i-Ir0l.ii"I iiiri,/,n0ii.riiLJ-JIiU,/ Slifi'O
Ko seu na sref anju upokojene ev T0SAi',ifl opozorila, da se nj-* koli nikjer ne ornenja stavka Koejandilevih delavcev lsedai
T0SAI{A/ in da tudi v knjigi Vi:rs'ci zbornik ni naved.ena, so rui aekateri predlagali, nai bi opisala kako in kdaj je to b,ilo. .\
Zadela bom z nekaj pcdatki o tem, kako ie te tovarna nastala, Icer gotovo vsi sedenji delavci teh etvari ne poanajo.
Franc Kocjandid je bil zaposlen v papirnici pri Bonadu &e Korideveu kot d.elovod.ja. sponi-njam ser da mi je moj cde, kj- je bil tudi zapaslen v papirnici ,r1eta LgZg/, vedkrat pripovedoval , kako strog je bil Kocjanlid, Iier sta se z
Bonadem dobro razumelar Bu je le-ta dovolil, da si je v papirnici uredir nekaj prostora, kjer je zadel s prepakiranjem iz vedjih kosov vate v manj6e zavitlre" 2e tedaj je ra njega clelal"o nekaj [ensk, od katerih so nekatere 6e Zive in upokojenke sed.anje ltOSALfil. Koe jandif, je teCaj stanoval v stavbi ob papirnie i, skupaj z i,eno in sinom.
Ker mu je posel d.obro tekel in je imel vedno yed naro[i], ie na Yiru kupil staro KrampotiEevo tovarno" Y tej tovarni so pred tern neki tirolci d.etali slafrnike. KocjsnUid si je da1 cb tovarni sezidati stanovanje /stavbe, v kateri ima sedaj TOSAM& pisarniSke prostore/. Stavba pri smrekah ob cesti je bila do tedaj prittiSna, Kocjandid pa jo je dal nadzidati., da je tako uredil stanovanje za nedaka, kat,erega je aaposlil, ho je ta do5tud.iral. Za tc stavbo sta i.mela v prizidku prostor 5e voznik /hlapec/ in konj. lKocjandid je kupll konja za el.ovoz in odvoz materiala kot tudi za osebni prevoz./ Leta a932 se je Kocjandid povezal s {ehom Simekom, ki je postal njegov druxabnik in pripeljal v tovarno dva m"ikalnika, Ko sta nikalnika zadela obratovati, sem s,e zaposlila tudi jaz. Ted.aj &&s je bilo zaposlenih il,e trinajst. Ker pa prostori se vedno niso bili dovolj izrori5denir sB je KocjanEiE
poveual Se z dvema dehoma, bratoma Kovselykama, ki sta pripeljala etare statve in na njih zaEela izdelovati- brisade"
Leta 3.934 je bil v tovar:ni velik poEar in ker so bili vrhnji proetori vedinoma 1eseni, so bili skoro v celoti unideni. Ker p& so bili spodnji prostori se uporabni, se je trocjandi5 loti1 obnove. l'Ia'Devil je rabljene statve in v epodnjih prostorih zaflel izdelorrati gazo. V obnovljene gornje prostore pa je leta L976 namestil- nove stroje &a izderavo obvez. Habavil je 5e dva stara ruikalnikan tako da jih je imel Y,e Stiri" Eel jeno vato je d.obival in Indije. eiLa je zela trdo paicirane in jo je bilo treba na roke raztgati in trositi na stroj. lel-eli sao tudi od"ejno vato, kateri smo rekli strumica in je bila zelo kvalitetna. Kot zaniraivost naj omeninr, rla je vsaka d.e1av.lca, ki se je pcrodila, prosila z,& to vato, da si ie d.ala iz nje narediti presite odeje /izdelovala pa jih je 06tirjeva v *kocjanul. Sevede emo vato p1a{&1e. Cpenim naj 5e, da je bila vata tako kvalitetna, d& se z njo Be danes orlevam!
Ilkrati z veranjem proizvorlnje se je pcvedevaro tudi Btevilo zaposlenih. Da sa bili vsi stroji izkori5deni, smo morali delati v dveh izmenah po J,Z ur /brez odmora!,/. Z rneterialom sao morali zelo skrbno delati, tako d.a ni B1o niU v oclpad.
l\{edtem ko se je tovarna razvijarar Fe snio se delavei vse boli zadeli zavedati, da smo izkoriSdani. r,rse je bilo po laetnikovi vorji. i{adarkoli se nu je z<1e1o potr.ebno, je vze}nove delavce in kadar se mu je zahotelo lin de se mu je kdo zamerilT jih je odpustil. iri ten d.elavei nisuo iraeli nobene mo.Znosti za kakrBnokoli pritoZbo"
De bi tudi uri, d.elavci v Koc jeir:Eidevi tovarni, organizirari svoj sindikatr po zgredu tekstilcev iz Kranja, $mo se domenili, da se orgar:iziramo v Jugoslovansko strokovno z\rozor Y tei zvezL so bili tecaj he organizdrani papirniEarji j-z
Ko1i6e\rega. Ker iih je tam vodil Franc nuicovec, smo se o&Lodili, ca tuoi njega povabimo n& prvi razgovor, V zadetku jufija 1?76 sno se Cogovorili, d.a gre&o zve6,er v Dob, v DruStveni d.on, ker d,rugje nism"o imeli pnostora. ,Taz uem SLa k llukovc,r lstanoval je pri Semeju v Dobul in mu povedala, kaj smo se dogcvorili in ga pnosila naj zveder pride v Dru$tveni" dom tudi on in da naj s sehoj prinese pristJnice za Jugoslo* rransko stroi<ovno z\rena. Sestanek se je nato dejansko odvijal tako kot sxo.o ga predvidevali. Sestanek v )obu je bil tajen, saj laetntk tovarne zanj ni smel izvedeti. ee bi namred vedel, d.a se pripravlja organiziranje sindikata, bi lahko pred ten Ee koga odpustil, posebno seveda organizatorje.
Naslednji dan sulo pristopnice k JSZI katere aCI podpisali vsi prisotni, oiidali v ljubl jano na centralo Jugoslovanske stroko\rne zveze. T&m je bi). predsednik Sredko *umer.
Naslednji dan je Ee pri"Sel lr Koc jandilu tejnik JSZ, povedat e1a smo se organizirali v *jihovo uvezo, Ko je Koc jandil to izvedel, je obvestil nekatere delavke, da zanje ni dela, Ker smo mi i,e i-meli postavljene zaupnike, smo se takoj posvetovali kaj bi ukrenili. Odlodi1i smo se r d.a tudi tisti, ki bi lahko dela1i, od ponedeljka naprej ne gremo na d.elo. r';a5a zahteva je bi1a, da Celamo vsi. Ce pa res ni d.ovolj dela za yse, kot je navajal Koejandi[, te<iaj smo 5-a oolidarnosti vsi pripravljeni delati kraj5i Celopni 6as ltudi 4 ure/, 0n pa se o tera ni irotel pogovarjati in je od5el na dopust, seved,a v prepridanju, d.a ne bomo enotni irl da boso nekateri d.eI-aIi, drugi pa bodo doma god"rnjali, de$: ker sno se organizirali, smo ostali brez dela.
Hii pa smo takoj izvolili stavkovni sdbor, ki je nato dolodil kciaj ima kdo stra[o pred vho<].om v tovarno. v stnaEi so bili ponavad.i Stirje 61ani, ker pa smo se za potek vei zelo zanimali, nas je bilo velikol*at veE. Blo.kada tovarne je trajala eel teden. votope v tcvarno nisrno pustili nikomur, r&zen '.rsluX.bencu za v pisarno. lz torrarne nismo pustili peljati nidesar. Ko je
t +
"hlapec" poskuSal s konjem odpeljati material v lekarno, smo od.kri1i, kaj namer&va in mu to prepredili.
V eoboto zveder se je /n wat"orjew/ pripeljal KoejanEiE z dopusta, ko s&o rgvao sed.eli pri vhodu v tovarno. Razjezil, se je in deja} , 'nd& je to ?,a ta?,g;natn.."'. Seved.a je bi1 razo6aran, ke:' src'o bili tako enotni.
Y ponedeljek smo poklieali zastopnika JSZ iz l,jubljane, da Kocjan6idu zopet pove na$e zahteve, predvsem to, da d.elamo vei, pa deprav po 4 ure" 0n se je pe Se vedno izgovarjal, da nima dela za vse" Nato je zastopnik JSZ poklical nase zaupni.ke /i,z vsakega odclelka po eden/, da so se 5Ii skupaj pogajat s KocjandiEem. Konino se je ta le vd.al in pristal na to, da zopet delamo vsi, deprav nekaj 5asa s kraj5im delovnim [asom.
Stsvka se je tako uepeSno kond&1a, Priborili smo si siaclikat. Tudi tisti, ki so epodetka dvonili, so zaEeli z nami soclelovatir sej so spoznali., da je Ie v elogi &oE. Stvari eo se oclslej zadele urejati z dogovarjanjem na5ega sindikata s Kocjandilem. Se ieto leto se je zaposlilo tudi precej novih Celavcev. Sind.ikafno organizacijo smo vodili tako, da smo imeli vsak mesec sestanek odbora, vsako leto pa obdni zbor. Ilesedni sestanek odbora smo imeli ob nedeljah dopoldne pri Jutr5ku * "Korlnu*', ker drugje nismo imeli prostora. Letfl.€ obdne zbore pa smo imeli v DruBtvenem doTu rr Dobu ltaw, kjer je sedaj parkirni prostor/, vee nase zahteve rlitro uvel javtjali pri Koc jandiru s pogajanji, bod,isi da je Slo %a plade, d.elovni urnik aIi sprejemanje in odpu5Eanje delavcev" zavzemali smo se tudi za bolj5e delovne pogoje ter za varnost in zasdito clelavcev. rmeti smo tudi pro$tovoljni sklad, za primer -orezposelnosti. lmeli emo tudi svojo knjirnico. Fo zgledu tekstilcev slovenije smo si priborili kolektivno pogodbo. 'r'o pogodbo je Koejan6id podpisal in ;e bila za njega obveza. r,ri,dobitev te pogodbe je i:ila velika prid.obitev za na5 kolektivr i\a nase eestenke smo vedkret pove-
hili tudi Franca Bukovca iz Fapirnice }ioli&evo' Ker v tovarni ni bilo delavcev s fakultetno irobrazbo, E&rB je biI vsak nasrret dobrodoSel. flani odbora sroo se ve{}(rat ud"e}e*evali strokovniir predarrarrj v I jubl jani, v Delavskem donru na t'['ikloBi* devi cesti. '1a& smo veliko izved.eli o delavskem gibanju. Crganizirano sno hoclili na delavske tabore. Iosebno Se spominjam tabor& rl4 Jo#tu, ki so 8e organizirali kranjski tekstilci in icaterega 6e n&s je udeleflilo aelo veliko. Na pcbudo sindikalnEh organizaeij Bl*venije je bilo leta 1937 potrjeno pokojninsko z&v&rovanje y'obveana/ in tako tsmo pri*eIi pladevati prispevke, da bi se od leta 1941 naprej lahko irpladevale pokojnine. Ker pa *qe je zadele vojna, ie pokoininsko zavarovanje delno rnirovalo, sindikat pa je bil razpu5den' 'Ied.aj je Kocjandi6 od"pustil vse poroEene d.elav1te. Flekatere ee uarad.i druZine pozneje niso ve$ vrnile nauei Y tovarno in so tako ostale brez delovne dobe in pokojnine, da.z, pa sem sorala prenehati leta L942 zaracli bolezni /v*tak je bi1 prah./, V tovarno sem se vrni-}a leta L959. fz navedenih podatkov je razridno, da sno bili d.el-avci v Koejandidevi tovarni enotni in d.obro organiairani Xe v pred^voj* nen obdobju, kar je bila dobra poClaga za enoten in organizir&n odpcr proti okupatorju. itjihova vloge v tem obdobju pe je opisana v kryigi Virski zbornik.
Yir, l?.nov,1985 hiarija romaf id /roi. Vodlan/
I,{arija Tomatid
Vir, Farmova I
61250 D0l,,ttAlltr
Uredni$ "Lvr: T0S"A'li,iitr
Za ohjavo v va$em dasopisu
SFOivrIi'jl- i{,i y'FOUABLJdtr0,/ liT*i aktr-r*rien, gled.e na to, da ori opisane stavke 50 LET. o;:. - -.r'. -l je, da PriIc a"rir i v ;: indikata " vin, 2o. 11. 1985
poSil-jam fllanek Menin, da je filanek ednjem letu pot*I-1o riro nato 1:r'edeit; \,'
t':ari ja TomaZid ,ir':
4lt-"'l?u 8-'4,9 Ci,wu lw'r I
t1/L"L ,4fuQ4.LOrW"L t0n /*ro-h'
0t&t