Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030
Predmet naloge MOJ BOHINJ 2030: STRATEGIJA IN AKCIJSKI NAČRT
BOHINJSKEGA TURIZMA 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Naročnik Turizem Bohinj Stara Fužina 38 | Stara Fužina | 4265 Bohinjsko jezero | info@bohinj.si Partnerski projekt Turizma Bohinj in Občine Bohinj Vodja projekta na strani naročnika: Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj
Izdelovalec
Strateška skupina v podporo procesu priprave načrta
Konzorcij Slavka Zupan, K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o. in Miša Novak s.p. ALOHAS | Nosilki naloge na strani izvajalca: Slavka Zupan in Miša Novak
> Anže Čokl, SHD d.o.o.
> Irena Tripič, Hotel Tripič d.o.o.
> Jaka Žvan, Alpik d.o.o.
> Jan Dobravec, Kristal - Bohinj d.o.o.
> Jure Repanšek, Alpinia d.o.o.
> Tomaž Rogelj, Center Pokljuka d.o.o
> Boštjan Mencinger, Turistično društvo Bohinj
> Tatjana Čufer, Žičnice Vogel d.o.o.
> Borut Jurkovič, Pac d.o.o.
> Gregor Šilc, Hike & Bike
> Eva Štravs Podlogar, RAGOR
> Mateja Korošec, BSC Kranj
> Majda Odar, Javni zavod TNP
> Miha Arh, Gorska reševalna služba Bohinj
> Martin Šolar, predstavnik PZS
> Katica Mikelj, Društvo kmečkih žena in deklet Bohinja
> Mojca Rozman, Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica
> Darinka Maraž Kikelj, Občina Bohinj (okolje in prostor)
> Tanja Mencinger, Občina Bohinj (turizem in gospodarstvo)
> Katarina Košnik, Občina Bohinj (družbene dejavnosti)
> Matjaž Stare, Turizem Bohinj (razvojni program za področje športa)
> Branko Ravnik, Turizem Bohinj (kmetijstvo)
> dr. Jana Vilman, sodelavka Turizma Bohinj (KBZ)
> Klemen Langus, Turizem Bohinj
Obdobje priprave
Status dokumenta
September 2023–december 2024
Dokument, potrjen na 20. redni seji Občinskega sveta Občine Bohinj 30. januarja 2025
2.4
6.3
6.4
6.5
SKLOP 00: UVOD
1. UVODNA POJASNILA
1.1 Namen in proces priprave in struktura dokumenta
OBMOČJE OBRAVNAVE IN NAMEN STRATEGIJE
► V preteklih letih smo v občini Bohinj zastavili kakovosten model trajnostnega turizma, ki pa ga želimo v prihodnje še okrepiti in nadgraditi Pripravlja se za območje občine Bohinj, pri čemer Bohinj umeščamo v širši regijski okvir Julijskih Alp.
Turizem Bohinj je jeseni 2023, v tesnem partnerstvu z Občino Bohinj, pristopil k novelaciji turistične strategije za območje občine Bohinj, ki nas bo vodila do leta 2030 in čez. Zastavili smo si cilj, da strategija ne bo klasična sektorska turistična strategija, saj v Bohinju turizem razumemo veliko širše – kot sestavni del življenja in delovanja naše skupnosti. Ob tem tudi ni šlo zgolj za dokument, temveč za proces njegove priprave. Izredno dragocen in pomemben nam je bil čas, ki smo ga namenili odprtim pogovorom s prebivalci, gospodarstvom in civilno družbo ter iskanju skupnih rešitev. Prav v teh korakih se utrjuje sodelovanje med vsemi deležniki, kar je ključno za uspešno izvajanje strategije v prihodnjih letih.
Turizem v Bohinju vidimo:
Kot dejavnost, ki je globoko vpeta v vsakdanje življenje lokalne skupnosti.
Kot motor razvoja, ki ustvarja vrednost ne le za turistične ponudnike, temveč tudi za širšo lokalno ekonomijo, podpira domače proizvode in ohranja delovna mesta v domačem okolju
Kot 'dnevno sobo', v katero vstopajo obiskovalci in za katero moramo skupaj skrbeti
Kot priložnost za izražanje naše identitete – z jasnim sporočanjem, kdo smo, kaj nam je pomembno in kako delujemo, da bomo privabili obiskovalce, ki v našo 'dnevno sobo' vstopajo spoštljivo in odgovorno do narave, kulture in ljudi.
V preteklih letih smo razvili kakovosten in dolgoročno vzdržen model zelenega in regenerativnega turizma, ki ga želimo v prihodnje še nadgraditi. To bomo dosegli v sodelovanju z lokalno skupnostjo in vsemi ključnimi deležniki, z namenom, da:
Ohranimo izjemno naravno in kulturno dediščino Bohinja.
Negujemo karakter podeželskega in kmetijskega območja z vzdrževano kulturno krajino
Še bolj okrepimo sodelovanje med turizmom in drugimi ključnimi sektorji v občini in regiji
Povišamo kakovost doživljanja Bohinja za obiskovalce in za domačine.
Zagotovimo kakovost življenja za celotno lokalno skupnost, tako z vidika ravnotežja kot tudi dolgoročno vzdržnega razvojnega modela.
Naša vizija je turizem, ki je odgovoren, trajnosten in usmerjen v ohranjanje tistega, kar Bohinj dela edinstven – naravne lepote, bogato kulturno dediščino in pristno podeželsko življenje. Ravnovesje je naša vrednota. Preprostost je ideal našega načina življenja.
Turizem se danes odvija v času izjemne globalne dinamike, ki jo oblikujejo podnebne spremembe, varnostna tveganja, ekonomske nestabilnosti, politične negotovosti in hitre tehnološke spremembe. Prav te okoliščine nas silijo, da postajamo boljši – bolj odgovorni, bolj inovativni in bolj prilagodljivi. Bohinj kot vodilna destinacija zelenega turizma v Sloveniji postavlja nove standarde v trajnostnem razvoju in je pripravljena na nove izzive. Naša vizija je sožitje narave, skupnosti in obiskovalcev, kjer vsaka sprememba postane priložnost za poglobljeno skrb za okolje, nove trajnostne prakse in krepitev odpornosti. V teh negotovih časih Bohinj ne le ohranja, temveč utrjuje svojo vlogo zgleda in navdiha za prihodnost turizma – turizma, ki neguje, spoštuje, spodbuja in vključuje.
PROCES PRIPRAVE STRATEGIJE IN OBDOBJE VELJAVNOSTI
► Strategija je bila pripravljena v participativnem procesu, z vključitvijo vseh skupin
deležnikov, v obdobju od avgusta 2023 do oktobra 2024. Pripravljena je za obdobje do leta 2030, pri čemer so določeni strateški investicijski projekti zaradi njihove finančne zahtevnosti umeščeni v obdobje do 2035.
V podporo procesu je bila vzpostavljena posebna pristajalna stran v okviru destinacijske spletne strani www.bohinj (Moj Bohinj: Bohinj, kjer živim in ga delim), kjer so bili tekoče predstavljeni vsi koraki, vmesni rezultati procesa in objavljena vabila k sodelovanju.
Ključni gradniki procesa so bili:
1. Uskladitev izhodišč in procesa z naročnikom (avgust 2023): Avgusta 2023 so bila s ključnimi deležniki usklajena izhodišča in določen potek celotnega strateškega procesa.
2. Priprava analize stanja (september–oktober 2023): V tem obdobju smo pripravili poglobljeno analizo trenutnega stanja in identificirali ključne izzive ter priložnosti Bohinja.
3. Vključitev osnovnošolcev (september 2023): Z osnovnošolci smo izvedli kreativni proces, kjer so mladi iskali rešitve za specifične izzive Bohinja in s tem prispevali sveže ideje k procesu.
4. Osrednji del – Strateški dnevi Bohinja (10.–15. november 2023): Potekale so delavnice z vsemi ključnimi skupinami: Delavnica v obliki »odprtega prostora«, ki je omogočala sodelovanje vseh ponudnikov in prebivalcev; delovna srečanja po štirih krajevnih skupnostih ter dve srečanji Strateške skupine, ustanovljene za podporo procesu.
5. Spletna anketa (december 2023): Decembra smo izvedli anketo med ponudniki in prebivalci, kjer smo preverjali izraženost izzivov in poglede na predloge rešitev. Anketa je bila dovolj odprta za dodatne predloge in mnenja udeležencev.
6. Dodelava strateškega razvojnega modela (maj 2024): Na dodatnih treh srečanjih Strateške skupine smo usklajevali strateški model in dodelali akcijski načrt za implementacijo.
7. Zaključek in predstavitev osnutka (oktober 2024): Po dodatnih usklajevanjih z Občino Bohinj in Turizmom Bohinj je bil 3. oktobra 2024 osnutek predstavljen na javnem dogodku. Po javni objavi je dokument pripravljen za obravnavo in sprejem na organih Občine Bohinj.
Stran
Slika 1: Shematski prikaz procesa priprave Strategije in akcijskega načrta bohinjskega turizma 2030+
2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
STRATEŠKI OKVIR, V KATEREGA
JE UMEŠČENA NOVELIRANA STRATEGIJA
► Strategija boginjskega turizma je usklajena z vsemi ključnimi sektorskimi in širšimi razvojnimi dokumenti na lokalni, regijski, nacionalni in evropski ravni, kar zagotavlja skladnost razvojnega modela bohinjskega turizma z razvojnimi cilji in politikami na vseh ravneh.
Ob tem je Bohinj kot jedrna destinacija Triglavskega narodnega parka zavezana določilom Alpske konvencije, je članica uglednega mednarodnega združenja trajnostnih destinacij Alpine pearls, certificirana kot Slovenia Green destinacija (do 2024 z najvišjim, platinastim znakom, v 2025 pa se kot prva slovenska destinacija ocenjuje neposredno po modelu GSTC) ter kot aktivna članica in vodja Skupnosti Julijskih Alp (ki združuje občine UNESCO MAB Biosfernega območja Julijske Alpe) zavezana dodatnim, najvišjim standardom odličnosti na področju varovanja narave in kulturne dediščine občutljivega alpskega prostora. Ob spodaj prikazanih ključnih strateških dokumentih so glede na močno umeščenost Bohinja v regijski okvir Julijskih Alp izrednega pomena tudi Razvojni načrt BOJA kot trajnostne turistične destinacije 2025+, Akcijski načrt usmerjanja obiska in dejavnosti v TNP (Javni zavod TNP), Celostna prometna strategija Julijskih Alp (PRC, 2022) ter vsi drugi strateški in izvedbeni načrti, ki se pripravljajo v okviru Skupnosti Julijskih Alp in TNP.
Slika 2: Prikaz ključnih strateških dokumentov, ki jih novelirana strategija turizma upošteva
1.2 Struktura dokumenta
STRUKTURA
DOKUMENTA
► Dokument predstavlja celovit strateški načrt za razvoj turizma v Bohinju do leta 2030, strukturiran v pet sklopov, ki sledijo mednarodni praksi strateškega načrtovanja. Akcijski načrt deluje na ravni 'ROADMAP-a' bohinjskega turizma.
Struktura dokumenta:
1. KJE SMO: V okviru analize (SKLOP 1) je podana temeljna analiza ponudbe in povpraševanja, sklop pa zaokroži povzetek v obliki SWOT analize, nadgrajene v matriko ključnih izzivov, ki jih bo naslavljala strategija.
2. KAJ ŽELIMO DOSEČI – VIZIJA: V strateškem delu (SKLOP 2) sledijo opredelitev (notranje razvojne) vizije, poslanstva in vrednot, strateških ciljev ter (zunanje) ciljne tržne pozicije.
3. KAKO BOMO TO DOSEGLI – STRATEGIJA: V SKLOPU 3 je vizija pretvorjena v krovni razvojni model z opredeljenimi politikami in razvojnimi cilji. Tukaj je tudi opredeljena destinacijska produktna matrika.
4. KAJ MORAMO NAREDITI – POLITIKE Z UKREPI IN PROJEKTI: Osrednji del dokumenta je SKLOP 4, kjer po politikah opredeljujemo strategijo in pričakovane rezultate, nato pa po identificiranih štirih vertikalnih in dveh horizontalnih fokusnih področjih delovanja (politikah) opredeljujemo ukrepe s projekti. Pregled ukrepov in aktivnosti je za lažje delovanje povzet tudi v izvedbeni tabeli (Priloga št. 1), z nosilci, prioritetami (oziroma časovnico) ter z oceno stroškov in indikativnih virov financiranja.
5. KAKO SE MORAMO ORGANIZIRATI ZA IZVAJANJE: V zaključnem SKLOPU 5 je opredeljena organiziranost ter način izvajanja in spremljanja strategije, okvirni finančni načrt ter identificirana tveganja z omilitvenimi ukrepi.
Slika 3: Shematski prikaz strukture dokumenta
Osrednji del dokumenta tvori sklop 4 (Akcijski načrt). V pričujočem integralnem dokumentu so ukrepi in projekti predstavljeni podrobneje (opis ukrepa, kratek opis vsakega projekta in rezultat/KPI), hkrati pa je sestavni del dokumenta Priloga št. 1: Akcijski načrt z nosilci in partnerji,
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
časovnico, prioriteto, oceno stroška in viri financiranja ukrepov in projektov, ki služi naročniku za lažje izvajanje strategije in spremljanje rezultatov.
Stran
SKLOP 01: ANALIZA STANJA
2. ANALIZA IN DIAGNOZA STANJA
2.1 Umestitev destinacije v prostor in o vrednotah prostora
UMESTITEV OBČINE BOHINJ V PROSTOR
► Po velikosti šesta občina v Sloveniji in jedrna destinacija Triglavskega narodnega parka.
Bohinj je največja parkovna občina v Triglavskem narodnem parku, z izjemno naravo in kulturno krajino. Leži na Zgornjem Gorenjskem, v jugovzhodnem delu Julijskih Alp in je po površini s 334 km2 šesta največja slovenska občina. Gre za teritorialno obsežno in geografsko raznoliko gorsko območje. Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na prepoznavne krajinske enote: Bohinj s Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino ter območjem jezera, Severne Bohinjske planine, Spodnje Bohinjske gore, Soteska, Pokljuka in Jelovica. Občina Bohinj je del Gorenjske razvojne regije (ki jo tvori 18 občin) in UNESCO MAB Biosfernega območja Julijske Alpe (ki poleg Bohinja pokriva še občine Bled, Bovec, Gorje, Kobarid, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica). V turistični delitvi spada v makro destinacijo Alpska Slovenija. Upravno se občina deli na 4 krajevne skupnosti – to so Bohinjska Bistrica, kjer je tudi upravno in prometno središče občine, Stara Fužina-Studor, Srednja vas in Koprivnik-Gorjuše S 17 prebivalci/km2 sodi med redkeje poseljene občine v Sloveniji, kar pomeni v povprečju 6,1 ha površine na prebivalca, 3,2 ha na stacionarnega gosta, 2,2 ha na prebivalca in stacionarnega gosta oziroma 1,7 ha na prebivalca, stacionarnega in dnevnega gosta skupaj
Slika 4: Umestitev občine Bohinj v Gorenjsko razvojno regijo, UNESCO MAB Biosferno območje in Triglavski narodni park
BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
NARAVNE VREDNOTE in KULTURNA DEDIŠČINA
► Bohinj je prostor z enim najvišjih deležev varovanih območij narave v Sloveniji Ob tem se ponaša se s ključnimi ikonami slovenske narodne identitete in kulturne dediščine.
Bohinj je destinacija raznolikega in visoko privlačnega, a tudi ranljivega prostora, z enim najvišjih deležev varovanih območij narave v Sloveniji. 82,13 % površine je opredeljenih kot Natura 2000 območje, 66 % površine pa spada v Triglavski narodni park – kar je osrednja vrednota tega prostora. S Strategijo prostorskega razvoja Slovenije je območje Bohinja opredeljeno kot krajinsko območje nacionalne prepoznavnosti. 73 % občine predstavljajo gozdovi, ki so tradicionalni gospodarski vir in velik potencial občine za prehod v ogljično nevtralnost Bohinjsko jezero je hidrološka, geomorfološka, botanična, geološka, zoološka naravna vrednota državnega pomena in ključna naravna vrednota ter najpomembnejša identifikacijska točka (ikona) območja občine oziroma destinacije Bohinj.
Slika 5: Naravne vrednote, Natura 2000 in zavarovana območja v občini Bohinj
Bohinj je tudi kulturno bogata občina, z močno naselbinsko, zgodovinsko in etnološko dediščino –pomembni so planšarstvo, tradicionalna arhitektura in ohranjanje snovne dediščine, kot so rokodelske veščine, ljudske pesmi ter pripovedi. Na območju občine Bohinj so 302 enote kulturne dediščine, med ključne ikone pa spadajo Triglav kot simbol slovenskega naroda in identitete, Bohinjsko jezero s cerkvijo sv. Janeza, Slap Savica in Bohinjske planine Tesno sobivanje človeka in narave na območju jezerske sklede skozi stoletja je oblikovalo izjemno kulturno krajino, ki je skupaj s številnimi spomeniki arheološke, stavbne, tehnične in memorialne dediščine varovana tudi po predpisih varstva kulturne dediščine. Bohinj velja za prostor, kjer je kulturna dediščina tesno povezana z izročilom, običaji in identiteto lokalnega prebivalstva in naravo – na način, da je nemogoče postaviti ločnico med naravnimi in kulturnimi vrednotami tega prostora. V zadnjih letih se pomen kulture in identitete v Bohinju močno krepi in tudi izpostavlja na turističnem trgu: Bohinj se pozicionira kot 'kulturna prestolnica narave'.
Stran
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Prav zaradi izjemnosti narave in kulture se je turizem v Bohinju začel razvijati že v drugi polovici 19. stoletja, ko so regijo začeli obiskovati prvi alpinisti, naravoslovci in raziskovalci, ki jih je privlačila izjemna naravna lepota in kulturna dediščina območja. Ključen preboj je pomenilo odprtje Bohinjske železnice leta 1906, ki je povezala Bohinj z Ljubljano, Gorico in Trstom. Med pomembnimi prelomnimi dogodki so tudi vzpon »bohinjskih štirih srčnih mož« na Triglav leta 1778, kar je odprlo vrata alpinističnemu turizmu in pohodništvu v regiji, danes pa pomeni neprecenljivo dediščino slovenskega alpskega izročila. Nadalje so Bohinj pomembno oblikovali razglasitev Triglavskega narodnega parka leta 1924, kar je postavilo temelj za trajnostno turistično upravljanje v regiji. Del dediščine iz leta 1950 je tudi Kravji bal, v novejšem času pa od 2007 Festival alpskega cvetja z namenom promocije in praznovanja bogate botanične dediščine Bohinja in Julijskih Alp.
NAMENSKA RABA PROSTORA
► Trajnostna prostorska politika je temeljni predpogoj trajnostnega razvoja turizma.
Trajnostna prostorska politika je v občini Bohinj determinirana z varovalnimi režimi in omejenimi spremembami namembnosti, ohranjanjem kmetijskih zemljišč, krajine in identitete prostora, vendar pa trend v obdobju 2014–2022 kaže zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč. V veljavnem Občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj je po oceni še 66.000 m2 nepozidanih stavbnih zemljišč za namene turizma in gostinstva, od tega 5.000 m2 v Stari Fužini, 32.000 m2 v Ribčevem Lazu, 1.000 m2 v Laškem Rovtu (dodatno 3.000 m2 za kamp/šotorišče), 5.500 m2 v Polju, 9.500 m2 v Bohinjski Bistrici in 600 m2 na Ravnah.
Vitalni del kmetijstva in turizma v Bohinju so Bohinjske planine. Bohinj ima evidentiranih kar 52 planin in senožeti, od katerih jih je danes še 41 v določeni obliki kmetijske rabe. Bohinjske planine so tradicionalna dejavnost in krajinski element, brez dvoma eden najlepših primerov sožitja med naravno in kulturno krajino, ki Bohinju in temu delu Julijskih Alp daje poseben pečat.
Stran 13 od 100
Slika 6: Kulturna dediščina v občini Bohinj
2.2 Bohinjke in Bohinjci (o demografskem potencialu)
DEMOGRAFSKA SLIKA
► Šibka demografska slika, turizem jo (lahko) pomaga oživljati.
Bohinj je po podatkih SURS za leto 2024 dom za 5.275 prebivalcev (oziroma 1.112 družinam), kar občino po številu prebivalcev uvršča na 98. mesto med 212 slovenskimi občinami. Povprečna starost prebivalcev je bila v letu 2023 45,4 let (v Sloveniji 44,0), v letu 2013 pa 44,1 let (v Sloveniji 42,1). Indeks staranja je 160 (v Sloveniji 142,9) Občina ima zadnjih deset let negativni naravni prirast, stabilnost ohranjajo le priselitve v valovih, določeni izredni dogodki (kot je bil Covid-19) pa izkrivljajo sliko (velik selitveni prirast med občinami v letu 2020).
Poselitev je razpršena na 24 naselij. Tretjina vseh prebivalcev občine živi v Bohinjski Bistrici, večina naselij se razlega po Spodnji in Zgornji Bohinjski dolini, ostala pa so na pobočjih Pokljuke in Jelovice.
Slika 7: Demografska slika po krajevnih skupnostih v občini Bohinj
2.3 Nastanitvena ponudba v Bohinju
OBSEG IN STRUKTURA NASTANITVENE PONUDBE
► Občina Bohinj se z okvirno 10.000 ležišči že približuje 2 ležiščema na prebivalca. Število ležišč se je od leta 2003 podvojilo.
V Bohinju je 9.613 ležišč (podatki Turizma Bohinj, september 2022 1), po podatkih SURS za leto 2023 pa je vseh ležišč 10.370 oziroma 9.741 stalnih – kar je skoraj podvojitev v zadnjih 20 letih (od 2003, ko je bilo po podatkih SURS v občini Bohinj 5.333 ležišč).
Za občino velja precejšnja koncentracija nastanitev – kar 70 % ležišč je v 5 naseljih (Bohinjska
Bistrica, Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina in Srednja vas), 15 % na Pokljuki in planinah, preostalih 15 % pa je razpršenih Turizem (ležišča) je prisoten v 23 od 24 naseljih (v letu 2022 je bila edina vas brez turističnih ležišč Log v Bohinju). Povprečje je 1,8 ležišč na prebivalca in narašča. Pogled po naseljih (glej sliko 8) pa pokaže: da je od 1 do 1,5 ležišč na prebivalca v naseljih Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Polje, Savica in Studor, visoke koncentracije pa so v naslednjih naseljih: 69,4 Goreljek/Pokljuka, 28,8 Ukanc, 4,9 Ribčev Laz, 4,1 Laški Rovt in 2,1 Ravne. V preostalih naseljih je manj kot 1 ležišče na prebivalca. Med občinami Julijskih Alp ima višji koeficient le občina Bovec (2,47), najbližje Bohinju je Kranjska Gora z okoli 2. V ostalih turističnih občinah Julijskih Alp z več prebivalci je razmerje vzdržnejše: Bled 1,24, Kobarid 1,07, Tolmin 0,32 in Radovljica 0,27.
Slika 8: Razporeditev ležišč po naseljih v občini Bohinj (podatki Turizma Bohinj, september 2022)
Zaskrbljujoč je podatek, da se sicer povprečno 25 % bohinjskih družin ukvarja tudi z oddajo nastanitev, da pa je le 43 % vseh turističnih ležišč v upravljanju Bohinjcev (da so torej ponudniki s
1 Podatke Turizma Bohinj, ki so sicer vezani na 2022 navajamo zaradi njihove dodatne analitične vrednosti, saj prikažejo tudi strukturo ponudnikov glede na občino registracije, tipe nastanitev in razporejenost po naseljih. Podajamo tudi primerjavo z zadnjimi razpoložljivimi podatki SURS, za leto 2023, ki pa so zelo osnovni.
BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
stalnim bivališčem v Bohinju). Kar 40 % ponudnikov svoje dejavnosti nima registrirane v občini Bohinj, še dodatnih 14 % ponudnikov (in 15 % ležišč) pa je takšnih, da je dejavnost sicer registrirana v občini Bohinju, vendar ponudniki niso Bohinjci ali pa ne živijo v Bohinju. Potenciale turističnega razvoja Bohinja tako v pomembnem obsegu izrabljajo tudi zunanji investitorji.
Več kot 80 % nastanitev ima pretežno sezonski značaj. Značilna je visoka razpršenost ponudbe (619 ponudnikov), kar pomeni veliko zahtevnost upravljanja. Hoteli (in hostli) predstavljajo zgolj 13 % v celotni strukturi ležišč, čeprav se ta struktura v zadnjih letih s prenovo več hotelskih objektov spreminja na bolje. Apartmaji in zasebne sobe predstavljajo kar 43 % ležišč, trend rasti pa se še nadaljuje (dodatnih 688 ležišč več glede na leto 2019). Neugodna sezonska struktura prispeva k nizki povprečni zasedenosti – le-ta je v porečju 28,7-odstotna, od tega najvišja v hotelih (48,2 %). 13 % hotelov ustvari 27,5 % nočitev.
9: Nastanitvena struktura – levo po tipih nastanitvenih obratov, desno razporeditev po naseljih
Slika 10: Prikaz obsega ležišč po tipih nastanitev, za leti 2019 in 2022, z realizacijo nočitev in zasedenostjo
Stran
Slika
2.4 Gostje v Bohinju
STRUKTURA OBISKA, TRGI IN SEZONSKOST
► V letu 2023 je bilo v občini Bohinj 306.343 turistov, ki so ustvarili 823.190 nočitev, od tega 76,7 % tujih. Od 2028 do 2023 se je število prihodov povečalo za 3-krat, nočitev za 2,5-krat, s čemer se je povprečna dobiva bivanja znižala s 3,0 na 2,7 dni. Sezonskost se izboljšuje, a ostaja velik izziv. Ob tem vse večje pritiske na prostor predstavlja dnevni obisk, ki je samo na območju bohinjske jezerske sklede v konici ocenjen na 5.000 obiskovalcev na dan.
Občino Bohinj je v letu 2023 obiskalo 306.364 turistov, kar je največ doslej. To pomeni 3-krat več gostov glede na leto 2008 in skoraj 5-krat več glede na leto 1990. 75,8 % gostov je bilo tujih (kar je tudi povprečje Slovenije). Ustvarili so 823.190 nočitev v 2023, kar je tudi največ doslej, od tega je bilo 76,7 % nočitev tujih. Podatki za 2024 (za 11 mesecev) kažejo, da bo leto 2024 realiziranih približno enak obseg oz 2 do 4-odstotno povečanje glede na 2023. Primerjava z deleži domačih in tujih obiskovalcev v Julijskih Alpah pokaže, da ima Bohinj nekoliko nižji delež tujih obiskovalcev (povprečje Julijskih Alp je 84,6 % tuji gostje in 15,3 % domači gostje).
V letu 2023 je imela občina Bohinj 3-krat več gostov, a »le« 2,5-krat več nočitev glede na 2008, kar pomeni, da se zmanjšuje povprečna doba bivanja (PDB). V letu 2023 je bila 2,7 dni (slovensko povprečje je 2,6), še leta 2008 pa je bila 3,0 dni.
Slika 9: Gibanje prihodov in nočitev v občini Bohinj v obdobju 2028–2024 (podatki SURS; podatek za 2024 v času analize še ni bil na voljo in je opredeljen po predpostavki vsaj enakega obsega za december 2024 kot decembra 2023)
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Slika 12: Struktura nočitev po trgih v občini Bohinj, s primerjavami 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023, vključno s povprečno dobobivanja (podatki SURS)
Ključni trgi Bohinja po prenočitvah so Slovenija (23 %), med tujimi pa je prvih 10 trgov naslednjih: Nemčija (16 %), Češka (9 %), Nizozemska (6 %), Belgija (5 %), Poljska (4 %), Hrvaška (4 %), Velika Britanija (4 %), Italija (3 %), Avstrija (2 %) in ZDA s Kanado (2 %). Podobno kot v povprečju Slovenije so tudi v občini Bohinj največje rasti glede na 2019 dosegli trgi Vzhodne Evrope (oziroma Višegrajske četverice ter Hrvaška), v primeru letalskih destinacij pa Azija, Izrael, Velika Britanija in ZDA
Poleti je 4-krat več obiska kot pozimi, a strukturno se sezonskost izboljšuje, največ zaradi podaljševanja poletne sezone in novih hotelov, ki delujejo celoletno. Od junija do vključno septembra je bilo v letu 2022 opravljenih 68,3 % prenočitev, v letu 2023 pa 67,5 %
Bohinj ob krepitvi stacionarnega obiska ostaja tudi dneva izletniška destinacija. V okviru analize nosilne zmogljivosti bohinjske jezerske sklede je bilo oblikovana ocena dnevnega obiska na območju jezerske sklede (ki predstavlja največjo koncentracijo obiska), ki poleti v konici sezone predstavlja okvirno 5.000 obiskovalcev dnevno: po ocenah 2.000 avtomobilov, 5.000 kopalcev, 300 plovil, 800 pohodnikov in 1.500 kolesarjev.
Slika 13: Struktura nočitev po rtgih v občini Bohinj v letu 2023 (podatki SURS)
Slika 104: Prikaz realizacije nočitev po mesecih (in letnih časih) za obdobje 2018–2023
2.5 Upravljanje turizma in povezanih dejavnosti
TURIZEM JE POMEMBNA GOSPODARSKA PANOGA V BOHINJU
► Turizem ustvarja okvirno tretjino delovnih mest v lokalnem gospodarstvu in skoraj 60 % celotne dodane vrednosti, v zadnjih letih pa izkazuje dobre, nadpovprečne finančne kazalnike.
Turizem po podatkih AJPES predstavlja 31,2 % delovnih mest v vsem lokalnem gospodarstvu (torej 253 od 810), 27,8 % vseh čistih prihodkov in 59,4 % celotne dodane vrednosti (11,6 mio od 19,5 mio EUR v 2023) Dodana vrednost v bohinjskih turističnih gospodarskih družbah je v letu 2023 z 45.883 EUR na zaposlenega za 11 % presegala slovensko povprečje v panogi I. (pri s.p.-jih kar za 59,7 %) in pomeni 54,7-odstotno rast glede na leto 2019. Zaradi oddaljenosti od zaposlitvenih središč predstavlja turizem pomembno panogo, saj daje priložnost za delo doma, še posebej pa ga vidimo kot vzvod za razvoj vzporednih dejavnosti in krepitev vitalnosti demografske strukture občine.
Slika 15: Analiza poslovanja podjetij v panogi I. Gostinstvo s sedežem v občini Bohinj v letu 2022 in 2023 (podatki AJPES, 2022 in 2023)
UPRAVLJANJE MOTORNEGA PROMETA
► Bohinj zadnja leta načrtno in aktivno umirja in preusmerja motorni promet stran od jezera in z osebnih vozil na trajnostne oblike mobilnosti, a motorni promet vseeno narašča. Širitev zmogljivosti, povezljivosti, raznolikosti in uporabe javnega prevoza ostaja ena temeljnih prioritet Bohinja, tako za obiskovalce kot v temeljih za domačine.
Raba oddaljenih parkirišč, sezonskih organiziranih prevozov, vlaka in koles se povečuje, kljub temu pa obseg motornega prometa še nadalje narašča. Analiza podatkov kaže, da motorni promet ostaja izziv. V letu 2022 je bilo zabeleženih 1.309.581 vozil v Ribčevem Lazu, kar je 10-odstotna rast glede na 2019. V letu 2020 je na primer na isti državni cesti Bohinjska Bistrica - Jezero dvakrat presegel 10.000 prehodov motornih vozil.
Občina Bohinj upravlja mrežo 30 parkirišč, zagotavlja 9 relacij sezonskih organiziranih prevozov in upravlja enotno digitalno podporo za mobilnost (https://promet.bohinj.si/). V letu 2023 je bilo 74.731 prepeljanih potnikov, kar je kar 32-odstotna rast glede na 2022, od tega 54 % ali 40.289 potnikov na linijah 1 in 2 – smer Bohinjsko jezero Ob tem organiziran lokalni prevoz pomembno izboljšuje dostopnost tudi za lokalno prebivalstvo Prihod s kolesom (P+R) z izgradnjo kolesarskega omrežja narašča, nadaljnja rast pa se pričakuje po izgradnji kolesarske povezave Bled – Bohinjska Bistrica. Kljub dodatnim vlakom na Bohinjski progi zmogljivosti v sezoni ne zadostujejo povpraševanju.
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Slika 11: Upravljanje mobilnosti v poletnih mesecih (podatki Občina Bohinj)
Slika 17: Prevozi potnikov z organiziranimi prevozi v občini Bohinj (podatki Občina Bohinj)
DOSTOPNOST TRGOVIN, LOKALNIH IZDELKOV IN GOSTINSKE PONUDBE
► Kolektivna blagovna znamka BOHINJSKO je pomemben, visoko vreden segment lokalne ponudbe, dostopnost gostinske ponudbe (kulinarike) pa je z naraščanjem zasebnih sob in apartmajev kritični dejavnik.
Dostopnost trgovin in lokalnih izdelkov je z naraščanjem zasebnih sob in apartmajev pridobila na pomenu. Ponudba oskrbe z živili, oblačili in tehničnim blagom ter storitvami je zagotovljena, a zgoščena v Bohinjski Bistrici in z zelo bazično ponudbo še v štirih naseljih (Ribčev Laz, Stara Fužina, Srednja vas). Zaledno podeželje je v celoti vezano nanje.
Dostopnost gostinske ponudbe (kulinarike) je z naraščanjem zasebnih sob in apartmajev kritični dejavnik. Na območju občine Bohinj je po podatkih Turizma Bohinj za leto 2023 41 gostinskih ponudnikov s ponudbo hrane (restavracija, vključno s hotelskimi, gostilne, okrepčevalnice, kavarne, slaščičarne) Skupno število sedežev je 4.133 (od tega 2.638 znotraj objekta in 1.495 na terasi), kar pomeni 4,3 vseh stacionarnih gostov na 1 gostinski sedež (vključno s teraso)
Slika 12: Kapacitete gostinskih lokalov s hrano po naseljih v občini Bohinj (podatki Turizem Bohinj).
KMETIJSTVO
► Kmetijstvo v občini Bohinj stagnira, zato je priložnost in hkrati odgovornost turizma, da kupuje lokalno ter tako kmetijskim pridelkom dodaja čim višjo vrednost.
Kmetijstvo v Bohinju ima ključno vlogo pri ohranjanju tradicionalne krajine, kulturne dediščine in biotske raznovrstnosti, saj večji del občine obsegajo travniki, pašniki in gozdovi. Planšarstvo, zlasti na visokogorskih pašnikih, je stoletja oblikovalo identiteto območja, prispevalo k lokalni samooskrbi ter ustvarilo produkte, kot so sir Mohant in drugi mlečni izdelki, ki so danes zaščiteni in prepoznani kot avtentični. Poleg tega kmetijstvo prispeva k trajnostnemu razvoju destinacije, saj omogoča ohranjanje naravnih habitatov in zmanjševanje ogljičnega odtisa z lokalno pridelavo hrane. Občina
BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Bohinj se v celoti nahaja na območju s težkimi razmerami za kmetovanje. V preteklosti je bila v Bohinju prevladujoča panoga kmetijstvo, točneje živinoreja ter z njo povezano sirastvo. V poletnem času se je večino živine paslo na planinah. Živinoreja je še vedno prevladujoča usmeritev kmetij, vendar pa je kmetijstvo prav zaradi razvoja turizma zgubilo na pomenu. V kmetijske namene je izkoriščenih mnogo manj površin kot nekoč, planine se opuščajo, pašniki se zaraščajo, zaraščajo se tudi senožeti na nižjih legah, kmetijski objekti pa prenamenjajo v turistično dejavnost.
V občini Bohinj je bilo v letu 2020 313 kmetij ali 25 manj kot leta 2010. Po podatkih iz 2023 je bilo 63 samozaposlenih kmetov, kar je kar 36 manj kot leta 2010. Prav tako upada obseg zemljišč v uporabi: v letu 2020 jih je bilo 1.642 ha, leta 2010 pa 1.718 ha. Vedno manj je tudi živine (2020 1.395, leta 2010 po podatkih GVŽ 1.547), kar vse zmanjšuje potencial za lokalno oskrbo tudi v turizmu ter z zaraščanjem povzroča tveganje izgube značilno krajinske podobe destinacije.
V okviru priprave Strategije razvoja kmetijstva v občini Bohinj 2022–2030 je bila izvedena anketa, v okviru katere so kmetije na vprašanje o ključnih ovirah za boljše kmetovanje največjo težo dodelile nizkim cenam kmetijskih pridelkov in izdelkov ter s preslabi organizaciji odkupa in odmaknjenosti od kupcev. Prek turizma in KBZ Bohinjsko je nujno potrebno nadalje povečevati dodano vrednost in ekonomičnost kmetijstva in drugih podjetniških dejavnosti v Bohinju.
Slika 13: Temeljni kazalniki kmetijstva v občini Bohinj (podatki SURS, Popis kmetijstva 2010 in 2020)
Stran
3. POVZETEK ANALIZE
3.1 SWOT analiza
Iz vseh virov smo v obliki SWOT analize izluščili ključne (po 7 elementov) notranje prednosti in slabosti ter zunanje priložnosti in nevarnosti. S strategijo želimo v nadaljevanju prednosti ohranjati oziroma jih krepiti, slabosti odpravljati oziroma zmanjševati, izkoriščati priložnosti ter zmanjševati vpliv nevarnosti.
7 PREDNOSTI = Ohranjamo in krepimo
1
Jedrna destinacija Triglavskega narodnega parka, ki se je skozi svoje trajnostne prakse uveljavlja kot najprodornejša trajnostna destinacija v Sloveniji ter v širšem alpskem in evropskem prostoru.
2
Visok delež varovanih naravnih območij (82,13 % Natura 2000, 66 % Triglavski narodni park), ikonične naravne znamenitosti (Bohinjsko jezero, slap Savica, Triglav) in izjemno privlačen prostor za aktivnosti in oddih v naravi
3
Bogata kulturna dediščina, močno izražena tradicionalna alpska identiteta in avtentičnost destinacije, prepoznavna bohinjska stavbna tipologija ter močna mreža lokalnih pridelkov in izdelkov v okviru KBZ Bohinjsko
4
Povečana možnost oskrbe skozi turistične, storitvene in infrastrukturne izboljšave.
5
Močna pripadnost Bohinju in proaktivna lokalna skupnost
6
Izkušnje z upravljanjem prometa, parkirišči, uvajanjem različnih ukrepov trajnostne mobilnosti.
7
V zadnjih letih novi prodorni nastanitveni ponudniki, ki uveljavljajo visoke standarde arhitekture, storitev in pripadnosti destinaciji ter njenim vrednotam.
7 SLABOSTI = Odpravljamo, zmanjšujemo
1 Še vedno precej izrazita sezonskost turizma (ki ji kljub zimski infrastrukturi v prid ne govorijo vse bolj zelene zime).
2
Kljub upravljanju tokov, prometa in kompetenc deležnikov, naraščajoča obremenitev ključnih območij (Bohinjsko jezero, Vogel, Slap Savica).
3
Pomanjkanje ponudbe za deževne dni ('indoor' aktivnosti), ki bi pritegnila obiskovalce v manj obiskanih mesecih oziroma jih zadržala dlje v primeru slabega vremena.
4
Povečevanje manj strukturiranih nastanitev (apartmaji), posledično zelo visok (80 %+) delež sezonskih nastanitev, veliko število majhnih ponudnikov, posledično manjša pripadnost destinaciji ter velika zahtevnost upravljanja.
5
Zmanjševanje kmetijskih površin in stagnacija kmetijstva
6
Zaostajanje v pomembnih investicijah v urejanje središč in podobe javnega prostora ter okoljskoprometne infrastrukture.
7
Slabše zadovoljstvo prebivalcev s turizmom in njegovimi vplivi na kakovost bivanja.
7 PRILOŽNOSTI = Izkoriščamo
1
Razvoj novih produktov za desezonalizacijo (zeleni turizem, zelene zime, izvensezonski dogodki, produktni festivali, alpski klimatski wellbeing).
2
Krepitev privlačnosti kmetijstva in podpornih turističnih storitev skozi krepitev lokalnih verig vrednosti in povezav s turizmom (lokalna kulinarika, KBZ Bohinjsko).
3
Nadaljnja krepitev regijskih aktivnosti in formalizacija partnerskega povezovanja na regijski in mednarodni ravni (UNESCO MAB, Julijske Alpe).
4
Uvajanje novih pristopov in modelov povezovanja turizma in širšega ekosistema občine: na področju kulture, digitalizacije, krožnega gospodarstva, mobilnosti, platforme za aktiviranje ljudi in mladih.
5
Povečan interes na globalnem trgu za aktivne počitnice, zeleni turizem, pristna lokalna doživetja.
6
Rast povpraševanja po individualiziranih programih, vodenjih in trajnostnih produktih.
7
Spreminjanje življenjskega sloga in potovalnih navad novih generacij, ki so bolj trajnostno naravnani.
7 NEVARNOSTI = Zmanjšujemo vpliv
1
Zelene zime in nesposobnost prilagajanja podnebnim spremembam.
2
Povečani pritiski na naravne vire in infrastrukturo zaradi nadaljnje rasti turizma (še zlasti poleti) – preseganje okoljske, infrastrukturne in socialne zmogljivosti prostora.
3
Vse pogostejši in vse močneje izraženi vremenski ekstremi (poplave, neurja, suše), varstvena, zdravstvena in druga tveganja, nestabilna ekonomska situacija na primarnih trgih
4
Dolgoročno zagotavljanje kadrov, kompetenc, inovativnosti in perspektive za mlade, da ostanejo doma (stanovanja, delo)
5
Opuščanje kmetijstva in pomanjkanje temeljnih lokalnih virov (hrana, ljudje, voda, energija), zaraščanje kulturne krajine.
6
Ob ugodnih trendih rasti nesposobnost zagotavljanja zadostnega obsega in kakovosti trajnostne mobilnosti.
7
Nesposobnost pridobivanja finančnih virov za pravočasne investicije v okoljsko in drugo pomembno turistično infrastrukturo.
RAZVOJNI IZZIVI: SPREMEMBE (vitalnost lokalne skupnosti)
PRILAGAJANJE na podnebne spremembe:
3: ZELENE ZIME (nezanesljivost snežne odeje)
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
TVEGANJA (ekonomska, geopolitična in varstvenega tveganja)
11: UPRAVLJANJE OUTDOOR DEJAVNOSTI (upravljanje in nadzor nad režimi)
12: OHRANJANJE KULTURNE
KRAJINE in VITALNIH PLANIN
(skrb za krajino in trajnostno upravljanje planin)
UPRAVLJAVSKOINFRASTRUKTURNA zmogljivost:
15: KADRI (zadostni kadri, stanovanja za kadre, ambicioznost mladih)
13: VARSTVO NARAVE in BIODIVERZITETE
(ob povečanih pritiskih ohranitev ekosistemov in biotske pestrosti)
16: JAVNI SERVIS in INFRASTRUKURA
(izboljšanje javnih storitev in
7: OPTIMALNA RABA VIROV (zmanjšanje odpadkov, energetska samooskrba – OVE in varčevanje z vodo v turizmu)
10: UPRAVLJANJE OBISKA (usmerjanje tokov in omejevanje obiska)
14: OHRANJANJE IDENTITETE PODEŽELSKE SKUPNOSTI
(kultura, običaji, pristnost, dogodki, vključenost lokalne skupnosti)
17: Bolj DRUŽBENO ODGOVORNO TRŽENJE (zmanjšanje vrzeli
SKLOP 02: KAJ ŽELIMO DOSEČI
4.
VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE
4.1 (Notranja) razvojna vizija Bohinja
KAJ NAM POMENI VIZIJA in KAKO SMO JO OBLIKOVALI
► Nadgrajujemo preteklo vizijo in jo usmerjamo navznoter, k lokalni skupnosti, podjetjem in ostalim deležnikom. V njej ne uporabljamo besede destinacija, temveč skupnost.
Razvojna vizija ne komunicira tržne pozicije destinacije (kot je bila opredeljena v preteklem obdobju), temveč je usmerjena navznoter, k deležnikom. Ključni namen skupne destinacijske vizije je poenotenje glede prihodnje vizije oziroma koncepta razvoja turizma v Bohinju – kaj želimo doseči, katere premike udejanjiti, kakšen turizem razvijati, kaj nam je pomembno, čemu moramo slediti vsi. Kot takšna predstavlja temeljno strateško izhodišče, ki poenoti in usmerja delovanje vseh deležnikov proti skupnemu dolgoročnemu cilju
Pri oblikovanju vizije smo upoštevali:
2. Poglede prebivalcev in ponudnikov v spletni anketi, ki je bila izvedena v okviru procesa. Vprašanje je bilo: »Kakšen Bohinj skozi prizmo turizma želimo?« Ključna 2 sporočila so bila: Ohranjeno ravnotežje prebivalec : turist : narava/dediščina : kmetijstvo ter kakovost bivanja | Neokrnjena narava, alpska identiteta, tradicija in duša | Urejena infrastruktura (prometna, temeljna in turistična) | Priložnosti za mlade | Odgovornost in spoštovanje | Protagonist v razvoju slovenskega trajnostnega turizma
3. Preteklo vizijo Bohinja kot turistične destinacije 3 , s ciljem, da jo nadgradimo glede na spremenjene razmere, potovalne vzorce in vrednote ter povečane pritiske turizma na prostor v Bohinju. Elemente iz pretekle vizije, ki opisujejo, kakšna je destinacija in koga nagovarja, prenašamo v koncept tržnega pozicioniranja
4. Ugotovitve iz analize in delavnic – razumevanje, katere slabosti moramo odpraviti in katerim nevarnostim se moramo izogniti.
5. Vizija se smiselno navezuje na oziroma podpira naslednje vizije: širšo razvojno vizijo občine Bohinj 4, razvojno vizijo Biosfernega območja Julijske Alpe skozi prizmo turizma 5, razvojno vizijo Gorenjske regije 6 in vizijo slovenskega turizma 7 .
2 Celotna analiza spletne ankete (december 2023) je na voljo na spletni strani MOJ BOHINJ oz. neposredno na https://issuu.com/bohinj/docs/06-02-2024-analiza-spletne-ankete-bohinj-2030
3 Vizija destinacije Bohinj 2017–2021 (Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017–2021): Bohinj, počasna in živahna, meditativna in izkustvena, skrivnostna in drugačna, domačna in dostopna, podeželska destinacija v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah. Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj!
4 Strategija trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+ opredeljuje vizijo kot: 'Bohinj je kraj, kjer radi živimo'.
5 Razvojni načrt BOJA 2025+ opredeljuje vizijo Julijskih Alp kot turistične destinacije: Najbolj trajnostna in prvovrstna turistična destinacija v Sloveniji. Med evropskimi alpskimi destinacijami izstopa po svoji zavezi zelenemu in avtentičnemu. Ne gre za pozicijo, temveč za konkretno vrednost in voditeljstvo na področjih, ki so nam pomembna: trajnostno, lokalni viri, ohranjanje identitete, kakovosti okolja in prostora za kakovostno življenje.
6 Regionalni razvojni program Gorenjske 2021–2027 opredeljuje vizijo regije kot: 'Visoka kakovost bivanja za vse generacije v povezani, energetsko varčni in čisti alpski regiji'.
7 Vizija slovenskega turizma: Zelena butičnost. Večja Vrednost. Manjši odtis.
VIZIJA BOHINJA 2030+
► Nadgrajena vizija vključuje ključne koncepte, ki jih moramo zasledovati in vzpostaviti v prihodnjem obdobju. Ohranjamo uravnotežen, odgovoren razvojni model, a dodajamo odličnost in ekonomske učinke. V središče postavljamo skupnost.
KLJUČNI POUDARKI
1: ODLIČNOST → EKONOMSKI UČINKI
2: SKUPNOSTNI TURIZEM → VITALNOST
3: URAVNOTEŽENOST → PODNEBNA NEVTRALNOST
KLJUČNI PREMIKI, KI JIH UDEJANJAMO SKOZI VIZIJO
1: Od trajnostnega razvoja turizma k PODNEBNI NEVTRALNOSTI (2040)
► Zniževanje ogljičnega odtisa, krepitev samooskrbnosti ter skrbna in krožna raba virov.
2: Od trajnostnega razvoja turizma k SKUPNOSTNEMU TURIZMU
►Kot generatorju vrednosti za celotno lokalno skupnost.
3: Ob okoljskem in družbenem stebru v novem obdobju odločno krepimo tudi EKONOMSKI STEBER TRAJNOSTI.
► Uravnotežen turizem in odlično upravljana destinacija krepi ekonomske učinke turizma – tako za turistično gospodarstvo kot tudi za celotno lokalno skupnost.
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Podrobnejša razlaga vizije:
Vitalna Izboljšana in vitalnejša demografska slika, ljudje, ki prevzemajo pobudo, skupnost, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uvaja inovativne rešitve, digitalne tehnologije in skrbno uporablja lokalne resurse. alpska Izrazit alpski karakter in alpska identiteta tega izjemnega območja. Območje z najvišjim deležem zavarovane narave v Sloveniji, ki leži v Triglavskem narodnem parku, kjer so nam zaupane največje ikone slovenske identitete. Prostor izjemnih razsežnosti in bogate tradicije. skupnost
Bohinja ne razumemo kot destinacije, temveč v prvi vrsti kot vključujoč prostor, kjer radi živimo – kot povezano skupnost ljudi, Bohinjcev in Bohinjk.
MOJ BOHINJ – prostor, kjer s ponosom živim in ga odgovorno delim. kjer odličen,
Odličen turizem označuje visoko kakovostno obliko turizma, ki vključuje:
Vrhunsko storitev – gostoljubnost, prijaznost in strokovnost osebja so na najvišji ravni.
Edinstvene izkušnje – ki temelji na avtentični lokalni kulturi, naravni dediščini ali spoznavanju lokalnega življenjskega okolja
Visoka raven infrastrukture – vključuje odlične nastanitve, urejene in učinkovito upravljane turistične znamenitosti in prometno infrastrukturo, negovane ambiente in čisto okolje.
Trajnost, spoštovanje in odgovornost – odličen turizem ni le osredotočen na trenutno zadovoljstvo turistov oziroma kratkoročnih učinkov od turizma, ampak tudi na ohranjanje okolja, spoštovanje lokalne kulture in vključevanje lokalnih skupnosti v turistični proces.
uravnotežen in Turizem, ki ga razvijamo v ravnovesju z naravo in ljudmi. Malo več in veliko bolje. Ker v Bohinju ljudje živimo od nekdaj v ravnovesju z naravo in iz narave.
podnebno nevtralni turizem
vrednost lokalnih proizvodov,
Takšen, ki v ospredje postavlja lokalno skupnost in podpira bolj urejeno okolje in višjo kakovost življenja = SKUPNOSTNI.
Turizem, ki spodbuja lokalne pridelke, proizvode in storitve, ki jih skozi turizem lahko po višji dodani vrednosti prodamo doma. ekonomske učinke za vse deležnike
Ki ustvarja raznolika delovna mesta, da Bohinjke in Bohinjci lahko ustvarjalno in za pošteno plačilo delamo doma. Tudi mladi!
Kot napredna zelena (in Alpine Pearls) destinacija ambiciozno udejanjamo krožne rešitve, ohranjamo naravne vire, skrbimo za gozdove in zelene površine ter zmanjšujemo ogljični odtis v celotni verigi vrednosti turistične ponudbe in potovanj turistov. krepi kakovost bivanja in okolja, Zakaj ra zvijamo turizem? Kakšen turizem?
Ki skozi odličnost krepi ekonomske učinke turizma – ne samo za turistične deležnike, temveč celotno lokalno skupnost. in nudi priložnost za delo doma.
Dodatna razlaga, kaj pomeni skupnostni turizem, tudi v primerjavi s trajnostnim in regenerativnim: Trajnostni turizem 8 se osredotoča na ohranjanje obstoječih virov. Regenerativni turizem 9 gre dlje, saj aktivno obnavlja in izboljšuje okolje ter skupnost. Skupnostni turizem pa daje prednost vključevanju in koristim lokalnih prebivalcev v turističnem procesu. Poudarja vlogo lokalne skupnosti kot ključnega akterja v razvoju turizma. Lokalni prebivalci so aktivno vključeni v upravljanje in odločanje, kar zagotavlja, da turizem podpira lokalno ekonomijo, spoštuje kulturne vrednote in prispeva k blaginji prebivalcev. Fokus je na participaciji in delitvi koristi z lokalnimi prebivalci, ki postanejo močni partnerji v turističnem oziroma širšem ekosistemu. SKUPNOSTNI TURIZEM tako poudarja vlogo lokalne skupnosti in jo aktivno vključuje, kar zagotavlja, da turizem podpira lokalno ekonomijo, spoštuje kulturne in naravne vrednote in prispeva k blaginji prebivalcev.
4.2 Poslanstvo in vrednote, ki nas vodijo pri razvoju
turizma
8 Trajnostni turizem se osredotoča na ohranjanje naravnih in kulturnih virov za prihodnje generacije, ob hkratnem zmanjševanju negativnih vplivov turizma na okolje, družbo in gospodarstvo. Cilj je zagotoviti ravnovesje med ekonomskimi koristmi, socialno pravičnostjo in varovanjem okolja, pri čemer turistične aktivnosti ne ogrožajo dolgoročne blaginje destinacije.
9 Regenerativni turizem gre korak dlje od trajnosti, saj ne stremi zgolj k ohranjanju, ampak k obnovi in izboljšanju ekosistemov ter lokalnih skupnosti. Namesto da bi turizem bil nevtralen, se regenerativni pristopi osredotočajo na aktivno izboljšanje okolja in družbenih struktur, s čimer postane turizem orodje za pozitivne spremembe, ki presegajo le zmanjšanje negativnih vplivov.
Stran 28 od 100
POSLANSTVO TURIZMA
► V Bohinju gradimo odličen, uravnotežen in podnebno nevtralni turizem, ki spoštuje naravo in krepi skupnost.
VREDNOTE, KI NAS VODIJO IN POVEZUJEJO
► Vrednote so temelj našega delovanja – združujejo našo ljubezen do Bohinja, spoštovanje tradicije in pogum za inovacije, ki skupaj oblikujejo trajnostno prihodnost in edinstveno izkušnjo tega izjemnega prostora.
Negujemo vrednote našega izjemnega prostora in enotno spoštujemo pravila naše ‚dnevne sobe’.
Spoštujemo tradicijo in negujemo lokalno identiteto. Ponosni na Bohinj in kot jedrna destinacija TNP pomembno prispevamo k raznolikosti
Biosfernega območja Julijske Alpe.
Smo skupnost ljudi, angažirani in pripadni. Verjamemo v moč dialoga in smo v dobro Bohinja pripravljeni tudi na kompromise.
Smo »trendsetterji« v destinacijskem upravljanju, razvoju in trženju. Drzno – kot nekoč prvopristopniki –stopamo izven okvirjev in uvajamo inovativne rešitve za dolgoročno vzdržno prihodnost bohinjskega turizma.
4.3 (Zunanja) tržna pozicija Bohinja – kakšen je in za koga
ZAPIS IZ PREDHODNE VIZIJE OHRANJAMO IN GA RAZUMEMO KOT CILJNO
TRŽNO POZICIJO BOHINJA
► Pretekle vizije ne opuščamo, saj je pravilno opredelila, kakšen je Bohinj in koga nagovarja. Ker smo vizijo MOJ BOHINJ 2030+ obrnili navznoter, k deležnikom in v skupnost, prejšnjo vizijo ohranjamo kot opis, kakšna destinacija je Bohinj koga nagovarja.
Elementi zgornjega zapisa izvirajo iz originalnega in vizionarskega zapisa avtorja Janeza Bizjaka 10 z naslovom Bohinj, njegove skrivnosti in drugačnost, ki še naprej ohranja svojo ostrino ter z leti pridobiva na pomenu in aktualnosti.
OAZA PRESENEČENJ – BOHINJ ZA ESTETE, POSEBNEŽE IN ZA DRUGAČNE
Ne hodite v Bohinj, če iščete velike hotele, cenene menze, zakajene bifeje, kopanje med kričečo množico, vrste na žičnicah in vlečnicah, kolesarsko divjanje čez drn in strn, prehitevanje padalcev, pastelne mozaike parkirane avtomobilske pločevine, zasmeteno jezersko obalo, oglušujoče glasbeno nabijanje za vsakim točilnim pultom, sejme kiča in niča. Drugod v Alpah imajo teh reči veliko več Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza presenečenj. Bohinj ni nakupovalno središče, postavljeno na degradiranem zemljišču nedovoljenih deponij, ampak v ekskluzivni četrti starodavnega mesta urejena butična galerija izbranega in najdražjega, ki sploh ni naprodaj. Ta posvečeni prostor je odprt za radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske, a hkrati do narave in ljudi obzirne, spoštljive in kulturne. Bohinj ni za nezahtevne in čakajoče puščobneže, ki se v preobilju brezdelja pač morajo nekam dati, ampak za zahtevne izbirčneže in za ustvarjalne estete izbranega ter izostrenega okusa in svetovljanskih obzorij.
10 Janez Bizjak, arhitekt, naravovarstvenik, raziskovalec gora, publicist in predavatelj in v obdobju 1992 do upokojitve 2025 direktor javnega zavoda Triglavski narodni park
SKLOP 03: KAKO BOMO TO DOSEGLI 5. RAZVOJNI MODEL MOJ BOHINJ 2030+
5.1 Razvojni model (4 temeljna + 2 horizontalna področja)
Bohinj bo vizijo uresničeval prek ukrepov, projektov in aktivnosti, opredeljenih na 4 temeljnih programskih področjih ukrepanja oziroma stebrih ter dveh horizontalnih:
1. LOKALNA ODLIČNOST in VERIGE VREDNOSTI: Krepimo odličnost, ambicioznost in vrednost destinacije s tesnim poslovnim sodelovanjem turističnega gospodarstva, obrti, kmetijstva in vstopom mladih v panogo ter tako vzpostavljamo priložnosti za delo doma.
2. RAVNOVESJE z NARAVO: Z režimi, upravljanjem nosilne zmogljivosti in podnebnim spremembam prilagojeno celoletno ponudbo ohranjamo ravnovesje z naravo, biodiverziteto in naravne vire Bohinja.
3. LJUDJE in PROSTOR (IDENTITETA): Skrbimo za identiteto kraja in tradicionalno podobo kulturne krajine ter zagotavljamo uravnoteženje turizma s socialno zmogljivostjo kraja in ljudi.
4. MOBILNOST in DIGITALIZACIJA: Nadgrajujemo sodoben in digitalno podprt celostni sistem mobilnosti in usmerjanja obiskovalcev ter znižujemo ogljični odtis turizma.
5. TRŽENJE in UPRAVLJANJE PRODUKTOV: Trženje usmerjamo v krepitev celoletnosti ter skozi aktivno upravljanje razvoja produktov v odličnost izkušnje
6. SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE: Učinkovito, napredno in sodelujoče upravljamo razvoj destinacije Bohinj (lokalno Bohinj in regijsko kot močen partner Julijskih Alp).
→ V naslednjem sklopu dokumenta (AKCIJSKI NAČRT oz. ROADMAP) vsako področje podrobneje prestavimo in razdelamo ukrepe s projekti.
Slika 20: Razvojni model MOJ BOHINJ 2030+
5.2 Principi delovanja
5.2.1 Povezovanje turistične strategije s širšim ekosistemom
Prvič: TESNA POVEZANOST TURISTIČNE STRATEGIJE S ŠIRŠIM EKOSISTEMOM
► Razvojni okvir MOJ BOHINJ 2030+ je tesno vpet v širši okvir delovanja Občine Bohinj, UNESCO MAB Biosfernega območja Julijske Alpe, Slovenije in širše mednarodno (kjer je še posebej potrebno izpostaviti zaveze Bohinja kot članice Alpine Pearls).
V spodnji sliki so prikazane povezave 4 temeljnih programskih stebrov turizma s temeljnimi politikami Občine Bohinj (OB):
1. LOKALNA ODLIČNOST in VERIGE VREDNOSTI → navezava na politiko KMETIJSTVO, GOZDARSTVO in PAŠNIŠTVO (OB).
2. RAVNOVESJE z NARAVO → navezava na OKOLJSKO politiko (OB).
3. LJUDJE in PROSTOR (IDENTITETA) → navezava na politiko UPRAVLJANJA in UREJANJA PROSTORA (OB).
4. MOBILNOST in DIGITALIZACIJA → navezava na CELOSTNO PROMETNO in MOBILNOSTNO politiko (OB).
Slika 21: Celostni razvojni okvir soodvisnosti politik in deležnikov skupnostnega turizma MOJ BOHINJ 2030+
5.2.2 Upravljanje turizma kot 'dnevne sobe'
Drugič: UPRAVLJANJE TURIZMA KOT 'DNEVNE SOBE'
► V novem obdobju še nadalje krepimo razumevanje in zavezo vseh, da je turizem močno soodvisna panoga, tesno vpeta v prostor. Koncept upravljanja turizma kot 'dnevne sobe', ki smo ga razvili v letu 2020 in uvedli tudi na ravni Julijskih Alp, predstavlja še naprej našo temeljno vizijo harmoničnega sobivanja med gostitelji in gosti ter trajnostnega upravljanja.
Upravljanje turizma v Bohinju kot 'dnevne sobe'
Destinacija Bohinj je kot domača dnevna soba – prostor topline, gostoljubja, harmonije in skrbnosti. Gostitelji, ki živimo in delamo v tem prostoru, skrbimo za njegovo urejenost, avtentičnost in prijetno vzdušje, medtem ko gostje s spoštovanjem in odgovornostjo vstopajo ter soustvarjajo ta edinstven prostor. Tako kot v dnevni sobi, kjer se sezujemo čevlje, tudi turizem temelji na vzajemnem razumevanju: gostoljubnost kot temelj doma in spoštovanje kot ključ do trajnostnega sožitja.
Turizem kot celovita mreža povezav
V preteklosti je bil turizem pogosto razumljen ožje, kot preprosto niz storitev za obiskovalce –prenočišča, gostinske storitve in atrakcije. Danes pa je turizem prepoznan kot kompleksen sistem, ki povezuje različna področja, kot so tehnologije, mobilnost, lokalno kmetijstvo, kulturna krajina, krožno gospodarstvo, zagotavljanje temeljnih oskrbnih storitev, okoljska infrastruktura. Vsak gradnik tvori nepogrešljiv del celovite turistične izkušnje in sožitja med naravo, ljudmi in gospodarstvom.
Trajnost v Bohinju kot način življenja
Bohinj trajnost razume kot odgovorno upravljanje naravnih in kulturnih virov, kjer človek ni zgolj uporabnik, temveč predvsem skrbnik. To pomeni, da je vsaka odločitev – od postavitve nove infrastrukture do uvedbe prometnih omejitev – premišljena z vidika vpliva na naravno okolje, kakovost bivanja lokalne skupnosti ter prihodnost tako destinacije kot skupnosti in identitete Trajnost ni le beseda, ali koncept, ampak dinamičen proces, v katerem se vsi deležniki zavedamo svoje vloge in soodvisnosti. Bohinj s svojim celostnim pristopom ustvarja 'dnevno sobo', ki ni zgolj prostor za obisk, temveč prostor za razmislek, občudovanje in učenje, kako živeti v harmoniji z okoljem.
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Slika 22: Vizualizacija koncepta MOJ BOHINJ 2030+ kot naša »dnevna soba«
5.2.3 Bohinj kot integralni del Julijskih Alp
Tretjič: LOKALNI BOHINJ KOT USKLAJENA CELOTA Z REGIJO JULIJSKIH ALP
► Bohinj s svojo lego v TNP in Julijskih Alpah dojema kot privilegij, da je del enega najlepših in najbolje ohranjenih alpskih območij, ter kot odgovornost, da s svojimi dejanji skupaj s partnerji SJA prispeva k ohranjanju tega izjemnega prostora Verjamemo v 'MOČ ENEGA'!
Bohinj skupaj s partnerji v okviru Skupnosti Julijske Alpe (in glede na obstoječi model organiziranosti tudi kot nosilec koordinacije oziroma vodenja SJA) združuje aktivnosti in sredstva v okviru naslednjih področij, z naslednjimi ključnimi vsebinami v naslednjih letih:
1. RAZVOJ: Razvoj produktov, doživetij in infrastrukture – nadgradnja za desezonalizacijo (izboljšave obstoječih regionalnih produktov in razvoj novih).
2. TRŽENJE: Krepitev digitalnega trženja in vzpostavitev regijskega multimodalnega stičišča.
3. UPRAVLJANJE: Upravljanje tokov, nosilne zmogljivosti in zelene destinacije na ravni regije.
4. IDENTITETA: Krepitev odličnosti in identitete destinacije, povezovanje z drugimi sektorji ter razvoj znanja in kadrov.
Slika 23: Področja in prioritete delovanja SJA (januar 2025) za leta 2025+; opredeljena področja so zastavljena kot organizacijski model, opredeljeni projekti pa so indikativni in odvisni od finančnih sredstev in prioritet
5.2.4 Produktna matrika kot smerokaz za razvoj ponudbe destinacije
Četrtič:
PRODUKTI KOT OSREDNJA RAZVOJNA PLATFORMA
► Krovna destinacijska produktna matrika predstavlja ključni strateški okvir za usmerjen razvoj in trženje turističnih produktov in ponudbe destinacije Bohinj, skozi katere podpiramo ključne kazalnike uspešnosti, ki so vezani na dodano vrednost in desezonalizacijo.
5 vodil na področju razvoja in upravljanja produktov so:
1. Ciljno usmerjen razvoj produktov za desezonalizacijo: Usmerjanje prizadevanj v razvoj doživetij na način, da zagotavljamo privlačne motive obiska skozi vse leto. ► V produktno matriko smo zato umestili nove produkte: to sta A: Alpski klimatski wellbeing in B: Produktni festivali, ki podpirajo nosilne produkte in so umeščeni v izvenpoletne mesece.
2. Podnebnim spremembam prilagojena ponudba in poslovni modeli: Prilagajanje ponudbe naravi in podnebnim spremembam, ki so v Bohinju izrazito vezani na vse bolj zelene zime in deževne mesece.
3. Podjetniški interes izvajalcev doživetij: Spodbujanje prepoznavanja poslovnih priložnosti, ki omogočajo trajnostno in stalno izvajanje kakovostnih programov.
4. Sinergija med destinacijo in ponudniki: Usklajeno združevanje resursov in naporov za ustvarjanje inovativnih in privlačnih novih produktov, ki obogatijo ponudbo.
5. Inovativnost, odličnost in pristnost: Nenehno izboljševanje in zagotavljanje edinstvenih doživetij, ki temeljijo na lokalni identiteti in vrhunski izvedbi.
6. Proaktivno in stalno upravljanje razvoja produktov in njihovo učinkovito plasiranje na trg: Zagotavljanje ustreznih finančnih in kadrovskih sredstev za stalno upravljanje razvoja produktov, ki so pomembni na destinacijski ravni, zagotavljanje ustreznih podpornih razvojnih in trženjskih aktivnosti in orodij po produktih, izvajanje potrebnih raziskav, s katerimi spremljamo zadovoljstvo in pridobimo vpoglede v tržne potenciale ter prepoznavanje tržnih priložnosti za razvoj novih oziroma prilagajanje obstoječih produktov.
→ Delo na produktih je v razvojnem modelu MOJ BOHINJ 2030+ vključeno v naslednje stebre: 1-LOKALNA ODLIČNOST IN VERIGE VREDNOSTI (KBZ Bohinjsko, razvoj gostinstva in večnamenska podporna infrastruktura); (2) osrednji produktni del pa je umeščen v steber 2-RAVNOVESJE Z NARAVO, kjer je pod 2.1 obsežen ukrep prilagajanja ponudbe za deževne dni in zelene zime, za vse letne čase, s številnimi projekti.
Za večjo preglednost po kategorijah produktov iz destinacijske matrike povzemamo ključne usmeritve oziroma projekte po produktih. Le-ti so nato podrobneje predstavljeni v naslednjem poglavju 6, v akcijskem načrtu.
Produkt Smernice oziroma v akcijskem načrtu opredeljeni projekti
A. Nosilni produkti
Outdoor aktivnosti:
Pohodništvo
Kolesarjenje
Vodne aktivnosti
Smučanje in tek na smučeh
Plezanje
Ribolov
Jahanje
Jadralno padalstvo
Športne prireditve
Trail teki
Joga v naravi
POHODNIŠTVO: Prilagoditev produkta pohodništvo za toplejše zime brez snega, na jesen in pomlad ter njegova segmentacija z vidika zahtevnosti.
KOLESARJENJE: Prilagoditev in pozicioniranje kolesarjenja za jesen in pomlad kot dopolnilnega produkta ter njegova segmentacija Ureditev 2 enoslednic na območju Kobla-Soriška planina ter na robnem območju Jelovice, ki sta že umeščeni v OPN.
Za več glej POGLAVJE
in 2.1.2.4
PLEZANJE: Izbor in ureditev plezališč primernih za turistično rabo. Ukrep
IZKUSTVENA DOŽIVETJA NARAVE IN BIODIVERZITETE: Dopolnjevanje »pomladanskega« produkta z doživetji narave v jeseni in pozimi, opolnomočenje ponudnikov in širjenje Festivala cvetja na druga območja BOJA.
RIBOLOV: Izboljšanje upravljanja, male infrastrukture in organizacija specializiranih dogodkov.
BELA ZIMA: Ohranjanje klasičnih zimskih outdoor produktov, Dobrave/Danica, Zima na Koprivniku in Gorjušah, turno smučanje. Ukrep 2.1.4
Krožne tematske poti za (pre)usmerjanje obiska Ukrep 2.2.4
Slika 24: Produktna matrika destinacije Bohinj
Ukrep
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Fotolov 1-Nova krožna tematsko-razgledna pot RIBČEV LAZ, 2- nadgradnja
POTI OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA in (3-4) novi krožni tematski poti KOPRIVNIK–GORJUŠE in BOHINJSKA BISTRICA
BOHINJSKE PLANINE: Bohinjske planine kot izkustveno doživetje. Ukrep 3.3.2
B. Novi produkti
Retreat (alpski klimatski well-being)
Produktni festivali za pokrivanje specifičnih niš izven sezone
KLIMATSKI ALPSKI WELL-BEING / SELFNESS/ RETREAT: Razvoj (s SJA) in uveljavitev novega strateškega produkta destinacije z izkoriščanjem naravnih značilnosti Ukrep 2.1.2.1
Bohinjski produktni festivali: Razvoj novih festivalov (Fotografski –jeseni), Turnosmučarski – pozimi), posodabljanje in konceptualno nadgrajevanje obstoječih festivalov: Festival cvetja, Pohodniški festival, poletni festivali Glasbeno poletje v Bohinju/Bistrica Fest, nadgradnja Kravjega bala v festival …)
ADVENT V BOHINJU (Z IN BREZ SNEGA): Razvoj in uveljavitev novega dopolnilnega produkta na trgu, vključno z drsališčem in drugo infrastrukturo »adventne dežele«
TEMNO NEBO (angl. 'DARK SKY'): Razvoj in uveljavitev kot nišnega produkta opazovanja nočnega neba.
C. Horizontalni produkti (dopolnjujejo vse motive prihoda)
Gastronomija in lokalni pridelki
Prireditve, dogodki in destinacijska animacija
Kultura
Vodena doživetja
BOHINJSKO:
Izkustvena doživetja Bohinjsko: Izboljšanje razpoložljivosti in dostopnosti do obstoječih doživetij, povečanje njihove prodaje in vrednosti (npr. Mohant fuj in fej).
Paketi Bohinjsko: Izpopolnitev poslovnega modela, pospeševanje prodaje in nadgradnja paketov 'Bohinjska tujska soba', 'Bohinjski zajtrk' in 'Bohinjski catering'
Od vil do vilic: Krepitev lokalne pridelave in oskrbne veriga s hrano od kmetij do turističnih ponudnikov in restavracij v destinaciji
GOSTINSKA PONUDBA:
Spodbude za ohranjanje celoletnega poslovanja gostinstva in razvoj kulinarične ponudbe v manjkajočih segmentih
Usposabljanje, koordinacija in usmerjanje gostincev za celoletno obratovanje, kakovost in segmentacijo kulinarične ponudbe ter urejanje podobe gostinskih ambientov (Bohinjsko 4)
Bohinjska ulična kulinarika (npr. »Food truck« – restavracija na kolesih, odprta kuhinja, »pop-up« kulinarični dogodki, avtomati..)
KULTURA: Nova izkustvena doživetja kulture in kulturne krajine, ki še zlasti v času izven sezone dopolnjujejo destinacijsko identiteto, dediščino in obstoječo kulturno infrastrukturo ter so primerni za deževno vreme
Muzejske kavarne in trgovine, posodabljanje razstav in krožna muzejska tura
Profesionalizacija delovnega mesta lokalnega koordinatorja kulture in dogodkov (manager kulture in dogodkov)
Kulturni dom Joža Ažmana: Večnamenska posodobitev, ki omogoča tudi kongresno dejavnost turističnega gospodarstva
Obnova kulturnega doma Stara Fužina: Sodobna večnamenska posodobitev
PRIREDITVE: Centralizacija upravljanja destinacijskih dogodkov in vodenje politike prireditev, ki sledi trajnostnemu, ambientalnemu in festivalskemu formatu (osredotočanje na dogodke do 200 oseb) ter razpršitvi dogodkov po vaseh
MICE: Nadgradnja MICE produkta z osredotočenjem na team building, incentives in poslovna srečanja v obsegu okoli 200 oseb
Ukrep 3.1.1, 3.1.4,
Ukrep 3.1.2
Ukrep 2.1.1.4 ŠPORTNIKI NA PRIPRAVAH IN ŠPORTNE PRIREDITVE: Ureditev dvorane Danica za večnamensko rabo in dogovor o pogojih trženja prostih terminov za potrebe turističnega gospodarstva (produkt športni turizem)
Glej poglavje Ukrep 1.4.3
Ukrep
SKLOP 04: KAJ MORAMO NAREDITI
6. CILJI, KAZALNIKI IN UKREPI S PROJEKTI PO (4 + 2) STEBRIH DELOVANJA
6.1 STEBER 01: Lokalna odličnost in verige vrednosti
KAJ: SKUPNOSTNI TURIZEM kot priložnost za kakovostno, vredno in zanimivo delo in poslovanje doma.
ZAKAJ: Kolektivna blagovna znamka Bohinjsko, lokalna kulinarika in domači kadri ter sodobna večnamenska infrastruktura so osnovni temelj turizma, ki ga poganja skupnost, zato jih še naprej postavljamo v ospredje celostnega upravljanja destinacije Bohinj.
PODROČJA: Lokalni produkti, kadri, kolektivna blagovna znamka Bohinjsko (KBZ), kmetijstvo-gozdarstvo-pašništvo, obrt, raznovrstne storitve in tehnologije, imidž lokacije za grajenje kariere.
PRIKAZ RAZVOJNEGA CILJA, KPI-jev, 4 UKREPOV in PREGLED PROJEKTOV
Slika 14: Shematski prikaz Stebra 1: Lokalna odličnost in verige vrednosti
PREDSTAVITEV PROJEKTOV PO UKREPIH
1.1 R LOKALNE VERIGE VREDNOSTI (KBZ)
Prek turizma in KBZ Bohinjsko povečujemo dodano vrednost in ekonomičnost kmetijstva in drugih podjetniških dejavnosti v Bohinju. Št. Projekt Rezultat
1.1.1 Od vil do vilic (Bohinjsko 1)
Krepitev lokalne pridelave in oskrbne verige s hrano od kmetij do turističnih ponudnikov in restavracij v destinaciji
Sprožilec (predpogoj): Promocija pravilnika – kmetijstvo (Ukrepa 1 in 9).
Opis aktivnosti:
1.1.1.1 Spodbude za kmetije za pridelavo lokalne hrane pomembne za turistično gospodarstvo.
1.1.1.2 Povezovalna in logistična podpora s strani Turizma Bohinj za povečanje obsega ponudbe pridelkov, za katere imamo v Bohinju naravne danosti: mleko, govedina, poljščine, določena zelenjava, divjačina.
1.1.2 Paketi Bohinjsko (Bohinjsko 2)
Izpopolnitev poslovnega modela, pospeševanje prodaje in nadgradnja paketov 'Bohinjska tujska soba', 'Bohinjski zajtrk' in 'Bohinjski catering'
Sprožilec (predpogoj):
Stabilnost logistične ekipe in ponudnikov. Opis aktivnosti:
1.1.2.1 Izpopolnitev poslovnega modela posameznega KBZ 'paketa'.
1.1.2.2 Pospeševanje prodaje 'paketov'.
1.1.2.3 Posodabljanje paketov z novimi izdelki, storitvami in doživetji ter razvojem novih inovativnih integralnih paketov Bohinjsko glede na potrebe trga in potencial lokalnih dobaviteljev.
Izboljšanje razpoložljivosti in dostopnosti do obstoječih doživetij, povečanje njihove prodaje in vrednosti (npr. Mohant fuj in fej)
Sprožilec (predpogoj):
Promocija pravilnika – gospodarstvo (Ukrep 5).
Opis aktivnosti:
1.1.3.1 Izpopolnitev poslovnega modela oz. rezervacijskega sistema doživetij - termini doživetij načrtovani in razpisani za eno leto vnaprej.
1.1.3.2 Boljše pozicioniranje doživetij v ponudbi destinacije in ponudnikov.
1.1.3.3 Kontinuiran razvoj, prilagajanje potrebam trga in aktualnim temam destinacije.
1.1.4 Aktiviranje in vzgoja turističnih ponudnikov in gostov za nakupe lokalnih izdelkov, storitev in doživetij z uporabo sodobnih komunikacijskih pristopov
Sprožilec (predpogoj):
Primeri dobre prakse.
Opis aktivnosti:
1.1.4.1 Uvajanje novih komunikacijskih in ozaveščevalnih pristopov, ki temeljijo na znanosti o vedenju, za spreminjanja nakupnih navad in preferenc kupcevturističnih ponudnikov in gostov.
1.1.5 Bohinjski trajnostni turizem kot raznovrstna poslovna priložnost Promocija perspektivnih tržnih niš in poklicev v bohinjski turistični verigi vrednosti, podpora skozi ‚turistični
90 % hotelov in restavracij kupuje lokalno hrano in lokalne proizvode iz Bohinja.
Vrednost prodaje lokalne zelenjave v bohinjske gostinske obrate v organizaciji TB se poveča za 5 x glede na leto 2023 - iz 4.442,6 kg oz. 6.852 EUR
Vrednost prodaje lokalnih proizvodov Bohinjsko prek TB se poveča za 3krat. Leta 2023 je TB prodal 545 zajtrkov x 26 EUR = 14.170 EUR.
Povprečna prodajna cena 5 TOP doživetij preseže 70 EUR/osebo.
Okrepljena zavest med lokalnimi ponudniki in gosti o prednostih in kakovosti lokalnih proizvodov.
Cena ni več dejavnik odločitve pri lokalnem nakupovanju.
Dodajanje vrednosti turizma v druge panoge. Diverzifikacija
1.2
Sprožilec (predpogoj):
Promocija pravilnika – gospodarstvo (Ukrep 6).
inovacijski pospeševalnik' lokalnega gospodarstva s pomočjo turizma.
Opis aktivnosti:
1.1.5.1 Promocija in spodbujanje podpornih panog v primanjkljaju, kot so trenutno: gostinstvo na vseh ravneh (kavarna, bistro, tradicionalna gostilna, visoka kulinarika) (glej tudi ločen ukrep 1.2), specializirane trgovine (npr. športna trgovina), digitalne in komunikacijske storitve, prevozi, storitve za osebno nego in zdravje, obrt in rokodelstvo ter podobno.
U SPODBUJANJE GOSTINSTVA
Povečujemo obseg in raznovrstnost kulinarike ter krepimo celoletnost gostinske ponudbe.
Št. Projekt Rezultat
1.2.1 Spodbude za ohranjanje celoletnega poslovanja gostinstva in razvoj kulinarične ponudbe v manjkajočih segmentih
1.2.1.1 Spodbude za celoletno delovanje v gostinstvu, v segmentu ponudbe hrane.
1.2.1.2 Spodbujanje razvoja kulinarike v manjkajočih segmentih in na podhranjenih lokacijah.
1.2.2 Usposabljanje, koordinacija in usmerjanje gostincev za celoletno obratovanje, kakovost in segmentacijo kulinarične ponudbe ter urejanje podobe gostinskih ambientov (Bohinjsko 4)
Sprožilec (predpogoj):
Določitev vodje in prvo srečanje skupine. Opis aktivnosti:
1.2.2.1 Usklajevanje obratovalnih časov skozi celo leto.
1.2.2.2 Usposabljanje in usmerjanje ponudnikov v kakovost storitev glede na ceno (angl. 'value for money'), segmentacijo ponudbe ter podobo gostinskih obratov in teras skladno z lokalno tipologijo.
1.2.2.3 Vzpostavitev koordinacijske 'gastronomske skupine' pri Turizmu Bohinj.
1.2.2.4 Izvedba skupnih kulinaričnih akcij destinacije v povezavi s KBZ Bohinjsko.
1.2.3 Bohinjska ulična kulinarika (npr. »Food truck« –restavracija na kolesih, odprta kuhinja, »pop-up« kulinarični dogodki, avtomati ..)
Povečanje obsega, celoletnosti poslovanja, raznolikosti in kakovosti gostinske ponudbe hrane.
Cilj je imeti več kot 20 ponudnikov z določeno obliko hrane. V letu 2023 je po podatkih TB v občini poslovalo 40 podjetij v obliki restavracije, okrepčevalnice ali bara.
Opredeliti lokacije in kakovostne pogoje za zapolnjevanje vrzeli v kulinarični ponudbi destinacije Do največ 5 kakovostnih premičnih kulinaričnih ponudnikov, prednostno lokalnih.
Sprožilec (predpogoj):
Opredelitev pogojev in objava javnega poziva
Opis aktivnosti:
1.2.3.1 Opredeliti možne lokacije v občini in kakovostne pogoje zanje. Prioritetno se opredelijo lokacije vzdolž kolesarske povezave Bled-Bohinj.
1.2.3.2 Splošna usmeritev: a) manj lokacij, a bolj kakovostna kulinarična ponudba, b) razpoložljivost tudi izven sezone, c) prednost mlada lokalna podjetja, ki na inovativen način vstopajo v bohinjsko kulinariko.
1.3
ZT
RAZVOJ (LASTNEGA) KADRA
Načrtno vzgajamo lokalni kader za trajnostno in skupnostno upravljanje turizma in vseh dejavnosti v njegovi oskrbni in vrednostni verigi.
Št. Projekt Rezultat
1.3.1 Razvoj nove generacije turističnih kadrov Načrtno pedagoško delo in karierno usmerjanje osnovnošolske mladine, dijakov in študentov
Sprožilec (predpogoj):
Priprava letnega programa OŠ in ponudbe turističnega gospodarstva za sodelovanje z učenci, dijaki, študenti, mladimi diplomanti in digitalnimi nomadi.
Opis aktivnosti:
1.3.1.1 Razvoj lokalnih učnih vsebin za OŠ in usposabljanje učiteljev za razumevanje koncepta bohinjskega turizma, trendov in motivacijo mladih za bolj ambiciozno kariero v Bohinjskem turizmu: od poklicne do managerskih funkcij na različnih strokovnih področjih.
1.3.1.2 Skupna destinacijska ponudba priložnosti za vključevanje domačih in tujih dijakov in študentov v aktivnosti, prakse, izmenjave in diplomske/ raziskovalne naloge za potrebne Turizma Bohinj in turističnega gospodarstva.
1.3.2 Širjenje baze certificiranih vodnikov in vaditeljev Promocija profesionalnega vodništva kot perspektivnega poklica na vseh področjih destinacijske ponudbe
Sprožilec (predpogoj):
Sprejem pravilnika – gospodarstvo (Ukrep 1).
Opis aktivnosti:
1.3.2.1 Promocija profesionalne vodniške dejavnosti kot perspektivnega poklica.
1.3.2.2 Širjenje baze certificiranih vodnikov in vaditeljev na vseh ravneh in področjih: lokalni/regijski, gorski, kolesarski vodnik, specializirani outdoor vodniki za vodne športe, ribolov, interpretatorji narave/gozda in dediščine in inštruktorji wellnes in retreat programov.
1.3 3 Stanovanja za kadre v turizmu
Skupen projekt turističnega gospodarstva in Občine Bohinj ter prednostno usmerjanje OPN v stanovanjsko gradnjo oziroma prenove za namene kadrovskih stanovanj (stanovanja naj imajo prednost pred apartmaji)
1.3.3.1 JZP: novogradnja kadrovskih stanovanj v Bohinjski Bistrici s strani turističnega in drugega zainteresiranega gospodarstva, prednostno na lokaciji 'Gradbena'.
1.3.3.2 OPN: dolgoročno zagotavljati namenske površine v OPN za gradnjo stanovanj za potrebe kadrov in prednostno usmerjanje novogradenj in prenov v stanovanjsko rabo, pred turistično (apartmaji in sobe).
1.3.3.3 Priprava prostorske in projektno-tehnične dokumentacije za strogo namensko stanovanjsko gradnjo v Bohinjski Bistrici
1.3.3.4 Usmerjanje v prenove in/ali dolgoročno oddajanje neizkoriščenih stanovanjskih hiš in drugih objektov za stanovanjske potrebe mladih in pritegnitev delovne sile v destinacijo.
Vzgojimo novo generacijo lokalnih turističnih managerjev in prebojnih kadrov v vseh segmentih turizma in povezanih panog. 50 % generacije OŠ vpisane v SŠ programe, ki so pomembne za turizem. Vsako leto ponujenih vsaj 20 kariernih priložnosti za mlade za sodelovanje s turističnim gospodarstvom destinacije.
Minimalno 15 aktivnih vodnikov, min 2 na vsakem od naštetih področij. V letu 2023 je bilo na voljo 6 aktivnih vodnikov.
Na trgu ponuditi vsaj 20 stanovanj za kadre v turističnem gospodarstvu.
1.4 I
PODPORNA VEČNAMENSKA INFRASTRUKTURA
Nadgrajujemo in razvijamo večnamensko infrastrukturo, ki služi lokalnim prebivalcem, društvom in turističnemu gospodarstvu.
Št. Projekt Rezultat
1.4.1 Večnamenski promocijsko-prireditveni prostor v Bohinjski
Bistrici - tržni prostor Bohinjsko
Celostno preoblikovanje širšega prostora obstoječe tržnice v sodoben večnamenski promocijsko-prireditveni prostor
Sprožilec (predpogoj):
Projekt je že odobren.
Opis aktivnosti:
1.4.1.1 Celostno preoblikovanje širšega prostora obstoječe tržnice v sodoben večnamenski promocijskoprireditveni prostor, ki bo namenjen promociji in stalnemu celoletnemu dostopu do lokalnih izdelkov in storitev KBZ Bohinjsko in druženju med turisti, lokalnimi ponudniki in domačini.
1.4.2 Šola Gorjuše
Sirarna in center za usposabljanje planšarjev, vključno z info točko in javnimi sanitarijami za obiskovalce Gorjuš
Sprožilec (predpogoj):
Pridobitev nacionalne podpore, zagon inicialne skupine iz KS.
Opis aktivnosti:
1.4.2.1 Revitalizacija objekta nekdanje šole za namen centra za sirarstvo, usposabljanje planšarjev in ponudbo planšarskih in drugih lokalnih jedi.
1.4.3 Dvorana Danica
Ureditev dvorane za večnamensko rabo in dogovor o pogojih trženja prostih terminov za potrebe turističnega gospodarstva (produkta športni turizem in MICE)
Sprožilec (predpogoj): Vzpostavitev sodelovanja med upravljavcem dvorane in turističnim gospodarstvom. Opis aktivnosti:
1.4.3.1 Prizidek s tehničnimi prostori, ureditev tlaka in multifunkcijske opreme, da se omogoči tudi organizacija športnega produkta in MICE produkta
1.4.3.2 Vzpostavitev poslovnega s odelovanja med upravljavcem dvorane in turističnim gospodarstvom.
1.4.3.3 Vzpostavitev podpornih trženjskih orodij in rezervacijskega sistema.
1.4.4 Kulturni dom Joža Ažmana
Večnamenska posodobitev, ki omogoča tudi kongresno dejavnost turističnega gospodarstva
Sprožilec (predpogoj): Vključitev turističnega gospodarstva v načrtovanje prenove.
Opis aktivnosti:
1.4.4.1 Večnamenska posodobitev in prilagoditev, ki omogoča tudi kongresno dejavnost (MICE).
1.4.5 Obnova kulturnega doma Stara Fužina Sodobna večnamenska posodobitev
Sprožilec (predpogoj):
Izdelana tehnična in investicijska dokumentacija.
Opis aktivnosti:
Večnamenska posodobitev, ki omogoča tudi dopolnilne programe MICE produkta in izvedbo različnih dejavnosti v primeru slabega vremena
Urejen osrednji javni pokrit in odprt prostor za predstavljanje in trženje lokalnih proizvodov in storitev KBZ Bohinjsko v Bohinjski Bistrici, kamor lahko usmerjamo goste.
Center postane novo središče vasi, točka obiska in druženja prebivalcev in obiskovalcev.
Zagotovljena večnamenskost in prilagodljivost dvorane, tudi za športne priprave in po potrebi tudi izvedbo MICE dogodkov
Obnovljena in večnamenska, tudi za potrebe MICE.
Obnovljen in večnamenski skupnostni dom, tudi za potrebe MICE.
Slika 26: Idejna zasnova prenove Kulturnega doma Joža Ažmana (NNURR Bohinjska Bistrica)
Slika 15: Idejna zasnova prenove kulturnega doma Stara Fužina (OFIS arhitekti, 2024)
6.2 STEBER 02: Ravnovesje z naravo
KAJ:
TRAJNOSTNI TURIZEM za povrnitev ravnovesja z naravo, ohranjanje biodiverzitete in naravnih virov Bohinja
ZAKAJ: Turizem v Bohinju je v vseh letnih časih zelo povezan z naravo in TNP, močno je odvisen od vremena, kar vse določa tudi našo prihodnjo strategijo turizma –turizma, ki je v ravnovesju z naravo.
V tem pogledu bomo v prihodnjih letih zimske produkte in infrastrukturno načrtno prilagajali podnebnim spremembam (beri: zelenim zimam), v vmesnih sezonah nepredvidljivemu vremenu in samoti, poleti ter v konicah pa bomo bistveno izboljšali upravljanje turističnih tokov. Spodbujamo vzdržno celoletno poslovanje, tudi v podpornih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, prevozi ipd.).
PODROČJA: Desezonalizacija, usmerjanje obiska, festival cvetja, ZSST, Zakon o TNP, energetska samooskrba v turizmu, krožno gospodarstvo.
PRIKAZ RAZVOJNEGA CILJA, KPI-jev, 4 UKREPOV in PREGLED PROJEKTOV
Slika 16: Shematski prikaz Stebra 2: Ravnovesje z naravo
PREDSTAVITEV PROJEKTOV PO UKREPIH
2.1 R ZELENE ZIME in DEŽEVNI MESECI - PRILAGAJANJE PONUDBE NARAVI IN PODNEBNIM SPREMEMBAM
Program vključuje ukrepe, s katerimi prilagajamo produktno infrastrukturo, ponudbo in trženje novim segmentom obiskovalcev, ki niso občutljivi na sneg in vreme ter iščejo umirjeno, naravno in pristno okolje.
Ukrep vključuje projekte v okviru 4 sklopov:
(2.1.1) Prilagoditev in nadgradnja obstoječih produktov (1-Pohodništvo, 2Plezališča, 3-Kolesarjenje, 4-MICE, 5-Izkustvena doživetja narave in biodiverzitete, 6-Ribolov);
(2.1.2) Razvoj novih produktov (1-Alpski wellnes / selfness / retreat, 2-Advent v Bohinju (z in brez snega) in nišni produkt 3-Temno nebo);
Prilagoditev produkta pohodništva za toplejše zime brez snega, na jesen in pomlad ter njegova segmentacija z vidika zahtevnosti
Sprožilec (predpogoj):
Izvedena segmentacija poti.
Opis aktivnosti:
2.1.1.1.1 Pozicioniranje in urejanje tematskih in pohodniških poti v dolini in sredogorju kot motiva za prihod in aktivni oddih tudi pozimi, pomladi in jeseni. Osredotočamo se na območja, kjer izven poletja še obratujejo planinske koče.
2.1.1.1.2 Natančna segmentacija celotne pohodniške infrastrukture v destinaciji Bohinj z vidika zahtevnosti in dostopnosti v različnih letnih časih.
2.1.1.2 PLEZALIŠČA
Izbor in ureditev plezališč primernih za turistično rabo
V Bohinju je 16 plezališč z več kot 450 smeri, ki so pretežno srednje zahtevnosti.
Sprožilec (predpogoj):
Izkoristiti projekt Opremimo slovenska plezališča (OSP).
Izvedena segmentacija plezališč.
Opis aktivnosti:
2.1.1.2.1 Izbor in prioritizacija plezališč primernih za turistično rabo.
2.1.1.2.2 Ureditev lastniških in statusnih razmerij na vsaj 3 plezališčih.
2.1.1.2.3 Posodobitve opreme plezališč in ureditev izhodišč.
2.1.1.3 R KOLESARJENJE
Prilagoditev in pozicioniranje kolesarjenja za jesen in pomlad kot dopolnilnega produkta ter njegova segmentacija
Sprožilec (predpogoj):
Otvoritev kolesarske povezave Bled–Bohinj.
Opis aktivnosti:
2.1.1.3.1 Pozicioniranje produkta za treking kolesarjenje, kolesarjenje za družine in gorsko kolesarjenje kot dopolnilnega motiva prihoda in aktivnega oddiha izven poletja.
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023). Aktivnih vsaj 10 specializiranih ponudnikov v izvensezonskem obdobju.
3 urejena območja plezališč.
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023)
Aktivnih vsaj 5 specializiranih ponudnikov v
2.1.1.3.2 Komuniciranje režimov nove kolesarske poti BledBohinj.
2.1.1.3.3 Preveritev rabe kolesarske poti Bled-Bohinjska Bistrica za športne priprave-rolkanje.
2.1.1.3.4 Sodelovanje pri upravljanju kolesarske poti BledBohinj z DRSI in sosednjo občino Bled. izvensezonskem obdobju.
2.1.1 4 Kolesarske enoslednice
Ureditev 2 enoslednic na območju Kobla-Soriška planina ter na robnem območju Jelovice, ki sta že umeščeni v OPN
Sprožilec (predpogoj):
Opredelitev nosilca.
Opis aktivnosti:
2.1.1.4.1 Priprava izvedbenih načrtov in dogovori z lastniki in soglasodajalci.
2.1.1.4.2 Izvedba na terenu.
2.1.1.4.3 Vzpostavitev režimov in modela upravljanja ter vzdrževanja.
2.1.1.5 R Nadgradnja MICE produkta z osredotočenjem na »team building«, »incentives« in poslovna srečanja v obsegu okoli
200 oseb
Sprožilec (predpogoj):
Vzpostavitev MICE produktne skupine.
Opis aktivnosti:
2.1.1.5.1 Povezan in bolj ciljni pristop k pozicioniranju destinacije Bohinj kot MICE destinacije za kreativna in trajnostna poslovna srečanja (manjše poslovne skupine in dogodki, team-building, incentive in konference do 200 oseb).
2.1.1.5.2 Valorizacija in posodobitev celotne MICE ponudbe destinacije Bohinj.
2.1.1.6 R IZKUSTVENA DOŽIVETJA NARAVE IN BIODIVERZITETE
Dopolnjevanje »pomladanskega« produkta z doživetji narave v jeseni in pozimi, opolnomočenje ponudnikov in širjenje Festivala cvetja na druga območja BOJA
Opomba: Kulturna izkustvena doživetja so umeščena pod 3.1.1.
Sprožilec (predpogoj):
Motiviranje izvajalcev za celo leto.
Opis aktivnosti:
2.1.1.6.1 Nadaljnji razvoj in posodabljanje izkustvenih doživetij na temo botanike, ekosistemov, biotske pestrosti, opazovanja živali, razumevanja alpske ekologije, ozaveščanja o pomenu varovanja narave v vseh izvensezonskih mesecih.
2.1.1.6.2 Opolnomočenje ponudnikov.
2.1.1.6.3 Nadaljnja nadgradnja Festivala cvetja in vključevanje lokacij BOJA.
2.1.1.7 R RIBOLOV
Izboljšanje upravljanja, male infrastrukture in organizacija specializiranih dogodkov
Sprožilec (predpogoj):
Svetovni kongres muharjenja v BOJA
Opis aktivnosti:
2.1.1.7.1 Preveritev režimov in izboljšanje upravljanja produkta.
2.1.1.7.2 Nadgradnja manjše infrastrukture.
2.1.1.7.3 Organizacija podpornih dogodkov.
2 urejeni in legalni enoslednici.
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023) Aktivnih vsaj 7 specializiranih ponudnikov v izvensezonskem obdobju.
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023) Aktivnih vsaj 5 specializiranih ponudnikov v izvensezonskem obdobju.
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023) Aktivnih vsaj 5 specializiranih ponudnikov v izvensezonskem obdobju.
2.1.2 Razvoj novih produktov (1) KLIMATSKI ALPSKI WELL-BEING / SELFNESS / RETREAT, (2) ADVENT V BOHINJU (Z IN BREZ SNEGA), (3) TEMNO NEBO (angl. 'DARK SKY')
R Razvoj (s SJA) in uveljavitev novega strateškega produkta destinacije z izkoriščanjem naravnih značilnosti
Sprožilec (predpogoj):
Oblikovanje koncepta in standarda produkta na ravni Julijske Alpe
Opis aktivnosti:
2.1.2.1.1 Razvoj strateškega produkta alpskega well-beinga (koncept retreat-a v navdihujočem naravnem okolju in temelječega na naravnih faktorjih: čist zrak, čista voda, gozdovi), ki ponudi strokovno vodene in v skladu s pričakovanji tega trga strukturirane programe za daljše bivanje (npr. 5 do 7-dnevni programi), izven poletja. Okvirne segmentirane teme: joga, mindfullness, retreat, detox, lahko tudi programi medical wellnessa, ki nagovarjajo bolezni sodobnega časa (stres, slabo spanje, izgorelost ...), podprto s senzoričnimi doživetji in lokalno ponudbo.
2.1.2.1.2 Operacionalizacija – vzpostavitev ponudbe na ravni ponudnikov.
2.1.2.1.3 Uveljavitev novega produkta na trgu.
2.1.2.2 R ADVENT V BOHINJU (Z IN BREZ SNEGA)
Razvoj in uveljavitev novega dopolnilnega produkta na trgu, vključno s pokritjem drsališčem in drugo infrastrukturo »adventne dežele«" (Bohinjsko 5)
Sprožilec (predpogoj):
Pristop k razvoju produkta na temelju obstoječih iniciativ. Opis aktivnosti:
2.1.2.2.1 Pospešen razvoj produkta in programa doživljanja Adventa v dveh variantah - z in - brez snega. Bohinjski Advent naj temelji na razpršeni tradicionalni ponudbi, trajnostni okrasitvi in dogodkih po vaseh celotne destinacije in s središčno lokacijo zimske/adventne dežele v Bohinjski Bistrici. Advent postane motiv obiska v decembru in začetku januarja.
2.1.2.2.2 Nadgradnja podporne infrastrukture: pokritje osrednjega drsališče z zimsko/adventno deželo in stojnicami v Bohinjski Bistrici, trajnostna osvetlitev, ambientalna oprema, rekviziti.
2.1.2.2.3 Uveljavitev novega produkta na trgu.
2.1.2.3 R TEMNO NEBO (angl. 'DARK SKY')
Razvoj in uveljavitev kot nišnega produkta opazovanja nočnega neba.
povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023) Aktivnih vsaj 10 specializiranih ponudnikov (organizatorji doživetij/DMC, ponudniki nastanitev), v izvensezonskem obdobju.
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na 2023)
Opomba: Soriška Planina je v sosednji občini Železniki, vendar se z njo zaradi bližine in pomembnosti njene ponudbe za Bohinj produktno povezujemo.
2.1.3.1 Gorski center Vogel Sodoben in
11 Opazovanje zvezd (organizirane dejavnosti opazovanja nočnega neba, pogosto z uporabo teleskopov in strokovnega vodenja; Astrofotografija (programi ali tečaji za ljubitelje fotografije, ki se osredotočajo na fotografiranje nočnega neba, ozvezdij in galaksij; izobraževalne delavnice (izobraževanje o astronomiji, vesolju, svetlobnem onesnaženju in ohranjanju temnega neba); naravni parki temnega neba (območja z omejeno umetno osvetlitvijo, ki omogočajo najboljše pogoje za nočno opazovanje, ki vključujejo opazovalne platforme); povezava s produktom alpskega well-beinga (nočno opazovanje narave in zvezd pogosto povezujejo z dejavnostmi, kot so nočni pohodi, meditacije pod zvezdami ali umirjena doživetja na prostem) …
I Trajnostno, okoljsko in krajinsko urejen ter celoletno delujoč gorski center trajnostno delujoč celoletni gorski center.
Sprožilec (predpogoj):
Dogovor z lastnikom za pripravo celostnega krajinskookoljsko-mobilnostnega načrta za Vogel. Opis aktivnosti:
2.1.3.1.1 Vidiki, pomembni za destinacijo : 1) izdelava in uresničevanje mobilnostnega načrta za konice sezone, 2) posodabljanje obstoječe žičniške in turistične infrastrukture, 3) ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, 4) skrb za celostno podobo krajine (predlaga se izdelava krajinskega načrta), 5) okrepitev sodelovanja.
2.1.3 2 I Pokljuka Povezovanje Športnega centra, smučišča Viševnik, družinskega centra in ostalih deležnikov v celostno celoletno ponudbo ter bolj organizirano upravljanje parkirišč in tokov obiskovalcev.
Sprožilec (predpogoj):
Oblikovanje stalne skupine ključnih deležnikov za upravljanje Pokljuke, vključno z JZ TNP, ZGS in sosednjimi občinami.
Opis aktivnosti:
2.1.3.2.1 Vzpostavitev skupine ponudnikov /deležnikov za Pokljuko za enotno upravljanje območja in dogovarjanje režimov obiska.
2.1.3.2.2 Ohranjati zasneževanje tekaških prog in malih smučišč na Pokljuki - edini center z najbolj zanesljivo snežno odejo v destinaciji.
2.1.3.2.3 Vzdrževati letno in zimsko povezanost Pokljuke s shuttle prevozi z Bohinjem.
2.1.3.2.4 Vzpostaviti dogovor glede poenotenja režimov parkiranja na Rudnem polju.
2.1.3.2.5 Urediti parkirišča, režim parkiranja in celostno zunanjo podobo na Goreljku.
2.1.3.2.6 Zagotoviti zunanje javne sanitarije na več lokacijah na Pokljuki.
2.1.3.3 I Kobla outdoor center (perspektiva 2864)
Celoletni outdoor park za alpsko in turno smučanje, letno in zimsko sankanje in gorsko kolesarjenje ter druge primerne oblike aktivnosti in doživljanja narave
Sprožilec (predpogoj):
Priprava celovite idejne zasnove.
Opis aktivnosti:
2.1.3.3.1 Preveritev prostorskih, lastniških, finančnih in organizacijskih možnosti za nadaljevanje revitalizacije območja nekdanjega smučišča v celoletni outdoor park za alpsko in turno smučanje, zimsko in letno sankanje, gorsko kolesarjenje, vključno z usmeritvijo v poligone za učenje navedenih športov, testiranje opreme ter druge primerne aktivnosti.
2.1.3.3.2 Pridobitev zainteresiranega zasebnega vlagatelja ali skupine vlagateljev.
2.1.3.3.3 Fazno uresničevanje
2.1.3 4 I Polje outdoor center Večnamensko športno-rekreacijsko območje, prilagojeno tudi za »team buildinge«, piknike in družabne igre v naravi za skupine
Sprožilec (predpogoj):
Priprava nove celovite idejne zasnove.
Opis aktivnosti:
Bolj organizirano upravljanje tokov, infrastrukture in ponudbe mikro destinacije Pokljuka ob sodelovanju vseh deležnikov.
Revitaliziran center z zimsko in letno ponudbo outdoor športov
Revitalizirano in upravljano območje za športnodružabne aktivnosti v naravi v Spodnji dolini.
2.1.3.4.1 Hidrološke ureditve.
2.1.3.4.2 Zasnovati in z deležniki dogovoriti koncept celostne preureditve degradiranega območja skakalnic v celoletni park za športno-družabne aktivnosti v naravi.
2.1.3.4.3 Fazno izvajanje.
2.1 3 5 I Senožeta outdoor center Celoletno rekreacijsko območje v naravi za družine
Sprožilec (predpogoj): Priprava nove celovite idejne zasnove in OPPN. Opis aktivnosti:
2.1.3.5.1 Zasnovati koncept celostne ureditve (OPPN) in razjasniti interese lastnikov zemljišč in deležnikov (ŠD).
2.1.3.5.2 Fazno izvajanje.
2.1.4 Bele zime v Bohinju
Urejen, usmerjen in upravljan park za družine v Zgornji dolini.
Ohranjanje klasičnih zimskih outdoor produktov, Dobrave/Danica, Zima na Koprivniku in Gorjušah, turno smučanje
2.1.4.1 I Ohranjanje klasičnih zimskih outdoor produktov s spodbudami Občine za delovanje, nove tehnologije in zasneževanje na površinah, ki zadoščajo za ciljne skupine destinacije, dokler in kjer bo glede na podnebne spremembe smiselno
Sprožilec (predpogoj):
Promocija pravilnika – Zima v Bohinju
Opis aktivnosti:
2.1.4.1.1 Spodbude za delovanje in vlaganje malih zimskih centrov v zasneževalne sisteme, dokler in kjer je smiselno z vidika potreb ciljnih skupin destinacije in lokalnega prebivalstva. Bohinjske ciljne skupine so nezahtevni smučarji (alpski, tekači) in sankači (družine z manjšimi otroci, začetniki ipd.), zato zanje zadostujejo manjše zasnežene površine, kar je tudi bolj trajnostno z vidika rabe virov.
Premoščanje zelenih zim in prehodnih obdobij.
2.1.4.2
I Dobrave/Danica
Delno zasneževanje prog v tekaškem centru v Spodnji bohinjski dolini
Sprožilec (predpogoj):
Preveritev izvedljivosti in dogovor z lastniki zemljišč.
Opis aktivnosti:
2.1.4.1 Ureditev zasneževanja vsaj na 1 km tekaških prog, sicer urejanje območja za sankanje in tek na smučeh, kadar so ustrezne snežne razmere.
2.1.4.3 I Zima na Koprivniku in Gorjušah Ponovno vzpostaviti vlečnico na Koprivniku, v šoli Koprivnik urediti javne sanitarije in zagotoviti manjšo podporno infrastrukturo za Advent na Gorjušah
Sprožilec (predpogoj): Vzpostavitev projektne skupine za Koprivnik-Gorjuše.
Opis aktivnosti:
2.1.4.3.1 Koprivnik: Ponovna vzpostavitev mini vlečnice s sanitarijami in info točko v šoli.
2.1.4.3.2 Gorjuše: Urejanje tekaških prog kadar je sneg.
2.1.4.3.3 Gorjuše: Nakup opreme za organizacijo »Adventa na Gorjušah«
2.1.4.4 I Turno smučanje
Nadgradnja produkta z vidika večje prilagodljivosti na vremenske razmere, segmentacije, z usmerjanjem v vodene ture in učenje turnega smučanja in organizacijo turnosmučarskega festivala
Sprožilec (predpogoj): Prvi turno-smučarski festival.
1 km proge s sistemom zasneževanja na Dobravah.
Pristen in sonaravno urejen ambient za tradicionalno doživljanje zime in Adventa na Koprivniku in Gorjušah, za domačine in obiskovalce
Prispevek k povečanju nočitev v jeseni, zimi in pomladi (v okviru KPI + 200.000 v letu 2030 glede na
Opis aktivnosti:
2.1.4.4.1 Posodobitev produkta, na način, da se lahko bolj prožno prilagaja vremenskim razmeram.
2.1.4.4.2 Segmentacija produkta glede na zahtevnost.
2.1.4.4.3 Promocija vodenega turnega smučanja in učenja turnega smučanja.
2.1.4.4.4 Priprava in izvedba turno-smučarskega festivala (predpostavka: prvič 2025, nato vsako drugo leto). 2023).
Aktivni vsaj 3 specializirani ponudniki, ki aktivno delajo v tem produktnem segmentu.
2.2 U UPRAVLJANJE PREOBREMENJENIH OBMOČIJ, NOSILNE ZMOGLJIVOSTI
IN DEJAVNOSTI (POLETNA SEZONA)
Usmeritev upravljanja:
Vzpostavi se režime dostopa, upravljanja in izvajanja outdoor dejavnosti, ki sledijo i) ciljem razbremenjevanja Bohinjske jezerske sklede, ii) opredeljeni nosilni zmogljivosti posameznih območij/točk in iii) upravljavski strategiji destinacije (glej spodnjo karto).
Manjkajoče režime se dogovori v soglasju s KS in lastniki zemljišč.
Kjer potrebno in smiselno, se uredi dostopna infrastruktura ali vzpostavi nove poti za preusmerjanje obiska.
Zgostitvena območja bolje upravljamo, mirna območja varujemo in tja ne usmerjamo obiskovalcev.
Ukrep je tesno povezan s politiko mirujočega prometa, zato glej tudi steber Mobilnost in digitalizacija.
Ukrepi so razdeljeni v naslednje sklope:
(2.2.1) Operativno upravljanje in usmerjanje turističnih tokov v destinaciji;
(2.2.2) Upravljanje najbolj obremenjenih območij v destinaciji (1) BOHINJSKO JEZERO, (2) UKANC-VOGEL-SAVICA, (3) SOTESKE IN SLAPOVI, (4) TRIGLAV IN DOLINA SEDMERIH JEZER, (5) POKLJUKA–USKOVNICA–BOHINJSKE PLANINE, (6) SAVA BOHINJKA);
(2.2.3) Krožne tematske poti za (pre)usmerjanje obiska (Nova krožna tematsko-razgledna pot RIBČEV LAZ, nadgradnja POTI OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA in novi krožni tematski poti KOPRIVNIK–GORJUŠE in BOHINJSKA BISTRICA)
Slika 17: Strategija upravljanja obiska na kritičnih točkah destinacije Bohinj
Št. Projekt Rezultat
2.2.1 Operativno upravljanje in usmerjanje turističnih tokov v destinaciji
2.2.1.1 U Formalizirati sistem upravljanja turističnih tokov v destinaciji skladno z opredeljenimi usmeritvami (glej karta Strategija upravljanja obiska na kritičnih točkah) in nosilno zmogljivostjo
Sprožilec (predpogoj):
Pripraviti pregled stanja. Opis aktivnosti:
2.2.1.1.1 Vzpostaviti pregled nad stanjem upravljanja, obsegom obiska, upravljavci in režimi na najbolj obremenjenih točkah in poteh
2.2.1.1.2 Vzpostavitev protokolov za koordinacijo upravljanja tokov in opredelitev vloge posameznih deležnikov: OB, TB, policija, MIR, upravljavci cest in parkirišč, točk ogleda, ZGS, JZ TNP.
2 2.1.2 U Digitalizacija rezervacij, obiska in prometa na vseh ključnih podsistemih (atrakcije, parkirišča, kolesarske poti..) in njihova integracija na ravni destinacije za učinkovito načrtovanje, spremljanje in (pre) usmerjanje obiska
Sprožilec (predpogoj):
Digitalizacija na ravni BOJA in TNP.
Opis aktivnosti:
2.2.1.2.1 Spodbujanje vzpostavitve digitalnega monitoringa oz. on-line rezervacij (kjer smiselno) na vseh podsistemih dnevnega obiska, kjer ga še in je smiseln (npr. kolesarska pot Bled-Bohinj, slap Savica, Mostnica
Prehod iz ad hoc upravljanja v bolj načrtno in organizirano upravljanje s strani Turizma Bohinj kot DMO.
Izboljšanje uporabniške in doživljajske izkušnje obiskovalca. Izboljšanje pretočnosti in pritiskov na najvrednejše točke v destinaciji.
itd.); vse v sodelovanju s SJA in JZ TNP.
2.2.1.2.2 Integracija podsistemov na ravni destinacije ali SJA (kar bo racionalnejše in izvedljivo).
2.2.1.2.3 Zagotoviti uporabnikom prijazno platformo za načrtovanje poti in spremljanje zasedenosti, DMO-ju pa podlago za pravočasno in učinkovito ukrepanje.
2 2.1.3 U Nadgradnja režimov in urejanje lastniško-pravnih razmerij outdoor športov na obstoječih pohodniških poteh, tekaških progah, kolesarskih enoslednicah in drugih lokacijah outdoor športov
Sprožilec (predpogoj):
Izveden ukrep 2.2.1.1.
Opis aktivnosti:
2.2.1.3.1 Stalno izboljševanje režimov.
2.2.1.3.2 Določanje upravljavcev.
2.2.1.3.3 Ureditev lastniško pravnih razmerij.
2.2.1.3.4 Dogovoriti politiko pristojbin za uporabo zemljišč
2 2.1.4 U Lokalni terenski informatorji za ozaveščanje, usmerjanje in informiranje obiskovalcev na kraju samem, kjer so kritične točke zgostitve obiskovalcev
Sprožilec (predpogoj):
Pilotna izvedba.
Opis aktivnosti:
2.2.1.4.1 Vzpostavitev in usposobitev ekipe terenskih informatorjev. Oseben stik, hkrati pa večja prilagodljivost in odzivnost na situacije na terenu.
2.2.1.5 U Komunikacija režimov, rezervacijskih orodij in usmerjanje obiskovalcev za odgovoren in varen obisk narave, gora in kmetijskega prostora skozi komuniciranje in usposabljanje
Sprožilec (predpogoj):
Vzpostaviti sistem orodij, skupaj s SJA.
Opis aktivnosti:
2.2.1.5.1 Kontinuirano sporočanje pravil obiskovanja destinacije, dostopa do ključnih točk in priporočil o obnašanju in gibanju v kmetijskem in naravnem prostoru.
2.2.1.5.2 Spremeniti terminologijo komuniciranja glede na segmente posameznega produkta in raven zahtevnosti (npr. ločiti pohodništvo od gorništva/hoje v gore, ločiti cestno od gorskega kolesarjenja..).
2.2.1.5.3 Usposabljanje informatorjev v TIC-ih in receptorjev za boljše poznavanje razmer in svetovanje gostom
2.2.1.5.4 Dogovoriti verificiran lokalni kanal obveščanja o aktualnih vremenskih in drugih razmerah v destinaciji.
Sprožilec (predpogoj): Redni letni sestanek deležnikov.
Vzpostavljen sistem pravil rabe in okoljsko ter finančno vzdržnega modela upravljanja.
Učinkovito operativno upravljanje v konicah.
Manj nesreč, manj konfliktov. Sobivanje.
2.2.1.6 U Nadgraditi sistem odziva in upravljanja v kriznih razmerah za primer naravnih in drugih nesreč, v katere so vključeni gostje in dnevni obiskovalci Izboljšane kompetence za obvladovanje kriznih razmer v skupini obiskovalci in turisti.
Opis aktivnosti:
2.2.1.6.1 Krizni načrt s protokoli za upravljanje z obiskovalci v kriznih razmerah.
2.2.1.6.2 Dodatna specifična reševalna oprema.
2.2.1.6.3 Usposabljanje zaposlenih v DMO, informatorjev in deležnikov za delovanje v kriznih razmerah
2.2.2 Upravljanje najbolj obremenjenih območij v destinaciji 1-BOHINJSKO JEZERO, 2-UKANC-VOGEL-SAVICA, 3-SOTESKE IN SLAPOVI, 4-TRIGLAV IN DOLINA SEDMERIH JEZER, 5-POKLJUKAUSKOVNICA-BOHINJSKE PLANINE, 6-SAVA BOHINJKA
2 2.2.1 U Bohinjsko jezero Uresničevanje ukrepov iz Strategije trajnostnega razvoja
Ohranjanje prvinskosti
Stran
območja Bohinjskega jezera (Bohinjske jezerske sklede) 12 skladno z nosilno zmogljivostjo (NZ); prednostno posodobitev plovnega režima, razvoj modela usmerjanja kopalcev skladno z NZ in umirjanje prometa na državni cesti Ribčev Laz-Ukanc alpskega jezera.
Sprožilec (predpogoj): Pregled uresničenih in še načrtovanih ukrepov.
Opis aktivnosti:
2.2.2.1.1 Posodobitev odloka o plovbnem režimu, z zajemom novih vodnih športov (npr. foiling).
2.2.2.1.2 Fazno sprejemanje/spreminjanje odlokov za izvajanje ostalih dejavnosti v, na in ob jezeru (pr. sprehajanje psov, omejitev kopanja na določenih območjih..)
2.2.2.1.3 Krepitev komuniciranja in nadzora.
2.2.2.1.4 Pralnica čolnov.
2.2.2.1.5 Razvoj in testiranje modela za spremljanje in upravljanje števila kopalcev skladno z nosilno zmogljivostjo jezerske sklede.
2.2.2.1.6 Priprava strokovnih podlag in argumentov za umirjanje in zmanjševanje motornega prometa na državni cesti Ribčev Laz-Ukanc.
2 2.2.2 U Ukanc-Vogel-Savica Dogovor režimov dostopa, upravljavskih rešitev in uskladitev obsega turistične dejavnosti in infrastrukture s pogoji OPN in NZ za nastanitve (še zlasti kamp Zlatorog, območje Vogla) in obisk Savice.
Sprožilec (predpogoj):
Delovna skupina vseh deležnikov. Opis aktivnosti:
2.2.2.2.1 Vzpostavitev delovne skupine deležnikov za območje Ukanc-Savica (OB, TB, DRSI, Nadškofija, Kamp, Vogel, Alpinia, KS).
2.2.2.2.2 Dogovor o skupnih ciljih in modelu usmerjanja prometa in obiska na območju Ukanc-Vogel-Savica skladno z robnimi pogoji. Po potrebi preračun nosilne zmogljivosti za celotno območje.
2.2.2.2.3 Izvajanje režimov – vsak deležnik za svoje področje pristojnosti.
2.2.2.2.4 Nadzor vseh pristojnih služb.
2.2.2.3 U Soteske in slapovi
Jerečica (opredeliti NZ in režim za kanjoning), Grmečica (opredeliti NZ in režim za kanjoning, urediti razgledišče pod slapom), Ribnica (NZ), Mostnica in Savica (uvedba upravljanja skladno z opredeljeno NZ)
Sprožilec (predpogoj):
Motiviranje dogovor deležnikov za pristop.
Opis aktivnosti:
2.2.2.3.1 Opredeliti nosilno zmogljivost na slapovih in soteskah, kjer le ta še ni opredeljena. Na naravnih vrednotah v TNP to uredi JZ TNP, na ostalih območjih OB v sodelovanju z ZRSVN.
2.2.2.3.2 Zasnova režimov in uvedba ukrepov za upravljanje skladno z nosilno zmogljivostjo.
2.2.2.4 U Triglav in dolina Sedmerih jezer Opredelitev nosilne zmogljivosti in režima dostopa, testiranje možnih rešitev
Sprožilec (predpogoj): Strokovne podlage. Komuniciranje z javnostjo. Opis aktivnosti:
12 Strategija, januar 2021, ALOHAS in K&Z, d.o.o.
Umirjeno in prometnologistično urejeno območje, z višjo ravnjo kakovosti doživljanja, kot je v letu 2024.
Ohranjanje prvinskosti in izboljšanje kakovosti doživljanja slapov in sotesk v destinaciji.
Zagotavljanje varnosti obiskovalcev, kakovosti doživljanja in ohranjenosti naravne
2.2.2.4.1 Opredelitev nosilne zmogljivosti opravi JZ TNP. Prednostno za Triglav.
2.2.2.4.2 Oblikovanje možnih režimov in njihovo usklajevanje z deležniki (PD, PZS, ZRSVN, občinami..).
2.2.2.4.3 Testiranje.
2.2.2.4.4 Načrt za uveljavitev. vrednote.
2 2.2.5 U Pokljuka–Uskovnica–Bohinjske planine Umikanje motornega prometa obiskovalcev iz gozdnih cest.
Sprožilec (predpogoj):
Dogovor deležnikov.
Opis aktivnosti:
2.2.2.5.1 Opredelitev gozdnih cest, kjer se postopno umika promet osebnih vozil obiskovalcev in opcijsko nadomešča z organiziranimi prevozi iz doline.
2.2.2.5.2 Prednostno se novi režimi vzpostavijo na območju Uskovnice in planine Blato
2.2.2.6 U Sava Bohinjka Občasni monitoring obiska, po potrebi opredelitev NZ in režimov rabe ter dostopa
Sprožilec (predpogoj):
Prvi monitoring 1 leto po odprtju kolesarske poti Bled–Bohinj.
Opis aktivnosti:
2.2.2.6.1 Za plovbo po Savi je JZ TNP opredelil minimalni pretok, pri katerem je še mogoče izvajati plovbo, da ni ogrožena biodiverziteta reke, zato potreba po NZ v tem trenutku še ni izkazana.
2.2.2.6.2 Izvedba občasnega monitoringa obsega dejavnosti na reki.
2.2.2.6.3 Po potrebi zaostritev obstoječih ali uvedba novih plovnih režimov rabe ter dostopa za čolnarjenje, kopanje in ribolov.
Zagotavljanje normalnega izvajanja primarne gozdarske in kmetijske dejavnosti ter zmanjšanje pritiska motornih vozil na območju planin.
Zagotavljanje varnosti obiskovalcev, kakovosti doživljanja in ohranjenosti naravne vrednote.
2.2.3 Krožne tematske poti za (pre)usmerjanje obiska 1-Nova krožna tematsko-razgledna pot RIBČEV LAZ, 2- nadgradnja POTI OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA in novi krožni tematski poti 3-KOPRIVNIK–GORJUŠE in 4-BOHINJSKA BISTRICA
2 2.3.1 U Nova krožna tematsko-razgledna pot Ribčev Laz za usmerjanje izletnikov na območju Sv. Janez–Pod Skalco–Bellevue
Sprožilec (predpogoj):
Sonaravna idejna rešitev.
Opis aktivnosti:
2.2.3.1.1 Zasnova krožne poti ogleda z razgledno točko za usmeritev dnevnih izletnikov, ki se danes zgoščajo pri mostu ob Sv. Janezu. Uskladitev z OPPN-jem.
2.2.3.1.2 Dogovori z lastniki zemljišč in soglasja.
2.2.3.1.3 Izvedba, promocija in dogovor vzdrževanja poti.
Sprožilec (predpogoj):
Sonaravna idejna rešitev z navezavo na poti proti Savici, Stari Fužini in krožni poti v Ribčevem Lazu.
Opis aktivnosti:
Znižanje gneče na križišču z mostom pri sv. Janezu
2.2.3.2 U Pot okoli Bohinjskega jezera: izboljšanje urejenosti, interpretacije in prehodnosti poti v vseh letnih časih Urejenost, dostopnost in višja kakovost doživljanja Bohinjskega jezera kot osrednje naravne vrednote destinacije.
2.2.3.2.1 Večja vzdrževalna dela in popravila prehodov in urbane opreme (klopi, pomoli, table...) Odstranitev propadajoče opreme in signalizacije.
2.2.3.2.2 Redno pregledovanje prehodnosti in vzdrževanje poti.
2.2.3.2.3 Zasnova interpretacije in izvedba.
2.2.3.2.4 Zagotovitev dostopa v jezero za invalide.
2.2.3.2.5 Ureditev lastniških razmerij.
2.2.3.3 U Nova krožna tematska pot Koprivnik–Gorjuše z vključitvijo in ureditvijo ključnih točk dediščine na poti
Sprožilec (predpogoj):
Sonaravna idejna rešitev.
Opis aktivnosti:
2.2.3.3.1 Idejna zasnova povezave ključnih točk (Mlin na veter Koprivnik, Vodnikov razglednik ), lokalnih ponudnikov in kmetij na krožni poti. Ureditev izhodiščnih točk.
2.2.3.3.2 Soglasja in lastniška vprašanja.
2.2.3.3.3 Izvedba in promocija.
2.2.3.3.4 Vzdrževanje.
2.2.3.4 U Nova krožna tematska pot Bohinjska Bistrica z vključitvijo in ureditvijo ključnih točk dediščine na poti
Sprožilec (predpogoj):
Sonaravna idejna rešitev.
Opis aktivnosti:
2.2.3.4.1 Idejna programska zasnova nove poti z umestitvijo v prostor na način, da ponudi motiv za vsaj nekajurno doživetje. Pot poveže zelene ambiente, Muzej zgodovine Bohinja, vključno z Malim vojnim muzejem, Ajdovski Gradec in druge točke kulturne dediščine v okolici Bohinjske Bistrice.
2.2.3.4.2 Soglasja in lastništvo.
2.2.3.4.3 Izvedba in promocija.
2.2.3.4.4 Vzdrževanje.
Vzpostavitev motiva obiska in novega avtentičnega produkta za stacionarne goste.
Usmerjena razpršitev obiskovalcev po destinaciji.
Zadržanje stacionarnih obiskovalcev Bohinjske Bistrice v kraju bivanja. Zniževanje pritiska stacionarnih gostov na Bohinjsko jezero.
2.3 U-ZT KOMPETENČNI CENTER - ŠOLA ZA TRAJNOSTNI SKUPNOSTNI TURIZEM
Bohinj kot napredna in ambiciozna zelena destinacija nadaljuje in krepi delovanje na področju trajnostnega razvoja, širi spodbude za trajnostne projekte v zasebnem sektorju in vzpostavlja kompetenčni center za trajnostni skupnostni turizem Bohinj.
Št. Projekt Rezultat
Sprožilec (predpogoj):
2.3.1 U BOHINJ kot PREMIUM zelena destinacija Ohranitev najvišjega znaka zelene destinacije po Zeleni shemi slovenskega turizma.
Upravljanje platforme ZSST na regijski ravni/Julijske Alpe in sprostitev resursov na lokalni ravni. Proaktivnejša vloga zelenega koordinatorja.
Opis aktivnosti:
2.3.1.1 Okrepitev vloge zelenega koordinatorja v destinaciji (združevanje upravljanja ZSST platforme na regijski ravni in večja operativnost zelenega koordinatorja na lokalni)
2.3.1.2 Zasnovati učinkovit in poenoten sistem zbiranja in spremljanja zelenih in vseh drugih kazalnikov v destinacije. Poenotenje kazalnikov med strategijami in zbiranje na enem mestu. Komuniciranje dosežkov. Spremljati razvoj ZSST na STO.
2.3.1.3 Premik k ukrepanju (letne zelene akcije) in usmerjanju ponudnikov.
2.3.1.4 Izračun ogljičnega odtisa destinacije z vidika turizma.
2.3.2 U FIRST MILE Spodbude za trajnostno preobrazbo turističnega gospodarstva
Sprožilec (predpogoj): Priprava sheme na podlagi izkušenj projekta FIRST MILE.
Opis aktivnosti:
2.3.2.1 Zasnova destinacijske sheme spodbud First mile za uvajanje konkretnih trajnostnih ukrepov v turistična podjetja.
Prehod iz ad hoc upravljanja v bolj načrtno in organizirano upravljanje s strani Turizma Bohinj kot DMO.
2.3.2.2 Spodbujanje in pomoč podjetjem pri uvajanju zelenih znakov in trajnostnih rešitev v obratih turističnih ponudnikov (nastanitve, gostinstvo, agencije, prevozi, atrakcije..).
2.3.3 U Akademija Bohinj/SJA kot kompetenčni center za trajnostni skupnostni turizem Bohinj
Hibridno usposabljanje za nove in obstoječe ponudnike in zaposlene v DMO-a
Sprožilec (predpogoj):
Pristop k zasnovi on-line izobraževalnega modula.
Opis aktivnosti:
2.3.3.1 Razvoj hibridnega programa usposabljanja obstoječih kadrov v DMO, pri ponudnikih in vseh, ki na novo vstopajo v turizem za lokalno odličnost in pripadnost.
2.3.3.2 Študija izvedljivosti z načrtom za vzpostavitev kompetenčnega centra.
2 3.4
U Center za raziskovanje alpske biodiverzitete Študija izvedljivosti
Sprožilec (predpogoj):
Pristop k zasnovi.
Opis aktivnosti:
2.3.4.1 Preveriti tržni potencial in finančno vzdržnost tovrstnega centra, prostorske možnosti in lastništvo za različne prostorske lokacije (npr. Zoisova domačija).
2.4 U-I OKOLJSKO, ENERGETSKO in PODNEBNO ODPORNEJŠA
INFRASTRUKURA IN DESTINACIJA
Izboljšanje storitev za odlično izkušnjo gosta. 50 % vseh zaposlenih v turističnem gospodarstvu deležno vsaj enega destinacijskega usposabljanja, 100 % vsi novi ponudniki in investitorji. Cca 30/leto.
Pripravljeni projekti za prihodnost.
Izvedba konkretnih zelenih ukrepov na ravni ponudnikov in upravljavcev javnih služb, da zmanjšamo porabo virov in emisije v okolje ter tveganje neizpolnitve zelenih obljub našim gostom. Optimizacija in nadgradnja okoljske in energetske infrastrukture, kjer so prenizke zmogljivosti glede na potrebe, še zlasti v konicah sezone. Prihodnje načrtovanje turizma skladno z zmogljivostjo infrastrukture, naravnimi pogoji, prostorom in skupnosti.
Št. Projekt Rezultat
Sprožilec (predpogoj):
2 4.1 U Bohinj kot energetsko neodvisna destinacija Ohranitev najvišjega znaka zelene destinacije po Zeleni shemi slovenskega turizma.
Preveritev ravni energetske samooskrbe destinacije/občine. Opis aktivnosti:
2.4.1.1 Usmerjanje turističnih obratov za priklope na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, uporabo lesne biomase, uvajanje energetsko učinkovitih tehnoloških rešitev.
2.4.1.2 Pilotni skupnostni energetski projekti in akcije destinacije kot na primer: vsi kupujemo zeleno energijo, skupna vlaganja bohinjskega turističnega gospodarstva v elektrarne na OVE v/izven Bohinja, študija izvedljivosti energetskih projektov prihodnosti (npr. Green power hub)
2 4.2 U Bohinj kot destinacija z manj odpadkov in njihovimi sledmi v naravi Zmanjšanje količin zbranih in odloženih odpadkov iz turističnega gospodarstva in turističnega obiska
Sprožilec (predpogoj):
Nabor priporočil in usposabljanja po izhodiščih krožnega delovanja in občine brez odpadka (Zero waste občina)
Opis aktivnosti:
2.4.2.1 Nabor priporočil za Režijski obrat, turistične ponudnike in obiskovalce za zmanjšanje količin odpadkov, še zlasti embalaže, zavržene hrane, plastike za enkratno uporabo in uvajanje načel krožnega gospodarstva (naravni
materiali, dolgotrajna raba, obnova, ponovna uporaba, dogovor destinacije o neuporabi plastenk in rabi vode iz pipe...).
2.4.2.2 Okrepitev službe režijskega obrata na področju ravnanja z odpadki.
2.4.2.3 Usposabljanja za turistične ponudnike in organizatorje dogodkov (povezava na projekt First mile).
2.4.2.4 Tehnološka posodobitev sistema zbiranja - zmanjševanje obsega posod na terenu, potopni in digitalizirani eko otoki s karticami za spremljanje obsega odpadkov.
2.4.2.5 Mreža pitnikov – širitev mreže in vzdrževanje
2.4.3 I Čistilna naprava Bohinj: tehnološka optimizacija in nadgradnja ČN omogoča z OPN opredeljen razvoj in ustrezno raven čiščenja odpadnih voda tudi v konicah.
Sprožilec (predpogoj): Pridobitev virov financiranja. Opis aktivnosti:
2.4.3.1 Tehnološka optimizacija za povečanje kapacitet in boljšo učinkovitost čiščenja odpadnih voda v sezoni in možnost priklopa z OPN še načrtovanih novih objektov.
2.4.3.2 Obvezni priklopi na kanalizacijsko omrežje (kjer obstaja), za objekte, ki se ukvarjajo s turizmom.
2.4.4 I Čiščenje odpadnih voda v zaledju Bohinjskega jezera: na Voglu, Uskovnici, Pokljuki in ob planinskih kočah (zasebne naložbe)
Sprožilec (predpogoj): Dogovor z deležniki.
Opis aktivnosti:
2.4.4.1 Priprava idejnih in tehnoloških rešitev za večja območja brez urejene odvodnje in čiščenja odpadnih voda, skupaj z lastniki/investitorji.
2.4.4.2 Izpolnjevanje pogojev Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v RS (Vlada RS, september 2020) za vodoprispevno občutljiva ali vodovarstvena območja
Zmanjšanje tveganja za onesnaževanje vodnih virov in Bohinjskega jezera.
2.4.5
Sprožilec (predpogoj): Izvedba vrtine.
Opis aktivnosti:
2.4.5.1 Ozaveščanje ponudnikov in gostov za skrbno rabo vode
Zagotavljanje zadostne in kakovostne oskrbe z vodo Prilagajanje podnebnim spremembam in nihanjem sezone.
2.4.5.2 Načrtovanje vrtine in vodohrana za vodoskrbo v največjih obremenitvah v poletnem času na območju Stara FužinaSpodnja dolina-Bohinjska Bistrica-Lepence.
6.3 STEBER 03: Prostor in ljudje (identiteta)
KAJ: SKUPNOSTNI TURIZEM
za uravnoteženje turizma s socialno zmogljivostjo krajev in prebivalcev občine.
ZAKAJ: Strateško upravljanje prostora, ohranjanje ravnotežja med turizmom in lokalno skupnostjo ter varovanje avtentične identitete Bohinja so ključni dejavniki vrednosti destinacije, tako za skupnost kot za turizem. V okviru tega stebra vzpostavljamo mehanizme za obvladovanje rasti obsega turističnih kapacitet, spodbujamo trajnostno in kakovostno prenovo obstoječih nastanitev ter urbanistično urejamo ključna območja, kot so Bohinjska Bistrica, Ribčev Laz in Ukanc, s poudarkom na celostni prostorski urejenosti in upravljanju tokov. Želimo, da turizem ne povzroča dodatnih pritiskov,
ampak da prispeva k bolj vzdržnemu bivanju in ohranjanju krajine.
PODROČJA: Identiteta prostora, OPN, nastanitve, urejanje prostora destinacije, kulturna dediščina, vaško življenje, vključevanje lokalne skupnosti
PRIKAZ RAZVOJNEGA CILJA, KPI-jev, 4 UKREPOV in PREGLED PROJEKTOV
Slika 18: Shematski prikaz Stebra 3: Prostor in ljudje (identiteta)
PREDSTAVITEV PROJEKTOV PO UKREPIH:
3.1 R AVTENTIČNI PRODUKTI KULTURE in DOGODKI Z DOMAČINI PO KRAJIH
Prek razvoja oziroma nadgradnje avtentičnih doživetij, prireditev in kulture krepimo identiteto Bohinja, ohranjamo izročilo, negujemo ponos med domačini in pomembno prispevamo k večji pristnosti izkušnje obiskovalca. Pri tem se osredotočamo na krepitev vsebin izven poletja.
Št. Projekt Rezultat
3.1.1 Nova izkustvena doživetja kulture in kulturne krajine, ki še zlasti v času izven sezone dopolnjujejo destinacijsko identiteto, dediščino in obstoječo kulturno infrastrukturo ter so primerni za deževno vreme (Bohinjsko 6)
Sprožilec (predpogoj): Produktna skupina za kulturo.
Opis aktivnosti:
5.1.1.1 Razvoj pristnih doživetij z vključevanjem kulture, zgodovine, zgodb, snovne in nesnovne kulturne dediščine, identitete prostora, arhitekture in kulturne krajine. V povezavi z izkustvenimi doživetji BOHINJSKO. Primanjkljaj na temah: Triglav in srčni možje, 1. svetovna vojna, železarstvo in kulturna krajina z značilno
Povprečna prodajna cena doživetja 70 EUR+/osebo.
arhitekturno tipologijo, produkti za dež (npr. retreat ob branju - kriminalke - Agatha Christie).
3.1.2 Centralizacija upravljanja destinacijskih dogodkov in vodenje politike prireditev, ki sledi trajnostnemu, ambientalnemu in festivalskemu formatu (osredotočanje na dogodke do 200 oseb) ter razpršitvi dogodkov po vaseh
Sprožilec (predpogoj): Analiza vrednotenja dogodkov in nov portfelj s strategijo in koledarjem dogodkov ter festivalov destinacije.
Opis aktivnosti:
3.1.2.1 Prenos upravljanja dogodkov na destinacijsko ravenTurizem Bohinj.
3.1.2.2 Vodenje politike dogodkov: ohranjamo avtentičnost tradicionalnih prireditev (Vasovanje, Kmečka ohcet, Kravji bal, Otepovci), novodobne preverimo, preoblikujemo ali opustimo (Alpski večer, Bohinjska noč, novoletne prireditve..), vse pa kakovostno in trajnostno nadgradimo oz. smiselno povežemo s produkti (npr. Advent v Bohinju). Prevladujoč format dogodkov je festivalski, do 200 oseb na dogodek. Posebna pozornost se posveča načrtovanju dogodkov, da z njimi pokrijemo vse segmente obiskovalcev in prebivalcev (tudi otroke), se časovno prilagodimo dnevni dinamiki stacionarnih obiskovalcev (sproščeni dogodki za večerno življenje) ter hkrati zmanjšamo odvisnost od vremena (dogodki »pod streho«). Dogodke se smiselno dopolnjuje z drugimi vsebinami: s kulinariko, umetnostjo, animacijo ali varstvom za otroke in podobno Dogodke tudi bolj razpršimo po krajih. Več vključujemo obstoječe lokacije, organizatorje dogodkov in lokalna društva. Vsi dogodki so trajnostni – brez plastike za enkratno uporabo, z organiziranim javnim prevozom in podobno. Dogodki so namenjeni tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom; se ne ločujejo.
Bohinjski dogodki doživljajsko dopolnjujejo vsakdan naših gostov. Izstopajo po svoji izvirnosti, a so hkrati prepoznani kot pristni, poudarjajo raznolikost ambientov, vrednote skupnosti in so prostor mreženja med domačini in gosti.
3.1.3
Bohinjski produktni festivali
Kakovostni večdnevni tematski dogodki izven poletne sezone
Sprožilec (predpogoj):
Produktna skupina za dogodke.
Opis aktivnosti:
3.1.3.1 Razvoj novih festivalov: Fotografski (jeseni), Turnosmučarski (pozimi).
3.1.3.2 Posodabljanje in konceptualno nadgrajevanje obstoječih festivalov: Festival cvetja, Pohodniški festival, poletni festivali Glasbeno poletje v Bohinju/Bistrica Fest, nadgradnja Kravjega bala v festival
3.1.4 Bohinjski muzeji
Muzejske kavarne in trgovine, posodabljanje razstav in krožna muzejska tura
Sprožilec (predpogoj):
Priprava zasnov za ureditve.
Opis aktivnosti:
3.1.4.1 Posodobitve bohinjskih muzejev:
3.1.4.1.1 Oplenova hiša pod Studorjem – muzej bivalne kulture na začetku 20. stoletja: muzejska kavarna/trgovina;
3.1.4.1.2 Planšarski muzej - muzej sirarstva in planšarstva: posodobitev stalne razstave;
3.1.4.1.3 Muzejska zbirka Historia Bohinj v Bohinjski Bistrici: muzejska kavarna/trgovinica.
3.1.4.2 Skupni produkt: krožna pot z izkustvenimi doživetji po 3 muzejih.
3.1.5 Profesionalizacija delovnega mesta lokalnega koordinatorja kulture in dogodkov (manager kulture in dogodkov)
Sprožilec (predpogoj):
Sistemizacija delovnega mesta.
Opis aktivnosti:
Bohinj se pozicionira tudi kot destinacija s tematskimi festivalskimi dogodki.
Posodobljene vse muzejske zbirke, s privlačnimi programi tudi za tuje goste, v lepem in deževnem vremenu.
Uveljavljen manager lokalne kulture in identitete. Lokalna kultura zagotavlja
3.1.5.1 Odprtje delovnega mesta in zagotovitev financiranja lokalnega managerja v kulturi, z namenom ohranjanja bohinjskega izročila, običajev in povezovanja ljubiteljske kulture s turizmom ter organizacije kakovostnih kulturnih dogodkov.
3.2 U NASTANITVE IN VEČJE NALOŽBE
(usmerjanje in obvladovanje)
ohranjanje pristnosti turistične ponudbe.
Obstoječi pritiski na kakovost bivanja stalnega prebivalstva in javna infrastruktura ne preneseta nadaljnje rasti obsega dnevnega obiska poleti kot tudi ne bistvenega povečevanja obsega nastanitvenih zmogljivosti.
Splošna usmeritev:
Umirjanje obsega širjenja nastanitev do max razmerja 1:2 (1 prebivalec – 2 ležišči v občini), t.j. max 10.800 ležišč.
Razvoj se predlaga zgolj v segmentu: i) nadomestni hoteli, ii) družinski hoteli in penzioni in iii) turistične in izletniške kmetije, in iv) revitalizacija opuščenih turističnih objektov ali v) prestrukturiranje obstoječih obratov nižjih kategorij v navedene tipe (npr. iz počitniških domov/ apartmajskih hiš/hostlov v družinske penzione), ki celoletno obratujejo, sodijo v višje kategorije (prednostno 4*) in ponujajo hrano (polpenzion).
Obstoječe nastanitve spodbujamo k prenovam, ki bodo kakovostne, trajnostne in oblikovano skladne z lokalno identiteto ter dvignile kakovost nastanitve, odličnost storitev in pridobile trajnostne znake kakovosti.
Št. Projekt Rezultat
3.2.1 Nastanitve
Obvladovanje širjenja obsega nastanitev, spodbujanje kakovostnih prenov in njihovega prestrukturiranja v višje kategorije, razvoj dopolnilne ponudbe, izvedbe trajnostnega prehoda in kakovostnega posodabljanja
Sprožilec (predpogoj): Jasna komunikacija.
Opis aktivnosti:
3.2.1.1 Uveljavljanje splošne usmeritve v občinske odloke in druge akte: OPN, pravilnike o sofinanciranju določenih dejavnosti.
3.2.1.2 Informiranje deležnikov skladno z navedeno usmeritvijo. Prednostno usmerjanje lastnikov in investitorjev v kakovostne prenove obstoječih nastanitev, v prenove neaktivnih hotelov, v urejanje turističnih in izletniških kmetij in nadgradnjo apartmajskih objektov/gostiln v penzione in družinske hotele.
3 2.2 Smernice in priporočila za prenove turističnih nastanitev in gostinskih obratov in hortikulturno urejanje zunanjih površin turističnih objektov
Sprožilec (predpogoj):
Zasnova priročnika.
Opis aktivnosti:
3.2.2.1 Priprava destinacijskega priročnika: mednarodni kakovostni standardi, skladnost z identiteto, lokalno arhitekturo in vegetacijo Bohinja, priporočeni zeleni in energetski standardi.
3.2.2.2 Priporočila glede gradnje in umeščanja bazenov v in ob namestitvene objekte.
3.2 3 Priprava obstoječih sobodajalcev na spremembe Zakona o gostinstvu
Sprožilec (predpogoj):
Sprejem novega Zakona o gostinstvu.
Opis aktivnosti:
3.2.3.1 Opredelitev Občine do novih pristojnosti, ki jih predvideva osnutek novega Zakona (npr. dolžina obratovanja sobodajalcev)
Leta 2030 ne presežemo razmerja 1 prebivalec : 2 postelji, merjeno na ravni občine. Izboljša se struktura ležišč v prid celoletnim ležiščem s ponudbo hrane.
Dvig obsega ponudbe v segmentu ****, zmanjšanje ponudbe v segmentu ** in manj.
Povečan vpliv na obseg in kakovost sobodajalstva.
3.2.3.2 Predstavljanje novosti ponudnikom za prilagoditev novim določbam.
3.2.4 Povečanje nadzora nad nastanitvami z vidika kategorizacije, dovoljenj in prijav gostov
Sprožilec (predpogoj):
Vzorčne prijave na inšpekcije.
Opis aktivnosti:
3.2.4.1 Okrepitev nadzora nad plačilom TT.
3.2.4.2 Vzorčne inšpekcijske prijave neskladnih praks in namenskih rab z OPN oz. upravnimi odločbami, kategorizacije in prijav gostov.
3.3 R/U
Zmanjšanje sive ekonomije v skupini nastanitvenih obratov.
OHRANJANJE IDENTITETE PROSTORA in PREPOZNAVNIH IKON
DESTINACIJE
Temeljni kapital Bohinja je njegova identiteta in krajinska podoba prostora ter ohranjena snovna dediščina. Z ozaveščanjem in konkretnimi projekti za ohranitev prepoznavnih elementov in ikon destinacije nagovarjamo tako skupnost kot obiskovalce.
Št. Projekt Rezultat
3.3.1 Bohinjske planine Ozavestiti goste in deležnike o vrednosti, pomenu in vlogi planin za identiteto in krajinsko podobo Bohinja (Bohinjsko 7)
Sprožilec (predpogoj): Projektna skupina za planine.
Opis aktivnosti:
3.3.1.1 Vsaj eno leto tematsko posvetimo planinamkomunikacijsko, z dogodki, posveti, dokumentiranjem in raziskavami.
Sprožilec (predpogoj): Projektna skupina za planine.
Opis aktivnosti:
Turizem pomaga ohranjati žive bohinjske planine in njihovo primarno kmetijsko funkcijo.
3.3.2 Bohinjske planine kot izkustveno doživetje (Bohinjsko 8) Turizem pomaga ohranjati žive bohinjske planine in njihovo primarno kmetijsko funkcijo.
3.3.2.1 Spodbujanje agencij in deležnikov k oblikovanju izkustvenih doživetij planšarske kulinarike, planšarskega življenja, sirarstva in spoznavanja stavbne dediščine.
Sprožilec (predpogoj):
3.3.3 Srednja vas: kandidatura za Gorniško vas Srednja vas kot članica Gorniških vasi zasleduje trajnostni model razvoja alpskih vasi.
Predstavitev koncepta Gorniških vasi in organizacija ekskurzije za vaščane v katero od gorniških vasi
Opis aktivnosti:
Srednja vas kot osrednje naselje Zgornje bohinjske doline, z ohranjeno podobo, močnim kmetijstvom, PD, kočami in zaledjem v Triglavskem pogorju ima potencial, da se trajnostno razvija po konceptu gorniških vasi (nem. 'Bergsteigerdorf').
3.3.3.1 Preveri se interes v KS, med deležniki in prebivalci.
3.3.3.2 V primeru pozitivne podpore se pristopi h kandidaturi.
3.3.4 Gorjuške pipe
Testirati različne pristope za ohranitev tradicije izdelave pip skozi turizem (Bohinjsko 9)
Sprožilec (predpogoj): Zasnova projekta.
Opis aktivnosti:
Gorjuške pipe in njihova izdelava je prepoznana in vpisana v register slovenske nepremične dediščine, žal pa izumira. Nekdaj je pipe izdelovalo 19 družin, danes le še 1.
3.3.4.1 Preveriti možnost kako lahko turizem prispeva k ohranitvi tradicionalnega znanja (npr. vključitve izdelavo pip v turistično doživetje, mednarodni simpozij, delavnice za oblikovalce, šole...).
3.3.4.2 Pipe narediti vidne - umetniško obeležje ali virtualni muzej gorjuških pip oz. druga trajnejša oblika prezentacije v vasi ali na spletu.
Rokodelska veščina izdelave gorjuških pip s pomočjo turizma še živi.
3.4 I CELOSTNE PROSTORSKE UREDITVE (SREDIŠČ)
Prostorska urejenost središč, pomembnih ambientov in območij, kjer se zadržujejo obiskovalci oziroma prihaja do zgostitev, je eden največjih izzivov Bohinja. Urejanje centrov in infrastrukture naj se prilagaja večfunkcionalni rabi prostora (za domačine in turizem) ter različnim ciljnim skupinam (tudi osebam z ovirami, starejši, otroci ...).
V ta ukrep umeščamo – poleg splošnega urejanja in vzdrževanja javnih odprtih površin – tri investicijsko najzahtevnejše projekte celostnih ureditev območij: (1) središča Bohinjske Bistrice, (2) širše območje Ribčev Laz–Jezernica–Pod Skalco in (3) širše območje Ukanca (vključno z umirjanjem prometa).
Št. Projekt Rezultat
3.4.1 Bohinjska Bistrica, središče
Urbanistično-prometna ureditev in ozelenitev, ki bolje poudarja turistični karakter naselja in destinacije
3.4.1.1 Urbanistična ureditev središča od železniške postaje do središča, posameznih karejev in zelenih površin, vse z vidika večnamenskosti za potrebe javnih, oskrbnih in turističnih dejavnosti.
3 4.2 Širše območje Ribčev Laz–Jezernica–Pod Skalco Urbanistična sonaravna ureditev (občinski del, državni del –urejanje državne ceste in območje zasebnih zemljišč)
Sprožilec (predpogoj): Dogovor z Nadškofijo in DRSI.
Opis aktivnosti:
3.4.2.1 Celostna in sonaravna ureditev, vključno z umiritvijo prometa na območju 1) med Cerkvijo sv. Janeza Krstnika in mostom in 2) na območju Pod Skalco, vse skladno z OPPN. Glej tudi krožna pot ogleda (steber 2, 2.2.3.1).
3.4.3 Širše območje Ukanca
Celostna sonaravna prometno-urbanistična ureditev skladno z dogovorjenimi režimi umirjanja prometa in določenimi maksimalnimi zmogljivostmi lokacij
Sprožilec (predpogoj):
Dogovor glede mirujočega prometa za potrebe Vogla.
Opis aktivnosti:
3.4.3.1 Ureditev osrednjega parkirišča, prenova in nov režim dostopne ceste v Ukanc v smislu umirjanja prometa, ureditev javnih zelenih površin ter celostna prenova usmerjevalne in urbane opreme na območju.
3 4.4 Splošno urejanje in vzdrževanje javnih odprtih površin v destinaciji Bohinj
Dvigniti standard urejenosti zelenih površin in ulic
Sprožilec (predpogoj):
Usposabljanje osebja režijskega obrata.
Opis aktivnosti:
3.4.4.1 Povečati frekvenco in odzivnost čiščenja javnih površin, praznjenja smetnjakov, urejanja zelenic in vzdrževanja sprehajalnih poti.
3.4.5 Javne sanitarije
Kakovostne, zadostne in vzdrževane na vseh točkah koncentracije obiska in večjih parkiriščih
Sprožilec (predpogoj):
Pregled stanja in potreb po javnih sanitarijah.
Opis aktivnosti:
Bohinjska Bistrica dobi privlačnejšo zunanjo podobo alpskega občinskega in turističnega središča.
Urejen glavni vstopni ambient v ožje območje Bohinjskega jezera v Ribčevem Lazu omogoča bolj umirjeno, usmerjeno in varno doživljanje najprepoznavnej ših ikon Bohinja.
Ukanc postane umirjeno in urejeno območje brez motornih vozil enodnevnih obiskovalcev.
Čiste in vzdrževane odprte površine. Podoba urejene in skrbne destinacije.
Vsako naselje z dnevnim obiskom, vsako parkirišče z nad 50 parkirnimi mesti oz. vsaka
3.4.5.1 Povečati gostoto, obseg in kakovost javnih stranišč na celotnem območju destinacije. Nadomeščanje plastičnih wc-jev z lesenimi ekološkimi toaletnimi enotami oziroma kjer možno trajnimi rešitvami.
6.4 STEBER 04: Mobilnost in digitalizacija
točka ogleda ima javni WC.
KAJ: TRAJNOSTNA MOBILNOST in DIGITALIZACIJA
z rabo umetne inteligence umirja promet in znižuje ogljični odtis turizma.
ZAKAJ: Nadaljnja gradnja učinkovitega modela in ponudbe raznolikih oblik trajnostne mobilnosti predstavlja temeljni steber razvoja destinacije Bohinj Temelji na načelih združenja Alpine Pearls in celostne prometne strategije občine. Prometni režimi na dostopnih cestah in območjih zgostitve ter politika mirujočega prometa bosta ob razvoju ponudbe mehkih oblik mobilnosti glavna inštrumenta umirjanja prometa v destinaciji in njenega prehoda v trajnostni in finančno vzdržen mobilnostni sistem.
PRIKAZ RAZVOJNEGA CILJA, KPI-jev, 4 UKREPOV in PREGLED PROJEKTOV PREDSTAVITEV PROJEKTOV PO UKREPIH
Slika 31: Shematski prikaz Stebra 4: Mobilnost in digitalizacija
PREDSTAVITEV PROJEKTOV PO UKREPIH
4.1 R
ŠIRITEV ZMOGLJIVOSTI, POVEZLJIVOSTI, RAZNOLIKOSTI in UPORABE JAVNEGA PREVOZA, TUDI ZA DOMAČINE
Širitev zmogljivosti, povezljivosti, raznolikosti in uporabe javnega prevoza ostaja ena temeljnih prioritet Bohinja tudi v novem strateškem obdobju, tako za obiskovalce kot v temeljih za domačine. Delo poteka tako na povečanju zmogljivosti javnega potniškega prometa kot na posodabljanju in krepitvi sezonskih prevozov in oblik mikro mobilnosti, meddestinacijskemu povezovanju na območju Julijskih Alp, vitalnega pomena pa je tudi povečanje zmogljivosti in povezljivosti vlakov Bohinjske proge. Št. Projekt Rezultat
4.1.1 Državni JPP (javni potniški promet)
Povečanje zmogljivosti in hitrosti javnega avtobusnega prevoza do in v destinaciji
Sprožilec (predpogoj):
Vzpostavljen reden in operativni dialog z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) in Slovenskimi železnicami.
Opis aktivnosti:
4.1.1.1 V času sezone in ob vikendih nujno podvojiti zmogljivost in frekvenco JPP na relaciji Ljubljana-Kranj-Bohinj, da bo JPP odgovoril na strategijo Bohinja in povečano povpraševanje. Proučiti smiselnost uvedba hitre linije Ljubljana-(letališče Brnik/Železniška postaja Lesce)Bohinj.
Podvojitev frekvenc glede na stanje 2023. Več prepeljanih potnikov z JPP v Bohinj.
4.1.2
Mobilnostni sistem Bohinj
Posodobitev sistema, krepitev kapacitet destinacijskih sezonskih prevozov, prilagajanje povpraševanju in potrebam lokalnega prebivalstva. Mobilnostni sistem smiselno in frekventno med seboj povezuje ključne turistične in mobilnostne točke kot tudi naselja v občini.
Sprožilec (predpogoj):
Posodobitev sistema pod 4.2.1.
Opis aktivnosti:
4.1.2.1 Obstoječe linije in obseg se vsako leto razvija glede na povpraševanje, premike parkirišč in podaljševanje sezone.
4.1.2.2 Okrepiti zimske prevoze: smer Gorjuše-Pokljuka in Soriška planina. S tem se vse bolj približujemo tudi potrebi lokalnih prebivalcev po celoletni in ne le sezonski podpori.
4.1.3 Med-destinacijsko povezovanje sezonskih prevozov in sistemov v SJA
Sprožilec (predpogoj): Dogovor med destinacijami
Opis aktivnosti:
4.1.3.1 Usklajevanje modelov in povezav lokalnih »shuttle« prevozov s sosednjimi destinacijami Bled, Gorje, Radovljica, Tolmin in Železniki:
1. Bohinj-Pokljuka-Gorje/Vintgar-Bled-ŽP Bled/Lesce; 2. Bohinj-Soriška planina-Škofja Loka
3. Bohinj-dolina Soče-smer Italija.
Sprožilec (predpogoj):
Pridobitev zainteresiranih partnerjev za prevoze.
Podvojitev potnikov na lokalnem mobilnostnem sistemu glede na 2023.
Zmanjšanje migracije turistov SJA med destinacijami z osebnimi vozili.
4.1.4 Prevozi na klic z e-kombiji in e-vozili za prebivalce in goste Podvojitev potnikov na lokalnem mobilnostnem
Opis aktivnosti:
2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
4.1.4.1 Vzpostavitev, razvoj poslovnega modela in širitev lokalnega sistema prevozov na klic (prednostno e-kombiji) za čas izven sezone in dopolnitev v sezoni.
4.1.5 Bohinjska proga
Povečanje zmogljivosti, kakovosti in povezljivosti vlakov.
Sprožilec (predpogoj):
Prenova proge.
Opis aktivnosti:
4.1.5.1 Krepitev frekvenc in zmogljivosti za potnike, kolesa in avtomobile.
4.1.5.2 Posodobitev vlakov.
4.1.5.3 Vključevanje proge v produkte npr. EPK GO!2025
sistemu glede na 2023.
Več prepeljanih potnikov, vozil in koles z železnico glede na 2023.
4.2 U STABILEN IN DIGITALNO PODPRT MODEL UPRAVLJANJA MOBILNOSTI IN USMERJANJA OBISKA
Nujen predpogoj učinkovitega modela trajnostne mobilnosti in usmerjanja obiska predstavlja ustrezno digitalno podprt sistem in učinkovit poslovni model. Nadgrajujemo obstoječ model in pospešeno uvajamo sodobne tehnologije umetne inteligence v upravljanje in načrtovanje mobilnosti do in po destinaciji.
Št. Projekt Rezultat
4.2.1 Stabilizacija poslovnega modela in institucionalizacija upravljanja mobilnosti v destinaciji Bohinj
Sprožilec (predpogoj):
Dogovor o modelu.
Opis aktivnosti:
6.2.1.1 Vzdržen lokalni sistem parkirne politike in lokalnega javnega prevoza.
6.2.1.2 Preveritev prenosa upravljanja lokalnih »shuttle« prevozov in parkirišč iz Občine na režijski obrat ali drugo bolj fleksibilno obliko.
6.2.1.3 Kadrovska okrepitev na področju upravljanje mobilnosti.
4 2.2 Digitalizacija parkirišč
On-line nadzor zasedenosti in rezervacije parkirnih mest
Sprožilec (predpogoj):
Dostop do interneta na vseh parkiriščih.
Opis aktivnosti:
4.2.2.1 Ureditev širokopasovne povezave do vseh parkirišč
4.2.2.2 Vzpostavitev sistema rezervacij parkirišč.
Sprožilec (predpogoj):
Dogovor o centru na ravni SJA.
Opis aktivnosti:
Finančno vzdržen in organizacijsko učinkovit mobilnostni model upravljanja prometa.
Finančno vzdržen in organizacijsko učinkovit mobilnostni model upravljanja prometa.
4.2.3 Digitalni management mobilnosti (dispečerski center) Finančno vzdržen in organizacijsko učinkovit mobilnostni model upravljanja prometa.
4.2.3.1 Uvajanje sodobnih tehnologij v razvoj pametnih sistemov upravljanja in načrtovanja mobilnosti v destinaciji za zmanjšanje potrebe po človeških virih.
4.3 I MOBILNOSTNA INFRASTRUKTURA: PARKIRIŠČA, E-VOZILA
Z urejanjem mreže oddaljenih parkirišč, parkirnih garaž, nadgradnjo kolesarske prometne infrastrukture in podpornih storitev, sodobnim potniškim središčem Bohinjska Bistrica ter podporo prehodu destinacije na električni (in vodikov) pogon vzpostavljamo sodobno mobilnostno infrastrukturo, kot temeljem za zmanjševanje in umirjanje motornega prometa ob Bohinjskem jezeru in na območju celotne občine. Osnovo predstavljata Akcijski načrt urejanja prometa v občini Bohinj in Celostna
Stran
prometna strategija Bohinja.
Usmeritev:
Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa v Bohinju;
Zmanjševanje števila parkirnih mest v jezerski skledi
Št. Projekt Rezultat
4.3.1 Izgradnja parkirnih garaž skladno z Akcijskim načrtom urejanja prometa v občini Bohinj
Sprožilec (predpogoj):
Interes zasebnih sovlagateljev.
Opis aktivnosti:
4.3.1.1 Parkirna garaža Danica
4.3.1.2 Parkirna garaža Ribčev Laz.
4.3.2 Parkirišče Soteska
Vstopno informacijsko-mobilnostno središče z osrednjim parkiriščem
Sprožilec (predpogoj):
Projektna skupina deležnikov in priprava zasnove.
Opis aktivnosti:
4.3.2.1 Zasnova možne rešitve (predštudija).
4.3.2.2 Dogovor s Slovenskimi železnicami/ RS za prenos zemljišč.
4.3.3.1 Kolesarska povezava med Zg. in Sp. bohinjsko dolino.
4.3.3.2 Ribčev Laz -Stara Fužina.
4.3.3.3 Ribčev Laz-Ukanc (povezano z režimi državne ceste).
4.3.4 Dopolnilna kolesarska oprema in kolesarske storitve
Širjenje kolesarskih parkirišč, javni sistem izposoje koles na kratke razdalje, števci kolesarjev
Sprožilec (predpogoj):
Pregled stanja in potreb.
Opis aktivnosti:
4.3.4.1 Urejanje zadostnih in varnih javnih kolesarskih parkirišč.
4.3.4.2 Spodbujanje zasebnih ponudnikov za urejanje kolesarnic za varno shranjevanje koles.
4.3.4.3 Preveritev smiselnosti uvedbe sistema javne izposoje koles za kratke razdalje.
4.3.4.4 Postavitev števcev za spremljanje obsega kolesarjenja na ključnih povezavah.
4.3.5 Potniško središče Bohinjska Bistrica (multimodalno stičišče na Železniški postaji Bohinjska Bistrica)
Sprožilec (predpogoj):
Projektna dokumentacija in GD.
Opis aktivnosti:
4.3.5.1 Celostna ureditev v smislu multimodalnega mobilnostnega centra, vključno s parkirišči - fazna izvedba.
4.3.6 Prehod destinacijske mobilnosti na električni in vodikov pogon
Lokacija polnilnega parka, e-car sharing za goste in e-vozila za destinacijo
Sprožilec (predpogoj):
Lokacija in zasebni partner.
Opis aktivnosti:
Zmanjševanje parkirišč ob jezeru in delno nadomeščanje na vstopu pred Bohinjsko Bistrico.
Zmanjšanje pritiska enodnevnega motornega prometa na Bohinjsko jezersko skledo in Bohinjsko Bistrico.
Sklenitev bohinjskega kolesarskega kroga.
Kakovosten in celovit kolesarski produkt.
Prijaznejši pogoji za potovanje z JPP.
Destinacija prijazna emobilnosti, z manj izpusti in hrupa.
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
4.3.6.1 Hitro zmogljivi polnilni park za električna vozila (v prihodnje tudi za vozila na vodikov pogon): Opredelitev lokacije, pridobitev zasebnega partnerja. Polnilni park naj omogoča polnjenje osebnih vozil in tudi večjih električnih vozil (npr. avtobusi).
4.3.6.2 Spodbujanja razvoja (zasebne) ponudbe izposoje evozil za goste.
4.3.6.3 Nakupi e-vozil za potrebe upravljanja destinacije.
ZAKAJ: Trženjska funkcija destinacije kljub premiku 'od marketinga k managementu' še vedno igra ključno vlogo, vendar se v današnjem času razvija v smeri bolj družbeno odgovornega pristopa. Poudarek se nadalje daje bolj kakovostni in bolj personalizirani izkušnji, upravljanju izkušnje v celotni nakupni poti, promocijske aktivnosti se v celoti usmerjajo v manj zasedene termine, še večji poudarek je na kakovostnem vnaprejšnjem informiranju in usmerjanju obiskovalcev ter – izjemno pomembno, sploh v luči nove EU direktive Green Claims – zmanjšanju vrzeli med obljubo in izkušnjo. Pomembna trženjska funkcija pa je vezana na razvoj in upravljanje razvoja produktov –takšnih, s katerimi bomo učinkovito pritegnili zahtevnejšega obiskovalca, ki ceni naše vrednote in ki se zaveda, da vstopa v lokalno skupnost (v njeno ‚dnevno sobo‘), zato je pri tem spoštljiv in odgovoren ter želi v skupnosti pustiti pozitivni odtis.
Trženjsko funkcijo učinkovito upravljamo na lokalno-regijski ravni (Bohinj – Julijske Alpe), skozi proaktivno koordinacijo, zasledovanje skupnih ciljev, optimizacijo virov, izmenjavo znanja in dobrih praks ter zasledovanje principa nadaljnjega profiliranja lokalne identitete v regijskem kontekstu.
PODROČJA: Upravljanje razvoja produktov, promocijske aktivnosti, trženjska infrastrukturna orodja, informiranje in usmerjanje obiskovalcev, marketplace za pametni management, napredno trženje in prodajo ter povezovanje pametnih poslovnih rešitev
PRIKAZ RAZVOJNEGA CILJA, KPI-jev, 4 UKREPOV in PREGLED PROJEKTOV
Slika 32: Shematski prikaz Stebra 5: Trženje
PREDSTAVITEV PROJEKTOV
Št. Projekt Rezultat
5.1
Vzpostavitev in upravljanje multimodalnega digitalnega informacijskega in rezervacijskega stičišča (MUDIST)
Vzpostavitev regionalne turistične tržnice (marketplacea) za pametni management, napredno trženje in prodajo ter povezovanje pametnih poslovnih rešitev
Sprožilec (predpogoj):
Pravočasni in učinkovit pristop na ravni SJA (prva faza že konec leta 2024).
Opis aktivnosti:
Na ravni Julijskih Alp se razvije, vzpostavi in učinkovito upravlja enotno digitalno stičišče, kjer dolgoročno združimo:
Vsebine (posamezne vsebinske portale na destinacijski ravnikot tudi na ravni Julijskih Alp),
baze podatkov in
rezervacije (rezervacijski sistem za nastanitve, transferje, doživetja, prometni režim, ticketing sistem za atrakcije, ecommerce ...). Povezano z Ukrepom 2.2.1.2.
5.2 Krepitev partnerskega združevanja sredstev za promocijo destinacije Bohinj
Sprožilec (predpogoj):
Zaupanje in učinki partnerskega združevanja sredstev, vzpostavljenega z letom 2024 ('projekt Visit Bohinj').
Opis aktivnosti:
Vzpostavimo (oziroma nadgradimo obstoječ konzorcijski model 13) trden in učinkovit partnerski model združevanja sredstev za promocijo destinacije Bohinj, ki temelji na skupnemu usklajevanju partnerjev, jasnih KPI-jih in učinkoviti integraciji v trženjski model SJA. Skozi model zasledujemo cilje izboljšanja celostne nakupne izkušnje gostov na digitalnih in analognih stičnih točkah, bolj poglobljenega razumevanja ciljev destinacije (koncept dnevne sobe), izboljšanja komunikacije v skladu s komunikacijsko strategijo, povečanje diverzifikacije turistične ponudbe.
5.3 Izvajanje programa ciljno usmerjene promocije v mesece izven poletja (sinergije lokalna-regijska JA raven), podprto z učinkovitimi in sodobnimi trženjskimi orodji, ki upoštevajo specifiko glede na fazo nakupne poti in lokalno-regijsko raven (Bohinj-SJA).
Enovita in okrepljena komunikacija in znamka Bohinj na trgu. Povečan obseg promocijskih sredstev, ki krepijo trženje izven poletja.
TEMELJNA STALNA AKTIVNOST ZNOTRAJ STEBRA Povečan obseg realizacije pomladi (marecapril) in jeseni (oktober november) za 100%, pozimi 20 – 40 %. (skupaj do 2030 dodatnih 200.000 nočitev).
Delujoč model partnerskega združevanja sredstev (5.2). Vzpostavljeni produkti za zelene zime (pomlad, jesen, zimaUkrep 2.1).
Opis aktivnosti:
Promocijska sredstva v celoti in zelo ciljno usmerimo v krepitev prihodov v mesecih september-maj (zelo usmerjena trženjska podpora produktom, s katerimi polnimo zdaj nizko zasedene mesece), medtem ko za poletne mesece okrepimo informacijsko funkcijo in pospeševanje prodaje na sami destinaciji.
5.4 Proaktivno in stalno upravljanje razvoja produktov in njihovo učinkovito plasiranje na trg
Sprožilec (predpogoj):
Nadgrajeni obstoječi produkti, vzpostavljeni novi produkti in produkti za zelene zime (produkti v okviru Ukrepa 2.1).
Opis aktivnosti:
Strateško upravljanje razvoja produktov in njihova učinkovita
13 V začetni fazi v letu 2024 se je projekt »Visit Bohinj« oblikoval z ožjo interesno skupino pogodbenih partnerjev, ki se aktivno ukvarjajo z digitalnim marketingom in komunikacijo; ostali ponudniki v destinaciji so k projektu povabljeni v drugi fazi projekta, po vzpostavitvi infrastrukture projekta.
Upravljanje razvoja produktov je ena ključnih nalog DMO, saj zagotavlja strateško načrtovanje, oblikovanje in implementacijo turističnih produktov, ki ustrezajo potrebam ciljnih skupin, podpirajo trajnostni razvoj destinacije in desezonalizacijo.
5.4.1 Zagotavljanje ustreznih finančnih in kadrovskih sredstev za stalno upravljanje razvoja produktov, ki so pomembni na destinacijski ravni
5.4.2 Zagotavljanje ustreznih podpornih razvojnih in trženjskih aktivnosti in orodij po produktih.
5.4.3 Izvajanje potrebnih raziskav, s katerimi spremljamo zadovoljstvo in pridobimo vpoglede v tržne potenciale.
5.4.4 Prepoznavanje tržnih priložnosti za razvoj novih oziroma prilagajanje obstoječih produktov.
5.5 Informacijski MUST-KNOW & EXPERIENCE paket za goste na destinaciji (pripravljen po ciljnih segmentih, za različne dolžine bivanja in posebej tudi za deževne dni; s ciljem motiviranja prihoda tudi izven poletja, v podporo usmerjanju in za daljšanje bivanja)
Sprožilec (predpogoj):
Dobro upravljana baza doživetij destinacije Bohinj (osnova so certificirana doživetja Bohinjsko).
Opis aktivnosti:
Vzpostavitev učinkovitega informiranja, usmerjanja in pospeševanje prodaje doživetij gostov, ko so že na destinaciji, tako na ravni destinacije kot tudi ponudnikov.
5.6 »V Bohinju ima dež mlade«
Demisitifikacija zelenih zim in slabega vremena – »obvezni« paket OPREME za goste destinacije
Sprožilec (predpogoj):
Okrepljena ponudba indoor aktivnosti in doživetij.
Opis aktivnosti:
5.5.1 Razvoj in ponudba paketa "obvezne" opreme gosta Bohinja (merchendising: steklenica za pitno vodo, pelerina, dežnik, škornji/pohodni čevlji, aplikacija/kartica gost Bohinja za mobilnost + pametni telefon, knjiga ipd.)
5.5.2 Kampanja in vključitev v komunikacijski koncept destinacije.
5.5.3 Razvoj 3 dnevnega paketa za primer deževnega vremena in zim brez snega.
Model, komunikacija in podporne vsebine za bolj odgovorno bivanje v Bohinju
Sprožilec (predpogoj): Vzpostavljeno multimodalno spletno stičišče, ki vključuje sistem za upravljanje odnosov s strankami - negovanje leadov, profiliranje strank ('first party data').
Opis aktivnosti:
Oblikovanje incentive vsebin in konceptov za obiskovalce, ki pospešujejo odgovoren obisk, krepijo pozitiven prispevek k lokalni skupnosti in prispevajo k razumevanju koncepta dnevne sobe tudi za obiskovalca, z namenom krepitve njihovega odziva in s ciljem krepitve baze podatkov.
5.8 Komunikacijska strategija in družbeno odgovorno komuniciranje v vseh fazah nakupne poti
Opredelitev in vključitev v vse aktivnosti in orodja
Sprožilec (predpogoj): Komunikacijska strategija.
Opis aktivnosti:
5.8.1 Priprava in postopna uveljavitev komunikacijske strategije.
100 % ponudnikov v partnerski mreži destinacije preda in motivira goste s tem paketom. 300 % povečanje prodaje organiziranih doživetij.
Desezonalizacija. Okrepljena zavest, da je Bohinj privlačen tudi, ko dežujezmanjšana odvisnost od vremena.
Okrepljena in kakovostna baza podatkov obiskovalcev.
Zmanjšana vrzel med obljubo in izkušnjo.
BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Alpine Pearls in nova EU direktiva Green Claims), v vseh fazah nakupne poti, na ravni destinacije in ponudnikov (tako na ravni izbora kanalov, orodij, ustreznih vizualov kot pravilnega komunikacijskega tona).
KAJ: SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE DESTINACIJE, v katerem vsak deležnik izvaja svoje naloge in poslanstvo, skladno z dogovorjeno vizijo in akcijskim načrtom.
ZAKAJ: Turizem Bohinj kot DMO svoje delovanje, kompetence in organiziranost prilagodi tej strategiji in še okrepi vlogo moderatorja procesa vključevanja in povezovanja vseh deležnikov v smeri skupne vizije. Turizem Bohinj še naprej ostaja iniciator inovacij in skupnega delovanja v Skupnosti Julijske Alpe, na ravni STO in tudi v mednarodnem alpskem prostoru.
PODROČJA: Organiziranost in kadri DMO, mreža TIC, sodelovanje z deležniki znotraj in zunaj destinacije, analize in načrtovanje.
PRIKAZ RAZVOJNEGA CILJA, KPI-jev, 4 UKREPOV in PREGLED PROJEKTOV
Slika 33: Shematski prikaz Stebra 5: Upravljanje destinacije Bohinj
PREDSTAVITEV PROJEKTOV
Št. Projekt Rezultat
6.1 Turizem Bohinj kot DMO
Večletni poslovni načrt zavoda za uresničevanje strategije, prilagoditev sistematizacije in karierni razvoj lastnih kadrov
Sprožilec (predpogoj):
Projektna skupina TB za prenovo DMO.
Opis aktivnosti:
6.1.1 Priprava večletnega strateškega poslovnega načrt zavoda za uresničevanje strategije.
6.1.2 Prilagoditev sistematizacije in organizacije centrov novi strategiji.
6.1.3 Razvoj obstoječih in pridobivanje novih kadrov DMO z raznovrstnimi sodobnimi kompetencami.
6.2 Spremljanje, vrednotenje in strateško usmerjanje destinacijske strategije in trendov Destinacijska strateška skupina deležnikov in analitika v podporo odločanju in spremljanju uspešnosti destinacije
Sprožilec (predpogoj):
Sestanek strateške skupine v letu 2025.
Opis aktivnosti:
6.2.1 Delovanje destinacijske strateške skupine deležnikovvsaj 1x letno srečanje.
6.2.2 Analize, ankete in raziskave na osnovi integracije različnih digitalnih baz in postavljenih kazalnikov uspešnosti. Glej tudi integracijo kazalnikov ZSST in ostalih strategij –2.3.1.2.
6.3 Horizontalno mreženje partnerjev destinacije
Sprožilec (predpogoj):
Podpis zaveze deležnikov o uresničevanju strategije.
6.3.3 Bohinjski strateški dnevi: forum ponudnikov, vsaj na dve leti.
6.4 Mreža TIC-ev
Razviti nov koncept mreže TIC, ki bo bolje vključen v lokalno skupnost in prilagojen novim potovalnim slogom, potrebam gostov, digitalizaciji in viziji destinacije (dnevna soba) ter zagotavljal stalnost in profesionalnost osebja. Zagotavljanje večfunkcionalnosti TIC-ev in sinergij z drugimi občinskimi centri ter z mrežo info centrov TNP.
Sprožilec (predpogoj):
Postavitev in dogovor koncepta, fazno uresničevanje.
Opis aktivnosti:
6.4.1 Razvoj novega koncepta mreže in filozofije TIC, tudi v povezavi z ostalimi javnimi točkami destinacije: muzeji, prodajna mesta KBZ ter konceptu sprejemanja gostov v destinaciji kot skupnostni dnevni sobi.
6.4.2 Dvigniti raven profesionalnosti, kompetenc in stalnosti osebja za novo vlogo - iz informatorske v gostiteljsko, svetovalno in ozaveščevalno vlogo.
6.4.3 Fizične preureditve prostorov TIC.
6.5 Turizem Bohinj v Skupnosti Julijske Alpe in na ravni države Nadaljevanje nosilne vloge SJA do eventualnega
Učinkovit, predan in kompetenten DMO Bohinj.
Strateško upravljanje destinacije.
Delovanje destinacije v isti smeri, medsebojno poslovno sodelovanje in povezovanje deležnikov destinacije.
Prijazna, dostopna in profesionalna podpora gostom.
Institucionalna trajnost.
preoblikovanja v samostojno obliko; aktivna pozicija destinacije v STO
Sprožilec (predpogoj):
Dogovor partnerjev znotraj SJA.
Opis aktivnosti:
6.5.1 Ohranjanje koordinacijske vloge v SJA.
6.5.2 Nadaljnje združevanje funkcij in aktivnosti SJA, kjer je to bolj učinkovito.
6.5.3 Postopno osamosvajanje regijske destinacije SJA v obliki, ki bo sprejemljiva za partnerje in destinacije Bohinj
6.5.4 Krepitev vloge destinacije v organih STO ter pri razvoju in promociji slovenskega turizma.
6.6 Mednarodno mreženje destinacije
Strokovno sodelovanje v evropskih in globalnih združenjih pomembnih za napredek in uveljavljanje destinacije Bohinj.
Sprožilec (predpogoj): Krepitev partnerstev v in izven Alp.
Opis aktivnosti:
6.6.1 Aktivna vloga Bohinja v združenju Alpine Pearls.
6.6.2 Proaktivno sodelovanje na dogodkih, v konzorcijih in združenjih za trajnostni in podnebno nevtralni turizem, prednostno v Alpah.
Močna mreža partnerjev destinacije v Alpah. Destinacija Bohinj se uvršča med trajnostno najbolj inovativne destinacije v Alpah.
SKLOP 05: OKVIR IZVAJANJA
7. OKVIR ZA IZVAJANJE IN SPREMLJANJE
7.1 Organizacijski okvir
SPREJEM
IN SPREMINJANJE STRATEGIJE
► Strateški dokument MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ sprejme Občinski svet Občine Bohinj.
V letu 2030 se priporoča izdelava vmesne ocene s celovitejšim poročilom o izvajanju. Če se ugotovi potreba po spreminjanju strateških ciljev oziroma drugih bistvenih elementov strategije (npr. večji poseg v ukrepe, zmanjševanje finančnih virov) ali bistvena dopolnitev ukrepov, župan/-ja predlaga novelacijo strategije, ki jo nato sprejme Občinski svet Občine Bohinj.
ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE IN SPREMLJANJE
► Za izvajanje in spremljanje uresničevanja strategije je odgovoren vsakokratni/-a župan/-ja z občinsko upravo in javnim zavodom Turizem Bohinj kot destinacijsko management organizacijo.
Vsakokratni direktor/-ica Turizma Bohinj opravlja operativno nalogo koordinatorja izvajanja in spremljanja uresničevanja strateškega razvojnega načrta, pri čemer za vodenje posameznih razvojnih stebrov določi strokovne nosilce Turizma Bohinj. Vodenje in izvajanje ukrepov prevzemajo skladno z opredeljenimi nosilci tudi zaposleni v Občinski upravi Občine Bohinj, režijskem obratu, drugih javni zavodih in podjetjih v lasti Občine Bohinj, partnerske strokovne organizacije, zasebni investitorji oz. drugi za posamezno področje pristojni nosilci. Za javne investicijske projekte in režime je zadolžena občinska uprava z direktorjem. Glej shemo na naslednji strani.
Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ predstavljata okvir za pripravo vsakoletnega programa dela Turizma Bohinj, proračuna in načrta razvojnih programov občine, prek katerih se ukrepi operativno izvajajo.
Občina Bohinj usmeritve strateškega razvojnega načrta smiselno upošteva tudi pri spreminjanju obstoječih oziroma pripravi novih prostorskih aktov ter drugih razvojnih in operativnih programov za druga področja svojega delovanja, ki so povezana z ukrepi tega strateškega dokumenta.
Strategijo pri pripravi letnih in večletnih programov smiselno upoštevajo tudi drugi javni zavodi, agencije in organizacije, ki delujejo na področju lokalnega in regionalnega razvoja, kmetijstva in gozdarstva, varstva narave in kulturne dediščine, kulture, športa, gospodarstva, prometa, okolja, podnebnih sprememb in drugih s turizmom povezanih dejavnostih.
SPREMLJANJE
► Osnovo za spremljanje uresničevanja predstavljajo kazalniki rezultatov in akcijski načrt, predstavljen v predhodnih poglavjih in povzet v Prilogi 1 (na koncu dokumenta).
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Turizem Bohinj v svojih letnih poročilih in na svoji spletni strani objavlja podatke o doseganju kazalnikov in druge pomembne informacije o uresničevanju strateškega razvojnega načrta MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Turizem Bohinj o izvajanju strategije poroča tudi svetu zavoda, županu in za turizem pristojni komisiji Občinskega sveta Občine Bohinj.
ORGANIZIRANOST ZA IZVAJANJE
► Skupnostno upravljanje – organiziranje in delovanje Turizma Bohinj kot destinacijske management organizacije za izvajanje strategije in akcijskega načrta.
Turizem Bohinj na osnovi sprejete strategije pripravi večletni poslovni načrt in smiselno prilagodi notranjo organizacijo novim prednostnim stebrom, ukrepom in projektom.
Okvirna organizacijska shema skupnostnega upravljanja z vidika Turizma Bohinj je prikazana v spodnji sliki.
Slika 19: Model skupnostnega upravljanja in organiziranja destinacije Bohinj
Turizem Bohinj pri destinacijskem upravljanju deluje na principu skupnostnega upravljanja. Skrbi za vzpostavljanje ustreznega lokalnega ekosistema, ki omogoča in spodbuja vključevanje vseh skupin deležnikov v načrtovanje, odločanje in akcijo.
Krepi, organizira in moderira 4 mreže sodelovanja ciljnih skupin:
1. Mreža ponudnikov.
2. Mreža kmetij, obrtnikov in ponudnikov storitev
3. Mreža občanov
4. Mreža institucionalnih deležnikov.
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Za zasnovo, razvoj in zagon kompleksnejših novih projektov in produktov Turizem Bohinj oz. vodja področja v DMO skladno z dinamiko izvajanja organizira začasne manjše, mešane in zelo operativne projektne in produktne skupine v katere združuje strokovnjake, relevantne ponudnike in ostale ključne deležnike iz destinacijskih mrež. Projektne in produktne skupine delujejo za čas od zasnove do zaključke izvedbe projekta. V primeru investicijskih projektov katere nosilec je Občina Bohinj, projektne skupine imenuje in vodi občinska uprava. Pri tem se prednostno vzpostavijo projektni timi za projekte iz seznama 26, (npr. projektni tim Ukanc, projektni tim Stanovanja, projektni tim šola Gorjuše), pri čemer se vodjem timov podeli jasen mandat za sklepanje dogovorov z deležniki.
Še posebej je pomembno, da Turizem Bohinj usmerja lokalno okolje na način, da postopoma vsi sodelujoči povzamejo skupno vizijo in jo uresničujejo vsak znotraj svoje dejavnosti.
IZVAJANJE – AKCIJSKI NAČRT (ROADMAP)
► V pomoč pri izvajanju strategije je izdelan podroben akcijski načrt - roadmap, ki je vsebinsko razdelan v prehodnem poglavju, operativno pa še v Prilogi št. 1.
V tabelarični obliki so po šestih stebrih skladno z razvojnim modelom razporejeni ukrepi in projekti. Zanje so opredeljeni nosilci in najpomembnejši sodelujoči partnerji, stopnja pomembnosti in okvirni terminski načrt z oceno stroškov in virov financiranja.
Projekti so strukturirani tudi glede na tip v štiri skupine:
R razvojni projekt
U upravljavski projekt
ZT projekt, ki uvaja nova znanja in tehnologije
I investicijski projekt
26 projekt se uvršča v skupino 26 izvedbeno ali finančno zahtevnejših investicijskih projektov
Seznam 26: Posebej je izločenih 26 investicijskih projektov, katerih izvedba je iz finančnega, lastniško-pravnega ali tehnološkega vidika zahteva, terja daljša usklajevanja, daljši čas in zato posebno pozornost načrtovalcev. Glej tabelo št. 2 v naslednjem poglavju.
Vsi projekti so glede na stopnjo pomembnosti razvrščeni v tri kategorije:
1. Prioriteta 1: zelo nujen in zelo pomemben projekt za uresničevanje ciljev strateškega razvojnega načrta, zanje se prednostno namenijo sredstva proračuna Občine Bohinj ter iščejo dodatni zunanji viri financiranja;
2. Prioriteta 2: pomemben projekt za uresničevanje ciljev strateškega razvojnega načrta, zanje se sredstva namenjajo skladno s proračunskimi možnostmi in pridobljenimi dodatnimi zunanjimi viri financiranja;
3. Prioriteta 3: manj pomemben projekt z vidika doseganja strateških ciljev.
Časovni načrt je indikativen in pri vsakem projektu s simboli loči tri faze:
O pripravljalna faza (idejne zasnove in koncepti, prostorski akti, projektna in investicijska dokumentacija in podobno)
X izvedba
tekoče izvajanje in vzdrževanje.
Akcijski načrt v projektnem delu predstavlja dinamičen dokument, zato ga na izvedbeni ravni nosilci lahko skladno s postavljenimi cilji in ukrepi prilagajajo spremenjenim okoliščinam in dopolnjujejo z novimi projekti glede na nova spoznanja, nove potrebe in priložnosti.
7.2 Finančni okvir
OCENJENA VREDNOST
► Skupna vrednost strateškega dokumenta Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ je ocenjena na 70,5 mio. EUR. Od tega 50,9 mio. EUR ali 72 % odpade na obdobje 2025-2030, 19,6 mio. EUR ali 28 % pa je načrtovanih v obdobju 2031-2035.
Ocena stroškov je opredeljena indikativno na podlagi naslednjih predpostavk:
1. Vse finančne vrednosti predstavljajo oceno, podano v času priprave akcijskega načrta, zato so v stalnih cenah;
2. Vrednosti projektov so ocenjene na podlagi obstoječe dokumentacije, sektorskih strategij ali ocenjene na podlagi izkušenj s primerljivimi projekti in korigirane glede na razmere na trgu;
3. Povsem zasebni in državni projekti niso finančno ovrednoteni, razen v primeru, ko gre za tesno prepletenost z interesi destinacije Bohinj ali ima posamezen projekt pomemben vpliv na cilje in širši turistični ekosistem destinacije;
4. Tekoče naloge in obstoječe zaposlitve v Turizmu Bohinj niso vključene v finančno oceno;
5. Upoštevajo se izključno nove ali spremenjene aktivnosti, ki predstavljajo novo ali drugačno vrsto stroška kot doslej.
Finančno se bo strategija izvajala prek umeščanja projektov v vsakoletni program dela Turizma Bohinj ter proračun in načrt razvojnih programov Občine Bohinj.
VIRI FINANCIRANJA
► Indikativna opredelitev možnih virov financiranja pokaže, da 45 % ocenjene vrednosti odpade na financiranje iz naslova proračuna Občine Bohinj (31,7 mio EUR), 35 % na vire RS in EU, 20 % pa na tržne vire, predvsem pristojbine uporabnikov in podjetniška sredstva.
Na ravni projektov so ocenjeni potencialni finančni viri in razdeljeni v naslednje skupine virov:
A. Sredstva proračuna Občine Bohinj, med drugim namenska sredstva turistične takse. V proračunu za leto 2025 se predvidevajo prihodki od turistične takse v višini 1.650.000 EUR.
B. Transferni namenski prihodki na podlagi 11. člena Zakona o TNP. Obseg sredstev se v letih 2024-2025 giblje med 1,8 in 1,9 mio EUR, ki se med drugim lahko angažirajo za projekte trajnostne mobilnosti, okoljske infrastrukture, varovanja dediščine in trajnostnega razvoja.
C. Sredstev sofinanciranja s strani programov EU in RS za obdobje 2021–2027, vključno s programi LAS – CLLD, Interreg, Creative Europe, Načrtom za okrevanje in odpornost po covidu-19 v letih 2021–2026, Podnebnega in Eko sklada ter sredstvi za problemska obmejna območja ..., še posebej za potencialne upravičene namene, kot so: turistična javna in skupna infrastruktura, zelena infrastruktura, turistični produkti, upravljanje destinacij, digitalizacija v turizmu, kulturna dediščina, zelena preobrazba, trajnostna in e-mobilnost, lokalne energetske skupnosti, krožno gospodarstvo, podnebna nevtralnost in pametne skupnosti;
D. Drugih virov, med katere prištevamo:
Pristojbine uporabnikov javnih storitev in infrastrukture (npr. parkirnina, plačilo vozovnice na sezonskih prevozih);
Lastne prihodke Turizma Bohinj iz naslova tržnih dejavnosti;
Sredstva zasebnih vlagateljev in partnerjev – ponudnikov za skupne projekte oz. zasebne projekte v posebne interesu destinacije (npr. kolesarski park, gorski centri, prevozi);
Donacije.
2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
Pri opredeljevanju virov je bila upoštevana vsebinska skladnost projekta s potencialnim evropskim oziroma nacionalnim programom, kar bo nosilcem pomagalo pri odločanju o prednostni pripravi projektne dokumentacije posameznih projektov. Ocena finančnih virov ne upošteva elementa potencialne uspešnosti, saj na tej ravni načrtovanja slednje zaradi prevelikega števila neznank ni realno. V tem pogledu je ocena prihodnjih virov financiranja optimistična, čeprav je upoštevana pričakovana nizka stopnja sofinanciranja za projekte v Zahodni Sloveniji (v povprečju 30–70 %).
Spodnja tabela prikazuje strukturo ocenjene vrednosti po stebrih (4+2) ter potencialnih virih financiranja. Na koncu tabele je podana še analiza oziroma rekapitulacija vseh projektov po obdobjih in stopnji pomembnosti, ne glede na steber.
26 zahtevnejših naložbenih projektov predstavlja kar 58,3 mio EUR ali 83% vseh ocenjenih stroškov strategije, zato slednji zahtevajo posebno pozornost Občine in Turizma Bohinj. Izbor 25 investicij z ocenjeno vrednostjo in okvirno časovnico je razviden iz spodnje tabele.
Tabela 1: Okvirni finančni načrt strategije za celotno obdobje 2025–2030 (oziroma 2035) z indikativnimi viri financiranja, v EUR
Analiza po prioritetah
po obdobjih
Steber SKUPAJ v EUR
2: Okvirni načrt izvajanja 26 zahtevnejših naložb
1.3.3. Stanovanja za kadre v turizmu
1.4.1. Večnamenski promocijsko-prireditveni prostor (Tržni prostor Bohinjsko)
1.4.2. Šola Gorjuše: sirarna in center za usposabljanje planšarjev
2.1.1.2 Plezališča: izbor in ureditev plezališč primernih za turizem
2.1.1.4. Kolesarske enoslednice (skladno z OPN)
2.1.3.2.
2.1.3.4. Outdoor center Senožeta: OPPN
2.1.4.2.
2.1.4.3.
2.2.4. Krožne tematske poti:
2.4.2.
2.4.4.
4.3.2.
MOJ BOHINJ 2030 – Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi
7.3 Analiza in upravljanje tveganj
Izvajanje strategije MOJ BOHINJ Strategija in akcijski načrt bohinjskega turizma 2030+ bo skozi dolgo desetletno časovno obdobje podvrženo številnim dejavnikom, tako znotraj destinacije kot tudi s strani zunanjega okolja. V nadaljevanju opredeljujemo najpomembnejša tveganja in možne odzive destinacijske management organizacije Turizem Bohinj, Občine Bohinj, ponudnikov in partnerjev za preprečevanje tveganj ali omilitev njihovih neželenih učinkov.
Posamezne dejavnike tveganja smo ocenili po naslednji metodologiji:
- Ocena verjetnosti dogodka (VD) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja);
- Ocena posledic (OP) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja);
- Skupna ocena tveganja oziroma skupna ocena kritičnega dejavnika uspeha: SOT = VD x OP.
Skupna ocena tveganja za izvedbo razvojne strategije je 89 od 150 točk, kar pomeni srednjo stopnjo tveganja. Za zmanjšanje tveganj bo treba največjo pozornost nameniti dejavnikom, katerih skupna ocena presega 10 točk
Tabela 3 Analiza dejavnikov tveganj pri izvajanju strategije Tveganja Ukrepi za zmanjšanje tveganja VD OP SOT
Tveganje 1:
(NE)SODELOVANJE KLJUČNIH DELEŽNIKOV IN LASTNIKOV PRI PROMETNI IN URBANISTIČNI
UREDITVI
Odličnost izkušnje obiskovalca in uspešnost destinacije sta odvisni od vseh partnerjev v občini. Odsotnost interesa ali pasivnost ključnih ponudnikov namestitev, kulinarike, atrakcij, žičnic, lokalnih društev, upravljavcev parkirišč, krajevnih skupnosti, državnih organov in še posebej lastnikov zemljišč za sodelovanje v najpomembnejših projektih in želenih spremembah, lahko odmika reševanje največjih izzivov destinacije: usmerjanje motornega prometa v destinaciji, okoljski ukrepi v zaledju jezera in urejanje podobe javnih površin v Ukancu, Ribčevem Lazu in Bohinjski Bistrici.
Tveganje 2: POVEČEVANJE PONUDBE
TURISTIČNIH LEŽIŠČ IN OBISKA V KONICAH
Vlaganja malih zasebnikov v turistične apartmajske zmogljivosti v destinaciji Bohinj in širše v SJA kot donosno naložbo ali kot dodatni dohodek, je presegla zmogljivosti lokalne infrastrukture (čistilna naprava, ceste, zdravstvo, trgovina..) in socialne meje, ki jih še prenese lokalno prebivalstvo. Tveganje, da se bo trend nadaljeval in presegal ciljno mejo max 2 ležišči na 1 prebivalca je visoko in realno.
Preventivni ukrepi:
1.1 Imenovanje projektnega vodje in tima z jasnim mandatom za ključne projekte.
1.2 Proaktivnost občine.
1.3 Kontinuiran in odprt dialog z lastniki.
Kurativni ukrepi:
1.4 Priprava alternativnih rešitev.
1.5 Uvedba negativnih ukrepov prek instrumentov občine.
4 5 20
Preventivni ukrepi:
2.1 Spremljanje stanja.
2.2 Jasno komuniciranje usmeritev te strategije navzven do potencialnih investitorjev.
2.3 Prenos omejitev in usmeritev v OPN.
Kurativni ukrepi:
2.4 Izvajanje obstoječih pristojnosti nadzora medobčinskega inšpektorata nad skladnostjo rabe z OPN pri sobodajalcih.
2.5 Omejitev kratkočasnega
4 5 20
Tveganja
Tveganje 3:
PRITEGNITEV DODATNIH EVROPSKIH, DRŽAVNIH IN ZASEBNIH VIROV
Obseg potrebnih finančnih sredstev presega zmožnosti proračuna Občine Bohinj, zato so za realizacijo predvideni tudi zunanji viri, ki so ocenjeni optimistično. Omejen dostop do EU in RS virov, specifični pogoji in nižji delež sofinanciranja za občine Zahodne Slovenije. Realna makroekonomska tveganja (zvišanje plač v javnem sektorju, gospodarska recesija...) vplivata tako na prihodke kot stroške in znižujeta razvojno-investicijski potencial proračuna Občine Bohinj in s tem možnost za krepitev sredstev za namene turizma. Visoka sezonska nihanja vplivajo na donosnost projektov (npr. garaže) in s tem interes vlagateljev.
Tveganje 4:
POMANJKANJE KADROV
Trend pomanjkanja domačih in tudi zunanjih kadrov se lahko nadaljuje in ogrozi tako osnovno delovanje DMO kot tudi funkcioniranje celotnega turističnega in podpornega gospodarstva. Začrtane spremembe lahko uresničujemo le s kompetentnimi ljudmi.
Ukrepi za zmanjšanje tveganja VD OP SOT
oddajanja skladno s pričakovanimi spremembami zakona o gostinstvu.
Preventivni ukrepi:
3.1 Osredotočanje na prioritetne projekte.
3.2 Kakovostna in pravočasna priprava projektne dokumentacije in gradbenih dovoljenj.
Kurativni ukrepi:
3.3 Najem posojil za javne naložbe s prihodki.
3.4 Racionalizacija naložb.
3.5 Racionalizacija tekoče porabe.
3.6 Spodbujanje rasti namenskih prihodkov –povišanje vrednosti točke turistične takse 3 5 15
Preventivni ukrepi:
4.1 Dolgoročno načrtovanje kadrov DMO in Občine Bohinj.
4.2 Izvedba predvidenih ukrepov v stebru 1.
4.3 Vključevanje študentov v delo in prakso
4.4 Vključevanje aktivnih upokojencev –strokovnjakov v projekte
4.5 Aktivnejše povezovanje in izraba potencialov razvojnih agencij, javnih državnih zavodov in služb; Kurativni ukrepi:
4.6 Osredotočanje na ključne projekte in opustitev določenih manj pomembnih tekočih nalog; 4.7 Angažiranje zunanjih strokovnjakov.
4.8 Časovna prestavitev načrtovanih projektov in nalog.
4 4 16
Tveganje 5: MOTIVACIJA PONUDNIKOV ZA
TRAJNOSTNE SPREMEMBE
Pomanjkanje interesa med malimi ponudniki za sledenje novi strategiji iz različnih razlogov: pomanjkanje časa, ker je turizem postranska dejavnosti, nezaupanje, neučinkovito naslavljanje lokalnih deležnikov s strani DMO,
Preventivni ukrepi:
5.1 Široko in kontinuirano predstavljanje in sporočanje nove vizije in usmeritev strategije prek različnih kanalov
5.2 Takojšnje nadaljevanje procesa s konkretnimi aktivnostmi za ponudnike
3 3 9
Tveganja
nerazumevanje strategije, drugi interesi, oddaljenost od destinacije (investitorji iz drugih delov Slovenije).
Tveganje 6: DOLGOROČNOST NAČRTOVANJA –SPREMEMBE
Strategija MOJ BOHINJ je pripravljena za dolgo časovno obdobje - 11 let, zato lahko podleže številnim nepredvidljivim notranjim in zunanjim vplivom.
Ukrepi za zmanjšanje tveganja VD OP SOT
in lokalne deležnike opredeljene v strategiji
5.3 Usposabljanje zaposlenih v TB za participativno upravljanje sprememb in vodenje procesov;
5.4 Novim ciljnim generacijam prilagojeni pristopi.
Kurativni ukrepi:
1.1 Osredotočanje na zainteresirane ponudnike, ostali so sledilci.
Preventivni ukrepi:
6.1 Tekoče spremljanje in usmerjanje strategije glede na trende
6.2 Kakovostna in premišljena zasnova izvedbenih projektov
6.3 Doseganje sinergij med projekti
6.4 Dopolnjevanje seznama projektov.
6.5 Vmesna evalvacija.
Kurativni ukrepi:
6.6 Novelacija razvojne strategije. 3 3 9
Skupaj
8. OKRAJŠAVE
BOJA Biosferno območje Julijske Alpe
BSC Poslovno podporni center Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske
CPS Celostna prometna strategija
ČN Čistilna naprava
DMC Destinacijsko management podjetje
DMO Destinacijska management organizacija (= Turizem Bohinj)
DRSI Direkcija RS za infrastrukturo
DUJPP Družba za upravljanje javnega potniškega prometa
EU Interreg EU - programi sodelovanja
EU LAS EU - Lokalne akcijske skupine
EU NOO EU - načrt za okrevanje in odpornost
EU PEKP EU - Program evropske kohezijske politike
EU SKP EU - Strateški načrt Skupne kmetijske politike
FŠ Fundacija za šport
I Investicijski projekt
JPP Javni potniški promet
JZ TNP Javni zavod Triglavski narodni park
JZP Javno zasebno partnerstvo
KBZ Kolektivna blagovna znamka
KPI Ključni kazalnik rezultata (ang. Key performance indicator)
KS Krajevna skupnost
LEAG Lokalna energetska agencija Gorenjske
MICE Kongresni turizem (angl. Meetings, incentives, conferences, events)
MIR Medobčinski inšpektorat in redarstvo občine Bled, Bohinj in Železniki
od kmetij do turističnih ponudnikov in restavracij v destinaciji.
Paketi Bohinjsko (Bohinjsko 2): izpopolnitev poslovnega modela, pospeševanje prodaje in nadgradnja paketov "Bohinjska tujska soba", "Bohinjski zajtrk" in "Bohinjski catering" .
Izkustvena doživetja Bohinjsko (Bohinjsko 3): izboljšanje razpoložljivosti in dostopnosti do obstoječih doživetij, povečanje njihove prodaje in vrednosti (npr. Mohant fuj in fej).
Aktiviranje in vzgoja turističnih ponudnikov in gostov za nakupe lokalnih izdelkov, storitev in doživetij z uporabo sodobnih komunikacijskih pristopov.
Bohinjski trajnostni turizem kot raznovrstna poslovna priložnost: promocija perspektivnih tržnih niš in poklicev v bohinjski turistični verigi vrednosti, podpora skozi ‚turistični inovacijski pospeševalnik'
U Spodbude za ohranjanje celoletnega poslovanja gostinstva in razvoj kulinarične ponudbe v manjkajočih segmentih
U Usposabljanje, koordinacija in usmerjanje gostincev za celoletno obratovanje, kakovost in segmentacijo kulinarične ponudbe ter urejanje podobe gostinskih ambientov (Bohinjsko 4)
1.2.1.
Tip PRIORITETNO PODROČJE/PROGRAM/UKREP
U Bohinjska ulična kulinarika (npr. Food trucks, odprta kuhinja, pop-up kulinarični dogodki, avtomati..): opredeliti lokacije in kakovostne pogoje za zapolnjevanje vrzeli v kulinarični ponudbi destinacije.
mladine, dijakov in študentov.
ZT Širjenje baze certificiranih vodnikov in vaditeljev: promocija profesionalnega vodništva kot perspektivnega poklica na vseh področjih destinacijske ponudbe.
Stanovanja za kadre v turizmu: skupen projekt turističnega gospodarstva in Občine Bohinj ter prednostno usmerjanje OPN v stanovanjsko gradnjo oz. prenove za namene kadrovskih stanovanj (stanovanja naj imajo prednost pred apartmaji).
Večnamenski promocijsko-prireditveni prostor v Bohinjski Bistricitržni prostor Bohinjsko: celostno preoblikovanje širšega prostora obstoječe tržnice v sodoben večnamenski promocijsko-prireditveni prostor.
I Šola Gorjuše: sirarna in center za usposabljanje planšarjev, vključno z info točko in javnimi sanitarijami za obiskovalce Gorjuš.
Dvorana Danica: ureditev dvorane za večnamensko rabo in dogovor o pogojih trženja prostih terminov za potrebe turističnega gospodarstva (produkt športni turizem in MICE).
I Obnova kulturnega doma Stara Fužina
Stran
1.3. Razvoj (lastnega) kadra
1.3.1. ZT Razvoj nove generacije turističnih kadrov: načrtno pedagoško delo in karierno usmerjanje osnovnošolske
Osnovna šola Turistični ponudniki: vsi
1.3.2.
R Pohodništvo: prilagoditev produkta pohodništvo za toplejše zime brez snega, jesen in pomlad ter njegova segmentacija z vidika zahtevnosti.
2.1.1.2. I Plezališča: izbor in ureditev plezališč primernih za turistično rabo 2
2.1.1.3. R Kolesarjenje: prilagoditev in pozicioniranje kolesarjenja za jesen in pomlad kot dopolnilnega produkta ter njegova segmentacija
2.1.1.4. I Kolesarske enoslednice: ureditev 2 enoslednic na območju KoblaSoriška planina ter na robnem območju Jelovice, ki sta že umeščeni v OPN
2.1.1.5. R MICE: nadgradnja MICE produkta z osredotočenjem na team building, incentives in poslovna srečanja v obsegu okoli 200 oseb
R
Izkustvena doživetja narave in biodiverzitete: dopolnjevanje "pomladanskega" produkta z doživetji narave v jeseni n pozimi, opolnomočenje ponudnikov in širjenje Festivala cvetja na druga območja BOJA.
R Ribolov: izboljšanje upravljanja, male infrastrukture in organizacija specializiranih dogodkov.
R Alpski well-being / selfness/ retreat: razvoj (s SJA) n uveljavitev novega strateškega produkta destinacije - alpskega well-beinga v naravnem okolju
2.1.1.7.
Tip PRIORITETNO PODROČJE/PROGRAM/UKREP (usklajeno s ppt)
R Advent v Bohinju (z in brez snega): razvoj in uveljavitev novega dopolnilnega produkta na trgu, vključno s pokritjem drsališča in drugo infrastrukturo "adventne dežele". (Bohinjsko 5)
R Temno nebo (angl. Dark Sky): razvoj in uveljavitev kot nišnega produkt opazovanja nočnega neba.
2.1.3.2. I
I Gorski center Vogel: trajnostno, okoljsko in krajinsko urejen ter celoletno delujoč in gorski center.
Pokljuka: povezovanje Športnega centra, smučišča Viševnik, družinskega centra in ostalih deležnikov v celostno celoletno ponudbo ter bolj organizirano upravljanje parkirišč in tokov obiskovalcev.
2.1.3.3. I Kobla outdoor center (perspektiva 2864): celoletni outdoor park za alpsko in turno smučanje, letno in zimsko sankanje in gorsko kolesarjenje. 2 Konzorcij zainteresiranih deležnikov Lastniki
2.1.3.4. I
Polje outdoor center: večnamensko športno-rekreacijsko območje, prilagojeno tudi za team buildinge, piknike in družabne igre v naravi za skupine. 2
2.1.3.5. I Senožeta outdoor center: celoletno rekreacijsko območje v naravi za družine.
I
Ohranjanje klasičnih zimskih outdoor produktov s spodbudami Občine za delovanje, nove tehnologije in zasneževanje na površinah, ki zadoščajo za ciljne skupine destinacije, dokler in kjer bo glede na podnebne spremembe smiselno
2.1.4.2 I Dobrave/Danica: delno zasneževanje prog v tekaškem centru v Spodnji Bohinjski dolini
2.1.2.2.
2.1.2.3.
2.1.3.1.
Zima na Koprivniku in Gorjušah: ponovno vzpostaviti vlečnico Koprivnik, v šoli Koprivnik urediti javne sanitarije in zagotoviti drugo manjše podporna infrastruktura za Advent na Gorjušah
Turno smučanje: nadgradnja produkta z vidika večje prilagodljivosti na vremenske razmere, segmentacije, z usmerjanjem v vodene ture in učenje turnega smučanja in organizacijo turno-smučarskega festivala.
Upravljanje preobremenjenih območij, nosilne zmogljivosti in dejavnosti (poletna sezona)
U Formalizirati sistem upravljanja turističnih tokov v destinaciji skladno z opredeljenimi usmeritvami (karta) in nosilno zmogljivostjo
U Digitalizacija rezervacij/obiska/prometa na vseh ključnih podsistemih (atrakcije, parkirišča, kolesarske poti..) in njihova integracija na ravni destinacije za učinkovito načrtovanje, spremljanje in (pre) usmerjanje obiska.
U
Nadgradnja režimov in urejanje lastniško-pravnih razmerij outdoor športov na obstoječih pohodniških poteh, tekaških progah, kolesarskih enoslednicah in drugih lokacijah outdoor športov.
2.2.1.4. U Lokalni terenski informatorji za ozaveščanje, usmerjanje in informiranje obiskovalcev na kraju samem, kjer so kritične točke zgostitve obiskovalcev
U Komunikacija režimov, rezervacijskih orodij in usmerjanje obiskovalcev za odgovoren in varen obisk narave, gora in kmetijskega prostora skozi komuniciranje in usposabljanje
U Nadgraditi sistem odziva in upravljanja v kriznih razmerah za primer naravnih in drugih nesreč, v katere so vključeni gostje in dnevni obiskovalci.
2.1.4.3. I
2.2.1.2.
2.2.1.3.
2.2.1.5.
2.2.2.3. U
Bohinjsko jezero: uresničevanje ukrepov iz Strategije jezerske sklede skladno z nosilno zmogljivostjo, prednostno posodobitev plovnega režima, razvoj modela usmerjanja kopalcev skladno z NZ in umirjanje prometa na državni cesti Ribčev Laz-Ukanc.
Ukanc - Vogel - Savica: dogovor režimov dostopa, upravljavskih rešitev in uskladitev obsega turistične dejavnosti in infrastrukture s pogoji OPN in NZ za nastanitve (še zlasti kamp Zlatorog, območje Vogla) in obisk Savice.
Soteske in slapovi: Jerečica (opredeliti NZ in režim za kanjoning), Grmečica (opredeliti NZ in režim za kanjoning, urediti razgledišče pod slapom), Ribnica (NZ), Mostnica in Savica (uvedba upravljanja skladno z opredeljeno NZ).
2.2.2.4. U Triglav in dolina Sedmerih jezer: opredelitev nosilne zmogljivosti in režima dostopa, testiranje možnih rešitev.
2.2.2.5. U Pokljuka – Uskovnica - Bohinjske planine: umikanje motornega prometa obiskovalcev iz gozdnih cest.
2.2.2.6. U Sava Bohinjka: občasni monitoring obiska, po potrebi opredelitev NZ in režimov rabe ter dostopa.
2.2.3.1 I Nova krožna tematsko-razgledna pot Ribčev Laz za usmerjanje izletnikov na območju Sv. Janez-Pod Skalco-Bellevue
2.2.3.2. I Pot okoli Bohinjskega jezera: izboljšanje urejenosti, interpretacije in prehodnosti poti v vseh letnih časih.
2.2.3.3. I Nova krožna tematska pot Koprivnik-Gorjuše z vključitvijo in ureditvijo ključnih točk dediščine na poti.
2.2.3.4. I Nova krožna tematska pot Bohinjska Bistrica z vključitvijo in ureditvijo ključnih točk dediščine na poti.
2.2.3. Krožne tematske poti za (pre)usmerjanje obiska
v
Bohinjskega jezera: na Voglu, Uskovnici, Pokljuki in ob planinskih kočah (zasebne naložbe).
Zagotavljanje zadostne in kakovostne oskrbe z vodo: ) ozaveščanje za skrbno rabo vode, ii) načrtovanje vrtine in vodohrana za vodoskrbo v poletnem času
Tip PRIORITETNO PODROČJE/PROGRAM/UKREP (usklajeno s ppt)
Nova izkustvena doživetja kulture in kulturne krajine, ki še zlasti v času izven sezone dopolnjujejo destinacijsko identiteto, dediščino in obstoječo kulturno infrastrukturo ter so primerni za deževno vreme. (Bohinjsko 6)
U Centralizacija upravljanja destinacijskih dogodkov in vodenje politike prireditev, ki sledi trajnostnemu, ambientalnemu in festivalskemu formatu (osredotočanje na dogodke do 200 oseb) ter razpršitvi dogodkov po vaseh.
3.1.3. R Bohinjski produktni festivali
R Bohinjski muzeji: muzejske kavarne in trgovine, posodabljanje razstav in krožna muzejska tura
U Profesionalizacija delovnega mesta lokalnega koordinatorja kulture in dogodkov (manager kulture in dogodkov)
Nastanitve: obvladovanje širjenja obsega nastanitev, spodbujanje kakovostnih prenov in njihovega prestrukturiranja v višje kategorije in dopolnilne ponudbe, trajnostnega prehoda in kakovostnega posodabljanja
U Smernice in priporočila za prenove turističnih nastanitev in gostinskih obratov in hortikulturno urejanje zunanjih površin turističnih objektov.
U Povečanje nadzora nad nastanitvami z vidika kategorizacije, dovoljenj in prijav gostov
3.1.2.
3.1.4.
I Bohinjska Bistrica, središče: urbanistično-prometna ureditev in ozelenitev, ki bolje poudarja turistični karakter naselja in destinacije
Širše območje Ribčev Laz-Jezernica-Pod Skalco: urbanistična sonaravna ureditev (občinski del brez ocene urejanja državne ceste in območja zasebnih zemljišč)
Širše območje Ukanca: celostna sonaravna prometno-urbanistična ureditev skladno z dogovorjenimi režimi umirjanja prometa in določenimi max zmogljivostmi lokacij
3.4.4 U Splošno urejanje in vzdrževanje javnih odprtih površin v destinaciji Bohinj: dvigniti standard urejenosti zelenih površin in ulic
I Javne sanitarije: kakovostne, zadostne in vzdrževane na vseh točkah koncentracije obiska in večjih parkiriščih
4.1 Širitev zmogljivosti, povezljivosti, raznolikosti in uporabe javnega prevoza, tudi za domačine
U Državni JPP: povečanje zmogljivosti in hitrosti javnega avtobusnega prevoza do in v destinaciji
U Mobilnostni sistem Bohinj: posodobitev sistema, krepitev kapacitet destinacijskih sezonskih prevozov, prilagajanje povpraševanju in potrebam lokalnega prebivalstva
U Med-destinacijsko povezovanje sezonskih prevozov in sistemov v SJA
4.3.6. I
PRIORITETNO PODROČJE/PROGRAM/UKREP (usklajeno s ppt)
Dopolnilna kolesarska oprema in kolesarske storitve: širjenje kolesarskih parkirišč, javni sistem izposoje koles na kratke razdalje, števci kolesarjev.
I Potniško središče Bohinjska Bistrica - multimodalno stičišče na ŽP Bohinjska Bistrica
Prehod destinacijske mobilnosti na električni in vodikov pogon: lokacija polnilnega parka, e-car sharing za goste in e-vozila za destinacijo
Vzpostavitev in upravljanje multimodalnega digitalnega informacijskega in rezervacijskega stičišča (MUDIST): vzpostavitev regionalne turistične tržnice (marketplacea) za pametni management, napredno trženje in prodajo ter povezovanje pametnih poslovnih rešitev
Krepitev partnerskega združevanja sredstev za promocijo destinacije Bohinj
R Izvajanje programa ciljno usmerjene promocije v mesece izven poletja (sinergije lokalna-regijska JA raven)
U Proaktivno in stalno upravljanje razvoja produktov in njihovo učinkovito plasiranje na trg
5.5. R Informacijski MUST-KNOW & EXPERIENCE paket za goste na destinaciji
5.6. R "V Bohinju ima dež mlade" (demisitifikacija zelenih zim in slabega vremena) - obvezni paket OPREME za goste destinacije
4.3.5.
R Trženjsko-motivacijska materializacija koncepta 'dnevne sobe'
5.8. R Komunikacijska strategija in družbeno odgovorno komuniciranje v vseh fazah nakupne poti
U Turizem Bohinj kot DMO: večletni poslovni načrt zavoda za uresničevanje strategije, prilagoditev sistematizacije in karierni razvoj lastnih kadrov
U Spremljanje, vrednotenje in strateško usmerjanje destinacijske strategije in trendov: destinacijska strateška skupina deležnikov v podporo odločanju in spremljanju uspešnosti destinacije
Mreža TIC: razviti nov koncept mreže TIC, ki bo bolje vključen v lokalno skupnost in prilagojen novim potovalnim slogom, potrebam gostov, digitalizaciji in viziji destinacije (dnevna soba) ter zagotavljal stalnost in profesionalnost osebja
Mednarodno mreženje destinacije: strokovno sodelovanje v evropskih in globalnih združenjih pomembnih za napredek in uveljavljanje destinacije Bohinj.
Stran
6.5. U Turizem Bohinj v Skupnosti Julijske Alpe in na ravni države
