Strategija MOJ BOHINJ 2030 - prezentacija

Page 1


DOKUMENT, potrjen na seji Občinskega sveta Občine Bohinj

30. januarja 2025

PROCES PRIPRAVE STRATEGIJE IN AKCIJSKEGA NAČRTA BOHINJSKEGA

Avgust 2023 – december 2024

ANALIZA & DIAGNOZA STANJA POVABILO k sodelovanju v procesu

Kvantitativna analiza

Analiza uresničevanja pretekle sektorske strategije (Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017-2021)

Pregled vseh sektorskih in relevantnih dokumentov

Občine Bohinj, regije (BOJA) in širše (RS, AP, SDG..) –za ustrezno vključitev v sektorski dokument 2030

Povzetek ugotovitev in oblikovanje osnutka ključnih izzivov

Vzpostavitev posebne podstrani

„MOJBOHINJ2030“

Objava kratkega

vpogleda v stanje (kaj povedo številke, premiki, zaznane vrzeli)

Povabilo OŠ za vključitev učencev v oblikovanje pogleda na izzive in vizijo Bohinja (po tematikah) –1 mesec za nalogo, predstavitev na Strateških dnevih Bohinja

Napoved in povabilo k sodelovanju na

Strateških dnevih

Bohinja –preko lokalnih medijev in skupin deležnikov

STRATEŠKI DNEVI

Skupni dogodek –razprava o izzivih in viziji Bohinja 2030

– vabljeni vsi prebivalci in vse skupine deležnikov + učenci OŠ predstavijo

svoje poglede 10. november 2023

Strateška skupina –srečanje 01

13. november 2023

4 srečanja po KRAJEVNIH

SKUPNOSTIH –

13. in 14. november 2024

Strateška skupina –srečanje 02 15. november 2024

Objava in distribucija SPLETNE ANKETE (prebivalci in ponudniki)

– poglobitev pogledov, preverjanje prioritet in ukrepov

1. december – 28. december 2023

Analiza rezultatov in objava rezultatov ► ter nato ustrezno upoštevanju v predlogu dokumenta

Priprava dokumenta & USKLAJEVANJE PREDSTAVITEV & SPREJEM

Delo na strateškem dokumentu: STRATEGIJA in ROADMAP (akcijski načrt) z dodatnimi usklajevanji in preverjanji vizije, akcij, KPI-jev, nosilcev in okvirnih finančnih virov po skupinah deležnikov (okvirno do 4 dodatna srečanja z naročnikom oziroma ključnimi deležniki In Strateško skupino)

Povabilo za dodatne poglede in ideje –preko spletne strani „MOJBOHINJ2030“

Strateška skupina –srečanje 03, 04 in 05

17. maj 2024

23. maj 2024

14. junij 2024

Javna predstavitev na zaključnem dogodku

3. oktober 2024 (ter javna objava predloga v obliki preglednega PPT formata dokumenta)

Javna objava osnutka razvojnega načrta – in povabilo k podajanju pripomb, predlogov (14. do 31. oktober 2024)

Finalizacija ter obravnava in sprejem na seji Občinskega sveta

Občine Bohinj

30. januar 2025

januar 2025

1. KJE SMO

ANALIZA STANJA

BOHINJ

Alpska destinacija

334 KM2

Destinacija raznolikega in

visoko privlačnega, a tudi ranljivega prostora.

Jedrna destinacija

Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka

Naravne vrednote

= Destinacija z enim najvišjih deležev varovanih območij narave

= Destinacija v narodnem parku = Destinacija z enim najvišjih deležev varovanih območij narave

82,13 % Natura 2000 = biotska raznovrstnost

66 % Triglavski narodni park = naša vrednota

73 % gozdnih površin = tradicionalni gospodarski vir in naš potenical v ogljično nevtralnost

Kulturna dediščina

= Ikone slovenske narodne identitete in kulturne dediščine

= Destinacija v narodnem parku → Ikone slovenske narodne identitete in kulturne dediščine

302 enoti kulturne dediščine

Triglav 2984 m

Bohinjsko jezero s cerkvijo sv. Janeza

Slap Savica Bohinjske planine Arheologija Kulturna krajina

Namenska raba prostora

= Trajnostna prostorska politika

Trajnostna prostorska politika, a trend zmanjševanja kmetijskih zemljišč

• Determinirana z varovalnimi režimi

• Ohranjanje kmetijskih zemljišč, krajine in identitete prostora

• Omejene spremembe namembnosti

Dejanska raba

• Trend 2014-2022 kaže zmanjševanje kmetijskih zemljišč

BOHINJKE in BOHINJCI

5.275

1.112 prebivalcev družin

= Šibka demografska slika, turizem jo (lahko) pomaga oživljati

5.257 prebivalcev 2024

5.430 prebivalcev 2023

GOSTJE V BOHINJU

9.690

stalnih ležišč 2022 oz. 10.077 = stacionarnih gostov

820.939

nočitev

stalnih ležišč 2023 oz. 10.0370 = stacionarnih gostov

9.741 823.190

nočitev

5.000

dnevnih gostov

5.000 dnevnih gostov

1 prebivalec :

2 ležišči

ležišč

Turizem (ležišča) je prisoten v 23 od 24 naseljih.

Povprečje 1,8 ležišč na prebivalca (narašča)

Turizem (ležišča) je prisoten v 23 od 24 naseljih. V letu 2022 je bila edina vas brez turističnih ležišč Log v Bohinju.

LEŽIŠČ 2022 / PREBIVALCA 2024

69,4 Goreljek/Pokljuka

28,8 Ukanc

4,9 Ribčev Laz

4,1 Laški Rovt

2,1 Ravne

Povprečje občine

1,7 => 1,8 v 2024 ležišč na prebivalca

Od 1 do 1,5 Bohinjska Bistrica Stara Fužina

Polje, Savica, Studor < 1: vsa ostala naselja

Vir: September 2022, Turizem Bohinj, prebivalci SURS 2024

Struktura nastanitvenih zmogljivosti

Pretežno sezonski značaj ponudbe

Trend rasti zasebnih sob in apartmajev se nadaljuje + 688 glede na leto 2019. => Nizka povprečna zasedenost 13 % hotelov ustvari 27,5 % nočitev

Visoka razpršenost ponudbe

619 ponudnikov = zahtevnost upravljanja

Koprivnik; 83

Bitnje; 16 Žlan; 5 Lepence; 4 Vogel; 155

Brod; 47

Podjelje; 38 Ravne ; 82

Gorjuše; 70

Nomenj; 51

Jereka; 62

Kamnje; 86

Savica; 85

Laški Rovt; 158

Nemški Rovt; 64

Studor; 116

Boh. češnjica; 173

Polje; 241

Bohinjske planine, koče 825

v 23 od 24 naseljih.

Boh. Bistrica 2588

Pokljuka (naselje Goreljek); 555

Srednja vas; 470

Laz

(70 %) v 5 naseljih

(Bohinjska Bistrica, Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina in Srednja vas) 15 % na Pokljuki in planinah 15 % razprešeno

Povprečno 25 % bohinjskih družin se ukvarja tudi z oddajo nastanitev, a le 43 % vseh turističnih ležišč je v upravljanju Bohinjcev.

2008-2023

306.364 prihodov v 2023

je največ doslej.

Leta 2023 imamo

3 x več gostov glede na leto 2008 in skoraj 5 x več glede na leto 1990.

823.190 nočitev v 2023 je največ doslej.

Leta 2023 imamo 3 x več gostov, a “samo” 2,5 x več nočitev glede na 2008.

v destinaciji Bohinj 2008 - avgust 2024

Junij-september:

Bohinj

Poleti 4 x več obiska kot pozimi, a strukturno se sezonskost izboljšuje, največ zaradi podaljševanja poletne sezone in novih hotelov, ki delujejo celoletno

(mar-maj)

2019: 11,6% (84.046)

12,1% (99.282) 2023: 13,1 (107.826)

Bohinj

Struktura gostov (glede na ustvarjene nočitve)

2022 = > 2023 Bohinj

70 % => 76,7 % tuji

30 % => 23,3 % domači

Primerjava:

2023 Slovenija

71,6 % tuji gostje

28,4 % domači gostje

2023 Julijske Alpe

84,6 % tuji gostje

15,3 % domači gostje

Najvišja rast 2023 glede na 2019 Vzhodna Evropa Hrvaška + v primeru letalskih destinacij

Azija, Izrael, VB, ZDA

OBISKA V BOHINJSKI JEZERSKI SKLEDI

DEJAVNOST SKD I. GOSTINSTVO + NAMESTITIVE

=

panoga v rasti.

Analiza poslovanja podjetij v panogi I. Gostinstvo s sedežem v občini Bohinj v letu 2022 in 2023.

81 =>85 subjektov v panogi

Leta 2019: 74

15 % rast glede na 2019

(50>46 d.o.o. in 31>39 s.p.) 259 =>253 delovnih mest

Leta 2019: 226 12 % rast glede na 2019

31,8=> 34,3 MIO eur prihodkov

Leta 2019: 20.3 mio EUR

69 % rast glede na 2019

Leta 2019: 31.495 EUR

45,7 % rast glede na 2019

TURIZEM = pomembna gospodarska panoga v Bohinju

DODANA VREDNOST

43.778 eur/ Zaposlenega => 45.883

Bohinjska dodana vrednost je za 11 % presegala slovensko povprečje v panogi pri doo in za 59,7 % pri sp-jih. Dodana vrednost v dejavnosti

I. gospodarske družbe, Slovenija, 2023: 40.138 EUR, pri sp 32.526 EUR.

31,2 % delovnih mest v vsem lokalnem gospodarstvu (253 od 810)

27,8 % vseh

čistih prihodkov

59,4 % celotne dodane vrednosti (11,6 mio od 19,5 mio EUR v 2023)

UPRAVLJANJE DESTINACIJE IN NJENE ODLIČNOSTI

Inovativna destinacja, ki kontinuirano in pogumno uvaja spremembe.

Upravljanje mobilnosti

7 relacij sezonskih organiziranih prevozov

parkirišč 1 digitalna podpora https:// promet. bohinj.si/

Organiziran lokalni prevoz izboljšuje dostopnost tudi za lokalno prebivalstvo

Bohinj načrtno umirja in preusmerja motorni promet stran od jezera in z osebnih vozil na trajnostne oblike mobilnosti. Raba oddaljenih parkirišč, sezonskih organiziranih prevozov, vlaka in kolesarjenja se povečuje.

Mreža

Sezonskost motornega prometa

Dnevni promer na državni cesti Bohijska Bistrica - jezero

Dnevni promet na državni cesti Bohinjska Bistrica - jezero, števno mesto Ribčev Laz, 2022

Sezonskost motornega prometa PRIMER –

Število osebnih vozil (obojesmerno) po dnevih na števnem mestu na državni cesti Bohinjska Bistrica –Jezero. V letu 2022 je promet dvakrat presegel 10.000 prehodov z vozili.

32 % rast uporabe shuttle prevozov v letu 2023 glede na 2022

74.731 potnikov na 9 linijah

54 % ali 40.289 potnikov na linijah 1 in 2 –smer Bohinjsko jezero

2022: 1.186.250 10 % rast glede na leto 2019.

Oddaljeno parkiranje z uporabo brezplačnega organiziranega prevoza narašča. Upravljanje mobilnosti v poletni sezoni

1.309.581

vozil 2022 na cesti v Ribčevem

Lazu

>2.000 parkirnih mest na P+R

Leta 2023: 53.641 32 % rast glede na 2022.

74.731 prepeljanih potnikov 2023

Dodatni vlaki na Bohinjski progi + 1.500 (ocena) kolesarjev na dan

Promet na železnici narašča. V sezoni zmogljivosti ne zadostujejo glede na povpraševanje.

Prihod s kolesom (P+R) z izgradnjo kolesarskega omrežja narašča. Po izgradnji kolesarske povezave Bled-BB se pričakuje dodatna rast.

Vir: Občina Bohnj, DRSI

Dostopnost trgovin in lokalnih izdelkov

BOHINJSKO

Dostopnost trgovin, in lokalnih izdelkov je z naraščanjem zasebnih sob in apartmajev pridobila na pomenu.

Ponudba oskrbe z živili, oblačili in tehničnim blagom ter storitvami je zagotovljena, a zgoščena v Bohinjski Bistrici in ostalih štirih turističnih naseljih. Zaledno podeželje je v celoti vezano nanje.

Vir: september 2023, Turizem Bohinj

Gostinska ponudba (hrana)

4,3 vseh gostov na 1 sedež vseh gostinskih sedežev (vključno s teraso)

Dostopnost gostinske ponudbe (kulinarike) je z naraščanjem zasebnih sob in apartmajev kritični dejavnik.

41 GOSTINSKIH

PONUDNIKOV s ponudbo hrane: restavracija, vključno s hotelskimi, gostilne, okrepčevalnice, kavarne, slaščičarne

Skupno sedežev: 4.133

2.638 znotraj objekta 1.495 na terasi

Obrati v dolini: 1.638 (2.945 skupaj s terasami) Obrati Pokljuka, koče: 1.000 (1.188 skupaj terasami)

4,3 vseh gostov na 1 sedež vseh gostinskih sedežev (vključno s teraso)

3,5 stacionarnih gostov na 1 sedež v “dolini” (vključno s teraso) Vir: september 2023, Turizem Bohinj

Kmetijstvo KMETIJSTVO

STAGNIRA.

313 KMETIJ (KMG, 2020) (= 25 manj kot leta 2010)

Odgovornost turizma je, da kupuje lokalno in kmetijskim pridelkom dodaja čim višjo vrednost.

Julij 2023 je bilo 63 samozaposelnih –kmetje (= 36 manj kot leta 2010)

MANJ ZEMLJIŠČ V UPORABI

2020: 1.642 ha 2010: 1.718 ha

VEDNO MANJ ŽIVINE

2020: 1.395

2010: 1.547 GVŽ

54 % rejci pašne živine

27 % pridelovalci poljščin

Strategija razvoja kmetijstva v občini Bohinj za obdobje 2022-2030

OD VIL DO VILIC BOHINJSKO

Strategija turizma +

Upravljanje odličnosti v turizmu

V Bohinju postavljamo visoke standarde trajnosti in odličnosti v turizmu. Jih uresničujemo? So kje vrzeli? Izpolnjujemo obljube?

Bomo v prihodnje postavili še višje cilje?

The Glasgow Declaration is a catalyst for increased urgency about the need to accelerate climate action in tourism and to secure strong actions and commitment to support the global goals to halve emissions over the next decade and reach Net Zero emissions as soon as possible before 205

KAJ SO BILA VAŠA KLJUČNA SPOROČILA IZ SPLETNE ANKETE

Relativno dobro zadovoljstvo (pripadnost) s kakovostjo življenja v občini, a nižje zadovoljstvo s turizmom (že vpliv na kakovost bivanja).

Visoko izraženo strinjanje s potrebo po omejevanju obsega preprostih nastanitev in obiska – predvsem dnevnega in na obremenjenih območjih.

Ne želimo masovnega turizma, ne smemo porušiti ravnotežja.

Prostor je omejen!

Potrebno je okrepiti dodatno ponudbo, produkte, kulinariko, doživetja – nastanitve niso dovolj!

In to tudi izven poletja! Ponudba za zelene zime in deževne dni.

Bohinjci in Bohinjke smo zelo ponosni na Bohinj! V Bohinj naj prihajajo le gostje, ki ga znajo spoštovani.

Pomembno je urejeno okolje (in urejena vaška jedra) in infrastruktura.

Premišljeno moramo upravljati zmogljivost prostora. Upravljati tokove! Odpadke!

In bolje upravljati vire (znižanje odvisnosti od zunanjih virov energije, skrbna raba pitne vode in kmetijskih zemljišč ...), tudi v odnosu do podnebnih sprememb.

Razvijati moramo tudi druge storitve in panoge (kmetijstvo) in ponuditi perspektivno za mlade (nove kompetence, tudi stanovanja!).

NAŠ KLJUČNI

IZZIV, katerega smo naslovili v razvojnem načrtu

823.190 NOČITEV (2023) = 2,5-krat več kot 2028 306.364 PRIHODOV (2023) = 3-krat več kot 2008 in 5-krat več kot 1990

67 % nočitev v junij-september (poleti 4-krat več kot pozimi)

10.000 LEŽIŠČ (v 23 od 24 naselij, 70 % sezonskih, le 43 % v upravljanju Bohinjcev)

Kako zagotoviti z naravo in ljudmi uravnoteženo nadaljnje upravljanje, razvoj in odličnost bohinjskega turizma

5.275 PREBIVALCEV 5.000 DNEVNIH in 10.000 STACIONARNIH GOSTOV

KLJUČNI IZZIVI Bohinja skozi prizmo turizma

SPREMEMBE (vitalnost) 12

ZELENE ZIME

(nezanesljivost snežne odeje)

PROMETA (trajnostna mobilnost)

(prebivalci / ležišča / gostinska ponudba)

OHRANJANJE

KULTURNE KRAJINE in VITALNIH PLANIN

GLOBALNA

TVEGANJA

(ekonomska, geopolitična in varstvenega tveganja)

EKSTREMI

(vroča in sušna poletja, neurja, viharji, poplave, plazovi, požari)

KREPITEV LOKALNE

PONUDBE in VERIG

VREDNOSTI

RABA VIROV

(zmanjšanje odpadkov, energetska samooskrba –

OVE in varčevanje z vodo)

(celoletnost ponudbe)

JAVNI SERVIS in INFRASTRUKURA

(usmerjanje tokov in omejevanje obiska posameznih lokacij) 11

UPRAVLJANJE

OUTDOOR DEJAVNOSTI

(kultura, običaji, pristnost, dogodki, vključenost lokalne skupnosti)

Bolj DRUŽBENO ODGOVORNO TRŽENJE (in zmanjšanje vrzeli med obljubo in izkušnjo)

DIGITALIZACIJA

(digitalizacija procesov in platforme za upravljanje, tudi umetna inteligenca, širokopasovneo omrežje ...) 15 KADRI (zadostni kadri, stanovanja za kadre, ambicioznost mladih)

2. KAJ ŽELIMO DOSEČI

KAKŠEN TURIZEM RAZVIJAMO

Vitalna

alpska skupnost, kjer odličen, uravnotežen in podnebno nevtralni turizem krepi kakovost bivanja in okolja, vrednost lokalnih proizvodov, ekonomske učinke za vse deležnike in nudi priložnost za delo doma.

Osnovni principi vizije

Odličnost Uravnoteženost

Podnebna nevtralnost

POSLANSTVO TURIZMA

Smo ponosni varuhi

Bohinja. Odgovorni do narave, povezani v skupnosti. Turizem razvijamo kot priložnost za vredno delo doma.

KAKŠEN TURIZEM RAZVIJAMO

Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi.

SKUPNOSTNI TURIZEM poudarja vlogo lokalne skupnosti in jo aktivno vključuje, kar zagotavlja, da turizem podpira lokalno ekonomijo, spoštuje kulturne in naravne vrednote in prispeva k blaginji prebivalcev.

Od trajnostnega razvoja

turizma k

PODNEBNI NEVTRALNOSTI (2040) ►

SAMOOSKRBNOST, SKRBNA in KROŽNA

RABA VIROV

Od trajnostnega turizma k

ki poudarja vlogo lokalne skupnosti, kar zagotavlja, da turizem podpira lokalno ekonomijo, spoštuje kulturne in naravne vrednote in prispeva k blaginji prebivalcev. 01 02

TURIZMU

KLJUČNE AMBICIJEPREMIKI

03 URAVNOTEŽEN turizem in ODLIČNO UPRAVLJANJA DESTINACIJA krepi tudi EKONOMSKE UČINKE TURIZMA, za vse deležnike.

Ob okoljskem in družbenem stebru v novem obdobju odločno krepimo tudi ekonomski steber.

Izjemna razsežnost in kakovost prostora nam nalaga

VELIKO ODGOVORNOST!

Dialog in dogovor.

Sodelovanje. Spoštovanje.

Angažiranost vseh

Ker nam je mar!

Pripadnost.

Nismo sami v prostoru, zato moramo biti pripravljeni tudi na kompromise.

Skrb za urejenost.

Ostanimo Bohinjci.

Pristni!

NAŠE VREDNOTE (kako delujemo, kaj nas vodi)

ODGOVORNOST

Odgovorno.

Negujemo vrednote

našega izjemnega prostora in enotno spoštujemo pravila naše ‚dnevne sobe’.

LOKALNOST

Lokalno.

Spoštujemo tradicijo in negujemo lokalno identiteto.

Ponosni na Bohinj in kot jedrna destinacija TNP pomembno prispevamo k raznolikosti

Biosfernega območja

Julijske Alpe.

SKUPNOST

Skupnostno..

Smo skupnost ljudi, angažirani in pripadni. Verjamemo v moč

dialoga in smo v dobro Bohinja pripravljeni tudi na kompromise.

PIONIRSTVO

Pionirsko.

Smo trendsetterji v destinacijskem upravljanju, razvoju in trženju.

Drzno – kot nekoč prvopristopniki –stopamo izven okvirjev in uvajamo inovativne rešitve za dolgoročno vzdržno prihodnost bohinjskega turizma.

AKTIVNE POČITNICE / SPROSTITEV

V NARAVI

AKTIVNE

POČITNICE / SPROSTITEV

V NARAVI

OUTDOOR

(AKTIVNOSTI V NARAVI (poletje, zima)

OUTDOOR

(AKTIVNOSTI v NARAVI) (vse leto)

TOURING (raziskovanje narave in kulture)

TOURING (raziskovanje narave in kulture)

DNEVNI KOPALCI

MICE (poslovna srečanja)

Niso naša ciljna struktura, vendar ostajajo – skozi režime omejujemo in bolje upravljamo obisk, informiramo, ozaveščamo in krepimo pozitivne učinke (potrošnjo)

RETREAT (selfness, klimatski well-being)

PRODUKTNI

FESTIVALI

za ključne produkte

MICE (poslovna srečanja)

FESTIVAL TURNEGA

SMUČANJA

ADVENT V BOHINJU

RETREAT

IZKUSTVENA DOŽIVETJA

narava-kultura-Bohinjsko

TEAM-BUILDING, INCENTIVE

POSLOVNA SREČANJA

ŠPORTNIKI

SANKANJE, drsanje

ZIMSKO POHODNIŠTVO

TEK NA SMUČEH

ALPSKO SMUČANJE

Juliana Ski-Pass

TURNO SMUČANJE

Juliana ski-Tour

KLJUČNI FAKTORJI USPEHA:

• Ciljno usmerjen razvoj in zagotavljanje produktov za desezonalizacijo

• Interes izvajalcev doživetij – prepoznavanje podjetniške priložnosti, zagotavljanje stalnosti izvedbe

• Združevanje resursov in naporov za razvoj novih produktov (destinacija-ponudniki)

• Inoviranje, odličnost, pristnost

POHODNIŠKI FESTIVAL

RETREAT

IZKUSTVENA DOŽIVETJA

narava-kultura-Bohinjsko

POSLOVNA SREČANJA

TEAM-BUILDING, INCENTIVE ŠPORTNIKI

FESTIVAL CVETJA

PLEZANJE

KOLESARJENJE

POHODNIŠTVO

RIBOLOV

IZKUSTVENA DOŽIVETJA

narava-kultura-Bohinjsko

KROŽNE TURE

PLEZANJE

RIBOLOV

KOPANJE, VODNI ŠPORTI

PARAGLIDING

KOLESARJENJE

POHODNIŠTVO

Temeljni horizontalni produkti:

Nadgrajujemo in krepimo

Izboljšujemo kakovost, bolje upravljamo in prilagajamo

RIBIŠKI FESTIVAL

FOTOGRAFSKI FESTIVAL

RETREAT

IZKUSTVENA DOŽIVETJA

narava-kultura-Bohinjsko

TEAM-BUILDING, INCENTIVE

POSLOVNA SREČANJA

ŠPORTNIKI

KOLESARJENJE

POHODNIŠTVO

RIBOLOV

GASTRONOMIJA, BOHINJSKO, PRIREDITVE in KULTURA

AKTIVNE POČITNICE in družinske počitnice

(zima, poletje, pomlad, jesen)

PRODUKTNA MATRIKA DESTINACIJE BOHINJ

MOTIVI ZA PRIHOD

SPROSTITEV v NARAVI

(zima, poletje, pomlad, jesen)

A. NOSILNI PRODUKTI

OUTDOOR

POHODNIŠTVO

easy family hiker

trekking/sportive hiker = pohodnik

alpine hiker = gornik climber = plezalec (ferate, alpinizem)

VODNE AKTIVNOSTI

OUTDOOR

Fokus na določeno

aktivnost v naravi

(zima, poletje, pomlad, jesen)

TOURING

(RAZISKOVANJE)

(zima, poletje, pomlad, jesen)

PRODUKTI, KI ZADOVOLJUJEJO

B. NOVI PRODUKTI

RETREAT

(zima, pomlad, jesen) NOV MOTIV

MOTIVE PRIHODA

D. POSEBNI INTERESI

MICE

(konference, team-building, incentive, srečanja)

ŠPORTNIKI

NA

PRIPRAVAH in

ŠPORTNE PRIREDITVE

KOLESARJENJE

easy & family tour & trekking & gravel road biking trails & bike parks

(kopanje, športne aktivnosti na jezeru in rekah, soteskanje)

SMUČANJE, TEK NA SMUČEH, TURNO SMUČANJE, LEDNO PLEZANJE & mehke zimske aktivnosti (drsanje, sankanje, krpljanje, zimski pohodi)

RETREAT (ALPSKI KLIMATSKI WELL-BEING)

(retreat/odklop, regeneracija, selfness, joga počitnice, detox, senzorična doživetja)

PRODUKTNI FESTIVALI, ki pokrivajo posamezne produktne niše, izven poletja

MICE

(konference, team-building, incentive, poslovna srečanja)

ŠPORTNIKI NA PRIPRAVAH in ŠPORTNE PRIREDITVE

PLEZANJE FOTOLOV

RIBOLOV JADRALNO PADALSTVO

Rekreativne ŠPORTNE PRIREDITVE Trail TEKI

JAHANJE

C. HORIZONTALNI PRODUKTI (ki dopolnjujejo vse motive prihoda)

KULTURA

GASTRONOMIJA in LOKALNI PRIDELKI

PRIREDITVE, DOGODKI, destinacijska ANIMACIJA

(dediščina, običaji, muzeji, kulturno obarvana doživetja, delavnice)

Vodena IZKUSTVENA DOŽIVETJA narave, biodiverzitete in kulture v destinaciji Bohinj

IZLETI

(primarno Julijske Alpe, tudi širša Slovenija in čezmejno)

3. STRATEGIJA

Razvojni model s področji (stebri) delovanja

kako bomo merili uspeh?

1. LOKALNA ODLIČNOST in VERIGE VREDNOSTI

► CILJ: Okrepljena odličnost, ambicioznost in vrednost destinacije s tesnim poslovnim sodelovanjem turističnega gospodarstva, obrti, kmetijstva in vstopom mladih v panogo.

= SKUPNOSTNI TURIZEM kot priložnost za kakovostno, vredno in zanimivo delo in poslovanje doma.

Področja: lokalni produkti, kadri, Bohinjsko (KBZ), kmetijstvo-gozdarstvo-pašništvo, obrt, raznovrstne storitve in tehnologije, imidž lokacije za grajenje kariere.

▪ Dodana vrednost/zap. v turizmu + 30 %

▪ Dodana vrednost v gospodarstvu v občini

▪ Število aktivnih kmetij: ohraniti

▪ Obseg lokalne oskrbe v gostinstvu 80 %

LOKALNE VERIGE VREDNOSTI (KBZ)

SPODBUJANJE GOSTINSTVA

ZNANJE in TEHNOLOGIJE

RAZVOJ (LASTNEGA) KADRA

PODPORNA VEČNAMENSKA

INFRASTRUKTURA

2. RAVNOVESJE Z NARAVO

► CILJ: Vzpostavljeni režimi in nosilni zmogljivosti narave, krožni rabi virov ter podnebnim spremembam konkurenčno in celoletno prilagojena ponudba in poslovni modeli.

= TRAJNOSTNI TURIZEM za POVRNITEV RAVNOVESJA Z NARAVO, ohranjanje biodiverzitete in naravnih virov Bohinja.

Področja: desezonalizacija, usmerjanje obiska, festival cvetja, ZSST, Zakon o TNP, energetska samooskrba v turizmu, krožno gospodarstvo.

▪ Obseg nočitev izven poletja: +200.000

▪ Delež upravljanih kritičnih območij 10/18

▪ Obseg odpadkov v turizmu – 30 %

▪ Ohranjenost ekološkega stanja jezera

ZELENE ZIME RAZVOJ PONUDBE (zima, pomlad in jesen)

UPRAVLJANJE PREOBREMENJENIH OBMOČIJ, NZ in DEJAVNOSTI (sezona)

KOMPETENČNI CENTER / ŠOLA ZA

TRAJNOSTNI SKUPNOSTNI TURIZEM

OKOLJSKA in ENERGETSKA

INFRASTRUKTURA

3. LJUDJE in PROSTOR (identiteta)

► CILJ: Turizem ohranja kakovost življenja, identiteto kraja in tradicionalno podobo kulturne krajine Bohinja.

Trend širjenja nastanitev smo obrnili v dvigovanje kakovosti.

= SKUPNOSTNI TURIZEM za URAVNOTEŽENJE

turizma s socialno zmogljivostjo krajev in prebivalcev občine.

Področja: identiteta prostora, OPN, nastanitve, urejanje prostora destinacije, kulturna dediščina, vaško življenje, vključevanje lokalne skupnosti.

▪ Razmerje prebivalci:ležišča: max 1P:2L

▪ Zadovoljstvo prebivalcev s turizmom in s kakovostjo bivanja:▲

▪ Zadovoljstvo obiskovalcev z destinacijo:▲

AVTENTIČNI PRODUKTI KULTURE in DOGODKI Z DOMAČINI PO KRAJIH

NASTANITVE IN VEČJE NALOŽBE

(USMERJANJE / OMEJEVANJE)

Ohranjanje IDENTITETE PROSTORA in prepoznavnih ikon destinacije

CELOSTNE PROSTORSKE UREDITVE SREDIŠČ

4. MOBILNOST in DIGITALIZACIJA

► CILJ: Delujoč, sodoben, zadosten in digitalno podprt celostni sistem mobilnosti in usmerjanja obiskovalcev na njihovi celotni nakupno-potovalni in doživljajski poti.

= TRAJNOSTNA MOBILNOST in DIGITALIZACIJA z rabo umetne inteligence umirja promet in znižuje ogljični odtis turizma.

Področja: Izvajanje CPS, Alpine pearls ROADMAP, digitalizacija destinacije.

▪ Prihodi brez avtomobila: 25 % stac. gostov

▪ Obseg motornega prometa ob jezeru: ▼

▪ Uporabniki aplikacij za načrtovanje:▲

▪ Emisije CO2 (iz prometa): ▼

ŠIRITEV ZMOGLJIVOSTI, POVEZLJIVOSTI, RAZNOLIKOSTI in UPORABE JPP, tudi za domačine

STABILEN IN DIGITALNO PODPRT MODEL upravljanja mobilnosti in usmerjanja obiska

CILJ stebra delovanja
MOBILNOSTNA INFRASTRUKTURA
6. Skupnostno UPRAVLJANJE DESTINACIJE BOHINJ

CELOSTNI RAZVOJNI

OKVIR MOJ BOHINJ 2030+

(4 + 2 stebra), tesno vpet v širši okvir delovanja (Občina Bohinj in širše)

4. AKCIJSKI NAČRT

Ukrepi in projekti po stebrih delovanja

POMEMBNO POJASNILO: Ukrepi in projekti za uresničitev vizije in ciljev so strukturirani po 4+2 stebrih iz razvojnega modela.

V nadaljevanju so predstavljeni zgolj na kratko.

V integralnem WORD dokumentu so predstavljeni

podrobneje (opis ukrepa, kratek opis vsakega projekta in rezultat/KPI), hkrati pa je sestavni del dokumenta AKCIJSKI NAČRT V EXCEL PRILOGI, z nosilcem in partnerji, časovnico, prioriteto, oceno stroška in viri financiranja.

► CILJ: Okrepljena odličnost, ambicioznost in vrednost destinacije

s tesnim poslovnim sodelovanjem turističnega gospodarstva, obrti, kmetijstva in vstopom mladih v panogo.

► KPI-ji:

▪ Dodana vrednost v turizmu + 30 %

▪ Dodana vrednost v gospodarstvu v Občini Bohinj ↑

▪ Število aktivnih kmetij: ohraniti

▪ Obseg lokalne oskrbe v turizmu 80 %

INFRASTRUKTURA

PODPORNA VEČNAMENSKA

INFRASTRUKTURA

▪ 1.4.1 Večnamenski promocijsko-prireditveni prostor (Tržni prostor Bohinjsko)

▪ 1.4.2 Šola Gorjuše (sirarna in center za usposabljanje planšarjev) in info točka

▪ 1.4.3 Dvorana Danica: ureditev dvorane za večnamensko rabo

▪ 1.4.4 Kulturni doma Joža Ažmana: večnamenska posodobitev, ki omogoča tudi kongresno dejavnost

▪ 1.4.5 Obnova kulturnega doma Stara Fužina

1.4

ZNANJE in TEHNOLOGIJE

▪ 1.1.1 Od vil do vilic (Bohinjsko 1): krepitev lokalne pridelave in oskrbne veriga s hrano

▪ 1.1.2 Paketi Bohinjsko (Bohinjsko 2): izpopolnitev modela, pospeševanje prodaje in nadgradnja paketov "Bohinjska tujska soba", "Bohinjski zajtrk" in "Bohinjski catering"

▪ 1.1.3 Izkustvena doživetja BOHINJSKO (Bohinjsko 3)

▪ 1.1.4 Aktiviranje in vzgoja turističnih ponudnikov in gostov za nakupe lokalnih izdelkov

▪ 1.1.5 Bohinjski trajnostni turizem kot raznovrstna poslovna priložnost: promocija perspektivnih tržnih niš in poklicev v bohinjski turistični verigi vrednosti, podpora skozi inkubator

1.2

SPODBUJANJE GOSTINSTVA

▪ 1.2.1 Spodbude za ohranjanje celoletnega poslovanja v gostinski dejavnosti

▪ 1.2.2 Usposabljanje, koordinacija, usmerjanje gostincev za celoletno poslovanja (Bohinjsko 4)

▪ 1.2.3 Bohinjska ulična kulinarika

1.3

RAZVOJ (LASTNEGA) KADRA

▪ 1.3.1 Razvoj nove generacije turističnih kadrov: načrtno pedagoško delo in karierno usmerjanje osnovnošolske mladine, dijakov in študentov

▪ 1.3.2 Širjenje baze certificiranih vodnikov in vaditeljev: promocija profesionalnega vodništva

▪ 1.3.3 Stanovanja za kadre v turizmu: prednostno usmerjanje OPN v stanovanjsko gradnjo oz. prenove za namene kadrovskih stanovanj pred apartmaji.

Kulturni dom

Tržnica, Bohinjska Bistrica

RAVNOVESJE z NARAVO

► CILJ: Vzpostavljeni režimi in nosilni zmogljivosti narave, krožni rabi

virov ter podnebnim spremembam konkurenčno in celoletno prilagojena ponudba in poslovni modeli.

ZELENE ZIME in DEŽEVNI MESECIRAZVOJ PONUDBE

(zima, pomlad in jesen)

2.1

► KPI-ji:

▪ Obseg nočitev izven poletja: + 200.000

▪ Delež upravljanih kritičnih območij 10/18

▪ Obseg odpadkov v turizmu –30 %

▪ Ohranjenost ekološkega stanja jezera: zelo dobro

INFRASTRUKTURA

OKOLJSKA in ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

▪ 2.4.1 Bohinj - energetsko neodvisna destinacija

▪ 2.4.2 Bohinj - destinacija z manj odpadkov in njihovimi sledmi v naravi

▪ 2.4.3 Čistilna naprava Bohinj: tehnološka optimizacija in nadgradnja

▪ 2.4.4 Čiščenje odpadnih voda v zaledju Bohinjskega jezera: na Voglu, Uskovnici, Pokljuki in ob planinskih kočah (zasebne naložbe)

▪ 2.4.5 Zagotavljanje zadostne in kakovostne oskrbe z vodo: 1Ozaveščanje ponudnikov in gostov za skrbno rabo vode, 2-Načrtovanje vrtine in vodohrana za vodoskrbo v poletnem času

▪ 2.1.1 Prilagoditev in nadgradnja obstoječih produktov (1-Pohodništvo, 2Plezališča, 3-Kolesarjenje, 4-MICE, 5-Izkustvena doživetja narave in biodiverzitete, 6-Ribolov)

▪ 2.1.2 Razvoj novih produktov (1-Alpski wellnes / selfness/ retreat, 2-Advent v Bohinju (z in brez snega) in 3-Temno nebo (nišni produkt))

▪ 2.1.3 Celoletni gorski outdoor centri (Vogel, Pokljuka, Kobla, Polje, Senožeta, Soriška planina)

▪ 2.1.4 Bele zime v Bohinju (ohranjanje klasičnih zimskih outdoor produktov, Dobrave/Danica, Zima na Koprivniku in Gorjušah, Turno smučanje)

UPRAVLJANJE PREOBREMENJENIH OBMOČIJ, NOSILNE ZMOGLJIVOSTI in DEJAVNOSTI (sezona)

2.2

▪ 2.2.1 Operativno upravljanje in usmerjanje turističnih tokov v destinaciji

▪ 2.2.2 Upravljanje najbolj obremenjenih območij v destinaciji (BOHINJSKO JEZERO, UKANC-VOGELSAVICA, SOTESKE IN SLAPOVI, TRIGLAV IN DOLINA SEDMERIH JEZER, POKLJUKA-USKOVNICABOHINJSKE PLANINE, SAVA BOHINJKA)

▪ 2.2.3 Krožne tematske poti za (pre)usmerjanje obiska (1-Nova krožna tematsko-razgledna pot RIBČEV LAZ, 2-nadgradnja POTI OKOLI

KOMPETENČNI CENTER /

BOHINJSKEGA JEZERA in novi krožni tematski poti 3KOPRIVNIK–GORJUŠE in 4-BOHINJSKA BISTRICA)

BOHINJ - PREMIUM zelena destinacija

First Mile: spodbude za trajnostno preobrazbo turističnega gospodarstva

2.3.3 Akademija Bohinj/SJA kot kompetenčni center za trajnostni skupnostni turizem

2.3.4 Center za raziskovanje alpske biodiverzitete: študija izvedljivosti

UPRAVLJANJE

BOHINJ 2025–

2030

► CILJ: Turizem ohranja kakovost življenja, identiteto kraja in tradicionalno podobo kulturne krajine Bohinja. Trend širjenja nastanitev smo obrnili v dvigovanje kakovosti.

► KPI-ji:

▪ Razmerje prebivalci : ležišča: maks 1P : 2L

▪ Zadovoljstvo prebivalcev s turizmom in s kakovostjo bivanja:▲

▪ Zadovoljstvo obiskovalcev:▲

INFRASTRUKTURA

CELOSTNE PROSTORSKE

UREDITVE SREDIŠČ

▪ 3.4.1 Bohinjska Bistrica, središče: urbanistična ureditev

▪ 3.4.2 Širše območje Ribčev Laz-Jezernica-Pod Skalco: urbanistična sonaravna ureditev (občinski del brez ocene urejanja državne ceste in območja zasebnih zemljišč)

▪ 3.4.3 Širše območje Ukanca: celostna sonaravna prometno-urbanistična ureditev skladno z dogovorjenimi režimi in nosilnimi zmogljivostmi

▪ 3.4.4 Splošno urejanje in vzdrževanje javnih odprtih površin

▪ 3.4.5 Javne sanitarije

AVTENTIČNI PRODUKTI KULTURE in DOGODKI Z DOMAČINI PO KRAJIH

▪ 3.1.1 Nova izkustvena doživetja kulture in kulturne krajine za izven sezone (Bohinjsko 6)

▪ 3.1.2 Centralizacija upravljanja destinacijskih dogodkov in prireditev

▪ 3.1.3 Bohinjski produktni festivali

3.1

3.4

3.2

▪ 3.1.4 Bohinjski muzeji

▪ 3.1.5 Profesionalizacija delovnega mesta lokalnega koordinatorja kulture in dogodkov

NASTANITVE IN VEČJE NALOŽBE (usmerjanje v kakovostne prenove / omejevanje)

▪ 3.2.1 Nastanitve (obvladovanje širjenja obsega nastanitev, spodbujanje kakovostnih prenov)

▪ 3.2.2 Smernice in priporočila za prenove turističnih nastanitev in gostinskih lokalov

▪ 3.2.3 Priprava obstoječih sobodajalcev na spremembe Zakona o gostinstvu

▪ 3.2.4 Povečanje nadzora nad nastanitvami

3.3

Ohranjanje IDENTITETE PROSTORA in prepoznavnih ikon destinacije

▪ 3.3.1 Bohinjske planine: ozavestiti goste in deležnike o vrednosti, pomenu in vlogi planin za identiteto in krajinsko podobo (Bohinjsko 7)

▪ 3.3.2 Bohinjske planine kot izkustveno doživetje (Bohinjsko 8)

▪ 3.3.3 Srednja vas (kandidatura za Gorniško vas)

▪ 3.3.4 Gorjuške pipe (Bohinjsko 9)

UPRAVLJANJE

Središče Bohinjske

Bistrice

► CILJ: Delujoč, sodoben, zadosten in digitalno podprt celostni sistem mobilnosti in usmerjanja obiskovalcev na njihovi celotni nakupno-potovalni in doživljajski poti.

► KPI-ji:

▪ Prihodi brez avtomobila: 25 % stac. gostov

▪ Obseg motornega prometa ob jezeru: ▼

▪ Uporabniki aplikacij za načrtovanje: ▲

▪ Emisije CO2 (iz prometa): ▼

▪ 4.3.1 Izgradnja parkirnih garaž skladno z Akcijskim načrtom urejanja prometa v občini Bohinj

▪ 4.3.2 Parkirišče Soteska: vstopno informacijsko-mobilnostno središče z osrednjim parkiriščem

▪ 4.3.3 Nadgradnja kolesarske prometne infrastrukture – ureditev manjkajočih povezav

POVEZLJIVOSTI, RAZNOLIKOSTI

▪ 4.1.1 Državni JPP: povečanje zmogljivosti in hitrosti javnega avtobusnega prevoza Ljubljana-Bohinj

▪ 4.1.2 Mobilnostni sistem Bohinj

▪ 4.1.3 Med-destinacijsko povezovanje sezonskih prevozov in sistemov v SJA

▪ 4.1.4 Prevozi na klic z e-kombiji in e-vozili za prebivalce in goste

▪ 4.1.5 Bohinjska proga: povečanje zmogljivosti in povezljivosti vlakov

STABILEN IN DIGITALNO PODPRT MODEL upravljanja mobilnosti in usmerjanja obiska

▪ 4.2.1 Stabilizacija poslovnega modela in institucionalizacija upravljanja mobilnosti v destinaciji Bohinj

▪ 4.2.2 Digitalizacija parkirišč (on-line nadzor zasedenosti in rezervacije parkirnih mest)

▪ 4.2.3 Digitalni management mobilnosti (dispečerski center Bohinj/SJA)

1. Znižana nagrada na natečaju ZAPS IN OB
Avtorji: Denis Hitrec, mag. inž. arh.
Tadej Urh, mag. inž. arh.
Helena Vozlič, mag. inž. arh.
Matej Vozlič, univ. dipl. inž. arh.
Sodelujoči:
Peter Berglez, univ. dipl. inž. grad

& upravljanje razvoja

PRODUKTOV (Bohinj – Julijske Alpe)

► KPI-ji:

▪ Dodatnih 200.000 nočitev (v letu 2030) v mesecih izven poletja

Vzpostavitev in upravljanje multimodalnega digitalnega informacijskega in rezervacijskega stičišča (MUDIST): vzpostavitev regionalne turistične tržnice (marketplacea) za pametni management, napredno trženje in prodajo ter povezovanje pametnih poslovnih rešitev

► CILJ: Učinkovito, sodobno, družbeno odgovorno in z orodji umetne inteligence podporo trženje, usmerjeno v krepitev celoletnosti ter skozi aktivno upravljanje razvoja produktov v odličnost izkušnje. 5.2 5.3

▪ Vzpostavljen marketplace za pametni management, napredno trženje in prodajo ter povezovanje pametnih poslovnih rešitev

▪ Obseg prodaje organiziranih doživetij +300 %

▪ Zadovoljstvo obiskovalcev: ▲

Komunikacijska strategija in družbeno odgovorno komuniciranje v vseh fazah nakupne poti: predelitev in vključitev v vse aktivnosti in orodja

Trženjsko-motivacijska materializacija koncepta 'dnevne sobe‘: model, komunikacija in podporne vsebine za bolj odgovorno bivanje v Bohinju

5.7

5.1

Krepitev partnerskega združevanja sredstev za promocijo destinacije Bohinj

5.4

Izvajanje programa ciljno usmerjene promocije v mesece izven poletja (sinergije lokalna-regijska JA raven), podprto z učinkovitimi in sodobnimi trženjskimi orodji, ki upoštevajo specifiko glede na fazo nakupne poti in lokalno-regijsko raven (BohinjJA)

TEMELJNA STALNA AKTIVNOST ZNOTRAJ STEBRA 5.5 5.6 5.8

"V Bohinju ima dež mlade" (demisitifikacija zelenih zim in slabega vremena): obvezni paket opreme

za goste destinacije ter razvoj doživetij in ponudbe za deževne dni

Proaktivno in stalno upravljanje razvoja produktov in njihovo učinkovito plasiranje na trg

Informacijski MUST-KNOW & EXPERIENCE paket (pripravljen po ciljnih segmentih, za različne dolžine bivanja in posebej tudi za deževne dni; s ciljem motiviranja prihoda tudi izven poletja, v podporo usmerjanju in za daljšanje bivanja)

Spletna stran, namenjena inspiraciji in krovni promociji: https://visit.bohinj.si/

Skupnostno

UPRAVLJANJE DESTINACIJE BOHINJ (sonačrtovanje, soorganiziranje, sovodenje, soupravljanje in sovrednotenje)

► CILJ: Učinkovito, napredno, sodelujoče in v isto smer usmerjeno upravljanje in razvoj destinacije Bohinj.

► KPI-ji:

▪ Ustvarjanje dodatnih tržnih in projektnih virov

▪ Število aktivnih lokalnih partnerjev

▪ Prejete nagrade za destinacijo ali DMO

▪ Uresničevanje ukrepov te strategije

► Glej organizacijski model skupnostnega upravljanja

Mednarodno mreženje destinacije: strokovno sodelovanje v evropskih in globalnih združenjih pomembnih za napredek in uveljavljanje destinacije Bohinj

6.6

6.1

Turizem Bohinj kot DMO:

večletni poslovni načrt zavoda za uresničevanje strategije, prilagoditev sistematizacije in razvoj lastnih kadrov:

 Priprava večletnega strateškega poslovnega načrt zavoda za uresničevanje strategije

 Prilagoditev sistematizacije in organizacije centrov novi strategiji

 Razvoj obstoječih in pridobivanje novih kadrov DMO z raznovrstnimi sodobnimi kompetencami

6.2

Turizem Bohinj v Skupnosti Julijske Alpe in na ravni države: postopna osamosvojitev dejavnosti SJA in aktivna pozicija destinacije v STO

6.5

Spremljanje, vrednotenje in strateško usmerjanje destinacijske strategije in trendov: destinacijska strateška skupina deležnikov in analitika in raziskave na osnovi digitalnih podatkov v podporo odločanju in spremljanju uspešnosti destinacije

6.3

Horizontalno mreženje partnerjev destinacije:

 Krepitev in pomlajevanje 4 destinacijskih mrež (MTPB - ponudniki, MPRB –pridelovalci, rokodelci, MKŽB – občani, javni servis), MD - institucionalni deležniki;

 Interni destinacijski informacijski kanal.

 Bohinjski strateški dnevi: forum ponudnikov

6.4

Mreža TIC:

Razviti nov koncept mreže TIC, ki bo bolje prilagojen novim potovalnim slogom, potrebam gostov, digitalizaciji in viziji destinacije (dnevna soba) ter zagotavljal stalnost in profesionalnost osebja

5. OKVIR IZVAJANJA

Organiziranost , finančni načrt in ROAD MAP prioritetnih projektov

OBČINSKI SVET OBČINE BOHINJ Komisija za kmetijstvo in turizem

SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE

OBČINA BOHINJ Župan in Občinska uprava/ direktor

Svet zavoda Turizem Bohinj

Direktor

3. LJUDJE in PROSTOR (identiteta) RAZVOJ, UPRAVLJANJE, ZNANJE in TEHNOLOGIJE

TRŽENJE & upravljanje razvoja PRODUKTOV LOKALNA RAVEN – DMO TURIZEM BOHINJ

1. LOKALNA ODLIČNOST in VERIGE VREDNOSTI

2. RAVNOVESJE Z NARAVO

VODJA PODROČJA

VODJA PODROČJA

PODROČJA

4. MOBILNOST in DIGITALIZACIJA

VODJA PODROČJA

PRELIMINARNA FINANČNA OCENA

širši finančni okvir, potrebna je prioritizacija

ROAD MAP MOJ BOHINJ 2030+ = CILJNI fazni

KULINARIKA

IZKUSTVENA DOŽIVETJA

narave, kulture

identiteta skupnosti

KULINARIKA

Bohinjska ulična kulinarika

Bohinjski zajtrk pri 20 % malih ponudnikov Tržni prostor Bohinjsko

Kolesarske enoslednice

FESTIVALI Poletni FEST

FESTIVAL

Advent v Bohinju

Multimodalno digitalno in informacijsko stičišče

DIGITALNO PODPRT OBISK

Enotna REZERVACIJA

OBISKA in DOŽIVLJANJA BOHINJA

NASTANITVE

Odličnost storitev

100 objektov z izvedenimi

kakovostnimi prenovami

20% nastanitev z okoljskimi certifikati

Fotografski

Kulturni dom J. Ažmana Plezališča

Srednja

vas –gorniška

vas

pot 2 in 3 Kolesarska povezava B-B

NOSILNA ZMOGLJIVOST

in okvirni režimi obiska za vse najbolj obremenjene točke

OBMOČJE BOHINJSKEGA

JEZERA = OBMOČJE

UMIRJENEGA OBISKA

(cesta Ribčev Laz-Ukanc-Savica = kontroliran / omejen dostop za osebna vozila)

Parkirišče Soteska z info centrom Potniško središče BB Drsališče

Garaža Danica

BOHINJ +

Urejeno odvajanje odpadnih voda iz turističnih objektov v zaledju BJ

pot 4

Urbanistično-prometna ureditev RIBČEV LAZ

Prvi od

OUTDOOR CENTROV

prilagojen na zelene zime

Urbanistično-prometna ureditev BOHINJSKA BISTRICA

Stanovanja za kadre v turizmu

KLJUČNE

PROSTORSKOUPRAVLJAVSKE INTERVENCIJE

destinacije BOHINJ

2025–2030

6. POVZETEK KLJUČNE

SPREMEMBE

SPREMEMBE V

VIZIJI

SKUPNOSTNI

TURIZEM

1. LOKALNA ODLIČNOST (1) KBZ+

(2) GOSTINSTVO + (3) LASTNI KADRI

(4) VEČNAMENSKOST OBJEKTOV

SPREMEMBE

TRŽENJE GLEDE NA LETNE ČASE

POLETJE

Namesto promocije in trženja komuniciramo usmerjanje in odgovoren obisk +0

JEZEN, ZIMA, POMLAD

Inovativni pristopi v promociji in trženju ter razvoj novih produktov + 200.000 nočitev

KLJUČNI PROJEKTI PO STEBRIH

2. RAVNOVESJE Z NARAVO

(1) ZELENE ZIME - OC (2) NZ-DIGITALIZACJA

(3) FIRST MILE+ (4) ČN

SPREMEMBE V PRODUKTNI SHEMI

MICE

FESTIVALI WELL-BEING

3. LJUDJE IN PROSTOR

(1) KULTURA & centralno upravljanje dogodkov

(2) NASTANITVE 1P:2L (3) UREJANJE SREDIŠČ BB-RL-UKANC

SPREMEMBE V UPRAVLJANJU

(1) MREŽE

PONUDNIKOV

(2) PRENOVA

KONCEPTA MREŽE

TIC+ ostalih info točk

4.MOBILNOST (1) ŠIRITEV ZMOGLJIVOSTI

(2) STABILIZACIJA IN DIGITALIZACIJA UPRAVLJANJA

(3) INFRASTRUKTURA V SOTESKI

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.