Sprejemanje Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije

SKUPNA SEJA

4. seja

{2. jul-i j 1ee0 )

Sejo je vodil dr. Eepublike Slovenij..

Seja se je pridela

France BuEar, ob 12.30 uri.

predsedni-k SknpSd5-ne

PREDSEDNfK DR- FRANCE gUdAR: Za-enjam 4. skupno sejo vseh zborov SkupEdine Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 374. dlena Ustave Republike Slorrenije in 134. dlena poslovnika SkupEdine Republike Slovenije. Poieg delegatov vseh treh zborcv so na seji navzodi tudi nekateri dlani Izvr5nega sveta SkupEEine Republike Slovenije.

Itrajpre3 bomo ugotovili sklepdnost seje. Prosim cielegate DruZbenopolitidnega zbora, da pri tisne j o na tipko . (Nawzod'i h j e 63 deleqatov druZbenopolitidnega zbora.) Prosim delegate Zbora obdin, da prit'i-sne jo tipko. Ponavl jamo Elasovanje. Zbor obd'i n. (Navzodih je 50 delegatov Zbora obdin. ) Prosim delegate Zbora zdruZenega dela, da ugctovimo sklepdnost! (Navzodih je 65 delega- tov Zbora zclruZenega de1a. ) Ugotavljam, da je na seji navzoda vedina vseh delegato.r vsakega zbora, kar pomeni, da je skupna seja na podlagi 2. toEke 72. amandmaja Ustave Republike Slovenije in 1. odstavka 135. dlena poslovnika Skup5dine Republike Slovenije sklepdna. Predlog dnevnega reda za dana5njo sejo ste prejeli s sklicem seje. 26. junija smo vam poslali 5e predlog za razdtritev d.newnega reda n in sicer i-zvolitev petih sodnikov Ustavnega sodiSda Republike Slovenije. Ali Zeli o predlogu dnevnega red.a, skupaj s predlagiano razEiritvi jo kdo razpravljati? Prosim.

ANTON PERSAK: SpoEtovano predsedstvo, spo5tovane poslanke in poslanci! V imenu 56 poslancev sopodpisnikov tegia predloga in na podlagi 136. ter 100. in 99. dlena poslovnika SkupS6ine Republike Slovenije in v skladu s prvo alineo 4. todke 72- amandmaja k Ustavi Republike Slovenije predlagam, da na dnevni red danaEnje skupne seje zborov kot novo 2. todko dnevnegia reda uvrstimo predlog ia sprejem Deklaracije o polni suverenosti drZave Republike Slovenije. Gre za skupni predlog Koalicije DEMOS, ki je nastal na osnovi predlogov Slovenske demokratidne zveze in Liberalne stranke, doslej Slovenske ohrtni5ke stranke. Kot izhaja Lz 136. dlena poslovnika, se razEiritev dnevnega reda skupne seje zborov predlaga na enak nadin kot razEiritev v skladu s 100. dlenom poslovnika. Predlog v skladu s 1. odstavkom 99. dlena utemeljujemo z oceno, da je stanje slovenskega gospodarstva in tudi stanje v posameznih druZbenih dejav- nostih tako zaskrbljujode, da je mogode predvidevati zlom slovenskega gospodarstva ter hude socialne nemire in kot posledico tega zloga in nemirov tudi akutno politidno krizo, kL utegne ogroziti

oroces osamosvaj.nja Slovenijer za katerega so se pred volit.vanin LprLLa. 1.9 9 0 , opredelile .yse politidne stranke , kr sc danes v s-kupEdini zastopane s svojimi poslanci.

Slovenija si mora zagotoviti moZnost samcstcjneEa od1odarr3a, tako na podrodju gospodarskega sistema in gospoiarske politike kakor tudi na podrodju politidnega sistema. ?c pa si lahko zagiotovi samo pod pogojem, da razqlasi primernost u.sta.;e in zakonov Republike Slovenije ter razveljavi za obmodje F.epublike Sicveni-je vse tiste zvezfle pravne akte in vse dolodbe zvezne ustave, ki niso v skladu z ustavo in za.koni Republi-ke Slcvenije.

Zavedamo Ser da predlagamo odloditev, ki je po svoji naravi dejanje samoodlodbe slovenskega naroda in hkrati LZTaz suverenosti sl ovenskega naroda in vseh drZavijanov Republike Slovenije. ZaLo v skladu s prvo alineo 4. todke 71. amandma.ja k Ustavi Republike Slovenije, ki doloda, da zbori Skupidine Repub- like Slovenije, citiram: "Na skupni seji urejajo vpraEanja in postopke v zvezL z uresnidevanjem pravice do samood.lodbe", predlagamo, da se predlog deklaracije uvrsti na cinevni red in da se nemudoma sprejme Ler razglasi kot dejanje samoodlodbe slovenskega naroCa. Hkrati pa v sklaCu z BB. amandmajem k Ustavi Repub- like Slovenije predlagam, da skupddina hkrati sprejme sklep, da se nemudoma pripravi predlog ustavnega zakona, ki ga deklaracija predvideva in zahteva v 4. todki.

Naj samo 3e enkrat opozorim na to, da ima v skladu s prvo alineo 4. todke 72. amandmaja skup5dina pri-stojnost, da na skupni seji sama opredeli in dolodi postopek v zvezL z uveljavl-- janjem pravice slovenskeEa naroda do samoodlo6be. Ustavni zakon pa naj se oblikuje in sprejme po postopku, ki je predpisan" Zavzemamo pa se za to, da se sprejme v najkrajEem moZnem dasu. Besedilo predloga deklaracije in dodatni razlogi ter utemeljitve bodo podani-, takoj ko bomo sprejeli sklep, da se predlog uvrsti na dnevni reciDovolite, spoEtovano predsedstvo, da vam rzrodim predlog deklaracije s 56 podpisi delegatov. ki predlog vlagajo.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdan: Ugotavljam, da je predlog podpisalo 56 delegatov Lz vseh zborov in da je s tem izpolnjena zakonska dolodba glede zadetka postopka za sprejem pravnega akta, ki ima ustavno-pravne posledice.

Dajem_ najprej v razpravo sarn ta pred.log o razEiritvi dnevnesa reda. ZeIi kdo besedo? Prosim.

UAG- JANEZ KOCIJANdId: SpoEtovano predsedstvo, kolegice poslanke in kolegi poslanci! Mislim, da je ta tema po logiki st-rari slej ko prej morala priti'na dnevni red. V svojem imenu temu nikakor ne nasprotujem. Nisem imel nobene priloZnosti, da bi se posvetoval v okviru poslanskega kluba afi organizacije, ki jL pripadam, vendar bi postavil naslednje vpra5anje. de gre za dokument, ki j-ma nesporno ustavno-pravne posledice, potem me zanima staliSde Zakonodajno-pravne komisije ali pa vodstva skup5dine, ali je moZno o tem dokumentu razpravljati -r. drugaden nadin kot po postopku, ki je predviden za spremembo ustave"

PREDSEDNIK DR. FRANCE eUd.TrR: LeLi 5e kdo razpravl jati? potem dajem ta predlog, da se dnevni red raz5iri z :azllrasprejemanjem Deklaracije o polni suverenosti drZave Sl ov=-

io 11€, {a in -'i -ie " Kdo je za La predlog? Prosim. Da.

MIRAN POTRd: cospod predsednik, rad bi vas opozoril, da 1e bilo ravnokar postavljeno vpraianje in da bi najbrZ bilo iorektno, da se na vpra5anje odgovori. preden bi se oCiodali. Misr"im, cia bi bilo tudi korektno, da vsaj vidimo vsebino deklaracL1e, ker bi takrat lahko o tem razmi5lja1i. Njena vsebina. je ustrezna al-i ne. Dodatno bi 5e predlagal, da vpra5anje tretje alinee 349. dlena oziroma 72. amandmaja, na katerega se predlagatelji sklicujejo, oceni tuCi Ustavna komisija. Trdim namred, da to, o demer je dan predlog, ni vpra5anje, o katerem naj bi odlodali zbor:- na skupni seji, ampak so to vpraEanja, o katerih bi morali razpravljati, tako kot se o njih razprav:-la, kadar gre za spreminjanje ustave. Ta dolodba ima, po mojj-h trditvah, popolnoma drugaden pomen. Lahko pa se pogleda vse stenograme, takrat, ko je bila pripravljena. Hvala 1epa.

PREDSEDNfK DR. FRANCE eUdAR: Gre za razLLkovanje o dveh vpra5anjih. Najprej postavimo ta predlog na dnevni red, to je eno vpra5anje, drugo je potem vpra5anje nadaljnj" procedure. ZaLc ponavljam predlog. Glasovanje ponovimo najprej o tem, ali smo za to, da gre na dnevn'i red ali ne.

Kdo je za tak predlog? {720 delegatov. ) 'ie kdo proti? (55 d.elegatow. ) Se je kdo vzdrZal? (16 delegatov. ) Ugotavljam, da je predlog sprejet na dnevni red"

V nadaljnjem bi, preden bi razpravljali o samem predlogu, prosil predstavnika Izvrinega sveta, da se izjavi o predlogu. Oditno ima Izvr5ni svet glede tega vpraEanja swoja stali5da" Potem dajem naslednji predlog, ki irna ustavno-pravne posJ-edice, v redno obravnavo, to se pravi, da ga damo IzvrEnemu svetu in da ga bomo dali tJr obravnavo Zakonodajno-pravni komisiji in na5i pravni komisiji. Torej, damo ta predlog zdal najprej na glasovanje.

Kdo je za ta predlog?

JANEZ 'faN5a: SpoEtovane poslanke in poslancil Mi smo to todko uvrstili na dnevi red. Predlagam, da se vse nadaljnje razprave opravijo v okviru to6ke, ko bo ta na dnevnem redu, da se takrat izpostavi tudi ta pravna vpraEanja. Izwr5ni svet ima sejo ob 14.00 uri, zda3l-e sklicano, lahko se opredeli tudi do tega vpra5anja. G1avno Je, da zdaj delamo naprej po dnevnem redu.

VITOMIR GROS: (Liberalna stranka, doslej Slovenska obrtniSka stranka. ) V imenu 32 podpisanih poslancev predlagam Skup5dini SlovenJ-je naslednjo Deklaracijo o narodni spravi:

"Podpisani poslanci vseh zborov SkupEdine Republike Slovenije prosimo, da vodstvo skupEdine uvrsti na dnevni red skupne seje , 2.7 .L990 | na5 predlog Deklaracije o narodni spravi in jo predlaga v sprejem v predlaganem besediiu. " Hvala 1epa.

PREDSEDNfK DR- FRANCE sudAR: Mislim, da je to z],.a1 naslednja todka dnevnega reda, o njej bomo razpravljali pozneje. qdat daiem na glasovanje najprej ta predlog. To se pravi, Ca se o Lv* ) tem predlogu o deklaraci-ji izjavi Izvr5ni svet, ki j-ma sejo cb 14"00 uri in da se bo med tem sestala tudi na5a Zakonodajno*pravfla in ustavna komisijo in bo o predlogu razpravljala, in da bomo ootem o stwari- sami razpravl-jali potem, ko bomo imeli vse te iredloge, mnenja in sta1i56a o tem. A1i se s tem strinjamc? Dam na glasovanje ta predlog, kdo je za? Torej, da ponovim 5e enkrat. fredlog je v tem, da se o tem razpravlja na skupni- seji, ko dobimo mnenje izvrinega sveta, Zakonodajno-pravne in Ustavne komisije "

Dajem ta predlog na glasovanje.

Kdo je za ta predlog? (3 delegati.) Je kdo proti? t74 delegatov. ) Se je kdo vzdrl.al-? (Nihde. )

Tcrej, ponovimo glasovanje 5e enkrat proti?

Dobro, v redu, najprej prisotnost. 5e enkrat. DruZbenopolitidni zbor (63 delegatov.) Zbor obdin (64 delegatov.) Zbar zdruZenega dela (69 cielegatov.) Ugotavlj.*, da je sklep-nost pooana. Torej, zdaS glasujemo o predlogu, kot je bi1 cblikovan, to se pravi, cia bo ta skupidina, ta seja razpravljala o predlogu potem, ko bo dobila mnenje lzvrEnega sveta, Ustavne komisije j-n ZakonoCajno-pravne komisij". Prosim.

MAG- SPOIIENKA ERIBAR: SpoEtovano predsedstvo, spoStova- ni poslanci in poslanke! Lahko se nam zdL, da ne bomo dobili mnenja Komisije za ustavna vpra5anja in lzvr5nega sveta, in s tem potem spremenimo sk1ep, da to deklaracijo uvrstimo na dnevni red. Mislim, da bi morala ta razprava/ de smo Ze sprejeli stali5de, da jo uvr5damo na dnevni red, potem postopati, tako kot je predlagal Ze poslanec JanEa - ko bo na vrsti in qremo po dnevnem redu, tako kot je napisan oziroma kot smo ga sprejeli. Ne vidim razlog'a, da zdaS v naprej sprejemarno nekaj, kar bo 5e na razpravi pod drugo todko dnevnega reda. Meni se zdi to glasovanje nepotrebno. Hva1a"

resolucije obravnavo Prosim.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Ugotavljam, da predloE te 5e niti ni bil razdeljen. Ne morem ga takoj dati v in na glasovanje, de delegati predloga 5e niso prejeli.

ANTON PERSi{K: V predlogu je bilo povedano, da predla: gamo uvrstitew tega vpra5anja kot druge todke dnevnega reda. Se pravi, najprej imamo po proceduri oziroma po dnevnem redu prvo todko, kot je predvidena, in razpravo o deklaraciji v okviru druge todke dnevnega reda. Medtem deklaracijo delijo. Ko smo pa i,e. tukaj, bi 5e enkrat poudaril, mi deklaracijo vlagamo kot predlog, ki pomeni dejanje samoodlodbe. Da Ee enkrat Lz ustave citiram dlen, ki o tem govori. Mi govorimo o deklaraciji v 4. todki deklaraci je in zda1 s*-e jo dobili, zahtevarno spre jem ustavnega zakona. Deklaracija zahteva sprejem ustavnega zakona in v predlogu tudi zahtevamo normalno proceduro za ustavni zakon. Medtem ko v skladu z deklaracijo kot dejanjem samoodlodbe, ponovno citiram, 9re za prvo al-ineo 4. todke 72. amandmaja: "Zbori (to je nagovorni tekst), Zbor zdruZenega dela, Zbor obdin

in Druzbenopolitidni zbor na skupni seji urejajo vpraEanja in postcpke v zvezL z uresnidevanjem pravice do samooClodbe. Se pravi, pristojnost zborov Je, da na skupni seji odlo-i;o pa kak5ni proceduri in na kakien nadin bodo sprejeli dejanje czi::oma odloditev, ki zadeva dejanje s podrodja samoodlodbe" mi vr:aprej predpisane procedure. Pristojnost zborov j", da tc pro"*duro samostojno opredelijo. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FFANCE eUdAR: Hval_a 1epa. Tcrej I v vsakem primeru menim. ie to vpra5anje formalno-pravno ni dokondno re5enc, bi v vsakem pri-meru hotel imeti reditorno mnenje zlasti zakonodajno-pravne komisije. Dcbro, v vsakem primeru odstopamo, damo na glasovanje. Tcrej, menim, da je kot raz5irite.r dnevaega reda oredlog bil sprejet in da to postane 2. todka dana5njega dnevnega reda i p vse ostal e todke ostane jo za ei-ro Stevil-ko naprel.

Medtem je pri5el 5e en pred.log, predlog Dekiaraci je o narodni spravi, ki nosi 32 podpisov: "podpisani poslanci vseh zborow SkupSdine Republike Slovenije prosimo, da vodstvo skupEdi- ne uvrsti na dnevni red skupne seje za 2.7.1990 aa5 pr.alog Deklaracije o narodni spravi in ga predtaga v sprejem v predlaganem besedilu" "

A1i so poslanci to besedi 1o dobili? prosim.

litIRAN POTRC: Ali se s$em vrniti in vas vpra5ati, kaj so razToEi, da ste Ze oprawl- jeno glasovanje v dveh tietj j-nah pr"t<i- nili, namred, mi smo glasovali o predlogu, ki ste g" aaii vi. J*:}i smo uqotovl-jeno kol-iko delegatov je bilo za..Li predlog, koliko jih je proti, prekinili ste glasovanje, koliko sJ jih je vzdriaTo in res zda3 ne vemo za glasovanje. Kaj je razlog? in drugo, kaj je razlog, de ste ze ugotovili, da bi morali ponovno glasovati, da zdal tega ponovno ne dajete na gilasovanje, da pa vemo r zd k. j gre. Hkratj- ugotavi jate vi, da bi bi't o koristno dobiti neka mnenja. sora5ujem zaLo, da ne bi kasneje potem ugotavljali, ari je treba dobiti mnenje Zakonodajno-pravne komisije. rzrecno je delegat zahteval, da je treba aoniti inenje ustavne komisije, izrecno ga je delegat zahteval. vi ste predli- gali, da je treba dobiti mnenje rzvrinega sveta, do sedaj ga nismo dobili. Dajmo pri.bJ-iZno vedeti k.j 1", d.a ne bomo kaJneje ugibali, kak5en sklep je bil sprejet in po kak5nem postopku i.o obravnavati.

PREDSEDNTK DR. FRANCE eudAR: Hvala repa. Torej ugotav- ljam, da je bir za sedaj sprejet samo sklep, da to toEko- uvistimo na dnevni red, tako kot vsako drugo todko, in nid drugeqa za sedaj. ostalo po intervenciji deregata per5aka sem menil, a. ni potrebno, da nadaljujemo v tisti smeri. ostane samo pri tem, da je to wpra5anje, ki je postavljeno na dnevni red. kot diruga todka" vse ostalo bomo razpravljali, ko preidemo na sam dne'rni ied.

Tukaj sem dobil informacijo, da je predlog Dekraracije _o narodni spravi Ze obravnavala na5a Zakonodajno-pravna komisij;. v __vs_akem primeru dajem najprej tudi to vpra5anje najprej- v odloditev, ali sprejmemo ta predlog na dnevni red a1i ne.

-FroJimz

b'>-q

najprej razpravo, nato pa, ali sprejmemo na dnevni red. ielr kdc y.azpravl jati? Ne Zeii nihde. Prosi-m.

JASA L- ZLOBEC: Dober dan. JaEa Ziobec, Liberalna stranka. Moram redi, da se mi zdi popolnoma neresnc, da sprejemamo a1i ne sprejemamo predlog na dnevni red, ne da bi poznali vsehino tega predlo-ga. Se pravi, da lahko na pamet spre jmemo na3ved jo neumnost ali pa najved jo gen'i al nost i n mislim, Ca de se dolodeni, de se je 32 delegatov zbralo, da je pri E1o z nekim predlogom na dan, bi pa ie lahko poskrbeli, da bi ta predlog vsi vi del-i. da bi vedeli zaka, gre. Mislim, da je tc lkrajna neresnost in vas prosim vnaprli, a. nas s takimi ne obremenjujete ved. Hwa1a lepa"

PR-EDSEDNIK DR. razprawLjati? Prosim.

FRANCE BUdAR: Hvala lepa. ieli 5e kclo

VITOI,IIR GROS: Liberalna stranka. dosl e j Slovenska obrtniSka stranka. Moram redi, da tole, kar je zdal bilo poveda- rlor se ne skl-acia s poslovnikom na5e skup5dine. Vsakdo ima pravico do sprejema dnevnegra reda predlagati razEiritev dnevnega reda. Ved ne bi razi-agal-. Delegat, ki je bif pred menoj tukaj gori, naj natandno pogleda poslovnik doma, pa ne bo imel problemov na seji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. razpravljati?

FRANCE eUdAR: Hva1a lepa. Zeli 5e kd.o

DAIIIJEL eOZfd: Spo5tovani, de se sklada s poslovnikom to, da se glasuje o +,istem, za kar se sploh ne ve r za kaj gre, pa- bom moral 5e enkrat brati poslcvnik, Ampak dvomim, da smo ga tako prikroj'ili, da je treba glasovati o zadevah, ki jih nismo prebrali. Rad bi pa rekel, da smo na prej5njem zasedanju dobili zakon na mizo in smo ga obravnavali po hitrem postopku. Danes smo spet dobili na mizo zakone, spet po hitrem postopku. Dvomim, da je to dobro in je to vpra5anje, de bomo lahko pannetne stvari sprejemali, de bo treba na tak nadin delati. Mislim, da ta skupEdina ima le tolj-ko mandata, da si lahko vzame vsaj kdaj das in si temeljito prebere, proudi, posluEa strokovno hnenjL in potem tudi morda z Laljo vestjo odloda. Mislim, da taka represija ni najboljEa. I1va1a.

PREDSEDNIK DR. FRANCE gUdAR: Hvala lepa.

' UIRAN POTRd: Prepri6an sem/ da se pred. odloditvijo na d.nevni red glede takEnega vpra5anja tekst predloZi, poleg opozo- ril, ki ste jih da1i, da bi bilo korektno, de smo enakopiavni poslanci, sam bi to Zelel biti, da vidimo wsaj tekst, o katerem se lahko odlodamo- Mislim pa, da sta 5e dve vpraEanji pomembni. Prosim, gospod predsecnik. da vi daste na njiju odgovor. prvid, ali je sprejem takEne deklaracije v pri-stojnosti skupEdine Republike slovenije in drugid, ali j. po 349. dlenu v pristojnos- ti skupSEine na skupni seji. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE SUdAR: prosim, gospa Hribar"

MAG" SPOMENKA ERfBAR: Spo5tovano predsedstvo, sco$tor,,arl:- delegati! Ne vem, a1i je tukaj neka pomota ali k-i, ampak 6o6'i la sem to, skupno z materialom, ki je biJ-o poslano skupidini, ne sa.mo menj- " In sicer je tuka j dopis gospoda Klepar podpi s3n. sta Ster in Vezjak, tekst - Predlog Deklaracije o narodni siravi" sprejeto je bilo s skup5dino 24.6. Stevilka 020-06/89-L. N; vem, =7 dem je sedaj problem, ali nidesar ne razumem ali k"j. Kc sem pa le pri besedi, bi predlagala, da je sicer ta zadeva uvr5dena v dnevni red, vendar, da bi 51a deklaracija v redni postopekr E€ moremo na vrat na nos take zadeve sprejeti. To j" p. dodatno, kar oovorim. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE eUd.TIR: IIvala.

MAG. vrKToR iexerJ: Meni je nekako nerodno, da sgl.o zadeli razpravo o tem vpraianju spet na tak nadin, ki ni vrecien pomiritvenega in spravnega dejanja. Fo moji sodbi namred takc ohdutrjivo zadevo, ki smo jo na nek nadin tlko dolgo negovati in ki se naj na simbolni ravni konda B. ta mesec, sodim, d; ne kaze "brkat.i " z besedili in teksti na nad'in naglice, nepoznavanja, ker nas bo oddvc jilo od tega, kar na jbrZ vs j- zelirno. Da se na sl-ovenskem nekaj konda, da se opravi pomiritveno in spravno riejan3e kot konsenz vseh na5ih ljudi, ne pa, da je tc =p"t nov razLog za razprtije, nasprotja za ircve revolucije i; nove tesnej5e pomiritve. Zatc bi si vendarle prizadevati, iako kot sem bii do sedaj seznanjen, da je po -ogovcru strank in mec Predsedstvom tudi in med Skofijo in tudi drugimi d.ogovorjena trroceriura. dogovorjeno pravno in simbolno dejanje i; de Je :noqode/ zavzemam s€r da to na tak nadin naredimo, nL pa, d.a ta z glasovanj.*, tako.ali cirugade, vna5amo razdor in sporr- ki ga na5a druZba ne potrebuje. Hvala 1epa.

PREDSEDNTK DR. ERANCE sud/tR: Tore j, tuka j bi vas sarno spomnil na dolodilo posJ-ovnika. Govori simo o sejah zborov. mj-slim (nerazuml jivo ).,'. ki pravi, da dnevni red i,e =t1i""rr" se je zbora se lahko raziiri le iz jemoma, kadar je to nu jno ,u,ru.i.i razlogov, navedenih v prvem odstavku prejinjega dlena, tci giovori, kadar je to v interesu in tako .,ap."f, ]iar -=*o danes ze biari. o tem, a'l i se dnevni red se je zborl uvrsti za dneve, ki so bili predlagani v zboru, odlodajo delegati v zboru na seji_ zbora, ob tioloditvi dnevnega reda. Zato, mol predlog bi bil, grede na to intervengij", ta,pred.log sprejmem" i" ga d^u.*o v redn-i po=tof"t<. MOj predlog j", da ga danes ne sprejmemo i,e na dnevni ="1, pa; pa Ea skup5dina sprejme v redno proceduro, kar pomeni, da ga iu.*o-t preso jo na jpre j ustreznim skup5dinskim organom in rrJ pod.lagi njihovega mnenja lahko na eni pi:-hodnjih sej-o tem razpru..rii.*oi zeLL 5e k{" razpravljati o tej stvari? de ni, dajem ta predlog na glasovanje. Da damo ta predlog v recini postopek-in ko dobimo mnenje.vseh pristojnih skup5dinskih organov, ga obravnavamo na eni prvih prihodnjih sej.

Kdo je za. tak predlog? (L44 delegatov. ) Je kd.o proti? (20 delegatov. ) Se je kdo vzdrZal? (25 delegatov. )

Ugotavljam, da je predlog sprejet v tem smislu, da se da ta predlog v redno Proced.uro.

Na red

1

2.

jpevnega podlagi tega ugotavljam, da je bil sprejet predlog a v tem smislu: Odobrj-+-ev zapisnika 3. skupne seje; Deklaracija o suverenostj- drZave Republike Siovenil=t -

3. fzvolitev predsednikov in podpredsednikov ter dlanov nekaterih delovnih teles skupEdine;

4 " Izvol itev petih sodnikov Ustavnega sodiEda Republike Slcvenije;

5. Vo Latve

Y-r leIL se i(d.o rn r_menovanla. razpravl jati? Prosim.

MAR.JAN PODOBNIK: Predlagam raz5iritev dnevnega reda s todko problematika rejcev Zivine v Sloveniji, v povezavi z nadaljevanjem uvoza mesa, mesnih in mlednih izdelkov brez ustreznih zaEditnih carin. V zvezl s to todko sem pred zadetkom podal besedilo, redeno je bi1o, da ga boste dobili na mize, do seCaj ie ni pri5lo, tudi na prejinji seji zbora in bi prosil, 6e se lahko, obrazl.oiil-i bi pa to probiematiko pri sami todki, de bo sprejeta. Hva.i-a.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdan: Gospocia Podobni ka moram opozoriti, da po ustavnih amandmajih to ne sodi na dnevni red skupne sejg, to bo treba pad razprav-l jati v ustreznem zboru.

Zeli 5e kdo razpravljati? V kol-ikor il€, dajem ta predlog dnevnegia reda na glasovanje.

Kdo je za? (747 delegatov.) Je kdo proti? (11 delega- tov.) Se je kdo vzdrZal? (19 delegatov.)

Ugotavljam, da je predlog dnevnega reda sprejet.

prehajamo na 1. TodKo DNEVNEGA REDA oDoBRITEv zaprs- NIKA 3. SKIIPNE SEJE. Osnutek zapisnika gte sprejeli s sklicem. Ali leLs- kdo razpravljati o zapisniku. Ce ne Zeli razpravljati nihde, d-jem osnutek zap'i snika na glasovanje.

Kdo se z zapLsnikom strinja? (L79 delegatov. ) Je kdo proti? (Nihde. ) Se je kdo vzdrZal? {2 delegata. )

Ugotavljam, da je ta zapisnik 3. skupne seje z vedino glasov sprejet.

Prehajamo na 2- TodKo DNEVNEGA REDA RAZPRAvA o PREDLOGU DEKLARACIJE O POLNI SIIVERENOSTI DRZAVE REPUBLIKE SLO\TENIJE- Torej, de 5e enkrat ponovim, tudi vpra5anje je bilo v tem smislu postavJ-jeno glede pristojnosti zborov. O vpra5anju samostojnosti oziroma samoupravnosti se ustavni tekst glasi tako:

"ZboE zdruZenega dela, Zbor obdin in DruZbenopolitidni zbor na skupni seji ureja vpraEanja in postopke v zvezL z uresnidevanjem pravice do samoodlodbe. " Se pravi, v tem pogleCu je dana pristojnost te skupne seje vseh zborov. Zda3 ostaja odprto vpra5anje, za katero pa moram redi, da meni ni povsem prezentno, se pravi, a1i gre to samo za politidno besedilo, o katerem lahko glasujemo z navadno vedino glasovr rr€ posebej kvalificirano, ker ta deklaracija sama neposredno ne povzroda Ze sama po sebi

pravnLln posledic , ampak samo nava j a .na to , da na t= j osnovi Zpr"lemamo posebni ustavni zakon, ki pa terja kvaiif ic'irano ,teiLno '

O tej stvari v ustavi sami in v poslovniku ni posebej dolodb. ZaLc mislim. da moramo o t=j stvari najprej tukaj sami ociloditi in doloditi:

1. o naravi te deklaracije in 2. o nadj-nu glasovanja in postopka. de je stvar taka, polem moje mnenje, prosim, pouriarjarn, tc je samo mnenje, da tukaj 5e ne gre za neposredno ustavni tekst, deprav ima v posledici neposredno ustavnopravne oravice in da zda1 najprej odlodimo, a1i o njem glasujemo z navadno vedino al-i glasujemo na podlagi k.ral-ificirane vedine. Prosim.

MAG. JANEZ KOCI,JaNEIE: Gospod. predsednik, poslanke in poslancil Moje mnenje le, da gre za vsebinski tekst in za vsebinsko odloditev, ki jo sicer lodimo oct formalno-pravne odloditve, ker predvidevamo sprejem posebnega ustavnega zakona. Ta je sicer restriktivno formuliran, kct sem uspel na hitro prebrati-, da bo ta ustavnj- zakon dolodal, kateri zvezni predpisi se bocio na podrodju Republike slovenije zadasno opravljalr kot pravna pravila. Se pra.rir n€ posega v materijo v prvem, drugem in tretjem dlenu deklaracij", kjer gre za dokondne vsebinske sklepe in ti sklepi so nespori-r,o ustavno-pravnega karakterj_a. Nesporno le, vsaj po mojem mnenju to, da se o takih sklepih, ki tako globoko posegajo v ustavno ureditev na5e republike in slovenskega naroda, ne bi smelo na hitro odlodati, ampak bi se moralo odl-odatin tako kot je za to kvalifikacijo sklepov, se pravir zd ustavno-pravne sklepe, dolodeno z naSo ustavo. Drugade z istim aktom, s katerim gradimo ustavnost slovenije, to ustavnost ruEimo, ker te same ustavnosti ne spoStujemo.

Lahko vas opozorim na kontradikcije, ki sem jih na hitro prebral. Na primer v 1. dlenu se skricujemo aa doloEbo Mednarodnega pakta o dlovekovih pravicah, v 3. dlenu pa vsi akti, R€, to 7e v 2- dlenu, pa vsi akti, mednarodni pravni akti veljajo v Repubriki sloveniji kot enakopravni akti do cine, ko jih je ratificirala SkupEdina Republike Slovenije. S tem dlenom razve- ljavljamo veljavnost Mednarodnega pakta o dlovekovih pravicah v Slovenij i

To so stvari, ki mislim, da jih je treba delati na zna.tno kvalitetnejEi nadin, de Zelimo kot poslanci upravj-diti zaupanje slovenskega narcda in volivcev, ki so volili.

PREDSEDNIK DR. FRANCE eUdlfR: Hvala lepa. Moram pripom- niti k tej intervenciji to, <ia so v bistvu ; tem argum"ntom Eropolnoma strin jam, ampak zda3 razpravl j.rno oziroma Ze1e1 bi odloditev tega zbora o tem, a1i, de se odlodimo glede postopka, da zahtevamo kvalificirano vedino ali zahtevamo- lahko nu.rrl.,iro vedino. prosim.

ANTON PERSAK: Kot odloditew, ki jo predlagamo dejanja samoodlodbe. Gre za katero se sicer o navadi to

smo Ze vedkrat poudarili, da je odloditev, pogojena z znadajem temeljno politidno odloditev, za. je res odloEajo ljudje, niti ne

na ta nadin, da bi se spraSevali- o tem, na kak5en nadin bodo o nje) glasovali in, a1i je potrebna takina ali drugadna vedina. empak, de se o tem te moramo odloditi, mislirn da, ker gre v principu za politidno odlodi-tev, ne za formalno odlodite..ry ki bi posegala v sprememhe republi5ke ustave ali kaj takega, mi_siim, da zadodda normalna vedina. Kar zacieva vpra5anje, ki je bj_lo postavljenc, moram redt, da ne vidim kontradikcije, ki je bila izpostavljena. de je slovenska skupEdina ratificirala mednarodni akt o iiovekovih pravicah, ta akt velja, tukaj pi5e, ko je ratificiran v slcvenski skup5dini, za mene se to vpraEanje ne postavlja prav zaradi tega, cla vsi akti. ki so bili v slovenski skup5dini ratif icirdrri r ostanejo v veljavi, mednarodni. Drugo pa, samo 5e to bi Ze1el poudariti, odlod'itve, ki so bile sprejemane, recimor rd Kodevskem zborar B€ glede na to, kaj kdorkoli v dvorani misli o tem zbor:u, se ravno tako niso spra5evale o tem, ali je to zda3 ustavno regulirano, ali j" ., skladu, ali bo v skladu s kak5nimi zakonskimi odloditvami in tako naprej. Te odloditve se zmeraj sprejemajo na nek nadin, bi reke1, kot enkratne odloditve in -za - seloj potegnejo potem dolodeno pravnor s€ pravi, ustavno, zakonsko in tako naprej dograditev. Hval-a.

PREDSEDNIK DR. FRANCE gUdAR: PTosim.

JOZE SI,IOLE: Gre za zelo pomemben dokument. Na vpra5anje predsednika Budarja dajem pad svoje mnenje, da je potrebna kvalificirana vedi-na, ker gre za pomemben dokument. Kai zadeva pakt o dlovekovih pravicah, ga je ratificirala skupddina sFR Jugoslavij". Glede na resnost dokumenta bi se ponovno zavzema1, kar sem Ze nekajkrat storil ob manj pomembnih zadevah, da gredo stvari v redno proceduro in bi pcdprl predlog, ki ste ga vi dali, predsednik gudar, cia naj se najprej o tem tekstu opredeli Ustavna komisija, Zakonodajno-pravna komisija in tudi lzvr5ni svet in da potem po vseh teh regularnih procedurah razpravljamo o tako resnem dokumentu.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Prosim.

DR- LEV KFEFT: Hvala Iepa. Ta skup6dina se je zdal Ze nekajkrat zna5la ob manj pomembnih todkah w nerodnem poloZaju, da z glasovanjem, namesto z uradnim tolmadenjem odloda o tem, kaj je ustawno in kaj zakonito. To mislim, da ni dobro za njeno deio. sicer pa misrim, da o 1. todki te deklaracije ni mogode sklepati ne z navadno ne s kvalificirano vedino. To je todka r zd katero se je vsaj na5a stranka zaveza1a, da jo bo realizirala z referendumom/ zaLo jo lahko sprejmemo samo pod pogojem, da vklju-uje odl oditev z ref.erendumom in da lahko predstavl ja neko <irugro formulacijo o sleditvi temu cilju.

Kar se tide omenjenega Kodevskega zbora/ suverenost se dobi z revorucionarno vstajo alj- pa po mirni poti. de revolucionarno vstajo izgubi5r--ostane5 heroj, ki se je bojeval za suvere- nost svojega naroda. de pa po mirnl poti n"3esa, kar si deklariraI, nisi sposoben izpeljatir s€ samo osmeEiS in mislim, da deklaracija tega tipa ne sodi na zadetek, ampak na konec procesa.

Na zadetek procesa sodi skupen dogovor o namenu in ne dekl ar-i rana. suverenost,Ostalo, kar je predloZeno v tem dokumentun je verjetnc predmet razlidnih postopkov, qre za razlidne todke, ki verjetno i1i=o vse iste vrste , zaLo menim, da v taki obiiki o tem predJ-ogu skup5dina lahko razpravlja, ne more pa sprejemati vel javnih sklepov. Predstavljajte pa si, kak5na bi bila posledican kc bi uEotovili, da smo sprejeli deklaracijo o polni suverenosti drZave Republike Slowenije po neveljavnem postopku in z neveijavnim nadinom glasovanja v trenutku, ko nimamo uradnega tolmadenja, kako moramo to delatj- in sprejeti, ampak bi Zeleli pravzaprai./ o tem zdal glasovati. Nade samo giasovanje o postopku. sam nadin glasovanja o tem, kako bomo to sprejemali, predstavlja v bistvu s]<l epanje o ustavnih vpra5anjrh r-n bi zahtevalo vsaj ustavno toJ-maden je.

Torej r zd 1. toiko referenCum, za ostale todke je treba pa dobiti uradno tolma6enje, kak5na kvalrficirana vedina. za nekatere stvari. Za nekatere pa verjetno ni potrebnar oe vem, ampak hodem imeti zakonsko in ustavno trdno tolmadenje, ne pa glasovanje tega organa o tem, k.j je ustavno in kaj zakonito, kajti v pravni drZavz so zakoni in ustava tudi nad to skup5dino, YazeYt o postopku, ki velja zanje.

PREDSEDNIK DR. ERANCE eUeAR: Prosim, E'ospod TomaZii.

ANTON TOHAZId: Spoitovani zborl Sem eden podpisnikov predloga te deklaracije in zagotavljam varn/ da smo temeljito pre5tudirali to besedilo, ki qa predlagamo. Vedefi smo, Ca bi ga lahko poslali na vsa mogoda telesar fld Zakonodajno-pravno komisi-Ja , na ustavno-pravno kom-i si jo, na Izvr5ni svet in tako dalje. Vemo, da b'i morda bi1 rezultat pozitiven, tu ne gre za tzraztto in Eisto ustavno probl-ematiko, niti za tzraztLo in disto zakonoCajno prob'lematiko. Gre za pol-i tidni- akt, ki je najvaZne jdi in obratno. kot je moj predgovornik rekel, naj bi sodilo na konec. Ta deklaracija sodi na. sam zadeiek. Potem bomo Sele lahko spreje- mali zakone, kakrEne hodemo. Potem bo lahko vlada izvajala prograrn, ki si ga je zastavila in tudi vsi naEi drZavljani bodo lahko na referendumu sprejemali ustavo, kajti dokler te deklaracije nimamo, bo vedno nekaj v nasprotju z jugoslovansko ustavo. Verjemite, nodemo vas postavljati v situacijo. da bi glasowali proti takEni deklaraciji. Mislim, da bi vsakega bo1e1o sree, de bi moral glasovati proti Deklaraci-ji o suverenosti Slovenije, zaLo predlagam, da raj5i 5e nekaj dasa posvetimo tej obravnavi, da podate konstruktivne predloge, da jih sprelmemo, da jo prilagodimo in da se ne spraiujemor a1i naj glasujemo z navadno ali z dvotretjinsko vedino, ampak, da to deklaracijo sprejmemo z aklamacijo. (Aplavz v dvorani. ) Menim, da slovenski narod kondno i,e ima pravico do tak5ne skupEdine, ki bi storila nekaj odlodnega in zgodovinskega. Hva1a.

PREDSEDNIK DR. FRANCE EUdAR: PTosim.

MIRAN POTRC: Zelo podpiram zeLo vesel- in podaEden,

gospoda TomaZida in nadin pripravljanja mnenle de bi bil bi

ociloditev v tej na5i skupSdini bil tak. da bi se t,ako pcmembne oCloditve lahko sprejemaie z aklamacijo. de se to ZeIi, pctem moramo k.j storiti, da bi bile stvari tudi tako predlagane" -e pa so predlagane s strani dolodenega Stevila podpisnikov al i pa posamezne stranke bom povedal svoje mnenje, upaln, da ne bo Zaljiv6 v ZeL]-,, Ca se poudari pomen stranke, ki je tc predlagala, ne pa vsebina odloditve, potem je toliko teZje, ia se take stvari sprejmejo z aklamacijo, ker predhodno niso bil-e niti pravno niti politidnc tako prevedene, da bi jih lahko vsi skupaj z aklamacijoMislim,sprejeli. da je to slabost, kr se je na Zalosi preve-krat posluZujemo. PosluZujejo se j", rekel bom povsem iskreno, tiste stranke, ki radunajo s tem, da bo neodvisno od .rsebinskih, neodvisno od procedurainih, neodvisno od kakrinihkoli cirugih pomislekov, tudi de so v celoti upravideni. vedina v tej skupEdini nadomestila ustavo, nadomestila zakone, nadomestila, de hodete, politidno voljo tudi vseh Slovencev, ker je pad tak5na, pa detudi z enim dlovekom, vedina vladajodi h v koali ciji zagotovj- jena.

Dajte, gospodje posJ-anci vladajoEe koalicije, resno razmisliLi, a7L s takEnimi zahterrami pomagate h konstruktivnemu <lelovanju te skupddine ali k temu vi ustvarjate kIimo, da bi l-ahko sicer res opraviiili obljube, ki ste jih dajali z volilnim programom pred delcm volivcev, ki vas je volil, toda hkrati pa zelo oteZujete poloZaj kogarkoli drugegar oe samo poslanca rr parlamentu, ampak tudi vseh rirugih obdanov, ki sludajno pad niso vo1i1i precistavnikov vaEe stranke 'i s1 zaveda jte s€ r da je teh nekaj manj kot poi- glede na skupne volilne rezultate.

Zato s€r LZ teh politidnih razloqovt zavzemam, da uvrstimo tudi to todko v redno proceduro, da se oblikuje ustrezna skupinaT sestatrljena LZ predstavnikov vseh politidnih strank, ki naj konstruktivno, in zagotavljam konstruktivno sodelovanje, ampak upo5tevaje vse razloEe, ki jih dlovek mora povedati i-n da na ta nadin to deklaracijo uvrstimo na dnevni red.

Rad bi opozoril na dve stvari:

Predsedstvo Republike Slovenije nam Je, enako kot vi, dostavilo dokument, ki ima naslov Predlog za zadetek postopka za aovo slovensko ustavo. Nekdo bi se lahko danes spomnil in rekel: zahtevamo, da se to uvrsti danes na dnevni red in bi optimistidno radunal, da bo dobil vedino. Tega mi LZ opozicije ne moremo, ker vi se prej o tem dogovorite, da bo vedina zagotovljena in bi to bilo izglaso.rano na dnevni red. Imel bi dve stvari, ki obravnavata razliden postopek za uresnidevanje istega cilja. Kolikor vem/ je v zakljudnem delu redeno, da bo najved vpraianj pri nespornem sprejemu slovenske ustave kot suverene in samostojne drZawe, posvedenih prehodnim doloEbam, v katerih bo treba videti , kda3, kako. po kakEnih postopkih, v kakSnih rokih bomo to neposredno slovensko suverenost lahko v celoti uresnidili, tudi vis-5.-.ris odnosov v Jugoslaviji in vis-5.-vis odnosov do mednarodne skupnos- ti. de sem zel-o povrSno uspel prebratir o€ pa pre5tudirati program, ki qa je pripravil Izvr5ni svet I opozarTa na isto in trdi, da je nemogode iti Lz enega sistema v drugegar fl€ da bi preChodno proudili vsa dejanska vpra5anja veljavnosti tak5ne ali drugadne zakonodaje, republi5ke, zarezne. Da mora biti ta prehod

organiziran/ ne pa da se z nekimi odloditvami sprejme, kas;iele pa povzroda negotovost in veE je socialne in ekonomske neqati.,,ne posledice, kot bi sicer bile potrebne. Trciim, da je to smisel_u ki je napisan tudi v tem materialu na5e slovenske vlade. TrCim tore j, da se posku5a zavestno z nekaterimi stvarmi prehit=';ati ill da to delate na lastno politidno odgovornost. Mislim na, d= ie tn ze]o 5koda. ' )---- / *u

Rekel bi samo 5e dve stvari. Dajem pravico, je pa potem to tudi n jegova odgovornost, predsedn-i_ku skupEdine, ca sam tolmadi ustavo. Njegovo tolmadenje bo veljavno, moje veljavno ne bo. Dolodba, ki pravi, da ureja .rpraEanja in postopke v zvezl z uresnidevanjem pravice Co samoodlodbe, ne daje skupni seji nobene g:ristojnosti odlodati o kakr5nemkoli elementu samoodlod6e, ampak obratno, nalaga skupni seji, da uredi vpra5anja in postopken Fo katerih se lahko o kakr5nemkoli elementu samoodlodbe v Sltveni ji odioda. Ko smo v ustavni komisiji, ki je bila sicer zelo s'laba j-n je sprejemala samo napadne odloditve, o tem razpravljali, nekaj vas je bilo navzodih, 3e bilo popolnoma enotno mnenje, da noben element samoodlodbe ne more biti sprejet brez referLnduma. prav zato bi morali sprejeti poseben zakon in na ta nadin urediti vpraSanje in postopke, po katerih bi se vedelc ia pripravljalo, k.j vse mora biti osnova, da se v razpravo sploh gre, kai<Ene- faze so potrebne, kak5ne analize so potrebne in kako se na koncu o tem odlodati. To Je, de bo kdo imel dobro voljo in bo prebral stenog- rame, edina moZna razlaga te dolodbe, tudr napisana je tako, ker gre za urejanje vpraEanjr n€ pa za to, da bi skupSdina o kakr5- nemkoli el-ernentu samoocilodbe odlodala. Pogle jte ustavne tekste , pa boste videli, da je to res.

In drugo, zel-o sem vesel, da je gospod periak poudariJ_, da je to doloden element samoodlodbe, se strinjam. Talio kot je napisana, pustimo vsebino, ampak je. Zame je to tudi konec, ne pa zadetek in to sicer tak5en konec, da se bomo najbrZ 5e o marsidem spraSevali, zakaj nismo k.j drugega od zadetka delaii, ampak potem, ko bomo govorili o vsebini.

Samo, de gre za te elemente, potem je dvom o tem, da bi morali najmanj odlodati z dvotretjinsko vedino, nesmiseln. Celo trdim, da sploh o elementih samoodlodbe, dokler ne opredelimo nadina vpraranj in postopka, ta skupEdina ne sme od.1o3ati, ker tega najprej ni uredila. sem za to, da se danes dogovorj-mo, d.a ustavna komisi ja in kdorkoli skupaj z rzvrEnim srietom, takcj pripravi- vse potrebno, da bi vederi, po kak5nj-h proced.urah o t.ei vpra5anjih odl,odamo in da potem to damo tudi na dnevni red, ne pa da trdim popolnoma v nasprotju s pristojnostmi, ki jih ima L. skup5Eina po ustavni plati, da ne govorim politj-dno, ker bi o tem morali odloiati ljudje, ki bodo tudi posledice Lakih odl-oditev nosili, da danes sprejmemo odloditev. Hva1a.

PREDSEDNIK DR- FRANCE SUdAR: prosim. gospod Seligo.

MAG. RUDI SeffeO: SpoEtovano predsedstvo, spodtovane del egatke in delegati! sedaj je bilo i,; veliko reienega. Nima smisra, da ponavljam argumente z vseh strani. oditno gre za razlidne zorne kote gledanja. Zame ta deklaracija ni na ravni ustave a1i ustavnega jezika. Ta deklaracij., ki jo imamo pred

seboj , )e preprosto, samo teZa je v tej preproidin'i , je preprosto Lzqovarlava stoletnih hotenj slovenskega naroda. Ne morem je .drugade razumeti kot dobesedno tako. de gre za teZka hoteaja, ki so potovala skozi zgodovino, da bi na5la novo ali ponovna i-zgc* vor)ava, pa je sklicevanje na katerikoli poslovnik nesmj-se1nc, j. ctro6je oziroma je zapiranje odi pred tem, za k"j sploh gre. Vsako odla5anje o glasovanju o tem je dejansko postavlja+-i vse nasproti tem Zeljam oziroma ponovno izraZanje tega, kar vemo Le od pesnika Voduika naprej, da Slovenci nj-kdar ne bomo dobili toliko poguma, da bi do take deklaracij", ki jo imamo sedaj pred seboj, sploh priili. Mislim, da referendum, na tistor f,d kar so se nekateri kolegi sklicevali, je bil ie narejen. Ta referendum je bii zame narejen z aktom -,rolitev in zaradL tega Ee enkrat se vradati na Lo, koliko je ta teme1jna iei-1a smiselna in preko poslovnikov in ilenov sploh izvedljiva, j", recirnc temu tako I aezgodovinsko izmikanje zgodovinskim vpra5anjem. Hvala 1epa. (Aplavz. )

PREDSEDNIK DR. FRANCE EUCEN: Hva]-a.

FRANCO JIIRI: Spo5tovani deleEati, spo5tovane delegatke! ltre razumem, zakal se je zataknilo ravno pri tej todki. oditno gre tudi danes zcpet za prestiZno vpra5anje, kdo bo prvi, prva politiEna stranka, ki bo naredila simbolidni korak h konkretnejEi osamosvojitvi Slovenije. Sama dekl-aracij., po mojem mnenju, ni sporna, ker ni niti, vsaj iz ustavno-pravnega vidika tako pomembfl3r kot je bilo i,e povedano, kot bo to ustrezni ustavni akt. Gre t.orej le za vpra5anje podlage, simbolidne in politidne narave, ki ne pomeni nid drugega kot to, kar Ze vsi politidno podpiramo" Ne -ridim razLoqa za Lo, da bi resoluciji oporekali, a1i pa bi o njej posebno evforidno razpravlja!-i. Kondno dejanje vsega tega pa mislim, da mora biti referendum. Referendum ni isto kot so bile politidne volitve. To vsi vemo, da je nekaj drug:aEnega. Na koncu bi prisotne opozoril 5e na en problem.

Podoben dokument, sicer v manjEi skal-i in pomemben le za dve narodnostni skupnosti, ki Zivita v Slovenj-ji, je predsta- vil, -eprav veEina tega ni opazila, predstavnik itaJ-ijanske manj5ine Roberto Battelli na eni prej5njih sej. Slo je za deklaracijo, ki bo obvezala to skupEdino in ustrezno komisijo, da pri pripravljanju nove republiSke ustave ohrani Ze doseZeno raven pravic nacionalnih manj5in. Takrat je predsedstvo posredovalo ta predlog ustavni komisiji. Upam, da bomo po istem nadelu, kot se danes odlodamo o tem politidno pomembnem dokumentu, razpravljali tudi o manjEinski deklaraciji na naslednji seji. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE eudAR: Prosim, gospa llribar.

I{AG- SPOI{ENKA HRIBAR: Spo5tovano predsedstvo, spoEtova- Re delegatke in delegati! Mislim, da se Je, kar se tide postopka in natandnosti sprejemanja nekega dokumenta, mogode v marsidem strinjati s poslancem Potrdem. Vendar je navrgel nekaj politidnih oditkov, ki mislim, da jih je malo teZko prenesti. Dovolite mi, da se spomnim razprave in protesta predvsem Dru5tva slovenskih pJ-sateljev v 6asu sprejemanja oziroma dajanja pristanka za

z,adeLek postop-ka za. spremembo zvezne ustave oziroma amandrnajev. fakrat je Dru5tvo pisateljev naredilo cel alarm predvsem zaiadi kr5enja suverenosti slovenije ze takrat, korikor ga je b.i l_c- rn zaradt amandmaja, ki je dolodal prednost zveznih iakonc.r nad sepubliSkimi. Takrat je bila Cana5nja opoziciia, takratna cblastn qL:uha na opozorila, ki so bila izredena,r Cankarjevem domu."in Ee marsikje. Tako da ta zadeva, ki se danes tu =pi"jema/ v bi stvu popravlja,. kar je bil-o takrat zamujeno. ZaLa pJ tel strani ne bi dajala t"j deklaraciji tako visokostni in rre vem kakEen pomen, niti ne tako parternega, kot nekdo drug hode. Venciar bi rek]-a, da Lz pragmatidnih razlogov preprosto rabimo neko izjavc, neko Ceklaracijo, ustavni zakon, karkoli hodete, da bo lahko slovenska vlada preprosto delala, ker ima seciaj zvezane roke z zveznimi zakoni.

. Dajmo se torej, apeliram na vse vas, dajmo se skupaj dogovoriti, na kakien naiin je treba pravno natanino .in rii hitreje priti do neke reiitve, da bomo lahko E1i naprej, ker rirugade smo sami sebi zvezaLL roke in v bistvu nikamor rle moremo. Niti ene zaresne, bL rekla, akcije a1i spremembe Ee nismo uvelja- vili. liujno rabimo zadev5dino, da se narn- te roke razvei,eio. livita I on:

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUden: Iivala.

B0RUT Surrre: Gospod predsednik, poslanci in poslanke! Predlog Deklaracrje o polni suverenosti drZave Republike- Sloveni* je razurnem vsaj v Stirih todkah. prva je ta, d.a je ureciitev razmerij v okviru jugoslovanske federacije, kakr5nc oznadujemo z imenom AVNoJ-ska jugoslavija, da je ta -dokcndno izrabil a svoje integrativne moZnosti in to kaZela tudi vsi nadrti za bolj "ii T?nj oditno formiranje Jugoslavije. o enem izmed. teh bomo gJvori-- li v naslednji todki dnevnega recia glede ustavnega dopolnjevanja zvezne ustaveDrugiE. Predlog dekiaracije razumem tudi v tem smislu, da j9 vsaj er.a izmed dlovekovih pravic pravica do politi-nega zdruZevanja, ki necivoumno obsega tudi privico do zd.fuZevanja -v drZavo, Pa deprav na nacionalni- podlagi. Izbira nacionalnosti je namred danes predvsem nacionalna, predvsem politidna Lzb;-r'a, deprav. na.jvedkrat temelji na kult-urnih, civilizacijskih in zqodovinskih danostih. Deklaracijo razumem/ tretjid, v tem smislu, da j9 to, kar je danes v rugoslaviji izrablje-no, natandno tistc, zarad:. desar unifikacijski projekti. v stove-niji niso ved sprejgmljivi. slovanska sorodnost Lz 19. stolef.ja, bojno tovariStvo in krvna zaveza, bratsko medsebojno zauianje biez formalnih _ garancij, ved ne motivirajo za >,i;\6nje v lugosrovanski simbiozi. Zato je povsem normalno Lz teh- treh Eazlogov, da vsi politi6ni subjekti v Sloveniji, in ne samo v Sloveniji, i56ejo nove poti v smeri osamosvojitLv Lz Jugoslavije cziroma konfederativne reSitve razmerij. Socialisti smo v svojim predvolilnem progframu in svo jem kongresnem nadrtu temu r":.1i "osamosvojitev od Jugoslavije- in dlanstvo v konfed.eraciji sta pravzaprav povsem enakovredni re5itvi.,, v tem smislu se mi zdL deklaracija politidni akt. ki ga je treba podpreti in dimprej priti do rearizacije 2. todke, ki govori, da je potrebnd L;

a

SS-4

dekJ-aracije izpeljati ustrezne pol-j-tidne in pravne postopke" Vse -yor o demer dekiaracija govori, se danes namred pred nami acgaja. Za"tc mislim, da je potrebno v cieklaraci jo, 6e tako k:t j", mislim, kot je rekel gospod TomaZid, bi v to deklaraci-;o ". " {se ne s1i5i)"." r,,- izvedbeni ravni.

1" Da naj SkupSdina Slovenije v najkrajEem moZne:n dasu razveL1avL vse federalne akte, ki so v nasprotju z interesi Si-ovenije a1i so ji celo v Ekodo.

2. Da je potrebno ocipraviti vse jugoslovansko om.e jevan je na mednarodnem podrodju, presedi regicnalno povezovanje v okviru Aipe Adriar oe da bi ga opustili a1i zmanjEevali in navezovati stike na cirZavni ravni povsod tam, kjer so mogodi- in uvel-jav}-jati slovensko srednjeevrcpsko vizijo.

3. Da se Slovenija l-ahko odlodi za odcepitev a1i D€r ima torej svoje ...(se ne stiSi).." proces, ki ima svoje povsem jasno dolodene todke, prek katerih bo mogode tudi v tej drZavi priti do novega dogrovora.

4. Samostojnost Republike Slovenije lahko razglasi edino Republika Slovenija, Skup5dina Republike Slovenije, ki o tem napove referendum. Mislim, da smo vsi z razpravljavci, ki so bili pred menoj enaki.

Torej prediagam, Ca Cekl aracijo sprejmemc in preidemo k nadaljnjim postopkom, kot so razvidni iz druge todke deklaracij".

PREDSEDNIK DR. FRAIICE EUd.AR: PTosim.

I,IOJUIR OCVfRK: Spo5tovani ! Sem tudi predstavnik nale stranke v ustavni komisiji, kjer sem v dcsedanjih razpravah dal pobudo za pribliZno tako deklaracijo, ki pa naj ne bi bila deklaracij., ki je danes pred nami. Kar pomeni, da se na nek nadin strinjam z vsebino, ki je zapisana v t.j deklaraciji. Imam pa bistvene pripombe.

Pog1ejte, v slovenski ustavi zeLa natandno pi5e, kako se spreminja in kdo lahko da pobudo za spremembo slovenske ustave. fmam veliko zamer pobudnikom, da so napisali, da gre za predlog deklaracije o popolni suverencsti drZave Repubf i ke Slovenije, namesto, da bi napisali na vrhu, da gre za tezer Re vem kako Ze, amandmaje k slovenski ustavi. Razumem tudi razl-oqe oziroma bojim s€r da so raz\oqt, ki jih bom tudi povedal, da so ti: namred, deklaracija o popolni suverenosti se mi zdL, da na nek nadin zavLra uveljavljanje vseh teh dolodb, ki so tu pred nami. Na drugi strani tudi odl-aga to odloienost oziroma republiEke skup5dine, da resnidno nekaj naredi v tem kontekstu. Skoz in skoz imam obdutek, da tako na levi kot na desni stranke, ki tam sedite, izhajate Lz nekega nadel-a, da je treba zadovoljiti slovenski narod kot celoto, kot homogenon.

IZivim v nekem okolju, kjer velja kaj posameznik, ta posameznik pa ima samo eno kritje v tej drZavi, in to je lahko sarno kritje znotraj ustavnih dolodil. Zalo ne razumem, zakaj to zavladevanje. Prav tako se strinjam s Sukljetom, da pad sprejmimo to deklaraci)o, zato, ker mene resnidno nid ne moti, ker tudi nikogar niE ne obvezuje. Lahko pa zel-a hitro to razpravo kondamo. l4oj predlog pa bi bil, da se ta deklaracija oziroma ta naslov spremeni v drug naziv, ki bi hkrati omogodil tudi zadetek

''I

a slovenske ustave v tej smeri, ki je tukaj notri H va]-a lePa'

PNEDSEDNIK DR. FRANCE SUEAR: Ilvala.

VIKTORIJA r,a..7n]- alr 9

POTOdNIK: Ne bom se spuS-a!-a v razpra\za, ali

SS*4 Te za politidni akt, ker se mi zd:-, da qre za zay katerem se stvari v Jugoslaviji in v Sloveniji Ze krepko po Ne bom sespu5dala v proceduralni PostoPek, ker se mi Aa t) lahko PoIomila v tej skupEdj-ni kdaj pa kdaj ravno raSanjih tudi zobe. Tudi sama sem za to, da se ta arac-l- l rejme; bom pa konstruktivna in predlagam, da se v ocki deklaracija doPolni.

"Takoj pa L<A P iko naj e vstavi naslednji tekst: delovati tis ti zakoni in tisti podzakonski akti, 1- .: -t!.L spTel ar'i oo dolodilj-h ustave Republike Slovenije." v kolikor veste oziroma najverjetneje veste, da si Ze izadevam v zveznL skupEdini odkriti vse tiste nske aktet po katerih Predvsem deluje Jugoslovanska armada in Sekretariat za notranje zadeve, po katerih delovati tudi naSi organi in so daled od odi in predpisov, rih se doloda, kako naj bodo rejeti in direktno posegajo v dlovekove Pravice in se zd.., da bi to pomenilo jo obvezo vsem organom v RePubliki Sloveniji.

Nadalje predlagam za pospeSitev procesov v Sloveniji, v imamo to sicer na drugi to6ki, da predlagamo, da se

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Moram redi, da tudi stvo skup5Eine ni bilo vnaprej pripravljeno, ker je to iznenadar rra. proceduralne in pravne zaplete, ki lahko v s to deklaraci jo nastanejo. ZaLo smo zdaj nekako v negoto- glede avnega zrlaca Jar glede procedure in tako naprej. Moj hr i1 ogjeb najbolj eleganten tzhod tz teh teEav.

!

sp mi v Zveznem zboru ne udeleZujejo ved sej Zveznega zbora SFR Jugoslavije. Hva1a. ki jih

Prvid, po splo5ni pravni teoriji razlaga Pravne predpisprejema, in to je ta skupEdina. Zato je ta ug:ravi_dena da tukaj dokondno odlodi o postopku.

Drusi.. ae to resolucijo lahko sprejmemo z aklamaci 70, pravi v tem smislu, da je zanjo absolutna vedina, potem d.p reprosto obidemo vse pravne teZave, ker so preprosto probIemi avtomatidno reSeni. ZaLo bi najprej poskusno ugotoviti, kak5no je mnenje te skup5dine. dJ-uqotovimo, da Lezna vedina zdr potem lahko to razpravo kar zakl judimo.

MAG" vrKToR Zarru: Tudi sam bi rad^ nekako vzneseno k Pisatelj Seligo. Ker se zavedam, da j" t knjiZici

ie prav gotovo zgodovinsko de jan je. Da bi morda ol-a35a.I- tc tot"-n1e , t i j e na nek nadin meni samemu in da bi bila naSa oatofLt.., ne lu.*o emocionalna, ampak tudi racionalna tudi \i tern smislu, da bi kompetentni lahko odgovorili za posledice, ki ),2 te odloditrr" izhajajo. Mislim pa predvsem na naslednje posledice" I{a ustavno pravnel "" notranje politidne, na zunanje politidne -j-"n na ekonomske, o katerih danes niE ni bilo govora"

Zato bi morda, preden bi odlodali o tem, in Zelim, da odlodimo dimbolj enoglasno, da bi se obrnili na lzvr5ni svet naie iepublike, da morda- o tem da besedo in povel .da je ta stvar orlt"ht..r. tako z ustavnopravnega/ notranjepolitidnega, zunanjefiolitidnega in nekaj izkulenj z vzhodno Evropc Ze imamo. Mene kot Lkonomisti posebej Zanima, krj to pomeni z ekonomskega vidil<a za zdrui,eno delo r zd slovensko gospodarstvo, namred to, kar ste J*.r"= dobili, tako kot za eno naslednjih sej, je analiza razvojnih moZnosti. MoZnosti slovenskega razvoja vnaprej. Tam na neki strani-/ sem hitro preletel, )e tudi ta podatek. Moramo mu zaupati. Da Slovenija ta das menjava s svojim okoljem 50% druZbenega proizvoda. Od tega 2AZ okroglo na eksternih trgih in 30% na jugoslovanskem trgu. Drugih Stevilk ne bom navaja1., ker so vam [oirr..t*. Meni bi pred tako odloditvijo veliko pomenilo, da je ta it.rrr po teh kazalcih, po teh vpra5anjih, ki sem jih prej zastavi1, pietehtana in tudi odgovornost za Lo odloditev bi bila potem Ld.z Jd..

PREDSEDNIK DR. FRANCE eUdAR: Prosim, gospod TomEii.

FRANCE TOMSII: Spoitovano predsedstvo, spoitovane poslanke in poslancil Ko to poslu6amr s€ spominjam., mnog,okrat- jq priElo v S1Jveniji do takih stvari. Takrat, ko bi morali nekaj od1odiln"g. skupJj narediti, narediti odlodilni korakr s€ pridne razvod.eniiev, in to je danes. Vse, kar se je zadnje pol leta velikega v Evropi zgoaito, kako se je zgodilo? Ali je to.bilo vedno pr.vrro podkovano, kako se je oklicala za samostojno Litva, vemo, &. ima EeZave; a1i bi to slovenski narod kdaj podel, nikoli ne bi podel kaj takega. Skratka, pravilno je, da smo bili toliko 6asa pod tujo komando.

I- Kako se je zgodLTo z Nemdijo? AIi je to bilo pred pol leta sploh mogode. Nobeni pravni akti niso tam drZali. Torej so dli pri pomembnih stvareh vedno za korak naprej od tega, kuT zakon doloda in to je ravno to, kar mi danes podenjamo. Veseli RB, da smo kljub temu po eni uri Ie pri5li skupaj in se zavedamo, da je to, kar danes podenjamo/ da to ni nenormalni korak, ampak je prestop Rubikona. Do zdal smo vedno govorili. To kar pa danes delimo j"- p. ta Rubikon in sem prepridan, da kolega, da leva in desna stran, da tukaj ne bo 51a, )a, mi ne smemo, ker smo pad prenovitelji oni so dali pravzaprav prvo iniciativo in bodo s tem dobili veliki potitidni kapital. Redem vam pred dvemi leti, ko smo pisali z Magajno in z nekaterimi kolegi, )e na naiem balkonu nasttjala ta deklaracija. Mi smo poleti 19BB vse te todke, ki so tukaj in se v€r da so na5i zakoni takrat bili popolnoma drugadni in nikoli ne redemo, da je DEMOS nastal na naiem terenu, nastal je tako na vaEem, ker ste to dopuEdali in na naiem. ZaLo mislim,

Ca 7e to, kar je prvi korak bilo dano, Ze predlagamo. Stopimo skupaj kondnc. To v neodvisno Slovenijo. Hvala 1epa. (Ploskanje.)

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Prosim, naslednji"

ANDREJ MAGAJNA: Spo5tovani! Tudi Socialdemokrati smc se l-odeno oprederjevali do te deklaracij". Ze nekaj dasa smc tudi aktivno sodelovali pri pripravi in moram redi, da smo se ocllodiL:-, da jo podpremo in tudi, da jo danes sprejmemo.

Jasno, tudi mene motijo ti nadini sprejemanja po hitrem postopku, vendar bi to pojasnil iz dveh razlogiov. Deklaracrja je naEa skrajna zahteva. Pravzaprav smo se tudi Socialdemokrati vkljuditi v DEMOS ravno zaLo, da si dimprej izborimo slovensko drZavno suverenost. To je vsebina in pomen deklaracij"" Je Ze dolgo dasa prisoten. Tudi ta tekst, nekoliko z majhnimi spremem- bami, le bil Ze objavljen in drugi razlog, akutna gospodarska kr:-za nas sili v to, da dimprej nekaj sprejmemo in sklenemo. Deklaracija sama ne bo nid re5ila, to vemo. To je politidni akt, in tako g'a tudi gledamo. Odpira pa pot in bo tudi, de redem v narekovanjih, spodbuda in podpora nadi vladi, da dimhitreje uresnidi te zahteve po gospodarski suverenosti Slove- niie.

Ce bi gledali na te pravne razloge in zadrZker so Ze kolegi pred mano rekl-i, verjetno ne bi nikoli ustrezno reEili. vedno bomo ugotovili, da je slovenska ustava v nasprotju zvezna ustavo in so naSi zakoni v nasprotju z zvezno ureditvijo. To bomo ugotavljali in mislim, da moramo enkrat presekati to zadevo in zadevo obrniti in ugotavljati, koliko je zvezna zakonodaja v skladu s slovensko. Torej, ali je das primeren, primeren zgodo- vinski das, da to sprejmemo ali fl€r a1i je to primerno, da to danes sprejmemo, bi kratko rekel: ne samo da je das, to je ie pozno.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Prosim, gospod Toplak.

DR. LUDVfK TOPLAK: Hva1a, gospodje! Deklaracije nisem podpisal, ker kaZe, da nisem bil zraven, ko se je podpisovalo. Podpisal sem neko drugo, ko smo o tej razpravljali, ker sem mislil, da gre za to in je smiselno tudi 31o za iito platformo" Nadelno. Vsebinsko je deklaracija akt pravno-politidne, ustavno- politidne narave. Zato moram redi, da so vii pomisleki glede vsebine nepotrebni in drugo. Procesnih pomislekov glede sprejema- nja te deklaracije osebno ne vidim. Glede konkretnih piedlogov zlasti predlogov gospoda Sukljeta in gospe vike Potodnif, mislim, da jih je v celoti sprejeti. Grede samega sprejemanja pa moram redi, da gre ponoviti, da gre za akt pravno-politidne naiave, ki neposrednih pravnih konsekvenc nima, gre pa za naSo pravno-poli- tidno in ustavno-politiEno orientacijo pri naEem nadaljnjem he1u, tako skup5dine in ki doloda tudi, rekli bi, nadalj.rjo poritiko

Republike slovenije in zaLo ne kaZe s tem obremenjevati, kot je predlagal gospod zakeJ-l, rzvr6negra sveta slovenije, ki je izvrEno tero in zlasti izvr5no telo skupEdine. Zato predlagram, d.a se sprejme. (Ploskanje. )

PREDSEDNIK DR. I'RANCE BUCAR: Hvala.

FRANC POTOdNIK: Sli5ali smo mnenja razlidnih st::ank" V nadelu se bolj ali manj vse s to deklaracijo strinjajo. iel-imo, da bi jo soglasno sprejeli. To pa pomeni, da bi najb:.: pl:i nastanku tudi druge stranke lahko sodelovale, zato predlag'3p, da se tiste eventualne pripombe, ki bi bile moZne oziroma k-i so potrebne, vnesejo v to. Ne moremo kar na tem mestu, ampak bi predlagal skupino, sestavljeno tz razlidnih strank, ki naj tukaj kaj doda a1i odvzame, de je potrebno in da potem s tem usklajenim predlogom pridemo gor in da ga l-ahko potem soglasno sprejmemo"

PREDSEDNIK DR. FRANCE BU.AN: PTosim.

tMAG. JANEZ KOCIJANdIE: Gospod predsednik, spoEtovane poslanke in poslanci! V nadelu bi se strinjal s tem predlogom. V vsakem primeru bi imela deklaracija o polni suverenosti drZave Republike Slovenije mnogo vedji pomen, de bi bila pripravljena na konsenzualen nadin in de bi dustva, kolikor jih pad j., zamenjal razum oziroma bi bil to akt resnidne drZavne suverenosti. Pri tem mislim, o tem sem i,e govoril, da kvalificirani postopki smo E6itijo kvaliteto teksta. Moram vas opozoriti, da ta tekst ni dovolj kvaliteten. Deklerativen je samo 1. d1en, kjer se izjavlja suverenost Republike Slovenije kot drZave slovenskega naroda. Verjetno bi se pravno teoretidno dalo tudi temu tekstu oporekati, vendar naj vam privarEujem to, ker tu se citirajo v enem samem stavku tri suverenosti: suverenost drZave, suverenost slovenskega naroda in suverenost drZavljanov.

Kar se ti6e drugega in tretjega odstavka, sta pa to odstavka s povsem konkretnimi pravnimi konsekvencami. Tu ne gre za nobeno deklarativnost. Gre za razveljavitev ustave SFRJ in zveznih zakonov, v kolikor niso v skladu z ustavo in zakoni Republike Slovenije. Na stran pravno vpraEanje, na katero v tej dikciji ni odgovorjeno, ali to pomeni, da so zakoni Slovenije nadrejeni ustavi Jugoslavije.

V nadaljnji dikciji gre za doloditev, da mednarodni pravni akti veljajo v Republiki Sloveniji kot enakopravni akti od dne, ko jih je ratificirala Skup5Eina Republike Slovenije. SkupEdina Republike Slovenije, ne vem/ de je ratificirala kak5ne pravne akte, vsekakor pa nobenega od pomembnej5ih pravnih aktov, ker je po dosedanji ustavni proceduri dajala samo soglasja za ratifikacijo, ki se je vrSila v skup66ini Jugoslavije. To pomeni, da so vsi pravni akti neveljavni, pa to taki pomembni, kot je o doloditvi mej in podobno. Ne vem, 6e si to lahko dovolimo. Trdim, da na podrodjih sam delam na podrodju civilnega letalstva, da 9d trenutka, kose to sprejme in do trenutka, ko ta skupidina ne bi ratificirala bilateralnih sporazumov s posameznimi drZavami, ne bi mogla naSa letala leteti nikamor, pravno formalno, kot je to zapisano"

Za kar si prizadevam, je preprosto, da se celotni tekst prevzame in posku5a postaviti v logidni pravni okvir, da ne bi bistveno vpraianje, o katerem se vsi strinlamo, to je opredelitev za polno suverenost, bilo res razvodnjeno z nepreciznimi, nepripravljenimi in neprerazpravljenimi pravnimi dikcijami. ZaLo

jl,

se prikljudujem mnenju predgovornika, da bi, de hodemo dati dekl}racil o-polni suverenosti drZave Republike Slovenije, l:ilc pravilno, da se tekst take deklaracije pripravi na vedstranJca::ski Lsnovi, da to ne bi bilo podrodje, na katerem bi se medsel:ajno poskulala razii5devati vpra5anja prestiZa ali, da bi drug d::uqemu lodtikali, kdo je bolj ali kdo manj za polno suverenost driave Republike SJ-ovenije.

Drugid, da se deklaracija preoblikuje kot deklaracija, in da se vse pravne konsekvence poskuiajo spraviti v normal ne pravne procedurL, zd katere mislim, da smo celo obvezni in da to iti stvai samo interpretacije na tej seji, ampak je stvar resnejie pravne interpretacile, kajti tudi ta skupidina, ki sicer inter* iretira predfiise, ki jih je spfejelar.r€ mre j-nterpretirati, k*j l" ustavi:o in k.j ni, ker to izvira Lz sledi sedanjih ustavnih dikcij.

Skratka, gospod predsednik, predlagam, da se tekst. o katerem bi se eventualno danes izjasnjevali, pripravi na medstrankarski osnovi, in drugid, predlagam, da se o tem tekstu Elasuje bodisi z aklamacijo ali bodisi po kvalificiranem postopku i., s f,valificirano veEino, in hkrati predlagam, da s vsi potrebni pravni dodatki uvrstijo v ustavni zakon, ki bi ga sprejemali v proceduri, ki je z ustavnim zakonom predvidena.

PREDSEDNIK DR. FRANCE gUdZfR: Prosim, gospod Perlak.

ANTON pERSAK: Sedaj je sicer razprava Ela Ze nekoliko naprej od takrat, ko sem dvignil roko in so se pojavili nekateri moii predlogi. Moj predlog je hotel iti v t"l smeri, da bi mi na ta- nJdin t; reiili. Mislim, da so predlogi, ki sta jih dala kolega 5uk1je in gospodidna Potodnik, zeLo dobrodoSli. G1ede na to, 6." p. gi" za doloden faktor dasa, Je bi1 moj predlog miEljen v tej imeii, da bi mi deklaracijo sprejeli i1 da bi vse te predltge sprejeli kot Lz nje izhajajode sklepe, ki sta jih onadva predlagal-a. Zd,L se mi, da so zeLo dobrodoSli- Drugo je Pa !9.f da Ee vedno mislim, da je to, na kar opozarja gospod Kocijandid, v bistvu reEeno z vsebino 4. to6ke. Namred, tudi tako imenovana soglasja k mednarodni ratifikacijl pravnih aktov se dajo s tem u=t.vnim zakonom do tistega roka,.fko bomo rek1i, da bo Skupidina Slovenije ratificirala posebej td pravne akte in s tem podaljiati s tem ustavnim zakonom, tako kot si predstavljam, a bo v tem ustavnem zakonu povedano: tj- pa ti zakoni, ti pa ti pravni predpisi Skup5din- SFRJ, ti in ti 61eni Ustawe SFRJ za podro6je, za oZemlje Slovenije ne velj^jo ved, kar ne pomeni, da za podrod- j", za ozemlje Slovenije ne veljajo ved, kar ne pomeni, da se slovenska ustava postavlja nad zvezrTo ustavo, postavlja se samo za ozemlje Slovenije in za obmodje drZave Slovenije, ne pa za ostale aete Jugoslivij*. Na naslednji todki se pa pove, kateri pravni pred.pisi, dleni ustave, zakoni in ostali predpisi Ln .za koliko dasJ veljajo ti zveznL tudi 5e za obmodje Republike Slovenije, do kdaj, kot pravno pravilo. Mislim, da je na ta nadin vsebinsko reieno. Mi lahko iSdemo druge variante, mogode s strogo pravnega vidika bolj sprejemljive, ampak, kot reEeno, 9re tukaj v principu vendarle za politidno odloditev, ali pa vsaj v tistem smislu, kot je to interpretiral gospod Toplak, zd

politidno:pravno odlo6itev, ki nivoju izvede skozi dolodeno Hvala.

22 se potem proceduro

))-4 strogo pravnemdoloden nadin" na tem in na

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdAR : Gospod Ster, prosini, ANDREJ Sffn: Spo5tovanil de bi se nekdanji Ameridani spraievali podobno kot se spraEujemo mi, bi bil pod vsak ameriEki zakon, zakon s podrodja ZdruZenih drZav Amerike 5e sedaj podpisan angle5ki kralj. Sram me j", da sem prisostvoval glasovanju te skup5dine o podpori drZavi Litvi. Sram me je. Sram me j", da smo glasovali. Razprave v zvezl z deklaracijo so zame osebno dokaz, da skup5dina, kateri pripadam, node sprejeti odgovornosti in se sklicuje na nekakina mnenja, predhodna tolmadenja. To je veljalo za delegatsko skupiiino in je pravzaprav ta zasedala vsakid v drugadni zasedbi, zaLo je bilo mnenje, vpraEanje, mnenja in staliSda so bila vpraEanja kontinuitete de1a. Mi pa smo prvid v slovenski zgodovini poslanska skup6dina, z jasnimi odgovornostmi. Referendum o vpraianju deklaracij", ki ga je zahteval poslanec Kreft, Je Eele ob koncu celovite razprave in vsega postopka, torej pred sprejetjem ustrezr.ega ustavnega zakona" Ta deklaracij., ki jo danes vetrimo, pa je zagotovilo oziroma predpogoj, da se razmere, druZbene, politidne, celovite za Slovenijo v SFRJ medtem ne bodo bistveno spremenile in tega ustavnega zakona mogode sploh ne bi bilo. Osebno sem pogosto in vse pogosteje postavljen pred neprijetna vpra5anja, kdaj bodo volilne obljube tudi uresnidene. Vesel sem/ da je naEa skupS-ina sprejela to vpra5anje na dnevni red. KakrEenkoli bo Ze izid cdlodanja o tej zadevi, bo lahko Slovenija izvedela, kdo zav:-Ta izvajanje volilnih programov. Predlagam vodstvu skupEdine, da zakljudi razpravo, ker moram redi, da k.j novega v zadnjih razpravah ni bilo povedano in da izvedemo glasovan,re . Hvala. (Ap1avz. )

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Gospod Pahor.

BORUT PAEOR: Zelo bi bi1 zadovoljen, ko bi imel to priloZnost, da bi tako pomemben dokument, kot je Deklaracija o suvereni Sloveniji, lahko sprejeli z aklamacijo in ne z glasovan- I j.* v tej skupEdlni. vend.ar se mi kot poslanc,l, ki ZeIi 6d1odit.r. sprejemati s polno mero odgovornosti, vendarle ponovno pojavlja naslednje vpraEanje. A1i je papir, katerega pomembnost vsi priznavamo, papir, ki ima neke formalne in pravne konsekvenee/ a1i pa papir to ni. ee ta papir teh konsekvenc nima/ sem proti temu, da skupEdina kot oblast te drZave, trati das s tako nepomembnim papirjem. Da smo zadovoljni s tako majhnim igradkanjem, sem proti temu. de pa na drugi strani/ gospe in gospodj", tovariSice in tovariSi, menimo in ugotavljamo, da ta papir ima konsekvence in da ima pomembne konsekvence za nadalj.rj" Zivljenje na5ih ljudi v tej drZavi, potem vendarle predlagam, da smo toliko odgovorni, da podakamo z njim, pa de je treba samo do 18. julija in vendarle zaprosimo vse ustrezne institucije v drZavi, od vlade do strokovnjakov, da dajo svoje mnenje o tem, k.j se bo zgodilo potem, ko to deklaracijo sprejmemo.

Verjamem, 6e smem dokondati, da je deklaracija i-zjemno pomembna. de *i=1it", da je argument umesten, da smo ie sedaj i<rik Lz poslanske klopi prenesem za govorniSki oder * brez )a)cl ker si- sedaj takoj ne upamo o tem glasovati, potem se upiram taki interpretaciji. Prav gotovo sem bil Ze pred sklicem te skupddine med Listimi kandidati za poslanski zbor, ki je bil za ton da Slovenija dobi polno samostojnost in suverenost. Govorim Pa, da moramo vendarle toliko potrkati na naSo lastno poslansko vest in cdgovornost, da ser preden sprejmemo tako pomemben dokument, vendarle seznanimo z vsemi konsekvencami. Sem proti kakrinimkoli razlagarn, da si tu nedesa ne upam storiti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. FRANCE gUdAR: PTOSiM.

JAIiIEZ GAIE: Moj ode je bil Maistrov borec. Veliko mi je povedal, pa stric je bil spomenidar, tudi drugi so bili. Ali bomo 3akali zaradi tega omahovanja Ee 70 Iet, da bomo lahko govorili, tako kot je treba. Dajmo se zbuditi. Dajmo se zbuditi odlodno. Bodimo suvereni, dosti je tega omahovanja. Tudi mene je strah, kot je moj predhodnik reke1. Prosim, nehajmo s tem. Glasujmo. (Aplavz. )

PREDSEDNIK DR. FRANCE eUdAR: Prosim, gospod Buser.

DR. STAIiIKO BUSER: Gledal bom botj levo stran" Nikakor 5e ni noben Slovenec pozabil, med njimi tudi laz il€r ko smo tudi mi ob televizj-jskih aparatih pono6i I zveder I ko ste odhajali, LzZvLi,qanL 5e takrat, ko ste se imenovali uradno komunisti Lz Slovenije, zapu5dali tisti zbor, tudi s solzami v odeh. Takrat ste to zadeli. Vsi sredni smo bi1i, ker smo rek1i, kondno se je premaknilo in konEno bomo tisto, kar ho6emo biti. Imeli smo vsi to zapisano, prav na prvih mestih v na5ih programih. Tako desna stran kot leva stran. Mislim, in v5ed mi 1er da je ta dokument tako poiteno in preprosto napisan, da ga bo vsaka mamica in vsak kmedki moZakar fin:<o prebral in bo razumel ,- za k.j je. dudim s€r zakaj toliko vpra5anj po pravnih zakonih. Se celo v Beograd bomo 51i spraievatn de smemo to sprejeti. PosluEajte, kdo nam bo pa to dovolil-? Veste, da s temi stvarmi se res ne moremo strinjati. Bodimo pametni, saj smo vsi rekli, da smo pametni Slovenci. Martina Krpana se spomnimo, ki je bil tudi pameten. Ali ne znamo prerezati s tem? Sveto sem prepridan, ko bomo glasovali o tem, ko nas bodo Slovenci poslu5ali in gledali pred TV aparati, da nikogar tukaj v skup5dini ne bo, niti Lz stranke prenoviteljev, niti socialistovr liberalcev, starih in sedanjih, 'rseh demosovcev, da bi bilo pravzaprav sram/ de roke za to ne bo. Trdno sem prepridan, tudi ena roka ne bo ostala spuSdena. (Aplavz.)

PREDSEDNIK DR. FRANCE BudAn: Gospod Pudnik, prosim.

rvAN PUdNIK: Ni dovolj, kaj mi mislimo in kaj govorimo, da hodemo. Svojo dolZnost bomo opravili samo na ta nadin, da nekaj storimo. Mi v tem domu lahko marsikaj storimo. Ali niso izhodiEda te preprosto, vendar jasno napisane deklaracije, napisana, tako kot smo svoj Eas vsi na ta ali drugaden nadin

SS_4 kar smo qovorili. mistiti, Potem pa tudi

pa vendar bodimo odlodeni in to storimo, vsak po svoje obljubljali. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdAR: HVAIA.

CIRIL KOLESNIK: Ni potrebno narediti vaje Lz zgodovinske preteklosti, da lahko zelo resno ugotovimo, da smo vedno zmoglt Slcvenci (nerazumljivo)... v izogib vsebini. To nas je verjetno v preteklosti_tudi obdrZalo na tem ko56ku zemlje" Danes oa Lo ved ne zadoEda. ee ne bomo zmogli odlodnih korakovr f,€ bomo hoqli ostati niti v evropski ropotarnici. Zadnji das je za odicden korak, vlak v prihodnost piska. Ali bo5 Slovenec ".. (nerazumljivo).. ", to je vpra5anje, D€, ali je to zakonito" Hvala lePa.

PREDSEDNIK DR. FRANCE gud.z\R: Gospod Jan5a.

JANEZ,y.ZtN5a: SpoEtovane poslanke, poslanci! Deklaracija je akt politiEne volje. V to smo se v tej razpravi 29 vsi prepri3a}i. In to akt politidne volje, ki smo jo tako ali drug'ade vse stranke, ki so danes zastopane v tem parlamentu, pisale v svoje programe. To ni deklaracija o odcepitvi, to tudi dovolj jaslo pif", to je bistvena razlika, predvsem pa to ne potegne takih konsekvenc, da bi sedaj morali imeti pred seboj kompletno analizo posledic take dekl-aracij". Mislim, da vsi, ki tukaj sedimo, da si Iahko predstavljamo, kak5ne bodo posledice take deklaracij". Nobenih dramatidnih posledic ne bo.

Loditi moramo deklaracijo, ustavni zakon in ustavo. Za ustavni zakon in za ustavo so predpisani postopki in to drugo in tretje, se pravi ustavni zakon in ustava terjata dolodeno proceduro in d.oloden das. Vendar pa moramo mi ukrepati tudi v tem dasu, dokler ne pride do ustavnega zakona oziroma do ustave. Za ta das potrebujemo najmanj jasno LzraZena politidno voljo. V tem dasu se j", med drugim, oblikoval in se bo sprejemal program nove v1ade. N; podlagi stare ustaver od podlagi neke izraZene politidne volje, za katero se je pa ravno ob pisanju tega programa izkazalo, da ni jasno LzraZeno. Ko se je ta program pisall smo prihajali ravno v zvezL s tem, kar ta deklaracija re5uje, t teZke dileme. Kdor je program prebral, nekateri ste ga dobili SeIe danes, najbri lahko to sam potegne Lz njega. Kolega poslanec Kocijandid spraiuje, de bodo letala Adrie lete1a Ee potem, ko bomo to deklaracijo sprejeli. NajbrZ mu lahko vsi, ki tukaj sedimo, zatrd.imo, da bodo tudi jutri letelar 11€ gIede, de bomo mi to deklaracijo sprejeli.

SpiaEujem vas, kogarkoli v tej dvorani, E" mi lahko na5teje en pravni akt, na katerega lahko ta skup5dina opre svojo odloditev, da v septembru ne po5lje ved nabornikov na Kosovo. O tem se bo ta skup5dina najbrZ odlodala na naslednji seji. Take odgovornosti ne bom ved prevzemal. Indeks v primerjavi lanskim septembrom pa je okrog 500%. NikakrSne pravne osnove ni, da ta skup5dina =prelme nek akt, s katerim mi zavrnemo poEiljanje nabornikov na Kosovo ali izven Slovenije. Zaradi tega rabimo odprta vratar o€ za nazaj, ampak za naprej. Ta deklaracija ne raivel;avlja nobenega zakona za nazaJ, saj tako kot je sedaj

napisana. Odpira pa vrata za naprej. Ne razveljavi v taki cLrliki nidesar, dopu5da pa moZnost, tzraZa vsaj neko politidnc r.i:ljo, podlago, da ta skupSdina sprejme nek ukrep, ki ne bo v skladu z irrezno zakonodajo. V prihodnje bomo najbrZ sprejemali ved takih ukrepov. Prisiljeni bomo v to. Zaradi tega podpiram tudi drugo todko te deklaracije in nisem za to, da se karkoli spreminja aii a** =

Brez teh odprtih vrat za naprej bo tudi ta program, ki ga bomo obravnavali na naslednji seji, ta vladni program v bistvu nemogiode realizirati. Na vseh podrodjih zadenemo na to blokado in nemogode je stvari re5iti, r€, tako da pad ukinjamo -reljavno zvezno zakonodajo za nazaf, ampak najprej =i moramo odpreti vrata za naprej, vrata za ukrepe, ki bodo 51i tudi v drugio smer. Zaradi vsega tega predlagam, da to deklaracijo sprejmemo. S tem bomo mi samo ie enkrat skupaj v nekem aktu nove skupEdine napisali to, kar smo vsi tako ali tako pisali v predvolilne programe, ki so bili pod.prti s procenti, kakrEne so dobili. To deklaracijo rabimo predvsem zaradi nas, ne toliko zaradi volivcev, ampak zaradi nas, zaradi na5ih nadrtov za prihodnje, tudi zaradi premikov v naEi miselnosti. Da bo konec dilem, ki jih na papirju Ze od predvolilnega dasa ni ved v na5ih glavah, pa kot kaZe ta razprava, danes oditno so 5e. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE EUCAR: Hvala.

UARIA POZSONEC: SpoEtovano predsedstvo, spoEtovani poslanci, spo5tovane poslanket Rada bi vas opozorila na dejstvo, da dosedanji pravni akti, ustava in drugj-r so govorilr o itali- janski in madZarski narodnosti kot o avtohtoni narodnosti oziroma prebivalstvu Slovenije, ne pa kot ostalim drZavljanom Slovenije. Tu govori o drugih narodnostih Slovenije, drZavljanov, mi pa bi radi, da bi ostala prejEnja formulacija. Hvala 1epa.

PREDSEDNIK DR. FRANCE Buean: Gospod Ribidid.

DR. CIRIL RIBIdIC : Spoitovano predsedstvo, deleg'311 in delegatkel Moram redi, da bi bila ta razprava lahko bistveno krajEa, de bi v pripravah tako pomembnega dokumenta, kot je Deklaracija o polni suverenosti drZave Republike Slovenije, poskuEali upoStevati tisto, kar smo Ze nekajkrat skuEali dosedi in poudarjati, da stvari, ki naj bi imele nacionalni in s tem tudi nadstrankarski pomenr rd ta nadin tudi posku6amo pripravlja- ti. Ne pa na naEin, da nekdo ponudi reEitev, potem je pa stvar drugih, da to odloditev sprejemajo a1i pa bodo pod pritiskom in cbtoZbami, da nasprotuje sami ideji, ne pa posameznim formulaci- jam in dolodbam, ki so predloZene. Tako tudi tokrat. Sam sem bil vkljuden aktivno v priprave ustavnih dopolnil k na5i ustavi Republike Slovenije, v katere je zapisano, in je to sedaj sestav- ni de1 1. dlena Ustave Republike Slovenije, ki nas vse zavezuje j-n ki se glasi: "socialistidna Republika Slovenija (pozneje Je bila sprememba 5e Republika Slovenija) je v sestavl SFRJ na temelju trajne celovite in neodtuljive pravice slovenskega naroda do samoodlodbe, ki vkljuduje tudi pravico do odcepitve in zdruZ- itve. " To je dolodba, ki daje podlago slovenskemu narodu,

italijanski, madZarski narodnosti in vsem drZavljanom Slcvenije, ;; si samostojno dolodajo svoj ekonomski in politidni stat'rs in v ;;* okviru tudi =vo j mednarodni status, status v akvi::u }"q"=lavije pri povez.vi z drugimi narodi in tako naprej " Tukaj nj- nesporazumov. To je sprej?1. .skupEdina Y prejEnji sestar,'-i. lo ;; bil-la tista d.olodba, ki jo je na nodni sejir Dd Centralnem iomiteju Zveze komunistov- Jugoslavije, odlodno, p9 cceni 'irZ""tlrtr.r, Slovenije, branil tovariS Milan Kudan, velikc prel ["t p"-smo mi od.Eli s 14. kongresa,.ki nam je poskulal vsitjevati Jr,rq";"" koncept feCeracije ob drugih konsekventnih re3itvah" " Mi siro bili seslavni del, pa tudi velikokrat na 6elu te borbe za slovensko suverenost in Zelimo ostati ta sestavni de1 t"ai sedaj in nam ni prav, da se mimo nas' ali pa,celo 5e poskuEa ustvarjati vtis proti nam/ posku5a uveljavljati slovenska suverenost. io ni teZko d.osedi, zeLo preprosto je moZno, da se sestanej" predstavniki v parlamentu zast-panih strank in da ugotovimo, i3"- gt. za nadelne razlike, kjer gre .pa za razlidne poglede na f6rmulacije in na znadaj same deklaracije. pripomba, ki jo bom sedaj povedal naj ilustrira Lo, da ni nujno, d.a bi 51e vse naie pripombe v eno smer. Ta pripomba ?9 glasil pt mojem mnenju, v 1. todki te deklaracije se ne bi smeli ii.ti"".riti.ri 3. dlen ustave SFRJ. Ta 61en doloia, da je republika drZava, ki temelji na suverenosti naroda nekateri to celo prevajajo ljud.stva - in na suverenosti in na oblasti in samoupraif1""j"- del-avskega razreda in vseh deiovnih ljudi, narodov in naiodiosti, ki v republiki Zivijo. To je neka sinteza dosedanjega pogled.a na status r nd razredni j-n nacionalni znada j Sloveni jeSkiicevati se v deklaraciji, ki govori o polni suverenosti drZave Republike slovenije, na 3. dlen ustave sFRJ, mislim, da je 11. t.l.r-. napaka v pii=topo, ker v bistvu gre za tor_ da se zanika tak5en uitavno-pravni status, ki ga doloda 3. dlen in celota Ustava SERJ.

Zaradi tega, ker gre za zeLo pomemben dokument, ki bi qa mi Zeleli tudi spoEtovati, ni vseenor Ed kak5en naEin se Jprejme. de kdo mislio da je prehudo odloZiti stvar za toliko

Easal da bi se predstavniki strank oziroma strankarskih klubov v t"j skupEdini iahko sestali in ugotovili, de lahko doseZejo =p6r"rrr*-, potem za mene to staliSde preprosto ni razuml j ivo R-azen, d"=* posku5a to uporabl jati kot zasluga. ene strani nasproti ozj-romi proti drugi strani, kar uPamf da ni tako in ne bi imelo biti tako pri tako pomembnih vpra5anjih nacionalnega, 1e pa strankarske-oa zna6aja. Ampak, d" vam je to vseeno prehudo dovoliti, potem dovolite vsaj, da se sestane strankarski klub ZKS-SOp in-zavzame konkretna staliSda do predloZene deklaracij". Hvala 1epa.

rREDSEDNIK DR. FRANCE gUden: Hvala lepa. Konkreten pred.log. Da se prekine razprava in da se stranke posvetujejo in da lahko potem skupaj odlodimo. Se s tem l-ahko strinjamo? Je potrebno g1a=orr.nje? Potem bi v razpravo posegali kasnejg. Gospod Ocvirk. (bcvirk: Eno vpra5anje imam. ) Da, dakajte. Mi smo se dogovorili, da glasujemo najprej o odmoru. Ne morem delati izjem.

IT1OJUIR OCVIRK: ZeIeI bi vpra6ati ministra Jan5o, Ee...

PREDSEDNfK DR. FRANCE BUdAR: Posluiajte, gospod Ocvirk" Nimate besede in ne moremo se tako obna5ati. No6em biti rrsi-ljiv laplavz,v dvorani), ampak mi je zelo i,al-. de hodem obdriati red" Se pravi, odrejam toliko odmora, da se klubi posvetujejo o tem in potem lahko Pol ure/ je dosti? Eno uro? Dobror eno uro" .,,rir*. (Seja je bila prekinjena ob 14.30 uri in se je nadalje- *vala ob 15.45 uri.)

PREDSEDNfK DR. FRANCE eudAR: Preden bi nadaljevali, moramo ugotoviti navzodnost in bi prosil, da najprej poskuiamo to proceduralno dejanje opraviti. Druibenopolitidni zbor, pro?1Tt ge Lgotovimo navzodnost. Prosim? Da. Dobro. Koliko smo ugotovili? Se ni=mo glasovali. Navzodnost DruZbenopolitidnega zbora. Prosim, 6e pritisnete na tipko. {23.) DruZbenopolitidni zbor 5e ni sklepden. Poskusimo Zbor obdin (57 delegatov. ) Zbor zciruZenega del-a (57 delegatov. ) Se pravi, bi lahko posku5ali 5e za DruZbenopolitidni zbor ugotoviti. Mogode niso vsi glasovali. Poskusimo 5e enkrat za DruZbenopolitidni zbor. (27 delegatov. ) Se pravi, 5e nismo sklep6ni "

Torej, DruZbenopolitidni zbor. (41 delegatov. ) Torej, ugotavlj.*, da smo kondno postali sklepdni. Predlog j", da nadaljujemo s programom po dnevnem redu. Medtem se je redakcijska komisija sestala s predseciniki vseh klubov, da poskuEa dognati kondno besedilo te dekJ-aracije. Se strinjate s tem?

potem bi preili na 3. TodKo DNEVNEGA REDA rzvolfrEv PREDSEDNIKOV, PODPREDSEDNIKOV rN dr,aNOV NEKATERIE DELOVNIH TELES SKIIPSdINE. Komisija za volitve, imenovanja in administrative zadeve je glede na to, da so bili na lodenih sejah zborov spreje- ti odloki o ustanovitvi, nalogah, sestavi in Stevilu Elanov dveh komisij in ustanovitvi, nalogah, sestavi in Stevilu dlanov Stirih odborov predloZila kandidatne 1iste. fn sicer i za izvolitev predsednikov, podpredsednikov in dlanov Komisije SkupEEine Republike Slovenije za spremljanje preobrazbe druZbene in zadruZne lastnine, Komisije Skup5dine Republike Slovenije za pripravo in spremljanje LzvaJanja poslovnika skup5dine. Nadalje, za izvolitev predsednikov Odbora za sploEno gospodarske zadeve na ravni SkupEdine Republike Slcvenije, odbora za kreditno-monetarni sistem in politiko na ravni SkupEdine Republike Slovenj-je, Odbora za proradun in javne finance na ravni SkupEdine Republike Slovenije in odbora za podjetniStvo in obrt na ravni SkupSdine Repub- like Slovenije.

Predloge vseh teh kandidatur ste prejeli. Glede na to, da imate vsi delegati pred seboj predloge kandidatnih list menim, da ni potrebno, da jih 5e enkrat berem.

Predlogi kandidatur za izvolitev predsednikov, podpred- sednikov in dlanov komisij so sestavljeni na podlagi 359. dlena poslovnika SkupdEine Republike Slovenij", ki doloda, da mora biti na vsaki kandidatni listi, poleg kandidatov za predsednika in podpredsednika 5e tol-iko kandidatov, kolikor dlanov komisije se voli. Predlogi kandidatur za izvolitev predsednikov odborov na ravni SkupEdine so predloZeni na podlagi odlokov o ustanovitvi, nalogah, sestavi in Stevilu dlanov odborov, po katerih

nredsednika odbora na ravni skup56ine volijo zbori Skup**ine frepublike Sloveni-je na skupni seji izmed pr_edsednikov odhc;:ov ,nlrorr. A1i Zeli besedo predstavnik predlagatelja, to je Koin-i-sija 73 volitve, imenovanja in administrativne zadeve? (Ne Zeli-")

Dajem predloge kandidatur delegatom v razpravc. Kdo ZeL:- besedo? de ne Zeli nihde razpravljati, prehajamo na. gJ-asovail". V skladu z drugim .odstavkom 355 . dlena. .poslovnika se c niedsednikih, podpredsednikih in dlanih komisij glasuje javno, 'turun, de d.elegati na predlog preCsedn-i-ka ali delegata sklenejo, J" se glasuje tajno. Spraiujem delegate, ali kdo predlaga tajno qlasovanje? (Ne. ) Potem pa kar gremo na Najprej glasulemo za Vitomirja Grosa, predsednika Komisije za =premfianje preobrazbe druZbene in zadruZne lastnine" Kdo je za? (141 delegatov.) Je kdo proti (5 delegatov") Se je kdo vzdrZal? ( B delegatov. ) ugotavljam, da je vitomir Gros izvoljen za predsednika

Komisije Skup5dine Republike Slovenije za spremljanje preobrazbe druZbene in zadruZne lastnine z vedino glasov- prehajamo na izvolitev podpredsednika Komisije za spremlj"rje preobrazbe druZbene in zadruZne lastnine. To je Franc

GradiSar " Kdo je za? (149 delegatov. ) Je kdo proti? (Nihde. ) Se je kdo vzdrZa\? (2 delegata. )

Ugotavljam, da je Franc GradiEar izvoljen z vedino glasov za pod.predsednika Komisije Skup5dine Republike Slovenije ia spremlj""je preobrazbe druZbene in zadruZne lastninefrehalamo ie na izvolitev 11 dlanov komisije. To imate v predlogu, in sicer: Stanislav Brglez, dr. Matija 5kof, Franc Av6er5ek, Mile Setinc, Marjan Starc, France Tom6id, Franci Feltrin, Marko Stadler, Joi,e Hobid, Janko DeZelak, Leopold Drame. Dajem to listo v celoti na glasovanje.

Kd.o je za? (170 delegatov. ) Je kdo proti? (Nihde- ) Se je kdo vzdrl,al-? (1 delegat. )

Ugotavljam, da je kandidatna lista 11 dlanov Komisije za spremljanje pieobrazbe druZbene lastnine sprejeta z vedino glasov.

prehajamo na glasovanje o izvolitvi predsednika Komisije za pripravo in spremljanje Lzva3anja poslovnika skupldine. Kandidat je Anton TomaZid.

Kdo je za? (163 delegatov.) Je kdo proti? (3 delegati.)

Se je kdo vzdrZaL? (3 delegati.)

Ugotavljam, da je Anton TomaZid z vedino glasov izvolj"n za predlednika Komisije za pripravo in spremljanje LzvaJanja

prehajamo na glasovanje o podpredsedniku te komisije.

Predlog je za Petra Reberca.

Kdo je za? (L62 delegatov. ) Je kdo proti? (4 delegati. ) Se je kdo vzdrZaL? (4 delegati. )

Ugotavljam, da je za podpredsednika te komisije z vedino glasov izvoljen Peter Reberc.

Prehajamo 5e na glasovanje o celotni listi, in sicer: Darja LavtiZar-Bebler, Miran Potrd, l4ajda Oblak, MatjaZ Peskar, .lanez Bukovec, Janez Lampret, Andrej Ster, Bruno Podver5id, Franc

og::is, Ivan Pudnik in Bogo Rogina. Dajem ta predlog na gl-ascva* nje"

Kdo je za? (170 delegatov.) Je kdo proti? (1 deieqat-")

Se je kdo vzdrZaL? (2 dele.gata)'

Uq"I"rli"*, d.a j; s preteZno vedino glasov ta kcm:-si.ja

:-zvoLjena. Prehajamo na glasovanje za predsed"il?, odbora 'za splo5ne gospodalske zadeve na tr.rr-rri Skup6-ine Bepublike Sl*venij'": x""aia"i za predse{11ka odbora je Franc GraSid.

- Kdo 'e'za? (165 delegatov. ) Je kdo proti? (2 deJ-egata' )

Se je kdo vzdriaL? (5 delegatov' ) ugotavljam, da l" za predsednika odbora za splodno gospodarske zad.eve na ru.t*i, SkupS3ine Republike slovenije "3-zvaLien Franc GraEid.

Potem preha jamo na izvolitev predse_dnika odbora za kreditno-monetarni sislem in politiko na rivni Skup5dine Republike Slovenije. Kandidat je Janko DeZelak' xaojeza?(196delegatov.)Jekdoproti?(1delegat")

Se je kdo vzdrZaL? (2 deJ-egata' ) Uq"l".rli"*, da j; ;anko DeZelak z vedino glasov izvolj"r, za predJedniki odbora za kreditno-monetarni sistem in politii.o ,r" r-avni Skup5dine Republike Slovenije' potem'prehajaio na izvolitev predse{n1]<,a Odbora za proradun in javne- finance na ravni Skup5dine Republike Slovenije' 2a kandidata je predlagan ianez KopaE' , Kdo Je'za ta pred.log? (1i5 delegatov. ) Je kdo proti? (1 delegat. ) Se je kdo vzdrZa.L? (1 delegat-' ) ugoiavljam, da je z'vedino glasov izvoljen za predsednika Od.bora za frroradun - in javne finance na ravni Skup5dine Republike Slovenije Janez KoPadpotem piehajamo nJ glasovan]e za predsednika Odbora za podjetniEtvo in -obrt -na =r.rr.ri SkupEdine Republike Slovenije" Za ku.n&iau.t. je <toloden Bogo Rogina.

Xao je za? t1i11 deiegatov. ) Je kdo proti? (2 delegata. ) Se je kdo vzdrZal-? (6 dele.gatov' ) Ugoiavljam, da ja Bogo Rogina izvoljen z vedino glasov za predsednl-ka od.Lora za podje[,niitvo in obrt na ravni Skupidine Republike Slovenije.

potem prehajamo na 4. TOdKO DNEVNEGA REDA IzvOLITEv PETIE SODNIKOV USTAVNEGA SODISdA SLOVENTJE. Predsedstvo Republike s:-"r"":-i" je dne 7 . junija 1990 _pos1alo SkupSEini Republike Slovenile pledlog za iivolltev petll, sodnikov Ustavnega sodi3ia nepublife ito.r".rii" in hkrati umiXnilo pred1o9. za izvolitev petih sodnikov ustavneg-a sodiSda Republike slovenije, z dne 7 ' marca 1990, o katere*-dkupS.ina Rep,itrtike Slovenije v p-r-ejEnji- sestavi ni dokonEala postopica. Predsldstvo Republike predlaga, da s-e za sod.nike Ustaviega iodiEda izvolijo: dr. Peter Jambrek, profesor pravne fakutteCe v Ljubljani, h.g. Tone JerovEek, dosedqii predsednik Zakonoda jnl-pr-avne tcomisi je Sku-pEdine Republike 'slovenije, dr. Anton Perenid, profesor Pravne fakultete v LjublJ""i , d;. Miha Ribarid, dosedanji 61an IzvrEnega sveta SkupdEine

i.epublrke Slovenije in predsednik RepubliSkega komiteja za za'kono6a jo in dr.- Lovro - Sturm, prof esor Pravne f akultete v

r,iubljani. Predlog predsedstva ste prejeli. Prejeli st* tudjmienje Komisije za volitve, imenovanja in administrati,rne zaci.erre" Moram vas opozoriti, da je bila napaka Ze v napisih, tako ie pri dr. Sturmu bilo napisano, da ie dj-rektor Instj-tuta za javno upravo, nekoliko napak, ker Lovro Sturm i,e nekaj dasa ni ved direktor tega instituta. Prosim, da to napako oprostite"

Po doloibah 353. dlena Poslovnika Skup5dine Repui:like Slovenije se o volitvah sodnikov Ustavnega sodiSda Republike SloveniJe glasuje javno I razen, de delegati na predlog predsednj-* ka ali del-gata sklenejo, da se glasuje tajno. Torej, na podlagi

I*g. spraEujem delegatJ, ali kdo pred.laga tajno glasovanje. de.ni pr"alog-, potem kot predsednik predlagam o tej stvari tajno

!Iasovanj e - Ne glasujemo o vsakem posebej, ampak o skupni listi. Torej, a1i se s tem predlogom strinjate, zaLo, da se o teh stvareh glasuje tajno.

Kdo je za. tajno glasovanje? (155 deI-egatov" ) Je kdo prot'i? (13 delegatov. ) Se je kdo vzdri.a:.? (7 delegatov. )

Ugotavljam, da je ta predlog z vedino glasov sprejet in zaLo bi pre5li na tajno glasovanje, in sicer bodo listki o tajnem glasovanju, tako kot smo obidajno glasovali, v avli. Prosim poslance, cia obkroZijo pred imenom tistega kandidata, ki ga mislijo voliti in oddajo glasove.

Potrebno je 5e imenovati komisijo za izvedbo volitev. Prosim, da vsak zbor predlaga enega d1ana.

DruZbenopolitidni zbor, ima kaklen predlog? TomEid. Zbor obdin? Ni predloga. Tz DruZbenopolitidnega zbora smo i zvoli]i Ze Tom5ida. Zbor obdin, prosim za predlog. Janko DeZelak. Ster. v sobi 103 bo komisija prevzela material. Prosim, da kar preidemo na volitve.

(Seja je bila prekinjena ob 16.00 uri in se je nadalje- vala ob 17 .00 uri. )

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdAN: K 3. TOdKI DNEVNEGA REDA in preberem zapisnik volilne komisije o izidu glasovanja za sodnike Ustavnega sodiEda Republike Slovenije.

Volilna komisija ugotavlja naslednje: Za volitve sodnikov Ustavnega sodiSda Republike Slovenije je bilo danih L77 glasovnic, od tega je bilo veljavnj-h L77 glasovnic, neveljavnih glasovnic ni biIo.

Tretjid, posamezni kandidati so prejeli naslednje Stevilo glasov: dr. Peter Jambrek 160 glasovr ma9. Tone Jerov5ek 146 glasov, dr. Anton Perenid 143 glasov, dr. Miha RibariE 77 glasov in dr. Lovro Sturm 160 glasov.

eetrtid, glede na to sor v skladu z drugim odstavkom 6. todke 72. amandmaja k Ustavi Republike Slovenije, za sodnike Ustavnega sodiEEa Republike Slovenije izvoljeni dr. Peter Jambrek, mag. Tone JerovJek, dr. Anton PereniE in dr. Lovro Sturm.

prehajamo na 5- TodKo DNEVNEGA REDA VoLIYVE IN IMENOVANJA. Sodni svet Republike Slovenije predlaga SkupEdini Republike Slor,'enije, da razreEi Mihaela Senico, sodnika Temeljnega sodi5da v Ljubllanl, z 31.8.1990 in Marka Knopa, sodnika

31 SS*4 jemo, je zbor, 5e delegati ugctav* pritis*

ar=-

Zit:<a za sodnika ViSjeqa sodi6da v Ljubljani, Franca Stipiovika za sodnika Viijega sodiSda v Mariboru. Potem, da izvoli Gojmiro Jelenc-Golob za sodnico ViSjega sodiEda v Ljubljani, AIjoSo Rupla za sodnika ViEjega sodi5da v Ljubljani, mag. Dudana Dougana za sodnika ViSjega sodiSda v Mariboru. Predloge Sodnega sveta ste prejeli, prav tako tudi mnenje Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve" Ali ZeL:- predstavnik Sodnega sveta Republike Slovenije besedo? Prosim. (Ne ZeIi. ) Hva1a. Ali ZeIi besedo predstavnik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve? (Ne. ) Hvala lepa" AIi Zeli kdo od delegatov razpravl jati o celotnem predlogu Sodnega sveta Republike Slovenije. Ugotavljam, da ne. ee ne Zeli nihde ved razpravljati, potem prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog za razre5itev Mihaela Senice, sodnika Temeljnega sodi5da v Ljubljani z dne 31.8.1990.

Kdo je za? (172 delegatov.) Je kdo proti? (Nihde") Se je kdo vzdrZal? (Nihde. )

Potem ugotavljam, da je Mihael Senica, sodnik Temeljne* ga sodiSda v Ljubl;ani, razre5en z 31.8.1990.

Potem dajem na glasovanje predlog za razre5itev Marka Knopa, sodnika Temeljnega sodiS6a v Ljubljani z dne 31.8.1990.

Kdo je za? (176 delegatov.) Je kdo proti? t2 delegata.) Se je kdo vzdri.a:-.? (Nihde. )

Ugotavljam, da je Marko Knop, sodnik Temeljnega sodiSda v Ljubljani, razre5en z vedino glasov z 37.8.1990.

Potem dajem na glasovanje predlog za ponovno izvolitev BoZe Kocijan za sodnico ViSjega sodiSda v Ljubljani.

Kdo je za? {176 delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.)

Se je kdo vzdri.al-? (Nihde. ) Ugotavljam, da je BoZa Kocijan z vedino glasov ponovno izvoljena za sodnico ViSjega sodiSda v Ljubljani.

Potem dajem na glasovanje predlog za ponovno izvolitev Andreja PruEe za sodnika ViSjega sodiSda v Ljubljani.

Kdo je za ta predlog? {179 delegatov. ) Je kdo proti? (Nihde. ) Se je kdo vzdrl.a:.? (1 delegat. )

Ugotavljam, da je Andrej Pruia z vedino glasov ponovno izvoljen za sodnika ViSjega sodiSda v Ljubljani.

Potem dajem na glasovanje predlog za ponovno izvolitev

Antona iLtXa za sodnika ViSjega sodiEda v Ljubljani.

Kdo je za? (176 delegatov.) Je kdo proti? (Nih-e") Se je kdo vzdrZal? (1 delegat.)

Ugotavl j am, da j e Anton Zit:<o ponovno izvol j en za sodnika ViSjega sodiSda v Ljubljani' pot6m dajem predlog ia ponovno izvoiitev Franca Stip*

lovEka za sodnika ViEjega sodi6da v Mariboru' Kdo je za? ttTS delegatov. ) Je kdo proti? (3 delega't"i" )

Se je kdo vzdrZal? (Nihde. ) ugotavljam, da je Franc stiplovSek z. vedino glasov ponovno izv6ljen 2a sodnika ViSjega sodiEda v Mariboru.

- Naaitje dajem na g:lasovanje predlog .z? izvolitev Gojmire lelenc-6olob i^ sodnico ViSjega sodiEda v Ljubljani"

Se je kdo vzdrl,al-? (1 delegat. )

Kdo je za? (172 delegatov. ) Je kdo prot'i ? (2 deleqata. )

Ugotavljam, da j; z vedino glasov ,Gojmira Jelenc-Golob izvoljena ,i sod.nico Viijega sodiSda v Ljubljani' - Nad.alje dajem-predlog za izvolitev Aljo5e Rupla za sodnika ViSjega sodiEda v Ljubljani.

Kdo-je za? ( 171 delegitov. I Je kdo proti? (4 delegati. )

Se je kdo vzdrZal-? (Nihde. )

ugotavLjam, d.a ie z vedino glasov Aljosa Rupel izvoJ-jen za sodnika ViEjega sodi5da v Ljubljani.

Oajeir r. glasovanje predlog za izvolitev mag. Du5ana Dougana za sodnika ViSjega sodiSia v Mariboru'

Kdo je za? (tl4- delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.)

Se je kdo vzdrlaL? (1 delegat.)

Ugotavl jam, da j e z vedino gl.asov mag . Du5an Dougan j-zvoljen za sodnika Vi5j"g. sodiEda v Mariboru' predsed.nik Iririrr"gu. sveta Skup5dine Republike Sloveni1e predlaga, da SkupS6ina Republike Slovenij.e imenuje Rastka Madusa za namestnikl republiSkega sekretarja za mednarodno sodelovanje, Mitja BriclJa- za namestnika republiSkega sekretarja za varstv6 okolji in ureianje prostora in mag. Toneta KoEirja za namestnika ="poll-iEk. sekretarke za zdravstvo in socialno varstvo.

Tukaj pa sem dobil predlog skupine delegatov za preloEitev volitev- namestnika republiEkeEa sekretarja za varstvo okolja in urejanja prostora. Podpisani delegat.i, to,_jih je Lt 2r 3, 4't 5t 6, 1; B; 9; 10, 11. Torej, ti delegati predlagator- 9a se volitve ,r^*"=ttika republiSkega sekretarja za varstvo okclja in urejanje prostora preloZijo na naslednjo sejo skup5di.ne. obrazlozitev: lzvrSni svet nas je s svojim predlogom presenetil" Menimo, da predlog ni usklajen, ke,r gre. za pomemben r.=or. Menimo, da bi preloZitJv ,:mogodila temeljitejEi premislek in usklajen pred1og. Zato dajem ni jpre j tak p-redlog v . mnen je IzvrEnemu =t&o, nJjprej, d.a se iz jasni o predlogu. Oditno ni nobenega predstavnilcJ Iivr5nega'sveta tu, da bi se o predlogu izjasnil.'Pot=* dajem 5e ta pred.log v razpravo oziroma mnenje oriro*u., de ieL:- kd; povedati kaj zraveR. Predsednik Komisije za volitve in imenovanja- Zeli razpravljati? (Ne Zeli. ) Hvala lepa' Potem dajem ta predlog na glasovanje. Kdo je za "to, qa se sklepanje o teir predlogu odloZi in preloZi na prihodnjo sejo v glasovanje. Kdo je za? (100 delegatov.) Je kdo proti? (58 delegatov. ) Se je kdo vzdrl.al? (25 delegatov" )

Sedaj je treba ugotoviti, a1i je predlog dobil 6:ot::ebnc: vedino. Namred, gre za to, da se preloZi. Koliko je glasovalc za? 100. Potem mislim, da je predlog sprejet. Se pravi, da se ne glasuje danes o tem predlogu.

Potem dajem najprej na glasovanje, torej , ieli se mogode besedo predstavnik za volitve in imenovanja? (Ne Xeli" ) Potem dajem vse predloge na glasovanje. Najprej imenovanje Rastka Madusa za namestnika republiSkega sekretarja za mednarodno sodelovanje.

Kdo je za? (167 delegatov.) Je kdo proti? (5 delegatov. ) Se je kdo vzdrZaL? ( 10 delegatov. ) Na podlagi teh volilnih rezultatov ugotavljam, da ie Rastko Madus z vedino glasov imenovan za namestnika republiSkega sekretarja za mednarodno sodelovanje.

Tudi dajem na glasovanje predlog za imenovanje Mitje Briclja za namestnika republi5kega sekretarja. To je zavrnleno. To smo odloZili.

Potem pa preidimo Be na glasovanje o predlogu za imenovanje mag. Toneta Ko5irja za namestnika republiSke sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo.

Kdo je za? (161 delegatov.) Je kdo proti? (5 delegatov. ) Se je kdo vzdrl.al-? (11 delegatov" ) Ugotavljam, da je mag. Tone KoEir z vedino glasov imenovan za namestnika republiSke sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo.

Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga, da SkupEdina Republike Slovenije izvoli profesorja dr. Ljuba Bavcona, rednega profesorja na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v tjubljani, za predsednika Sveta z varstvo dlovekovih pravic in temeljnih svobo5din. Predlog ste prejeli" A1i ZeL:- predstavnik predlagatelja besedo? (Ne Ze1i. )

A1i i,eLL o predlogu kdo razpravljati? (Ne. ) Torej, de ne Zeli nih6e razpravLjati, prehajamo na glasovanje.

Torej, dajem na glasovanje predlog, da se za predsednika Sveta za varstvo dlovekovih pravic in temeljnih svoboEdin izvoli profesor dr. Ljubo Bavcon.

Kdo je za La predlog? {97 delegatov. ) Je kdo proti? (78 delegatov. ) Se je kdo vzdrZaL? (7 delegatov. ) Za izvolitev pa je potrebnih od, koliko je bil- kvorum? Potem moramo Ee enkrat ugotoviti kvorum. Da, seveda, ker ne moremo sedaj ugotoviti, de je... Za izvolitev je potrebna nadpo* lovidna vedina glasov. Ker pa kvoruma nismo ugotovili, moramo sedajr rd Zalost, 5e enkrat... KakSen je kvorum? Zato pravim, da je moral tudi kvorum 5e enkrat. DruZbenopolitidni zbor (55 delegatov.) Zbor obdin (55 delegatov.) Zbor zdruZenega dela (68 delegatov.) Skupaj 179 delegatov. Polovica od tega je 90.

Ugotavljam, da je na podlagi tega dr. Ljubo Bavcon z vedino glasov izvoljen za predsednika Sveta za varstvo dlovekovih Pravic in temeljnih svobo5din.

PREDSEDNIK DR. FRANCE eudlrR: Vsem, ki so bili na dana5nji seji" Prosim, da.

ANTON PENS.ZTK: ugotovi zanesljivo. Prosil bi, da se prisotnost enk::at

PREDSEDNIK DR ugotovl j ena .

FRANCE Budan: Saj je bila zanes'l ji:,-,:

MILAN AKSENTIJEVId: Vpradanje zarad^i tega, da se dcsele ved kot polovicor s€ lahko ne prijavi takrat, ko je prisotncst"

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdan: Ugotoviti moram, da je bila prisotnost ugotovljena ponovno in ugotavljam, da je dr" Ljubo Bavcon izvoljen nesporno.

Vsem, ki so bili na dana5nji seji izvoljeni oziroma imenovani, destitam k izvolitvi oziroma imenovanju in ji* Zelim uspehov pri njihovem delu.

Sedaj nam ostaja 5e sklepanje o Deklaraciji o polni suverenosti drZave Republike Slovenije. A1i je mogoEe komisija za usklajevanje Ze kondala. Oditno ne. Prosim, de kar ostanete na svojih mestih" Torej, moram vas obvestiti, da je usklajevanje kondano in se sedaj piSe samo 5e distopis in prosim za potrpeZ- ljivost in da poiakate na svojih mestih.

Obvestiti vas moram o naslednjem. Torej, komisija za usklajevanje je dolodila sporazumno osvojen tekst. Glede na pomembnost tega dokumenta pa komisija predlaga, da se vsi kl-ubi sestanejo in dokondno predlagajo in dajo soglasja o tem skupno f<rrmiranem predlogu. Predlog Jer da bi DEMOS ostal tukaj poslanci DEMOS-a, poslanci zKS-SDp v mali dvorani spodaj, ZSMS- liberalci na 84, socialisti na 209 , neodvisni na 2t2 in narodno- sti na 2L7. Zato bi predlagal, da odmor Ee za kakih dvajset minut, tako da lahko klubi o dokumentu 5e razpravlj.jo.

(Seja je bila prekinjena ob 17.30 uri in se je nadalje- vala ob 19.00 uri. )

PREDSEDNIK DR. FRANCE eudAR: Nadaljujemo razpravo o Deklaraciji o popolni suverenosti drZave Republike Slovenije. KoL ste bili obveEdeni, je predloq besedila te deklaracije usklajeva- Ia posebna komisija, sestavljena Lz predstavnikov vseh strank in skupin, ki delujejo v tej skupEdini, tako da imamo sedaj pred seboj ciokument, ki je rezultat dogovora vseh politidnih dejavni- kov, ki sodelujejo v tej skup5dini in prosim porodevalca te skupine, da pove, kakino je staliEde in rezultat.

AIITON PERSAK: SpoEtovano predsedstvo, spoEtovane poslanke in poslanci! Usklajevalna komisija vodij poslanskih klubov se je dvakrat sestala. Prvi6 zato, da je uskladila predlog besedila Deklaracije o suverenosti drZave Republike Slovenije. Drugj-d so se vodje klubov sestali po sejah klubov in potrdili soglasje vseh klubov glede besedila deklaracij". poudarjam, deklaracij., kakor je predragana, je izoblikovana kot usklajen predlog vseh strank in poslanskih skupin, kL so zastopane v Skup5dini Republike Slovenije. Potemtakem :-zra?a voljo vseh teh strank in skupin. Prosim predsednika skup5dine gospoda Franceta

SS*4

guiarja, da prebere usklajen skupni predlog Deklaracije nosti drZave Republike Sloveni je.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdAR: Dajem najprej tc: ki je bilo obravnavano v vseh klubih, z vsebino ste ze ni, v razpravo. Zeli kdo razpravljati?

C S'Ll.\ief e* besediia, sezi:an j e-

MIIAN AKSENTIJEVId: Gospodine predsednide, poEtovani zbori / sama predloZena deklaraci ja d^uboko pogadja sve gracijane zaposlene u uruZanim snagama u SFRJ, Jer njihov status $ ovcm aj6lu SFRJ proglaiava u nekim djelovima neregularnim. Svi u uiuZanim snagama smo za samostalnost i suverenost svakog naroda u Jugoslaviji, al-i smo za dogovor svih naroda kako da se ona provede kao i na koji nadin, da saduvamo zajednidku domovinu" Zato deklaracija neka bude deklaracija politidki akt, koji omogu6ava normalan, mirnodobski rad onih skup5tinskih organa i organa pravne drZave, koji trebaju to za svoj normalan rad. Slovenski narod je gradj-o zajedni6ku drZavu zajedno sa drugim narodima ..(nerazumljj-vo)... i do danaEnjeg dana. Nemamo razloga da zajedno sa drugim narodima saglasno ne gradimo nove odnose u zajednidkoj domovini. DaIi 6e to biti konfederacija ili federacija, to je stvar dogovora svih zainteresovanih u domovini. Po5to predlog deklaracije ima znadaj ustavnog dokumenta pitam, dali daje ovakav nadin dono6enja dokumenta takodje pravo drugim, suprotno mis1e6im, da sa svojim argumentima rade drukdi je nego Eto ova skup5tina misli i ZeLt. ZaLo predlaZem normalan ustavni postupak u dogovoru sa svim zainteresovanim u Jugoslaviji. Hvala vam/ ker ste mi omogu6iJ-i i prevodioca u naSoj skupEtini.

(PREVOD): Gospod predsednik, spo5tovani zbor ! Sama predlagana deklaracija globoko prizadeva vse dr?avl1ane, zaposlene v oboroZenih silah SFRJ, ker njihov status v tem del-u Jugosla- vije v dolodenih segmentih razgla5a za neregularnega. Vsi smo v oboroZenih silah za samostojnost in suverenost vsakegia jugoslovanskega naroda, vendar smo tudi za dogovor, kako jo uresniiiti in na kak5en nadin ohraniti skupno domovino. Zato naj bo deklaracija politidni akt, ki omogoda normalno delo v miru vsem tistim skupEdinskim organom in organom pravne drZave, ki ga za to potrebujejo. Slovenski narod je gradil skupno drZavo z drugimi narodi in narodnostmi v narodnoosvobodilni vojni in vse do danes. Nimamo razlogov, da ne bi z drugimi nar,:di gradili tudi novih odnosov v skupni domovini. Ali bo to konfederacija ali federacija, je stvar dogovora vseh zainteresiranih v domovini. Ker ima predloE deklaracije pomen ustavnega dokumenta, bi rad vpraEal, ali tak5en nadin sprejemanja dokumenta daje tudi drugim, drugade misledim pravico, da na podlagi lastnih argumentcv delajo drugaEe, kakor ta zbor misli in si Z,eLL. Zata predlag'am normalen ustavni postopek v ciogovoru z vsemi zainteresiranimi v Jugoslavi* ji. Hvala lepa"

PREDSEDNIK DR. FRANCE Budl\R: ilvala lepa . ileL:- Ee kdo besedo?

DR. RAJKO PIRNAT: Hvala. Zelel bi izraziti sr."c je nestrinjanje s tem, da predstavnik oboroZenih sil, prvid, ,:Tcvori v tujem jeziku, kajti to so tudi oboroZene sile drZave Si*venite in bL moial kot pr-edstavnik govoriti v slovenskem jeziku. nL,;rai-i izraZam tudi svoje nestrinjanje, da kot predstavnik obcroEenih sil govori o zadevi, ki je pravzaprav uresnidevanje suve::ei:.osti slovenskega naroda in vseh drZavljanov Slovenije. Hvala- (Aplavz " )

PR-EDSEDNIK DR. E'RANCE BUdJTR: Hvala lepa. Zelr 3e kdo besedo? V kol-ikor oer menim, da so bile te intervencije ie predrnet dosedanje razprave in misl im, da ni bilo treba, da o njih 5e posebej zavzemamo staIi5da. V kolikor ni novih razpravljavcev, dajem ta predlog deklaracije na glasovanje.

Najprej bi ugotovili navzodnost, bom prebral. Najprej bi uqotovili kvorum. DruZbenopolitidni zbor. Torej, 5e enkrat moramo poskusiti. DruZbenopolitidni zbor (67 poslancev.) Torej, sklepdnost je podana. Zbar obdin ( 68 poslancev) . Zbor zdruZenega dela (72 poslancev. ) Ugotavljam, daje podana sklepdnost za glasovanje o tem predlogu. de dovolite, ga preberem.

Dekj-aracija o suverenosti drZave Republike Slovenije.

Skladno z voljo vseh politidnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupidini Republi-ke Slovenije, je SkupEiina Republike Slovenije na skupni seji, dne 2. julija 1990, sprejela in razglasil-a Deklaracijo o suverenosti drZave Republike Slovenije.

1 " dlen

Izhajajod Lz pravice slovenskegia naroda do samoodloEbe in v skladu z 10., L1.,72. in 92. amandmajem k Ustavi Republike Slovenije, ter z dolodbami mednarodnega pakta o drZavljanskih in politidnih pravicah, razglaEa SkupS6ina Republike Slovenije suverenost Republike Slovenije"

2" dlen

Politidni, gospodarski Slovenije temelji na ustavi in Ustava SFRJ, zvezn! zakoni in drugi obmoiju Republike Slovenije, de niso zakoni Republike Slovenije.

in pravni sistem zakonih Republikezvezni predpisi v nasprotju z

3 " dlen

Republike Slovenije. veljajo na ustavo in V skladu z nadelom drZavne sur,'erenosti in z nadelom primarnosti ustave in zakonov Republike Slovenije, morajo repub- liEki. organi. in organizacije zagotavljati, da bodo tudi vsi zvezni organi j-n organizacije na obmodju Republike Slovenije poslovali v skladu z vellavnim pravnim redom v Republiki Sloveni- ji.

4. Elen

Skupidina Republike Sloven'i je z ustavnim zakonorn doloda, kateri zveznL predpisi se na obmoEju Republike Sloveiri ne uporablj*jo, ker so v nasprotju z njeno ustavo in zakon Zakoni, ki jih Skup5dina SFRJ sprejme po sprejemu te deklaracij veljajo za obmo6je Republike Slovenije, de k njim izrede sogJ-as Skupddina Republike Slovenije.

5. dlen

SkupE6ina za sprejem

bo izvedla Slovenije v predpisani roku enega Republike Slovenije nove Ustave Republike

le je postopek leta "

6. Elen

Ta deklaracija zadne veljati z dnem, ko je sprejeta in slovesno razglaEena na skupni seji zborov SkupEdine Republike Slovenij e . (Dolg aplavz. )

SpoEtovani delegati, spoEtovane delegatke, najprej dajem to deklaracijo na glasovanje.

Kdo je za to dekl-araci je? Prosim, kdo je za? (187 delegatov. ) Je kdo proti? (3 delegati. ) Se je kdo vzdrZal? (2 delegata" ) Ugotavl jam, da je republiSka skup5d'ina na skupni seji vseh zborov z velikansko vedino sprejela Deklaracijo o suverenosti drZave Republike Slovenije. (Aplavz.)

Dragi, spo5tovani poslanci. V veliko dast in posebno zadovoljstvo si dtejem, da lahko v tem zgodovinskem trenutku za slovenski narod razglasim, da je Deklaracija o suverenosti drZave Republike Slovenije sprejeta. (Aplavz. ) Himna.

Da, da, saj pravim. V nadaljerranju. Spo5tovani poslan- ci! V nadaljevanju te toike dnevnega reda se priglaiajo 5e nekateri poslanci s predlogi za dodatne sklepe.

MAG. RUDI SUf,teO: S sprejemom deklaracije o suverenosti slovenske drZave je v tem hipu, v tem trenutku odprta pot, ki jo vendarle moremo kot dejstvo, ki ga pa vendarle 5e ni, vendarle sprejeti" Ukinjeni in neveljavni so jugoslovanski zakoni, ki so doslej brutalno prekinjali in onemogodali dotok slovenske misli, slovenskih knjig, slovenske literature v Republiko Slovenijo. Yzpostavljena je identiteta med slovensko kulturo v diaspori in zamejstvu in kulturo v Republiki Sloveniji. Prosim poslance, da sprejmejo to izjavo, ki jo dajem v imenu Dru5tva slovenskih pj-sateljev z a.klamacijo. Hvala 1epa. (Aplavz. )

ANTON PERSAK: Kot poroievalec Lz usklajevalne skupine sem dolZan podati 5e en predlog te skupine, ki je bil na usklaje- valni komisiji soglasno predlagan skup6dini v sprejem. Gre za Lo, da zda3, po sprejemu deklaracij*, sprejmemo dodatni sk1ep, ki izhaja Lz deklaracij".

Predlog sklepa se glasi:

SkupEdina Republike Slovenije obvezuje IzvrEni syete SkupEdine Republike Slovenije, da najkasneje Co zadetka sept"emb::a t990 pripravi predlog ustavnega zakona, s kateri-ur se bo ugr::tovi- La, kateri zvezni zakoni na podlagi te deklaracije ne veljajo na obmodju Republike Slovenij.- NajbrZ je LZ teksta samega rri.ridno, da ta zakon pomeni operacionalizacijo te deklaracije oziroma pot do tega. da se deklaracija kot nadero spremeni tudi v prakso, politJdno. Hvala

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUCAR: Hva1a. Ugotavljamo da je ta predlog bi1 tudi predmet usklajevanja na skupni komisiji in da ga torej lahko smatramo kot skupni predlog ne samo tega p-slanca, ampak skupni predlog vseh klubov in vseh delegatov. Ar1 ZeIi o tej stvari Ee kdo razpravljati? Prosim.

vfKToRrJA PorocNrK: spoEtovani! s sprejemom danaEnjega akta je bil narejen.poseben in izjemen korak in tega koraka nlzi1 ni mod ved napraviti. To deklaracijo jemljem kot iesen dokumentl to sem pristoprla ze dopoldan, ko sem predlagala dva amand.maja, katera nista bila sprejeta, zato predlagam, da ie enega posebej sprejmemo kot poseben sk1ep. Namred predlagam, da preotagar,6 delegatom v zveznem zboru skupEdine SFRJ, da se ne udeleZuJejo ved sej zveznega zbora. To utemeljujem iz naslednjih razlogov: V 4. todki govorimo, da zakoni, ki jih Skup5dina SFRJ sprejema po sprejemu te deklaracij", veljajo zi cbmodje nepublike slovenije, kolikor njim izrede soglasje skupEdina Republike srovenije. i,tisrim, da to in tak5na naloga se prena5a na dllegata zbora Republik in pokrajin, ki bodo - legitimno izvoljeni- in legitimni predstavniki tega doma, najviSjega zbora. Hvala. (Ap1avz. )

PREDSEDNTK DR. FRANCE eUdAR: Hvala 1epa. S predlagatelja, s strani skupne komisije sem bi1 obve5den, tudi ta predlog usklajen s komisijo, iato dajem najbrZ Ee v razpravo oba sklepa. zeli 5e kdo razpravljalia prlsim.

strani da je zmeraj

ANTON PERSAK: Predlog je bi1 v razpravi na usklajevalni komisiji v skupini. vendar soglasje ni bilo doseZeno v ieloti, zato ga tudi skupina ni predlagala. Bilo pa je povedano, da bodo predlagatelji, zlasti iz vrst zsMS, 5e ved.no a1f doslej kakor pad reEemo Liberalna stranka, to predlagali na skupni sEii, ni *pa bi1o, niso bili predstavniki vieh klubov soglasrii s tJm predll- gom" Hvala.

oz-Lroma razpravo

PREDSEDNIK DR. FRANCE pozdravim to korekturo 5e naprej.

eudAR: Hvala lepa. Se opravidujem moje intervencije in prosim za

vrroMrR GRos: Moram dopolniti gospoda periaka, da je bila tudi na5a stranka za predlog gospe Vike -fotodni-k, ravno talo kot JoZef 5ko1d, in je bift *.renle k6misije pribrizno pol na pol in predlagam, da to sprejmemo, ker nima -smisra, da d-"klr=""iio sprejmemo, tega pa ne. Hvala 1epa.

SkupEdina Republike Slovenije obvezuje Izvrdnj- srrete Skup5dine Republike Slovenije, da najkasneje do Ladetka septemlr::a 1990 pripravi predlog ustavnega zakona, s katerj-m se bo u!*tnvi1o, kateri zvezni zakoni na podlagi te dekJ.aracije ne vel {ajo na obmodju Republike Slovenij". NajbrZ je Lz teksta samega raividno, cla ta zakon pomeni operacionalizacijo te deklaracije oziroma pat do tega, da se deklaracija kot nadero spremeni tudi v prakio, politidn,:. Hvala

PREDSEDNfK DR. FRANCE BUCAR: Hvala. Ugotavljam, da je ta predlog bil tudi predmet usklajevanja na skupni komisiji in da ga torej lahko smatramo kot skupni predlog ne samo tega poslanca, ampak skupni predlog vseh klubov in vseh delegatov. A11 Zeli o tej stvari 5e kdo razpravljati? prosim.

VIKTORfJA POTOCNIK: Spoitovani! S sprejemom danaEnjega akta je bi1 narejen poseben in izjemen korak ln tega koraka niru3 ni mod ved napravj-ti. To deklaracijo jemljem kot iesen dokumentf to sem pristopila ze dopoldan, ko sem predlagala dva amandmaja, katera nista bila sprejeta, zalo predlagam. da ie enega posebej sprejmemo kot poseben sklep. Namred predlagam, da ir.crag"-6 deregatom v zveznem zboru skup5dine SFRJ, da se ne udeleZujejo ved sej Zvezoega zbora. To utemeljujem iz naslednjih razl-ogovl V 4. todki govorimo, da zakoni, ki jih SkupdEina SFRJ sprejema po sprejemu te deklaracij", veljajo zj obmodjl nepublike slovenije, korikor njim izrede soglasje skupBdina Relublike slovenije. Mislim, da to in tak5na naloga se prena5a na delegata zbora. Republik in pokrajin, ki bodo legitimno tzvoLjeni- in legitimni predstavniki tega doma, najviEjega zbora. Hvala. (Aplavz. )

PREDSEDNIK DR. FRANCE eUdAR: Hvala 1epa. S predlagatelja, s strani skupne komisije sem bir obve5Een, tudi ta predlog usklajen s komisijo. ial-o dajem nalbrz Ee v razpravo oba sklepa. zeli 5e kdo razpravljaliz prlsim.

strani da je zmeraj

ANTON PERSAK: Predlog je bil v razpravi na usklajevalni komisiji v skupini, vendar soglasje ni bil; dosezeno v ieloti, zato ga tudi skupina ni predlagala. Biro pa je poved.ano, da bodo predlagatelji, zlasti Lz vrst zsMS, Ee vedno ali doslej kakor pad redemo Liberalna stranka, to predlagari na skupni u"ii, ni pa bilo, niso bili predstavniki vEeh klubov soglasrii s tJm'predll- gom" Hvala.

ozlroma razpravo

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUdAR pozdravim to korekturo moje

Ee naprej.

: Hvala lepa. Se opravi-ujem intervencije in prosim za

vrrourR GRos: Moram dopolniti gospoda per5aka, da je bila tudi na5a stranka za predlog gospe vike botodnik, ravno talo kot JoZef 5ko1d, in je bir; *n.nlj t<dmisije pribriZno poI na pol in predragam, da to sprejmemo, ker nima -smisla, da atttaraciio sprejmemo, tega pa ne. Hvala lepa.

MIRAN pOTRd: Sporo6iJ- bi rad., da smo bili na usk-lajeva* lni skupini obveEdeni o tem predlogu in v klubu na5e stranke smo o njem razpravf jali. Mi tega predloga ne podpiramo. Misij-;ri*n da Je loqika todno obratna od te, ki jo zagovarjajo predlagatel;i i:.t"p.. V deklaraciji smo se opredelili, da do ustavnega zal';cna v Repulli:<i Sloveniji velj"jo zvezni predpisi in opredelili smo s€r d.a- po sprejemu te d.ekIaracij", ki smo jo svedano i,e tazgLasili, od L.gu.-trenutka dal-je ne more biti sprejet.v Skup5iini Ju,goslavije niti v Zboru republik in pokrajin, niti v Zveznem zboru, ,-ro6*r, zakon, de k n jemu a1i v postopku v zboru predhodno ali kasnejen ko je v Zveinem zboru l,e sprejet, ne da soglasja Skupidina -Republike Slovenije. To praktidno pomeni{ da bi, de se Lzraz1;m mednarodnopravno/ Repubf i ka Slovenija ratificirala zakone, ki so bili sprejeti v Zveznem zboru SkupSdine SFR Jugoslavije.

- Mislim, da je eno od nadel sodelovanja v svetu sodelovanje in d.a ni mogode ratificirati nobenega aktat de predstavnik drZ'ave/ suverene drZave, pri pripravljanju tega akta ne sodeluje. ie ne sod.eluje, ima pad moZnost poznej5ega pristopa, s tem se pa izkljudi Lz ioustvarj"tja njegove vsebine in to je razlog, zaradi katerega mislimo, da je sicer naloga, ki jo od tega trenutka dalje ne samo delegati Zbora republik in pokrajin, ampak tolj.ko bol j d.elegati v Zveznem zboru dobiva jo, 5e Lei,3a, kot je bila vdeia j . Vendar mislim, da kaZe, da to 5e -ueZ1o nalogo v na59 korist, sprejmejo, da bi lahko bili v polozaju, da bomo sprejeli 5e kakEno re5itev, ki bo tudi za nas sprejemljiva. V nasprotnem primeru se najbrZ pad kot delegati te skupSdine moramo zavedati, da bo v zel-o kratkem dasu pri5lo do tega, da bo ali res kompletilo, preden bomo sprejeli to zavestno odloditev, raz.padel pravni sistem w Jugoslaviji, pravim, preden bomo o tem sprejeli zavestno odloditev oziroma da bomo rnorali za vse tisto, kar ne bomo sprejemali sami v republiki, urejati brez moZnosti in brez nlprejinje ocene, kak5no veljavo takEne na5e odloditve imajo za odnose rr Jugoslaviji in kakEno mednarodnopravno veljavo imaSo takine na5e odloditve.

Zelel bi povedati, da j", ne na moj predlog, ampak v obvezi. ki jo je da1 predsednik skup5dine in predsednik Ustavne komisije v delu te ustavne komisije, ki sem jo vodil, bi1 raz' pravljan tudi predlog, ali naj se delegatom v Zveznem zboru podaljEa mandat a1i ne. V ustavni komisiji je bilo soglasno mnenje sporazumno dogovorjeno med predstavniki vseh strank pred pribliZno tednom dni, da naj na dana5njem zasedanju Skupidine Republike Slovenije sklenemo, da se mandat delegatom v Zveznem zboru podalj5a do 3L.12. tega leta. ee drugega ne, ker ste dobili tak5en pisni predlog prosim, da tudi njega upoEtevate, da ne bi sludajno zdaj glasovali o predlogu, ki ga je dala delegatka Vika Potodnik in mogoie d,ez 6as, ko bo ta todka priEla na dnevni red sklenili, da ji* sicer podaljEamo mandat, da jim pa hkrati nalagamo, naj ta mandat koristijo v Sloveniji, ne pa na sejah, kamor bi sicer naj 51i in zastopali na5e interese. Hvala'

PREDSEDNIK DR. FRANCE gudlrR: Hvala lepa. Zeli Ee kdo razpravljati? V kolikor rr€r gre za dva lodena predloga. Najprej gre za predlog, ki ga je podal delegat Per5ak, in sicer, da

SkupEdina Slovenije obvezuje Izvrini svet SkupEdine Repui:1-ike g1oi.,eni je, da najkasne je do zadetka septembra 1990 prip::avi predlog- ustavnega zakona, s katerim se bo ugotovilo, kate::i Zoorn, zakoni ni podlagi te deklaracije ne veljajo na oi:modju Republike Slovenije. Dajem predj-og na glasovanje'

Kdo je za? (199 delegatcv-) Je kdo proti? (Nihde.) Se je kdo vzdri,ai-? (1 delegat. ) - ugotavljam, da je ta sklep praktidno skoraj soglasno sprejet.

potem dajem na glasovanje 3e drugi predlog delegatke Vike Potodnik, in Jicer, da se do nadaljnjega poslanci v Zveznem zbaru ne udeleZujejo dela v tem zboru. Prosim, dajem ta predlog na glasovanje" "

Kdo je za? (131 delegatov" ) Je kdo proti? (49 cielegatov. ) Se je kdo vzdrZaL? (27 delegatov- ) ugotavljam, da je tudi ta sklep z vedino glasorz sprei al-

Ker je s tem dnevni red skupne seje izErpan zakljudujem to sejo" Prosim.

NEIDENTIFICIRANI GOVORNfK: Spo5tovani predsednikf gospe in gospod.je poslanci in vsi ostalii Sodim v tisto skupino poslanclv. ki ni dobila tega spominskega nageljn?, Pa sem zato to !ri5e1 powedat samo zaradi tega, ker sem gl.3sova!_ za deklaracijo, p" mi je zelo hudo, de morda je nagelj dobrl tisti, ki je !1r=orr.1 proti oziroma tisti, ki se je glasovanja vzdtiaL. (Ploskanje" )

pREDSEDNIK DR. FRANCE gUdAR: Upam, da se bo ta nagel-j naEel. SpoEtovani poslanci, hvala lepa zi potrpeZljivost. destitam vam vsem skupaj, napravili smo veliko de1a. To sejo zakljudu- j"*. Nadaljevale pa se bodo zd.a3 seje posameznih zborow(Ploskanje. )

(Seja je bila kondana 2. julija 1990 ob 19-30 uri' )