustvarjenih skoraj 17 % manj nočitev, od aprila dalje se beleži izjemno povečanje v primerjavi z lanskim 63


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

rekordnim letom. V aprilu je indeks nočitev 172, v maju 110 in v juniju (ob še nepopolnih podatkih) že 146. Hoteli so sicer ustvarili skupno 7 % manj nočitev kot v enakem obdobju lani, vendar gre več kot omenjena razlika na račun hotela Jezero, ki žal v zimski sezoni zaradi požara ni mogel delovati normalno. Porast nočitev beležimo tudi v zasebnih sobah in kampih, medtem, ko je bilo v počitniških domovih v prvih šestih mesecih nekoliko manj nočitev.« Glede na odlične rezultate prvega dela leta 2017 lahko predvidevamo, da bodo načrtovani kazalniki za leto 2017 preseženi. Želimo, da s celovito promocijo destinacije Bohinj pritegnemo v destinacijo turiste, ki bodo ostali dlje časa in pričakovali poglobljena doživetja. Prav ti, so naša najbolj zaželena ciljna skupina.

64


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

5

PRILOGE

PRILOGA 1: STRATEGIJA TRAJNOSTNE RASTI SLOVENSKEGA TURIZMA 2017-2021 ............................. 66 PRILOGA 2: ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA ....................................................................... 71 PRILOGA 3: SMERNICE ALPINE PEARLS .............................................................................................. 73 PRILOGA 4: MAKROREGIJA ALPSKA SLOVENIJA – DMMO .................................................................. 74 PRILOGA 5: STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2016 (Turizem Bohinj, junij 2017) ................................... 88 PRILOGA 6: AKTUALNI IN PRIHODNJI PROJEKTI V DESTINACIJI BOHINJ V OBDOBJU 2017-2021 .......... 92 PRILOGA 7: PREDVIDENI ODHODKI ZA IZVAJANJE AKTIVNOSTI DMC TURIZEM BOHINJ V LETU 2017 .. 93 PRILOGA 8: POROČILO ZA PARTNERJE TURIZMA BOHINJ za obdobje januar - junij 2017 .................... 95

65


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 1: STRATEGIJA TRAJNOSTNE RASTI SLOVENSKEGA TURIZMA 2017-2021

Vizija razvoja turizma v obdobju 2017-2021 (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017– 2021, MGRT, 2017, 28) glasi: Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Postopek posredovanja vizije se mora popolnoma zanesti na ključne atribute in zagotoviti naslednje ključne prednosti, ki so predstavljene obiskovalcem (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, MGRT, 2017, 29): • v Sredozemlju, v Alpah in Panonski nižini zagotavljamo širok obseg raznolikih aktivnosti in izkušenj, • doživetja srednjeevropske elegance in urbane estetike, nakupovanje, vina in kulinarika, dobro počutje skozi uveljavljen in izboljšan zdraviliški in wellness program, • vključevanje na strateški in informacijski ravni ter sinergija slovenske turistične ponudbe s ponudbo sosednjih držav, • koncept živahnega, poglobljenega in interaktivnega zelenega (trajnostnega) turizma. Celotni strateški razvojni koncept se odvija skozi šest razvojnih področij (Slika 1). Slika 1: Strateški razvojni koncept skozi šest razvojnih področij

Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, Izvleček za razpravo na usklajevalnih delavnicah, Ljubljana, 18. april 2017, str. 8

Strategija opredeljuje, da se Slovenija deli na štiri makro destinacije: Mediteranska Slovenija, Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija ter Osrednja Slovenija in Ljubljana. Alpska Slovenija obsega tudi območje Julijske Alpe kamor je umeščena občina Bohinj, ki sledi značilnostim (Tabela 1) in produktom (Tabela 2) omenjene makro regije ter viziji in ključnim ukrepom le-teh (Tabela 3-10).

66


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Tabela 1: Značilnosti makro destinacije Alpska Slovenija Karakter

Scenarij Alpski vrhovi, izjemni razgledi, reke, jezera in doline, Slikovit in celoletni pohodniške in kolesarske poti, smučišča in aktivni alpski utrip infrastruktura, ki nudi osnovo za celoletne aktivne počitnice in doživetja v naravi. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 20).

Vodilni motiv Sončne Alpe

Tabela 2: Opredelitev produktov za makro destinacijo Alpska Slovenija Nosilni produkti • Počitnice v gorah (celoletne aktivne počitnice v gorah za pare in družine: doživetja narave, aktivnosti, wellness in sprostitev) • Outdoor (celoletni aktivni športi v naravi, kot so kolesarjenje, pohodništvo, vodni športi, smučanje - kot osrednji motiv prihoda; – poudarek na določeni outdoor aktivnosti kot vodilnem motivu prihoda) • Športni turizem (celoletni produkt za športne ekipe na pripravah, športni dogodki in športna prvenstva evropskega/svetovnega formata) • Poslovna srečanja & Dogodki (celoletni poslovni turizem – poslovni gostje na konferencah, srečanjih, motivacijskih srečanjih in razstavah, skupaj z dogodki, ki privabijo večdnevne goste) Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 20).

Sekundarni/podporni produkti • Gastronomija • Doživetja narave • Kultura • Turizem na podeželju • Krožna potovanja • Igralništvo

Tabela 3: Vizija in ključni ukrepi produkta Počitnice v gorah Vizija 2021 Posodobljena turistična infrastruktura omogoča celoletne počitnice v gorah, z odlično izkušnjo obiskovalcev in raznoliko ponudbo aktivnih doživetij v naravi (outdoor), ki so lahko dostopna in zadovoljujejo potrebe zahtevnega obiskovalca. Ta produkt močno vpliva na celostno podobo Slovenije kot butične in aktivne destinacije z visoko dodano vrednostjo.

Ključni ukrepi Hoteli in turistična naselja visoke in luksuzne kategorije (greenfield in brownfield naložbe). • Posodobiti in razširiti sistem žičniške infrastrukture. • Prenova sistema managementa žičniške infrastrukture. • Nadaljnje nadgradnje outdoor infrastrukture (kolesarske poti, pohodniške poti, poenotenje označevanja, vzdrževanje in sistem financiranja, zanimive in inovativne razgledne točke itd.). • Inovativna interpretacija (razvoj panoramskih poti, interpretacijskih centrov). Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 43). •

Tabela 4: Vizija in ključni ukrepi produkta Outdoor Vizija produkta Slovenski outdoor produkt je med najkonkurenčnejšimi v Evropi, temelji pa na izjemnih naravnih danostih, kakovostni infrastrukturi, trajnostnih poslovnih praksah ter odgovorni rabi naravnih in kulturnih danosti. Produkt ima velik vpliv na celostno podobo Slovenije kot zelene in aktivne destinacije.

• • • • • •

Ključni ukrepi Profesionalni in zanimivi outdoor dogodki (inovativni, ki pokrivajo več destinacij, in outdoor dogodki z močnim potencialom za soznamčenje in lansiranje novih športnih izdelkov mednarodnih tržnih znamk). Trajnostno naravnana ter športnim agencijam in ponudnikom prijazna zakonodaja, ki spodbuja in omogoča podjetniške pobude (koncesije, zakonodaja, gradbena dovoljenja itd.). Vlaganje javnih sredstev (turistična taksa) v javno turistično infrastrukturo za outdoor športe. Aktivna politika države do vlaganj v razvoj outdoor infrastrukture (kolesarske poti). Aktivno delovanje segmenta MSP na področju vlaganj v specializirano nastanitveno ponudbo in infrastrukturo (kolesarske in pohodniške nastanitve, adrenalinski parki, zipline ...). Prilagoditev žičniške infrastrukture in javnega prometa močnemu razvoju outdoor produkta (žičniška infrastruktura – dostavne žičnice, javni prevozniki

67


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

omogočajo prevoz koles, trajnostna mobilnost). Podpora razvoju kakovostne ponudbe produktov in javne infrastrukture na zavarovanih območjih narave. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 44). •

Tabela 5: Vizija in ključni ukrepi produkta Športni turizem Vizija 2021 Ključni ukrepi Konkurenčnost športnega turizma • diverzifikacija profesionalnih športnih dogodkov temelji na visokokakovostni športni in (gostiteljstvo posameznih zanimivih adrenalinskih in drugih outdoor infrastrukturi, podprti z športov v slovenskih destinacijah), visokokakovostno hotelsko ponudbo in • izboljšanje športne infrastrukture (za športnike na pripravah), podpornimi storitvami. Celostna podoba • profesionalno vodenje športnih dogodkov, načrt produkta dodatno dopolnjuje od 10 do komercializacije in načrt profesionalnega trženja produkta za 15 športnih prvenstev, ki jih vsako leto športnike na pripravah. gosti Slovenija. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 46).

Tabela 6: Vizija in ključni ukrepi produkta Poslovna srečanja in dogodki Vizija 2021 Ključni ukrepi Visoko konkurenčen produkt MICE z • vsaj dva nova vrhunska kongresna in razstaviščna centra, visoko dodano vrednostjo v vrhunskih • izboljšana letalska dostopnost, kongresnih centrih, več regijsko • Profesionalni management destinacijskih javnih dogodkov zanimivih dogodkov in prireditev, in prireditev. privlačna in iskana lokacija za produktna • gostiteljstvo globalnih ali evropskih znamčenih dogodkov lansiranja in predstavitve. (kulturnih, umetniških, zabavnih, tehnoloških). Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 44).

Tabela 7: Vizija in ključni ukrepi produkta Gastronomija Vizija 2021 Slovenija postane prepoznavna destinacija z visokokakovostno, inovativno, avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo številni manjši butični ponudniki kakovostne hrane z veliko bero najprestižnejših nagrad in tradicionalne gostilne, ki s svojo kuhinjo temeljijo na lokalnem in srčnosti. Gastronomija je motiv prihoda vse leto.

Ključni ukrepi okrepljena nacionalna promocija gastronomije pod znamko Okusi Slovenije, ki navzdol povezuje (in z njimi dosega sinergije) regijske ali lokalne gastronomske znamke, • podpora mednarodni prepoznavnosti slovenske gastronomije, • podpora majhnim vrhunskim proizvajalcem vina in gastronomskih produktov ter specializiranim nastanitvenim ponudnikom (vinski, vinski spa hoteli, interpretacijski centri), • podpora ekološkim lokalnim proizvodom in ponudbi ekoloških turističnih kmetij oziroma turističnih kmetij s ponudbo lokalnih živil, • izpostavljanje slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil, vin in žganih pijač, predvsem v povezavi z regionalnimi in lokalnimi znamkami. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 45). •

Tabela 8: Vizija in ključni ukrepi produkta Doživetja narave Vizija 2021 Butični produkt doživljanja narave, z visoko dodano vrednostjo, ki temelji na konceptu izjemnih naravnih danosti Slovenije, trajnostnega razvoja, odlične interpretacije in razlikovalnih doživetij.

• • • • • •

Ključni ukrepi izdelava nacionalnega načrta zelenega (trajnostnega) turizma, vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom, uvedba spremljanja razvoja turizma na strani zadovoljstva turistov in obiskovalcev, nadaljnji razvoj Zelene sheme slovenskega turizma in znamke Zelena Slovenija, valorizacija zavarovanih območij (izdelava načrta razvoja turizma na zavarovanih območjih v Sloveniji, vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo,

68


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

razvoj aktivnosti doživljanja ohranjene narave na naravi prijazen način, • podpora prepoznavanju izjemnih krajin in razvoj aktivnosti, ki omogočajo njihovo spoznavanje in doživljanje. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 45).

Tabela 9: Vizija in ključni ukrepi produkta Kultura Vizija 2021 Privlačen produkt City break Ljubljane pozitivno vpliva na celoten produkt Kultura v Sloveniji, ki z bogato zgodovino, s pestrim prireditvenim in festivalskim kulturnim dogajanjem, z umetnostjo in alternativno ponudbo kulture pospešuje obisk mest kot končnih destinacij prihoda, hkrati pa Ljubljana, manjša mesteca in zgodovinska mesta Slovenije postajajo privlačne točke postanka za številne tranzitne potnike čez Slovenijo.

Ključni ukrepi • povečanje konkurenčnosti in ustrezne promocije ustvarjalnosti, uveljavljenih mednarodnih prireditev (Bienale oblikovanja, Grafični bienale, festivali), umetnosti, kulture, kulturne dediščine (posodobitev in razvoj muzejev, razvoj živahnih mestnih ambientov, upravljanje mestnih središč, podpora sodobnim umetnostim itd.), • trajnostna komercializacija kulturnih danosti, • izvajanje modela »hub and spokes« (vključevanje manjših privlačnih točk in njihova navezava na središče) v okolici mestnih destinacij, • izboljšana letalska dostopnost, • močno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem na lokalni ravni. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 46).

Tabela 10: Vizija in ključni ukrepi produkta Turizem na podeželju Vizija 2021 Ključni ukrepi Produkt se uspešno povezuje z drugimi • podpora malim ponudnikom v obliki raznih finančnih shem produkti (Zdravje & Dobro počutje, za krepitev specializiranih tematskih nastanitvenih objektov, Počitnice v gorah, Touring, Kulinarika), za podeželske dediščinske interpretacijske centre in drugo zaradi česar je pridobil na pomembni dodatno ponudbo na podeželju, kritični masi, kar je omogočilo vlaganja v • močnejši razvoj produktov Zdravje & dobro počutje, inovacije, razvoj, prenove in gradnjo Počitnice v gorah, Kulinarika ter drugih nosilnih produktov novih ponudb. Produkt je pomemben kot pospeševalcev razvoja turizma na podeželju, pospeševalec kmetijske proizvodnje, • v ponudbi informacij o prireditvah na posameznih območjih visokokakovostne avtentične kulinarike, se vključijo tudi prireditve, povezane s podeželjem, avtentične nastanitvene ponudbe in kmetijstvom in prikazom tradicionalnih običajev (kmečke številnih doživetij v stiku z naravo, igre, tekmovanja koscev in grabljic ipd.). kulturo in ljudmi. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 47).

Med 5 top doživetij destinacije Alpska Slovenija se uvršča: • •

Bohinj - več kot polovica je v območju Triglavskega narodnega parka – je idealno prizorišče za iskalce miru v naravi. Triglavski narodni park: parkovne poti, vodeni izleti, izobraževalne delavnice in varna prenočišča v objemu neokrnjene narave.

Danes potekajo trženjske (večinoma neformalne) povezave destinacij na območju makroregije Alpska Slovenija na naslednje načine: • Julijske Alpe (Biosferno območje Julijske Alpe, UNESCO MAB): Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. • Kamniško-Savinjske Alpe: Cerklje na Gorenjskem, Kamnik, Solčava, Luče, Jezersko in Preddvor. • Pohorje: ki ga tvorita Zreško in Mariborsko Pohorje. • Koroška: ki pokriva vse občine, produktno pa se smiselno deli na Mežiško dolino (Geopark Karavanke), 69


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Ukrepi za udejanjanje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 so predstavljeni v Tabeli 11. Tabela 11: Predvideni ukrepi za udejanjanje strategije trajnostne rasti slovenskega turizma po razvojnih področjih 2-6 Institucionalni in pravni okvir: Ukrepi destinacijskega managementa • Posodobitev turistične takse • Poenostavitev smernic dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu • Ureditev vožnje z gorskim kolesom v naravnem okolju • Ureditev sistema tematskih pohodnih poti • Usposabljanje na področju outdoor športov • Vključevanje žičniških naprav v javni potniški promet • Varnost na področju turizma

Nastanitve, turistična infrastruktura in naložbe: • Prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lati, ki vključuje naložbeni načrt in načrt upravljanja • Nove naložbe v hotelske in letoviške kapacitete • Strateški naložbeni projekti • Spodbujevalne sheme za razvoj turističnega in hotelskega sektorja • Pospeševanje razvoja malih in srednjih podjetij • Master plani in tržni načrti makro regij • EU sredstva / nacionalna sredstva za izboljšanje turistične infrastrukture • Pametna mobilnost

Prostor, naravni in kulturni viri: • Opredelitev posebnih območij za razvoj turizma • Izdelava nacionalnega načrta zelenega (trajnostnega) turizma • Uvedba spremljanja razvoja turizma na strani zadovoljstva turistov in obiskovalcev • Vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom • Nadaljnji razvoj zelene sheme slovenskega turizma /ZSST) in znamke Zelena Slovenija • Valorizacija naravnih virov • Vključevanje kulturne dediščine

Mala in srednje velika podjetja: • Mali hoteli in druga mala turistična podjetja • Valorizacija kulinarike • Vzpostavitev modela za povezovanje turizma, kmetijstva, obrti, dizajna in kreativnih dejavnosti

Kadri: • Poklicno izobraževanje v gostinstvu in turizmu • Programi terciarnega izobraževanja • Promocija poklicnega izobraževanja na področju turizma • Izobraževanje na delovnem mestu v turizmu • Oblikovanje modela spodbujanja ustrezne kadrovske politike Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (25-33).

70


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 2: ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA Zeleni turizem je v razviti turistični ponudbi Slovenije nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo v prihodnosti konkurenčen le turizem, ki bo temeljil na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter bo hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja. V Slovenski turistični organizaciji (STO) so se zavezali razvoju in trženju zelenega in trajnostnega turizma. Poslanstvo STO na področju zelenega turizma je deležnike v turizmu obveščati o pomenu podnebnih sprememb, vplivih na turizem in spremembah na trgu ter jih spodbuditi k ukrepanju pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb. Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma so dejavna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, obveščanje in spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele poslovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega razvoja na podlagi trajnostnih kazalnikov, ter ozaveščanje turistov, da se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in za lastno okolje prijaznemu ravnanju. Slovenska turistična organizacija je v letu 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelenega turizma. V letu 2014 so v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere del je STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma. Ta sloni na evropskih (ETIS) in globalnih (GSTC) merilih ter priporoča uporabo orodja GSTR za merjenje uspešnosti pri uvajanju zelenega delovanja. Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoča primerjavo z drugimi zelenimi destinacijami po svetu in hkrati dodaja nacionalni značaj, ki omogoča lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu. V letu 2015 je STO začel izvajati shemo na ravni destinacij in ponudnikov. Trenutno je v nacionalno shemo vključenih: • 23 destinacij z znakom Slovenia Green Destination (Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor, Brda, Kranjska Gora, Ptuj, Slovenj Gradec, Bela krajina, Kočevsko, Polhov Gradec, Vipavska dolina, Logarska dolina Solčavsko, Podčetrtek in Ljutomer), v postopku ocenjevanja je 17 destinacij, med njimi tudi Bohinj. • 16 ponudnikov namestitev z znakom Slovenia Green Accommodation (Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Ortenia - Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo, Hotel Jožef Idrija, Hotel St. Daniel Štanjel, Hotel Savica, Hotel Astoria Bled, Hotel Bioterme Mala Nedelja, Ramada Resort Kranjska Gora, Hiške slovenske Istre) • 3 parki z znakom Slovenia Green Park (Triglavski narodni park, Kozjanski park in Park Škocjanske jame) • 2 agenciji z znakom Slovenia Green Travel Agency (Visit GoodPlace in Roundabout travel)

Bohinj ECO hotel je nosilec certifikata Green Globe, ni pa še vključen v slovensko shemo Green Accommodation.

71


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Slika 1: Bohinj (št. 17) v postopku ocenjevanja za pristop v Zeleno shemo slovenskega turizma

Vir: https://www.google.si/search?q=bohinj+v+zeleni+shemi+slovenskega+turizma&ie=utf-8&oe=utf8&client=firefox-b&gws_rd=cr&dcr=0&ei=bZg2WujqCdHPwALlwKPIDQ

72


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 3: SMERNICE ALPINE PEARLS Alpine Pearls je leta 2006 ustanovilo 17 članov – krajev, ki so jih poimenovali biseri v Alpah. Alpske perle so počitniški kraji, ki stavijo na trajnostne ponudbe in se preko celotnega alpskega loka od Nemčije do Francije, Avstrije, Italije, Slovenije in Švice kot biserna ogrlica nizajo eden na drugega.

Ustanovitev Alpske mreže privlačnih počitniških krajev z okolju prijazno mobilnostjo je rezultat dveh EU projektov, in sicer: Alps Mobility in Alps Mobility II, ki temeljita na pobudi avstrijskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami. Rezultati teh EU-projektov se uresničujejo v okviru krovne organizacije Alpine Pearls, ki je vsealpska in mednarodna organizacija. Med leti 2007 in 2016 je bilo sprejetih devet novih članov, ki stavijo na okolju prijazen turizem, varstvo podnebja in trajnostne počitnice. Danes lahko turisti preživijo počitnice v 25 alpskih biserih v 6 državah (Slika 1) - uživajo lahko osveščeno in sproščeno brez lastnega avtomobila in se prepustijo naravni lepoti Alp, prisrčnosti ljudi ter prvinskosti regije, obenem pa jim je zagotovljena mobilnost. Ta se začne že pri potovanju brez avtomobila z vlakom ali avtobusom. V samih krajih pa shuttli, pohodniški in smučarski avtobusi, taksiji, električni avtomobili, kolesa in električna kolesa omogočajo okolju prijazno in neodvisno mobilnost gostov. Kartice za goste in kartice mobilnosti nudijo brezplačno uporabo javnih prevoznih sredstev in zaokrožajo ponudbo okolju prijazne mobilnosti v času dopusta. Zveneča imena poznanih zimskih in poletnih športnih destinacij se izmenjujejo z majhnimi, nepoznanimi in skritimi počitniškimi kraji. Slika 1: Alpski biseri v Franciji, Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji

Vir: https://www.vinschgau.net/media/ea9e939f-5c2d-4831-bf2a-c0fc43ecb7dd/mappealpinepearls-en.jpg 73


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Vseh 25 krajev: - vabi (okoljsko osveščene goste) na okolju prijazne počitnice, - omogoča turistom, da lahko kraje dosežejo udobno in okolju prijazno – z vlakom ali avtobusom, - ponuja bogato in raznoliko ponudbo mobilnih uslug, ki zagotavljajo brezskrbno mobilnost brez lastnega avtomobila, - omogoča turistom uživati okolju prijazne ponudbe za prosti čas in mobilnost s Premium.Kvaliteto, - omogoča pešcem / pohodnikom, da se svobodno gibljejo – daleč proč od hrupa avtomobilov in izpušnih plinov, - ponuja odličnost storitev – kot sta informiranje in svetovanje, ki naredita okolju prijazen dopust izjemno preprost, - ohranja raznolikost regionalne, kulinarične in kulturne dediščine. Leta 2008 je polnopravni član mreže Alpine Pearls postal Bled, leta 2017 tudi Bohinj. V letu 2018 ima Mreža Alpske Perle 6 ciljev: 1. Vzpostavitev oz. zagotovitev mobilnosti v Perlah 2. Nagovoriti ciljno skupino »gospodinjstva brez avtomobila« 3. Vzpostaviti Alpske Perle kot „Europäischen Verbund für territoriale Zusammenarbeit“ - EVTZ 4. Okrepitev združenja Alpske Perle na območju Francije 5. Poglobitev imidža združenja Alpskih Perl v internacionalnem prostoru Vse te aktivnosti bodo izpeljane skozi številne projekte. Mreža Alpske Perle, združenje za okolju prijazno mobilnost v turizmu, je za ponudnike turističnih nastanitev včlanjenih krajev oblikovala shemo nagrajevanja kakovosti le-teh. Kriteriji kakovosti se nanašajo na sledeče ugodnosti za goste v nastanitvenem obratu: 1. Hiša se identificira z idejo okolju prijazne mobilnosti Alpine Pearls. Varstvo okolja ima pri vas pomembno vlogo, zato ste že uvedli ukrepe za varstvo podnebja in učinkovito porabo energije. 2. Gostom zagotavljate ponudbe, katerih del je okolju prijazna mobilnost, vaši izletniški nasveti pa vključujejo aktivnosti, ki so prijazne do okolja. 3. Vaši uslužbenci gostom aktivno svetujejo, kako okolju prijazno, brez avtomobila, prispeti do vas in na ta način tudi preživeti dopust. 4. Nudite počitniške pakete, ki vključujejo storitve okolju prijazne mobilnosti, kot so npr. brezplačen prevoz z / do železniške postaje, dodatne okolju prijazne mobilne usluge, bonus za goste, ki ob prihodu oddajo ključ svojega avtomobila. 5. Na kanalih sporočanja poseben poudarek dajete okolju prijazni mobilnosti. Na spletni strani, v tiskovinah in v ponudbah na primer posebej opozarjate na možnost potovanja z vlakom, na recepciji ali v sobah za goste pa s poudarkom oglašate aktivnosti, ki vključujejo okolju prijazno mobilnost. Nagrajene ponudnike se promovira na številnih komunikacijskih platformah združenja Alpine Pearls, npr. na spletni strani alpine-pearls.com se izpostavi kot priporočen gostitelj, pri potovanjih za medije na temo trajnosti pa so obravnavani prednostno. Za pristop v shemo mora ponudnik nastanitev izpolniti kriterije iz priloženega kataloga, podpisati dogovor o sodelovanju ter omenjene dokumente in informacije posredovati lokalnemu turističnemu uradu. 74


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Vir: https://www.alpine-pearls.com/sl/

75


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 4: TRŽNI PROFIL VODILNIH DESTINACIJ V MAKROREGIJI ALPSKA SLOVENIJA – DMMO Uvodoma preglednica in status za makro destinacijo iz dokumenta Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 VODILNE DESTINACIJE

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Bled Kranjska Gora Dolina Soče (Bovec, Kobarid, Tolmin) Bohinj Radovljica Maribor (Maribor Pohorje) Zreče (Rogla - Pohorje) Logarska dolina - Zgornja Savinjska dolina Koroška SKUPAJ PRENOČITVE

Število občin

Nočitve 2015

Nočitve 2016

1 1 2

730.074 520.265 378.274

807.135 565.590 442.317

Delež tujih nočitev (2016) 94,20 65,22 76,96

1 1 22

370.771 139.871 379.399

420.115 161.246 415.399

4 8

215.980 52.691

12

112.647 1.899.972

Indeks nočitve 16/15

Delež VD v MR

110,56 108,71 116,93

25,02 17,55 13,73

69,37 92.96 72,78

113,31 115,28 109,49

13,04 5,00 12,94

229.971 62.102

35,15 72,30

106,48 117,86

7,14 1,93

116.816 3.283.733

39,14

103,70 111,12

3,63 100,00

Karakter Alpske Slovenije: Slikovit in celoletni aktivni alpski utrip. Alpski vrhovi, izjemni razgledi, reke, jezera in doline, pohodniške in kolesarske poti, smučišča in infrastruktura, ki nudi osnovo za celoletne aktivne počitnice in outdoor doživetja v naravi.

PRODUKTI Nosilni produkti 1. POČITNICE V GORAH (celoletne aktivne počitnice v gorah za pare in družine: doživetja narave, aktivnosti, wellness in sprostitev) 2. ŠPORTNI TURIZEM (celoletni produkt za športne ekipe na pripravah, športni dogodki in športna prvenstva evropskega/svetovnega formata) 3. OUTDOOR (celoletni aktivni športi v naravi, kot so kolesarjenje, pohodništvo, vodni športi, smučanje … – kot osrednji motiv prihoda) – poudarek na določeni outdoor aktivnosti kot vodilnemu motivu prihoda) 4. POSLOVNA SREČANJA & DOGODKI (celoletni poslovni turizem – poslovni gostje na konferencah, srečanjih, motivacijskih srečanjih in razstavah, skupaj z dogodki, ki privabijo večdnevne goste)

Sekundarni/podporni • DOŽIVETJA V NARAVI • GASTRONOMIJA • KULTURA • TURIZEM NA PODEŽELJU • TOURING • IGRALNIŠTVO

76


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

DESTINACIJE Vodilne destinacije Druge destinacije • Kranj 1. Bled (Julijske Alpe) • Pokljuka/Gorje (Julijske 2. Kranjska Gora (Julijske Alpe) Alpe) 3. Dolina Soče11 (Julijske Alpe) • Cerkno 4. Bohinj (Julijske Alpe) • Jezersko (Kamniško-Savinjske 5. Radovljica (Julijske Alpe) 12 Alpe) 6. Maribor - Pohorje (Pohorje) 7. Rogla - Pohorje (Pohorje) 8. Logarska dolina - Zgornja Savinjska dolina13 (Kamniško-Savinjske Alpe) 9. Koroška TOP 5 doživetij 1. Bled z jezerom, otokom s cerkvijo na njem in s srednjeveškim gradom na previsni steni. 2. Bohinj – več kot polovica je v območju TNP – je idealno prizorišče za iskalce miru v naravi. 3. Triglavski narodni park: parkovne poti, vodeni izleti, delavnice in prenočišča v objemu neokrnjene narave. 4. Vodne aktivnosti na smaragdni reki Soči. 5. Logarska dolina, ena najlepših ledeniških alpskih dolin s slapom Rinka. TRŽENJSKO ZAOKROŽENA GEOGRAFSKA OBMOČJA Z ZNAMKO Na območju makro destinacije so bile vzpostavljene naslednje regije: Slovenske Alpe/Gorenjska, Goriška/Smaragdna pot, Koroška, Savinjsko-Šaleška regija, Alpska Slovenija pa delno pokriva tudi območje RDO Osrednje Štajerske/Zgornje Podravje – in sicer subdestinacijo Maribor in Pohorje. V okviru novega modela ostajajo od teh regijskih povezav naslednje: (1) del SAŠA regije (brez občin Velenje in Šoštanj, ki sta del Termalno Panonske Slovenije), ki se povezuje kot Zgornja Savinjska dolina, in (2) Koroška. Danes potekajo trženjske (večinoma neformalne) povezave destinacij na naslednje načine: • Julijske Alpe (Biosferno območje Julijske Alpe, UNESCO MAB): Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica (aktivni partner v povezovanju je tudi TNP). • Kamniško-Savinjske Alpe: Cerklje na Gorenjskem, Kamnik, Solčava, Luče, Jezersko in Preddvor. • Pohorje: ki ga tvorita Zreško Pohorje (območje občin Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče) in Mariborsko Pohorje (območje občin Maribor, Rače – Fram, Hoče – Slivnica, Starše, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Miklavž na Dravskem Polju, Pesnica, Poljčane, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Šentilj). Razmejitve niso povsem natančno opredeljene, povezav na terenu še ni, poleg tega imajo identiteto Pohorja tudi nekatere koroške občine – Mislinjska dolina (Ribnica na Pohorju, Mislinja, Slovenj Gradec). Območje vidi potencial v skupni znamki Pohorje. • Koroška: ki pokriva vse občine regije (Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica), produktno pa se smiselno deli na Mežiško dolino (Geopark Karavanke), Mislinjsko dolino (Zahodno Pohorje) in Dravsko dolino (Dravska kolesarska pot).

11

Destinacijo Dolina Soče sestavljajo destinacije Bovec, Kobarid in Tolmin, ki imajo skupni DMMO (Turizem Doline Soče). Destinacija Maribor – Pohorje pokriva celotno območje Osrednje Štajerske (Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Šentilj). 13 V okviru Zgornje Savinjske doline je izpostavljena a Logarska dolina; celotna destinacija pa pokriva občine Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava in Šmartno ob Paki. Solčava in Luče se povezujeta tudi v okviru Kamniško-Savinjskih Alp. 12

77


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Osnovni podatki 1. Bled Bohinj Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje Maribor Pohorje Koroška

DMMO Turizem Bled, zavod za pospeševanje turizma (zasebni zavod, 8 oseb) Turizem Bohinj, javni zavod za pospeševanje turizma (javni zavod, 4 osebe) Turizem Kranjska Gora (javni zavod, 8 oseb) Turizem Dolina Soče (javni zavod, 13,5 oseb) Turizem in kultura Radovljica (javni zavod, 7 oseb) Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (d.o.o., 3 osebe) Destinacija Rogla – Pohorje (GIZ, 2 osebi) Zavod za turizem Maribor – Pohorje (javni zavod, 18 oseb) RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško (d.o.o., na tej vsebini dela 1/3 osebe, v sodelovanju z osebjem lokalnih turističnih organizacij oz. TIC-ov)

78


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

2. Bled Bohinj

Kranjska Gora

Dolina Soče

Radovljica Zgornja Savinjska dolina

Rogla – Pohorje Maribor Pohorje Koroška

3. Bled

Bohinj

Kranjska Gora Dolina Soče

TIC-I Infocenter Triglavska roža Bled v soupravljanju Turizma Bled in JZ TNP TIC Turističnega društva Bled TIC BOHINJ, Bohinjska Bistrica (agencija LD turizem) TIC BOHINJ, Ribčev Laz (Turistično društvo Bohinj) TIC BOHINJ, Stara Fužina (agencija Hike&Bike) TIC Kranjska Gora TIC Rateče TIC upravljalec Turistično društvo Dovje - Mojstrana Informacijska točka Topolino - upravljalec Turistično društvo Dovje – Mojstrana Informacijska točka Ruska kapelica – upravljalec Infrasport d.o.o. TIC Bovec TIC Kobarid TIC Tolmin TIC Podbrdo TIC Radovljica TIC Begunje TIC Muzej Vrbovec (upravljavec Občina Nazarje) TIC Luče, Luče 106, 3334 Luče (upravljavec Občina Luče) TIC Gornji Grad (upravljavec občina Gornji Grad) Center Rinka, Solčava 16, 3335 Solčava (upravljavec Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega) INFO TOČKE po dogovoru: TIC Ljubno ob Savinji (upravljavec Občina Ljubno) - PO DOGOVORU; Mladinski center Šmartno ob Paki TIC v nastajanju: TIC Mozirje (upravljavec Občina Mozirje) TIC Rečica ob Savinji (upravljavec Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji) LTO Rogla – Zreče, GIZ TIC Zreče TIC Maribor Hiša stare trte Info center Geoparka Karavanke (Podzemlje Pece / DS Geopark Karavanke) TIC Črna na Koroškem (Občina Črna na Koroškem) TIC Dravograd (Dravit) TIC Radlje ob Dravi (ŠKTM Radlje ob Dravi) TIC Ravne na Koroškem (ŽKŠTM Ravne na Koroškem) TIC Ribnica na Pohorju (Turi) TIC Slovenj Gradec (Spotur) TIC Vuzenica (Občina Vuzenica)

STRATEŠKE OSNOVE V tem trenutku je v pripravi za obdobje 2018 – 2025. Predhodna (obstoječa) Strategija razvoja turizma na Bledu je bila izdelana 2004. Turizem je izpostavljen tudi v Občinskem razvojnem programu 2009 – 2020. STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 (posodobitev za obdobje 2017-2022 v pripravi) STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE BOHINJ 2020+ Strategija razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015 - 2025 Bovec 2025 – akcija! Strategija razvoja in trženja turizma v občini Bovec do leta 2025 Bovška strategija je bila že v izhodišču zastavljena v luči združevanja DMO Doline Soče, zato je večji del tržnih zaključkov in smernic uporaben za vso dolino, razvojni del pa moramo seveda

79


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Radovljica Zgornja Savinjska dolina

Rogla – Pohorje Maribor Pohorje Koroška

4. Bled Bohinj Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje Maribor Pohorje Koroška

obravnavati po posameznih občinah, ker je ta del vezan na občinske proračune. V naslednjih 2 letih bomo uskladili dokument za vso dolino in dodali razvojni del za Kobarid in Tolmin. Dodana vrednost nbaj bi bil tudi razvojni »dodatek« v katerem bomo izpostavili skupne/integralne projekte cele doline Turistična strategija Občine Radovljica 2016 -2021 NE, destinacija trenutno ne razpolaga s strateškim razvojno-trženjskim dokumentom. Predvidena je izdelava novega dokumenta v letu 2018. Nadaljnje opredelitve v tem dokumentu navajajo ocene in ne izhajajo iz obstoječih/potrjenih dokumentov destinacije. Opredelitve bodo definirane usklajene s turističnimi deležniki v sklopu nove strategije. Načrt razvoja in trženja turizma v destinaciji Rogla – Pohorje 2017 -2021 - Strateški dokument destinacije Rogla – Pohorje (občin Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica in Vitanje) Strategija razvoja turizma turistične destinacije Maribor – Pohorje (Zg. Podravje) 2010 – 2020 Strategija razvoja turistične destinacije Koroška 2020 (v teku so priprave na izdelavo novega dokumenta)

NAGRADE/CERTIFIKATI Alpine Pearls; V pridobivanju SLOVENIA GREEN; Priznanje na WTM za »Najboljši športno turistični kraj na svetu za leto 2017« Alpine Pearls; V pridobivanju SLOVENIA GREEN SLOVENIA GREEN Destination 1 Marjetica; EDEN destinacija (prva slovenska) Solčava - EDEN (2009), SLOVENIA GREEN Destination (silver) – Solčava SLOVENIA GREEN Destination (silver) 3 Marjetice

SLOVENIA GREEN Destination (silver) Slovenj Gradec SLOVENIA GREEN Destination (silver) Radlje ob Dravi

TEMELJNE TRŽENJSKE OPREDELITVE 1. Bled Bohinj

Kranjska Gora

VIZIJA Vodilna vrhunska destinacija v vzhodnem delu Alp (Avstrija, Italija, Slovenija). Bohinj, počasna in živahna, meditativna in adrenalinska, skrivnostna in drugačna, domačna in multidostopna, podeželska destinacija v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah. Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj! Občina Kranjska Gora bo predstavljala atraktivno turistično območje za prebivalce in obiskovalce, temelječe na trajnostnem razvoju, naravni in kulturni dediščini ter zdravi bivalni klimi. Usmerjena bo v povezano športno turistično ponudbo, v odprtost in sodelovanje na stičišču treh dežel. Odlikovala jo bo specializirana ponudba skozi celo leto, ki bo omogočala avtentičen, zdrav in aktiven oddih z dobrim počutjem v okolju domačnosti in skrivnostnosti. Prostorska in infrastrukturna urejenost občine bosta podpirali tako razvoj turizma, kmetijstva, kot tudi razvoj vseh s turizmom povezanih dejavnosti.

80


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Dolina Soče

Vodilna outdoor destinacija v Alpah

Radovljica

Sladke razvade (sweet treats): Vizija: Radol‘ca želi postati najpomembnejše kulinarično središče Gorenjske. Sladki spomini: Radol’ca bo postala prepoznavna kot najbogatejši hram kulturne dediščine zgornje Gorenjske in nacionalno romarsko središče. Sladka doživetja: Destinacija Radol’ca bo ponujala zaokroženo ponudbo za rekreativne in profesionalne športnike. Sladke stvaritve: Radol’ca želi postati prepoznavna kot zibelka svetovno znane narodno-zabavne glasbe. Delovna: Savinjske Alpe in doline - najbolj zelena in prvobitna slovenska destinacija.

Zg. Savinjska dolina Rogla – Pohorje

Maribor Pohorje

Koroška

2. Bled Bohinj

Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica Zgornja Savinjska dolina

Rogla – Pohorje Maribor Pohorje Koroška

Rogla-Pohorje je leta 2021 prepoznana kot podeželska destinacija s kakovostnimi programi ohranjanja zdravja in dobrega počutja, aktivnimi počitnicami in pripravami športnikov, kreativnimi vinskimi in kulinaričnimi zgodbami, poglobljenimi doživetji kulturizacije vesolja ter spoznavanja z naravo, bogato kulturno dediščino in rokodelstvom, svetovno prepoznanimi športnimi in tradicionalnimi prireditvami ter poslovnimi druženji, na območju med Roglo in vinorodnimi griči Dravinjske doline, kamor vabijo gostoljubni in aktivni domačini. Želimo do l.2020 postati prepoznavni v Evropi in Svetu kot destinacija z najstarejšo trto na svetu in posledično vinska destinacija (začetek ali konec vinske poti v svetu). Prepoznavni kot športna destinacija za vrhunsko organizacijo športnih dogodkov (indoor and outdoor). Prepoznavni kot kulturna destinacija glede na prepoznavnost znamke EPK 2012 in odlično SNG Maribor. Koroška je iskana zelena turistična destinacija, kjer ponudba temelji na tradiciji sonaravnega, pristnem in neposrednem doživljanju narave in ljudi, očarljivi majhnosti, spoštovanju ustvarjene dediščine in dinamičnem preživljanju prostega časa. Ljudje se zavedajo tega potenciala, ga ohranjajo in z njim živijo, saj jim omogoča preživetje, kreativno ustvarjanje in višjo kakovost bivanja.

POZICIONIRANJE Za željne aktivnega in zdravega življenjskega sloga. Bohinj, privlačna in konkurenčna destinacija, z lahkim dostopom v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, ponuja visoko kakovostna, trajnostno naravnana, inovativna doživetja narave in kulturne dediščine nišnim ciljnim skupinam, ki si želijo sprostitve, občudovanja narave in kulturne dediščine, izkustev z veliko mero vključenosti ter rekreacije v naravnem okolju, ki odseva večstoletno sobivanje človeka in narave. Družinska, športna (outdoor), aktivna, zelena, destinacija,… Za športno aktivne družine in posameznike, vrhunske športnike,.. Celoletna alpska outdoor destinacija po meri aktivnih obiskovalcev “ZAČUTI NARAVO” - “CONNECT TO NATURE” Gostoljubna, butična, izrazito zelena slovenska destinacija z obsežnimi območji edinstvene neokrnjene, zavarovane narave in krajine ohranja nekatere prvobitne načine življenja v alpskem prostoru in ponuja številne možnosti za varne, aktivne, sproščujoče in zdrave aktivne počitnice daleč stran od mestnih središč. Destinacija bo v zavesti ciljnih skupin pozicionirana kot: prepoznavna, zelena, ekološko ozaveščena destinacija za sprostitev, uživanje in aktivni odmor.

Skriti zaklad narave. Koroška - zaradi svojih lepot, še nepoznanosti in neodkritosti, izvirnih doživetij in dobrodušne gostoljubnosti - vedno znova preseneča vse obiskovalce, še posebej tiste, ki cenijo

81


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

zdrav zeleni turizem, temelječ na butičnih proizvodih, nišnih ponudbah in pristnih doživetjih in se zaradi tega tudi radi vračajo. 3. Bled Bohinj Kranjska Gora

Dolina Soče Radovljica

Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje Maribor Pohorje

Koroška

4. Bled

Bohinj

Kranjska Gora

DNA DESTINACIJE – KRATEK OPIS Zelen alpski jezerski biser z edinstvenim otokom in gradom na skalni pečini. Bohinj, alpska dolina z naravnim jezerom v osrčju Triglavskega narodnega parka. Destinacija Kranjska Gora leži ob vznožju Julijskih Alp in Karavank, na meji Triglavskega narodnega parka. Zaradi svojih geografskih značilnosti ponuja neizmerno veliko priložnosti za aktivno preživljanje počitnic – nešteto pohodniških poti različnih težavnosti, ferat, gorskih tur, kolesarskih tras in različnih adrenalinskih produktov: gorske kolesarske poti (bike park), zipline, padalstvo. V zimskem času pa je Kranjska Gora raj za alpske in turne smučarje, deskarje, sankače, smučarje tekače in pohodnike s krpljami. Kranjska Gora je znana tudi po svojih prireditvah: Poletje pod Vitrancem, Ruski vikend, Kekčevi dnevi, Aljaževi dnevi, Juriš na Vršič, Gonipony, smučarski poleti v Planici in svetovni pokal Vitranc. Dolina Soče je slovenski tržni voditelj na področju športov v naravi. Radol'ca - najpomembnejše kulinarično središče Gorenjske in močno kulinarično zaledje Bleda. Radol’ca - zibelka svetovno znane narodno-zabavne glasbe. Radol’ca - najbogatejši hram kulturne dediščine zgornje Gorenjske in nacionalno romarsko središče. Radol’ca - s ponudbo za rekreativne in profesionalne športnike. ! Savinja, Alpe, Golte, zgornjesavinjski želodec in Logarska dolina.

Življenjski slog Destinacije Rogla – Pohorje izhaja neposredno iz slogana Zeleno. Aktivno. Zdravo. Maribor je mesto najstarejše trte na svetu, svetovne znamenitosti, ki privablja množico turistov v svojo Hišo Stare trte tudi iz najbolj oddaljenih krajev sveta. Destinacija Maribor – Pohorje je odlična destinacija za vinoljube, ker je prepredena z vinorodnimi griči in poznana po vrhunskih vinih ter kulinariki primerni za ljubitelje pristnih, tradicionalnih dobrot kot tudi za prave gurmane. Destinacija Maribor-Pohorje je odlična za športni turizem (ne samo za rekreativne športnike: pohodništvo, kolesarjenje, ampak tudi za profesionalne športnike: nogomet, smučanje,..), priprave športnikov ter organizacijo mednarodnih športnih dogodkov. Zakladnica presenečenj

PRODUKTI 1. Kultura 2. Pohodništvo 3. Poslovna srečanja 4. Vrhunski športni dogodki 5. Rekreacijske in zabavne prireditve 1. Pohodništvo 2. Zima 3. Vodni športi 4. Kolesarstvo 1. Planica (40%) 2. Pokal Vitranc ( 30%) 3. Advent in silvestrovanje ( 15% ) 4. Harley Davidson, Jej lokalno, okušaj globalno ( 5% ) 5. Poletje pod Vitrancem ( 10% )

82


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Dolina Soče

Radovljica

Zgornja Savinjska dolina

Rogla – Pohorje

Maribor Pohorje

Koroška

5. Bled Bohinj

Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica Zgornja Savinjska dolina Rogla –

1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5.

Pohodništvo Vodni športi Kolesarjenje Zima Touring/raziskovanje …. + nišni produkti ! Zgodovinski/dediščinski Gastronomija Prireditve/festivali Kolesarstvo in pohodništvo Ribolov Pohodništvo/kolesarjenje z ogledovanjem znamenitosti; Vodni športi in reka Savinja; Sprostitev & glamping; Zima Turizem na kmetijah Aktivne počitnice (30,90 %) Termalni oddih (25,60 %) Zdravstveni programi (18,70 %) Priprave vrhunskih športnikov (11,90 %) Mice (5,80 %) Vino in kulinarika (30 %) Šport (40 %) Mestni turizem (15%) Kultura (5%) Kongresni turizem (10%) Aktivnosti v naravi – kolesarjenje, pohodništvo, zima... Športni turizem Počitnice na podeželju / kulinarika Počitnice v gorah Kulturni turizem

NAJBOLJ RAZLIKOVALNA ZNAČILNOST (USP) Izjemno bogastvo kulturne dediščine in naravnega okolja na dostopni in zaokroženi destinaciji (tudi širše preko občinskih meja). Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj! Poudarek je na načinu upravljanja turistične destinacije Bohinj preko jasne vizije in ciljev trajnostnega razvoja s spoštovanjem do lokalnega okolja in načina življenja prebivalcev. V aktivnosti in turistično ponudbo vključujemo posamezne ponudnike s turizmom povezanih storitev (partnerska pogodba), krepimo medsektorsko povezovanje, podjetništvo in spodbujamo dvig kakovosti (Bohinjsko/from Bohinj) ter tesno sodelujemo z lokalnimi društvi in posamezniki, s čimer vzdržujemo stalen stik z lokalnimi prebivalci. Aktivnosti in ugodnosti za obiskovalce so namenjene tudi lokalnim prebivalcem (parkiranje, avtobusni prevozi, prost vstop v muzeje...) Zato Bohinj ostaja oaza pristnih in sproščujočih presenečenj, kjer se obiskovalci lahko srečajo z lokalno kulturo in ne turistični resort. Zaradi svojih geografskih značilnosti ponuja neizmerno veliko priložnosti za aktivno preživljanje počitnic. Reka Soča Bogata kulturna dediščina s kulinariko in festivali. Butična in nemasovna destinacija z velikimi območji zavarovane narave. izjemna skrb za ohranjanje prvobitnosti in tradicije ter povezanosti človeka z naravo. Konkurenčno prednost destinacije predstavlja kombinacija dobro razvite srednjegorske zimsko-

83


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Pohorje

Maribor Pohorje Koroška

6. Bled

Bohinj Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje Maribor Pohorje Koroška

7. Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Dolina Soče

letne športne, rekreativne in doživljajske ponudbe (Rogla) z uveljavljenimi zdravstvenimi, termalnimi in wellness produkti (Terme Zreče). Dodano vrednost predstavlja razvit turizem na podeželju s številnimi naravnimi (Lovrenška jezera) in kulturnimi znamenitostmi (Žička kartuzija) ter ohranjanje in razvijanje tradicionalne lokalne kulinarike (Okusi Rogle). Najstarejša trta na svetu Neokrnjena zelena narava (Koroška je eden izmed najbolj hribovitih in z gozdovi najbolj obdarjenih delov Slovenije. Številne biotske in geološke posebnost in presežki ne samo v slovenskem merilu.). Dediščina (Koroška je zibelka Slovenstva. Nekdanje tradicionalne gospodarske dejavnosti spreminjamo v izvirne turistične atrakcije kot npr. kolesarjenje in kajakiranje v opuščenem rudniku, turistično splavarjenje na reki Dravi, etc.). Mir.

NAJBOLJ RAZLIKOVALNA KONKRETNA IZKUŠNJA Npr. organizacija velikih športnih prireditev: v obdobju manj kot pol leta smo gostili dve tekmovanji v svetovnem pokalu. Najprej SP v biatlonu pozimi in nato SP v veslanju spomladi. Tega izkušnje verjetno nima noben kraj na svetu!? Srečanje treh dežel Aktivna doživetja POTEP PO SOLČAVSKI PANORAMSKI CESTI IN SPROSTITEV V NARAVI (ogled naravnih znamenitosti s kolesom ali peš, okušanje lokalne kulinarike (zgornjesavinjski želodec), obisk turističnih kmetij in sprostitev v neokrnjenem naravnem okolju (glamping, medena vas, naravni bazeni in kopanje v Savinji)). Edinstvena kombinacija srednjegorskega športnega centra s termalnim zdraviliščem v vseh letnih časih (npr. s smučin v termalne vrelce) z bogato dodatno kulturno-etnološko in kulinarično ponudbo v destinaciji. Destinacija ponudba bogato izbiro, za vsakogar nekaj (od športa, kulture, naravnih danosti,…) Center mesta z možnostjo ogleda vinske ceste na eni strani, sprehod ob reki Dravi v njeni sredini in sprehod na Pohorje na drugi strani Drave. Avanture v podzemlju Pece

OBSTOJEČI TRGI 1. Velika Britanija (9,99) 2. Italija (8,92) 3. Nemčija (7,83) 4. Avstrija (7,04) 5. Slovenija (5,95) 1. Slovenija (30,6%) 2. Nemčija (12,1%) 3. Češka (6,6%) 4. Velika Britanija (5,6%) 5. Nizozemska (5,4%) 1. Italija 2. Velika Britanija 3. Nemčija 4. Hrvaška 5. Izrael 1. Nemčija 111.277 23,1% 2. Slovenija 110.661 23,0% 3. Češka 32.569 6,8%

84


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Radovljica

Zgornja Savinjska dolina

Rogla – Pohorje

Maribor Pohorje

Koroška

8. Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Dolina Soče

Radovljica

Zgornja Savinjska

4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5.

Avstrija 31.710 6,6% Nizozemska 30.928 6,4% Nemčija Nizozemska & Belgija Italija Avstrija Velika Britanija Slovenija (34,9%) Nizozemska (21,6%) Nemčija (9%) Hrvaška (5,4%) Belgija (3,8%) Slovenija (63 %) Države bivše Jugoslavije (9 %) Madžarska (7 %) Nemčija (4 %) Italija (3,5 %) Nemčija Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Slovenija (61%) Hrvaška (8%) Srbija (6%) Nemčija (4%) Madžarska (3%)

POTENCIALNI TRGI 1. Benelux 2. Skandinavija 3. Balkan in Srednja Evropa 1. Francija 2. Poljska 3. Severna Amerika 1. Rusija 2. Srbija 3. Skandinavske države 1. Italija 2. V. Britanija 3. Madžarska 4. Belgija 5. Francija 6. Poljska 7. Slovaška 8. ZDA 9. Švica 10. Hrvaška Sekundarni trgi so navedeni po vrsti/statistiki, dejanska vlaganja pa bodo odvisna od interesa ponudnikov in partnerskih kombinacij 1. Francija 2. Španija 3. USA 1. Slovenija 2. Nemčija

85


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

dolina Rogla – Pohorje Maribor Pohorje

Koroška

9. Bled Bohinj

Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica

Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje

Maribor Pohorje Koroška

10. Bled Bohinj Kranjska Gora Dolina Soče Radovljica Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje Maribor Pohorje

3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 5.

Benelux Avstrija Benelux Države Vzhodne Evrope (Ruska federacija, Poljska, Češka …) Beneluks Češka, Poljska Skandinavija / Velika Britanija Kitajska (št.3 v primeru direktne letalske linije) Italija Benelux Avstrija Izrael Češka / Slovaška

S KOM ŽELITE KREPITI SODELOVANJE V okviru delovne skupnosti Julijskih Alp Vsi ponudniki javnega prometa v Sloveniji Zavarovana območja Organizacije s področja varstva okolja in kulture TNP, avtobusna podjetja, podjetja za mehko mobilnost … Prva prioriteta vsem oblikam javnega prevoza – železnice, avtobusni promet, dostopi in povezave do letališč, čezmejne povezave z Italijo… Z vsemi partnerji, ki delujejo na področju trajnostne mobilnosti in samooskrbe (dobavitelji, kmetje, pridelovalci in predelovalci hrane, …), tudi industrija (Elan, lesno-predelovalna, pohištvena,…), domači oblikovalci,… Npr. hotel, ki je opremljen z našimi gospodinjskimi aparati, pohištvom, posteljnino, domačimi oblikovalci, …. Slovenske in tuje turistične agencije, letališče Ljubljana in Maribor, mreža prevoznih sredstev in storitev, sogovornik glede statistike Letalski prevozniki (Letališče Maribor) in druge oblike »zelenega« javnega prevoza (možnost najema električnih vozil …) Krepitev in ustvarjanje novih oskrbnih verig z izključno lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi ponudniki. Marprom in Martura ter mariborsko letališče v naši destinaciji; Širše: Ministrstva, veleposlaništva (Evropa in svet), Slovenske železnice , Avtobusni prevozi (Arriva?),, Adria airways, Pošta Slovenije, Gorenje, Krka, Telekom, Luka Koper Predvsem želimo okrepiti sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo. Kot primer dobre prakse lahko navedemo sodelovanje s Slovenskimi železnicami iz letošnjega poletja z uvedbo t.i. »kolesarskega vlaka« na relaciji Maribor – Prevalje.

BENCHMARKING St. Moritz in druge primerljive alpske destinacije (podoben produkt (narava/kultura), nadmorska višina (sneg!), velikost in dostopnost kraja). Werfenweng, Suedtirol, Berchtesgaden, Vulkanland Avstrija Vulkanland - Avstrijska Štajerskase

Avstrija (Ski Amade, Serfaus-Fiss-Ladis, Steirisches Vulkanland, Thermenland) V Sloveniji Olimje in Podčetrtek, v tujini nam najbližnje mesto Graz

86


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Koroška

Največ se za zdaj učimo od sosednje dežele Koroške.

11. Bled

RAZVOJNI IZZIVI 1. Razvoj ITP 2. Razvoj javne infrastrukture 3. Dvig kakovosti storitev pri ponudnikih 1. Upravljanje destinacije – lokalni in regionalni nivo 2. Infrastruktura 3. Razvoj kadrov 1. Povečanje konkurenčnosti turistične destinacije in stimulativnega poslovnega okolja 2. Trajnostni razvoj vseh deležnikov turistične destinacije 3. Učinkovito trženje in promocija destinacije 1. Dvig kvalitete storitev 2. Zmanjševanje sezonskih nihanj 3. Razvoj trajnostne mobilnosti 1. Izziv je polniti destinacija izven glavne turistične sezone z inovativno ponudbo. Vsi bi trenutno bi vsi samo odpirali nove sobe in apartmaje, opažamo pomanjkanje ostale ponudbe, ki ne sledi tako hitro, predvsem s področja doživetij npr. kovaška delavnica v Kropi, doživljajski park Avsenik. Tu vidim naš izziv, da bomo spodbujali razvoj novih doživetij. 2. Drug izziv je s področja promocije, predvsem novega digitalnega pristopa. 1. Pridobitev finančnih sredstev, namenjenih turističnemu razvoju in upravljanju destinacije; 2. Kadri; 3. Ureditev kolesarske in pohodniške infrastrukture 1. Razvoj doživljajske ponudbe v destinaciji, prilagojen obstoječim ciljnim skupinam in potencialnim novim. 2. Razvoj infrastrukture (urejene pohodne in kolesarske poti, z mobilne aplikacije, ki podpirajo vsebino ponudbe 3. Vzpostavitev sistema, ki bo omogočal financiranje razvoja destinacijske ponudbe na način, da v budget (po usklajenem ključu) prispevajo vsi, ki imajo (zaradi multiplikativnega učinka) korist od turizma v destinaciji. 1. Produkti 2. Promocija 3. Kadri 4. Infrastruktura (5 zvezdic hotel, zeleni hotel) 1. Infrastruktura (ceste, kolesarske povezave, zelena infrastruktura, interpretacijske točke, športna infrastruktura, ...) 2. Razvoj produktov 3. Promocija

Bohinj

Kranjska Gora

Dolina Soče

Radovljica

Zgornja Savinjska dolina Rogla – Pohorje

Maribor Pohorje

Koroška

Vir: Slovenska turistična organizacija, 2017.

87


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 5: STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2016 (Turizem Bohinj, december 2017) V letu 2016 smo v Bohinju zabeležili 178.294 prihodov domačih in tujih turistov (Slika 1), ki so ustvarili rekordnih 479.330 nočitev (domači 165.768, tuji 313.562) (Slika 2), kar je za 16% več kot v doslej rekordnem letu 2015 - ustvarjenih je bilo 412.964 nočitev. Najbolj zasedena sta bila kot običajno meseca julij in avgust, ko je bilo opravljenih več kot 51 % vseh nočitev v letu 2016 (Slika 3). V poletnih štirih mesecih je bilo izvedenih 68,5 % vseh nočitev v letu 2016 (Slika 4). -Indeks domačih nočitev je v letu 2016 v primerjavi z letom prej 105, indeks tujih v primerjavi z letom prej pa kar 120.

Število prihodov

Slika 1: Število prihodov gostov v Bohinj 2010 - 2016

200.000 180.000 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Domači

59.903

66.105

60.909

62.821

54.479

60.972

63.736

Tuji

57.399

70.026

72.154

76.765

74.232

95.074

114.558

Skupaj

117.302

136.131

133.063

139.586

128.711

156.046

178.294

Vir: Turizem Bohinj (december 2017).

Slika 2: Število nočitev v Bohinju 2010 - 2016 600.000

Število nočitev

500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

domači

170.322

171.010

165.318

164.913

143.700

153.685

165.768

tuji

178.504

205.536

219.105

237.344

213.276

259.279

313.562

Skupaj

348.826

376.546

384.423

402.257

356.976

412.964

479.330

Vir: Turizem Bohinj (december 2017).

88


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Slika 3: Število nočitev v Bohinju po mesecih 2012 - 2016 160.000

število nočitev

140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

2012 26.414 27.502 14.130 10.240 17.115 34.120 79.797 115.08 27.796 10.957 5.723 15.541 2013 22.096 30.955 14.916 8.845 17.935 31.329 95.007 114.87 34.596 10.811 5.053 15.836 2014 24.775 25.622 21.581 8.976 16.015 32.515 70.284 94.830 27.870 13.540 4.916 16.052 2015 21.028 29.852 16.024 8.413 17.509 36.900 98.177 120.50 32.877 11.597 5.124 14.956 2016 23.440 34.249 25.590 9.757 19.610 36.580 112.15 133.57 46.160 15.498 5.989 16.727

Vir: Turizem Bohinj (december 2017).

2016

50.854

42.643

43.447

42.644

44.035

98.235

82.956

87.814

83.508

83.169

WINTER (XII,I,II,III)

288.461

2015

225.499

2014

275.806

2013

256.801

2012

328.470

Slika 4: Število nočitev v Bohinju po sezonah 2012 - 2016

SPRING, AUTUMN (IV,V,X,XI)

SUMMER (VI,VII,VIII,IX)

Vir: Turizem Bohinj (december 2017).

Hoteli so skupaj zabeležili 132.112 nočitev, kar je 12% bolje kot v letu 2015 (Slika 5). V kampih beležimo 105.066 nočitev, kar je 20% več kot v letu 2015. V zasebni nastanitvi (penzioni, zasebne sobe in apartmaji) je bilo ustvarjenih 176.014 nočitev, kar je 22% več kot v letu 2015. Upad nočitev beležimo samo v počitniških domovih, kjer je bilo ustvarjenih 39.640 nočitev, kar je 11% manj kot v letu prej, medtem, ko se je število nočitev v planinskih domovih povečalo kar za 8%.

89


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Slika 5: Število nočitev po vrsti nastanitvenega obrata - Bohinj 2012-2016

število nočitev

150.000 100.000 50.000 0

hoteli

penzioni

kampi

počitniški domovi

planinski domovi

81.736

zasebna nastanite v 93.858

2012

125.937

19.961

44.983

17.948

2013

121.754

26.438

79.598

105.675

46.396

22.392

2014

116.489

22.039

60.104

96.378

44.195

17.771

2015

117.690

26.368

87.274

117.741

39.450

24.441

2016

132.112

29.217

105.066

146.797

39.640

26.498

Vir: Turizem Bohinj (december 2017).

Največ nočitev v Bohinju so tudi v letu 2016 ustvarili domači gostje (Tabela 1), in sicer 34,6% vseh nočitev (v letu prej 37,2%), kar v absolutnem številu pomeni 8% povečanje. Med tujimi nočitvami so na prvem mestu Nemci (11,4% vseh nočitev, kar je nekoliko več kot v letu prej), sledijo pa Čehi s 6,4%, Britanci 5,1%, Nizozemci 5%, Italijani 4,2%, Belgijci 3,5%, Madžari 3,5%, Hrvatje 3,4% in Izraelci 3%. Absolutno število nočitev z vseh trgov se je povsod povečalo, največji porast beležimo na poljskem, avstrijskem, češkem in britanskem tržišču. Zmanjšalo se je samo število ruskih nočitev, njihov delež pa je majhen. Tabela 1: Število nočitev po državah Bohinj 2015 -2016 NOČITVE 2016 DRŽ

SI DE CZ GB NL IT BE HU HR IL FR AT PL SR RU OSTALI SKUPAJ

NOČITEV

2015 %

NOČITEV

34,6 153685 11,4 44422 6,4 24347 5,1 19397 5,0 21187 4,2 17256 3,5 16427 3,5 13838 3,4 14752 3,0 12028 3,0 11674 2,4 8080 2,3 6817 0,8 3174 0,9 4490 8,4 50522 41390 479330 100,0 412964 Vir: Turizem Bohinj (december 2017). 165768 54456 30632 24413 23981 20294 16826 16878 16317 14528 14449 11496 10852 3625 4293

index %

37,2 10,8 5,9 4,7 5,1 4,2 4,0 3,4 3,6 2,9 2,8 2,0 1,7 0,8 1,1 7,4 100,0

2016/15

107,9 122,6 125,8 125,9 113,2 117,6 102,4 122,0 110,6 120,8 123,8 142,3 159,2 114,2 95,6 132,1 116,1

90


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

Povprečna dolžina bivanja znaša v letu 2016 2,7 dni (Tabela 2). Če ne upoštevamo planinskih domov (kjer je doba bivanja 1 noč) je precej večja, in sicer znaša 2,94 dni. Tabela 2: Dolžina bivanja v dneh - Bohinj 2000-2016 Leto

domači

tuji

skupaj

2000

3,2

3,8

3,5

2001

3,0

3,7

3,4

2002

3,1

3,7

3,5

2003

3,1

3,7

3,5

2004

2,9

3,2

3,1

2005

3,2

3,8

3,2

2006

3,4

3,6

3,5

2007

3,2

3,4

3,3

2008

3,1

3,2

3,1

2009

2,9

3,2

3,1

2010

2,8

3,1

3,0

2011

2,6

2,9

2,8

2012

2,7

3,0

2,9

2013

2,7

3,3

3,0

2014

2,6

2,9

2,8

2015

2,5

2,7

2,6

2,6

2,7

2,7

2016

Vir: Turizem Bohinj (december 2017).

91


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 6: AKTUALNI IN PRIHODNJI PROJEKTI V DESTINACIJI BOHINJ

Aktualni projekti v letu 2017: - Nadgradnja digitalnih orodij in oglaševanje: razpis MGRT za vodilne destinacije - 240 let prvega pristopa na Triglav – celoletna osrednja nit prireditev in dogodkov - Članstvo v verigi Alpine Pearls – priprava standardov za prireditve in standardov za nastanitve (Ukrep 27) - Priprave na vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma - Green destination (Ukrep 27) - Nadgradnja projekta Ponudba s kolektivno blagovno znamko Bohinjsko / From Bohinj za nadgradnjo ponudbe s KBZ Bohinjsko / From Bohinj (Ukrep 25) - Podjetniški inkubator v sodelovanju z RAGOR-jem (Ukrep 26) - Nadgradnja ukrepov trajnostne mobilnosti o Nadgradnja projekta Kartica Gost Bohinja v Kartico Julijskih Alp preko Feratelovega sistema (Ukrep 12) o Vzpostavitev info mobilne točke - Upravljanje destinacije: o Nadgradnja poslovnega dogovora z gospodarstvom - 43 % vseh pogodb podpisanih (111 od 261) – 72 % finančnega deleža pogodbe o poslovnem sodelovanju za leto 2017, ki predvideva financiranje skupnih promocijskih aktivnosti v višini 140.000 EUR po ključu 50 % TB 50 % partnerji. (Ukrep 2) o Nadgradnja izvajanja plovbnega režima (Ukrep 32) o Nadgradnja vzdrževanja turistične infrastrukture (Ukrep 32) - Nadgradnja Festivala Alpskega cvetja - Nadgradnja Pohodniškega festivala v projekt Jesen v Bohinju (Ukrep 21) - Nadgradnja Ribiškega festivala v projekt Jesen v Bohinju (Ukrep 21) - Dežela Zlatoroga – program Inovativnost v turizmu – opis projekta… (Ukrep 21)

Regijski projekti: - Skupnost Julijske Alpe o Upravljanje: Koordinacija Skupnosti JA kor neformalne organizacije – uresničevanje razvojnega načrta UNESCO MAB JA o Razvoj orodij: spletna stran, celostna grafična podoba o Razvoj produktov: ▪ Julijske Alpe Trail (LAS Gorenjska / Primorska, Projekti sodelovanja Unesco MAB) (Ukrep 16) ▪ Trajnostna mobilnost - Projekti LAS-a Gorenjska košarica – izvajanje projektov Smer TNP, Kulinarično popotovanje, Počakaj na bus, Zelene rešitve, Ribja prehrana, Les, Pot miru (Ukrep 27)

92


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 7: PREDVIDENI ODHODKI ZA IZVAJANJE AKTIVNOSTI DMC TURIZEM BOHINJ V LETU 2017

93


Udejanjenje / uresniÄ?evanje modela razvoja in trĹženja destinacije Bohinj 2017-2018

94


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

PRILOGA 8: POROČILO ZA PARTNERJE TURIZMA BOHINJ za obdobje januar - junij 2017 UVOD V letu 2017 Turizem Bohinj nadaljuje začrtano delo in aktivnosti v skladu z zahtevami veljavnega Zakona o pospeševanju turizma Slovenije, Strategijo Slovenskega turizma 2012 - 2020 in Strategijo razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju, ki je bila sprejeta na občinskem svetu občine Bohinj decembra 2012.

CILJI: - Bohinj predstaviti kot privlačno in atraktivno destinacijo za izvedbo obiskov skozi celo leto, - uspešno trženje in s tem povečati zasedenost vseh nastanitvenih kapacitet, - organizirati popolno obveščanje tako potencialnih obiskovalcev kot obiskovalcev na lokaciji ter seveda domačega turističnega gospodarstva, - povečati prihodek od turizma, - zvišati izobrazbeno strukturo vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, - izboljšati položaj blagovne znamke Bohinj na turističnem zemljevidu Slovenije in celotne Evrope.

PARTNERSKA POGODBA Ob koncu leta 2016 smo pripravili nove partnerske pogodbe za turistično (in ostalo) gospodarstvo Bohinja. Za leto 2017 smo pripravili destinacijski razdelilnik stroškov v skupni višini 140.000 EUR. Polovico sredstev (70.000 EUR) prispeva Turizem Bohinj, druga polovica je razdeljena med celotno gospodarstvo. Do 30. 6. 2017 je bilo podpisanih 116 partnerskih pogodb.

IZVEDENE AKTIVNOSTI NA PODLAGI PARTNERSKE POGODBE

1. SEJEMSKE AKTIVNOSTI, WORKSHOPI, PREDSTAVITVE a) SEJMI V OKVIRU SKUPNOSTI JULIJSKE ALPE Zap. št.

Datum

Sejem

Informator

1 2 3 4 5 6 7 8 9

10.1. - 15.1. 12.1. - 15.1. 19.1. - 22.1. 26.1. - 29.1. 16.2. - 19.2. 22.2. - 26.2. 2.2. - 5.2. 7.2. - 8.2. 8.3. - 12.3.

Vakantiebeurs Utrecht Ferienmesse Dunaj Regiontour Brno IFT Bratislava Holiday World Praga FREE München Vakantie Salon Bruselj IMTM Izrael ITB Berlin

Bohinj Bled Michal Kura Michal Kura Michal Kura Radovljica Bovec Bohinj Bled

b) SEJMI V OKVIRU GIZ POHODNIŠTVO IN KOLESARJENJE Zap. št.

Datum

Sejem

10 11 12 13

14.1. - 22.1. 16.2. - 19.2. 11.2. - 12.2. 24.3. - 26.3.

CMT Stuttgart Outdoor show London Wiets & Wandelbeurse Utrecht Salun du Randenneurs Lyon

c) SEJMI V OKVIRU DESTINACIJE BOHINJ Zap. št.

Datum

Sejem

14 15 16 17

11. - 12. 2. 25. - 26. 2. 1. - 2.4. 5. – 6.6.

British Fly Fair, Stafford, GB SA.NA.MA., Sant Etienne, FR Erlebniswelt Fliegenfischen, DE Dnevi slovenskega turizma Zagreb

d) WORKSHOPI Zap. št.

18 19 20

Datum

18. - 19.1. april. 12.5.

Workshop

Conventa B2B Relaxino Zagreb SIW

95


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

SKUPAJ SEJMI IN BORZE 12.419,00 EUR Ostali stroški promocije: Vključujejo stroške promocije na izraelskem trgu, ki jo izvajamo že četrto leto zapored, partnersko sodelovanje z GIZ Pohodništvo & kolesarjenje, partnersko sodelovanje s Kongresnim uradom, promocijske aktivnosti v državah Beneluxa in Veliki Britaniji. SKUPAJ OSTALA PROMOCIJA: 4.093,87 EUR

2. OGLAŠEVANJE, PROMOCIJA - Tiskani mediji v Sloveniji in tujini - Radijsko in TV - Elektronski mediji: SKUPAJ OGLAŠEVANJE: 60.752,08 EUR

3. OBISKI ŠTUDIJSKIH SKUPIN – NOVINARJI, AGENTI Turizem Bohinj je v prvih 6 mesecih organiziral obiske tujih novinarjev in turističnih agentov iz Madžarske, Poljske, Italije, Velike Britanije, Nemčije, ZDA, Avstrije, Nizozemske, Belgije, Hrvaške in Češke. Od januarja do junija 2016 se je v Bohinju tako zvrstilo 196 novinarjev, blogerjev, instagramcev, študijskih tur in agentov. Študijske ture pripravljamo s sodelovanjem Slovenske turistične organizacije, predstavništev STO v tujini in specializiranimi agencijami. Programe s sodelovanjem partnerjev pripravimo na Turizmu Bohinj. SKUPAJ STROŠKI OBISKA ŠTUDIJSKIH SKUPIN: 5.725,92 EUR

4. PROMOCIJSKI MATERIAL V prvi polovici leta smo pripravili promocijski material za potrebe predstavitev Bohinja v sejmih in drugih promocijskih dogodkih in potrebe gostov in obiskovalcev, ki obiskujejo Bohinj. SKUPAJ PROMOCIJSKI MATERIAL: 10.604,03 EUR

5. SKI BUS V zimski sezoni 2016/17 smo uvedli sofinanciranje ski busa v okviru destinacijskega stroškovnika. Uvedli smo tudi ski bus prevoze na Pokljuko in na Soriško planino. Gostom partnerjev Turizma Bohinj smo nudili brezplačne prevoze. Skupaj stroški ski bus: 29.167,58 EUR

6. OSTALO a) TURISTIČNA TAKSA Turizem Bohinj tudi v letu 2017 aktivno sodeluje z občino Bohinj pri problematiki pobiranja turistične takse. Poleg izmenjave in usklajevanja baz podatkov, redno pregledujemo ponudbo nastanitev, ki so objavljene na različnih prodajnih kanalih (booking.com, Tripadvisor, AirBnb,…) in ponudnike, ki nimajo urejenega statusa pozivamo, da se ustrezno registrirajo. Konec leta 2016 je bilo registriranih ponudnikov, ki poročajo in odvajajo zbrano turistično takso 231, na dan 30. 6. 2017 pa je ponudnikov že 283. b) OSTALE AKTIVNOSTI TURIZMA BOHINJ: - Izvajanje sprejete strategije razvoja turizma: projekt vzpostavitve centra kakovosti »BOHINJSKO« in Centra za Trženje (delavnice) - Upravljanje spletnih strani (bohinj.si in podstrani – cvetje, pohodništvo, telemark, kajak, triatlon) - Urejanje tekaških prog - Organizacija ski Busa - Urejanje pohodniških poti - Izvedba (organizacija, ali soorganizacija) prireditev (Novo leto, svetovni pokal v Biatlonu, - Zeleni vikend, Alpski večer, Mednarodni festival alpskega cvetja) - Izvajanje Odloka o plovbnem režimu - Urejanje kanjonov Jerečice, Grmčice in Save Bohinjke (s sodelovanjem agencij) - Upravljanje z izletniško ladjo Bohinj

96


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

-

Upravljanje s potjo Korita Mostnice Upravljanje vzletno pristajalnih mest za padalce Upravljanje Zlatorogove pravljične dežele Usklajevanje in koordiniranje turistične ponudbe Priprava in izvedba tiskovnih konferenc Izvedba aktivnosti za vključitev Bohinja v združenje Alpski biseri Predstavitve primerov dobrih praks (trajnostna mobilnost, Bohinjsko, upravljanje destinacije) na različnih delavnicah in posvetih Vodenje in izvajanje aktivnosti Operativne iniciative za Bohinjsko progo Priprava projektnih idej (osem) za črpanje EU sredstev Sodelovanje z različnimi inštitucijami in organizacijami (STO; TNP, Slovenske železnice, Alpetour)

SKUPAJ STROŠKI AKTIVNOSTI, KI SE DELIJO PO DESTINACIJSKEM KLJUČU: 122.762,48 EUR

7. STATISTIČNI PODATKI 2017 V obdobju od januarja do junija (za junij podatki še niso popolni) smo zabeležili 161.158 nočitev, v enakem lanskem obdobju pa 149.226. Domači gostje si v tem obdobju ustvarili 65.210 nočitev, kar je dobrih 7% manj kot lani, tuji gostje pa so ustvarili kar 21% več nočitev, kot v istem obdobju lani. Število gostov (prihodov) se je v primerjavi z lani prav tako povečalo za 8%, torej ostaja dolžina bivanja enaka, to je 2,7 dni. V zimskih mesecih smo zaradi slabih snežnih razmer in požara v hotelu Jezero ustvarili skoraj 17% manj nočitev, od aprila dalje pa beležimo izjemno povečanje v primerjavi z lanskim rekordnim letom. V aprilu je indeks nočitev 172, v maju 110 in v juniju (ob še nepopolnih podatkih) že 146. Hoteli so sicer ustvarili skupno 7 % manj nočitev kot v enakem obdobju lani, vendar gre več kot omenjena razlika na račun hotela Jezero, ki žal v zimski sezoni zaradi požara ni mogel delovati normalno. Porast nočitev beležimo tudi v zasebnih sobah in kampih, medtem, ko je bilo v počitniških domovih v prvih šestih mesecih nekoliko manj nočitev. DELEŽI NOČITEV PO DRŽAVAH ZA OBDOBJE JANUAR – JUNIJ 2017 2017 2016 DRŽ NOČITEV % NOČITEV SI 65210 40,5 70371 DE 16398 10,2 9854 HU 8789 5,5 6274 GB 8567 5,3 8123 HR 8055 5,0 10048 NL 6178 3,8 3404 IT 5785 3,6 5332 Druge neevropske drž. 5223 3,2 5232 CZ 4784 3,0 4876 AT 3971 2,5 3555 PL 2770 1,7 2364 FR 2700 1,7 2186 BE 2606 1,6 1432 RU 2586 1,6 1796 IL 1996 1,2 1801 SR 1836 1,1 2338 OSTALI 13704 8,5 10240 SKUPAJ 161158 100,0 149226

% 47,2 6,6 4,2 5,4 6,7 2,3 3,6 3,5 3,3 2,4 1,6 1,5 1,0 1,2 1,2 1,6 6,9 100,0

index 2017/16 92,7 166,4 140,1 105,5 80,2 181,5 108,5 99,8 98,1 111,7 117,2 123,5 182,0 144,0 110,8 78,5 133,8 108,0

97


Udejanjenje / uresničevanje modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2018

DOLŽINA BIVANJA ŠT. NOČI

DRŽ SI DE HU GB HR NL IT Druge neevropske drž. CZ AT PL FR BE RU IL SR OSTALI SKUPAJ NOČITVE PO MESECIH 2017 JAN 19174 FEB 27596 MAR 22401 APR 16862 MAJ 21594 JUNIJ 53531 SKUPAJ 161158

ŠT. NOČI

2017 2,73 3,08 3,05 3,66 2,43 3,65 2,27 1,21 2,50 2,44 2,93 2,23 3,18 4,51 3,30 3,34 2,71 2,70

2016 23440 34249 25590 9757 19610 36580 149226

2016 2,82 3,16 2,95 3,85 2,50 3,18 2,42 1,22 2,85 2,60 2,78 2,32 2,63 4,02 2,66 3,85 2,57 2,71

index 2017/16 81,9 80,6 87,5 172,8 110,1 146,3 108,0

98

Profile for Lake Bohinj

Strategija razvoja turizma v Bohinju 2017 - 2021  

Strateški in operativni vpogled v razvoj in trženje destinacije Bohinj za obdobje 2017-2021 z modelom razvoja in trženja Bohinja v obdobju 2...

Strategija razvoja turizma v Bohinju 2017 - 2021  

Strateški in operativni vpogled v razvoj in trženje destinacije Bohinj za obdobje 2017-2021 z modelom razvoja in trženja Bohinja v obdobju 2...

Profile for bohinj