Z zlico po Hajdini by Andreja Novak

Z žlico po Hajdini

Z žlico po Hajdini Turistična naloga 27. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA POTUJ Z JEZIKOM Osnovna šola Hajdina 2012/13

Z žlico po Hajdini

OSNOVNA ŠOLA HAJDINA SP. HAJDINA 24 2288 HAJDINA Tel.: 02/788-12-60 E-pošta: o-hajdina.mb@guest.arnes.si

27. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA POTUJ Z JEZIKOM

Turistična naloga:

Z ŽLICO PO HAJDINI Učenci raziskovalci: Jure Drevenšek (7.a), Manja Gabrovec (8.a), Mitja Koderman (7.a), Tilen Kropfl (7.a), David Murko (9.b), Gašper Valentin Mlakar (9.b), Nika Vuković (8.a),

Mentorici: Tatjana Lukovnjak, prof. angl. in slov. jezika Barbara Radek, prof. slov. jezika

Hajdina, 30. januar 2013

Z žlico po Hajdini

ZAHVALA Člani turističnega podmladka OŠ Hajdina z mentoricama se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri zasnovi turistične naloge in krajanom občine Hajdina, ki so bili pripravljeni izpolniti našo anketo. Še posebej bi se radi zahvalili gospe Marti Sitar za njeno gostoljubnost, pripravljeno hrano ter številne recepte, ki nam jih je ob obisku posredovala. Zahvaljujemo se tudi vsem javnim in zasebnim organizacijam, Turističnemu društvu Mitra ter vsem ostalim, ki so nam posredovali koristne informacije, gostinskim ponudnikom ter vsem, ki so nas bili pripravljeni sprejeti in so ali pa bodo pripomogli k uresničevanju naših zastavljenih ciljev. Za spodbudo in pomoč pri nastajanju raziskovalne naloge se zahvaljujemo tudi naši ravnateljici, gospe Vesni Mesarič Lorber, učiteljicam Mariji Meklav, Majdi Korošec in Silvi Hajšek za številne nasvete, učiteljici Andreji Novak za računalniško pomoč ter mnogim drugim, ki so na kakršen koli način pripomogli k našemu delu. Še enkrat vsem iskrena hvala!

Z žlico po Hajdini

POVZETEK NALOGE V raziskovalni nalogi smo proučili tradicionalne jedi občine Hajdina. Zanimalo nas je, katere jedi Hajdinčani največ pripravljajo za kuho, kakšno je njihovo poimenovanje (ali so se morda za jedi ohranila lokalna poimenovanja) in katere jedi so po njihovem mnenju najbolj tipične za to območje Slovenije. S pomočjo zbiranja literature, številnih pripovedovanj krajanov in anketiranja smo ugotovili, da se nekatere tradicionalne slovenske jedi, značilne za to okolje, na mizah ne pojavljajo več tako pogosto, kot so se v preteklosti, ali pa jih pripravljajo na drugačen, sodoben način. Včasih so bili glavni sestavni deli jedilnika kruh, žganci, juhe iz krompirja in buč, prežganje, krompir, domače meso, razne potice, gibanice, danes pa se ta hrana pojavlja le še ob posebnih priložnostih. Ker si želimo v našem kraju ohraniti odnos do bogate kulinarične dediščine, smo mladi raziskovalci zbrali recepte najbolj tipičnih domačih jedi, značilnih za občino Hajdina, njihovo narečno poimenovanje ter jih izdali v posebni zbirki – dvojezični knjižici, namenjeni turistom, mladim popotnikom, gostincem, ter vsem tistim, ki bi želeli okusiti hrano po tovrstnih receptih.

Ključne besede: občina Hajdina tradicija

domača hrana

lokalna poimenovanja jedi dediščina

Z žlico po Hajdini

SUMMARY The research project is about the traditional dishes of the Hajdina region. We wanted to know which dishes are most frequently prepared by people in Hajdina, what their local names are and which dishes are the most typical for this area of Slovenia. We found out that some traditional Slovene dishes, typical for this region, no longer occur on the tables as often as in in the past, or they are prepared in a different, modern way. In the past the main dishes on the menu used to be bread, porridge, potato or pumpkin soup, »browned« soup, various rolls and cakes, a variety of meats. But nowadays these dishes appear only on special occasions.

Since we want to preserve our rich culinary heritage we gathered the recipes of most typical local dishes in our region, their local names, and issued them in a bilingual booklet aimed at tourists, young travellers, caterers and all those who would like to taste the local food.

Key words: Hajdina municipality home cooking tradition

local dishes

heritage

Z žlico po Hajdini

KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................... 1 1.1 Predstavitev izbrane teme in struktura naloge............................................................... 2 1.2 Uporabljene metodologije pri izdelavi raziskovalne naloge ......................................... 2 1.3 Opredelitev virov uporabljenih v raziskavi ................................................................... 3 1.4 Opredelitev motivov skupine za izbiro predlagane teme .............................................. 3 2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ......................................................................................... 4 2.1 Vsebinska izhodišča turistične raziskave ...................................................................... 4 2.1.1 Kratek zgodovinski pregled hrane......................................................................... 4 2.1.2 Hrana danes ........................................................................................................... 7 2.2 Raziskava – predvidene omejitve in potek raziskave.................................................... 9 2.3 Rezultati raziskave ...................................................................................................... 10 2.3.1 Analiza ankete ..................................................................................................... 10 2.4 Oblikovanje turistične ponudbe .................................................................................. 10 2.5 Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas ............................................... 17 2.6 Razčlenitev predstavljene ideje in turistične ponudbe ................................................ 17 2.7 Predstavitev proizvoda na tržnici ................................................................................ 19 3 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 19 4 VIRI....................................................................................................................................... 21 5 PRILOGE…………………………………………………………………………………...22

Z žlico po Hajdini

KAZALO SLIK Slika 1: Stara krušna peč s košarami za kruh ............................................................................. 5 Slika 2: Gospa Marta pri peki kruha .......................................................................................... 6 Slika 3: Peka kruha ..................................................................................................................... 6 Slika 4: Odlični domači hlebci ................................................................................................... 6 Slika 5: Zmučkani bob s smetano .............................................................................................. 8 Slika 6: Ajdovi žganci in gobova juha ....................................................................................... 8 Slika 7: Domače meso iz »tunke« .............................................................................................. 9 Slika 8: Orehova potica ............................................................................................................ 17

Opombe: Vse fotografije, objavljene v nalogi, so posneli avtorji raziskovalne naloge, nekaj pa nam jih je posredovala gospa Sitar.

KAZALO GRAFIKONOV Graf 1: Prikaz spola anketiranih po odstotkih .......................................................................... 10 Graf 2: Najznačilnejše močnate jedi ........................................................................................ 10 Graf 3: Najbolj tipične mesne jedi ........................................................................................... 11 Graf 4: Najznačilnejše juhe ...................................................................................................... 11 Graf 5: Najbolj tipične mlečne jedi .......................................................................................... 12 Graf 6: Najznačilnejše jedi za naš konec Slovenije ................................................................. 13 Graf 7: Jedi, pripravljene doma ................................................................................................ 14 Graf 8: Peka domačega kruha .................................................................................................. 14 Graf 9: Domače jedi iz sadja .................................................................................................... 15 Graf 10: Jedi, ki izginjajo iz jedilnikov .................................................................................... 15 Graf 11: Priporočena jed za turiste ........................................................................................... 16

Z žlico po Hajdini

1 UVOD Mladi raziskovalci OŠ Hajdina smo se tudi letos z veseljem odzvali povabilu 27. festivala Turizmu pomaga lastna glava na temo Potuj z jezikom. Letošnja rdeča nit projekta je povezati kulinariko z jezikom. V naši domovini Sloveniji imamo različne regionalne pokrajine, ki so znane vsaka po svojih kulinaričnih jedeh, ki jih lahko pripravimo na svojstven in zanimiv način. Mi prihajamo s področja Štajerske in tako je tudi štajerska kulinarika zelo raznolika, kot je raznolika njena pokrajina. Štajerska ponuja širok izbor domačih tradicionalnih jedi, kakor tudi jedi sodobne in moderne kuhinje in vsak gurman ali ljubitelj dobre hrane bo v številnih štajerskih restavracijah in gostilnah spoznal čare, ki jih na kulinaričnem področju ponuja prav Štajerska. Tudi mladi raziskovalci občine Hajdina se zavedamo naših domačih kulinaričnih dobrot, zato smo se z veseljem lotili raziskave, s pomočjo katere smo zbrali odlične recepte za pripravo pristne domače hrane, značilne prav za to območje. Iz pripovedovanj krajanov smo ugotovili, da so pri nastajanju teh jedi pomembno vlogo imele prav klimatske razmere, saj je bila priprava hrane v preteklosti povezana z letnimi časi, kmečkimi opravili in prazniki. Ob posebnih priložnostih (kot so npr. ličkanje koruze, kožuhanje, martinovanje, pustovanje) so gospodinje pripravljale posebne jedi, značilne za tisti letni čas. Nekatere izmed teh jedi so do danes ohranile posebna lokalna poimenovanja, ki jih tamkajšnji prebivalci uporabljajo še danes.

Raziskovalci smo si pred raziskovanjem naloge zastavili naslednje hipoteze: 

Občina Hajdina ima odlično lego, saj leži v neposredni bližini najstarejšega mesta v Sloveniji – Ptuja in ptujskih toplic, kamor vsako leto zahaja veliko turistov, ki se lahko sprehodijo tudi po naši občini ter spoznavajo našo kulturno in kulinarično dediščino.



Predvidevamo, da naši kraji slovijo po domačih kulinaričnih jedeh, ki bi jih lahko turisti okusili v gostinski ponudbi ali na občinskih prireditvah.



Predvidevamo, da je v naši občini kar nekaj ljudi oziroma gospodinj in društev, ki bi lahko razkrile domače recepte in predstavile domačo kulinariko.



Menimo, da še obstajajo jedi iz preteklosti, ki imajo lokalna poimenovanja, in se ohranjajo še danes.

Z žlico po Hajdini 1.2 Predstavitev izbrane teme in struktura naloge Namen naše turistične naloge je ugotoviti in v slovensko-angleški knjižici predstaviti najznačilnejše tipične lokalne jedi, ki so značilne za našo občino Hajdina. Knjižica bi bila na voljo popotnikom, mladim, ter vsem, ki se želijo seznaniti s tradicionalnim načinom priprave hrane iz našega okolja, ter gostincem, ki bi popestrili svoje jedilnike po receptih iz domače kuhinje. Turisti in popotniki bi se ob prebiranju knjižice seznanili in spoznali glavne tipične lokalne jedi – njihovo poimenovanje ter način priprave teh jedi (recepturo). Vsak občan občine Hajdine se namreč zaveda, trudi, skrbi in želi, da bi turisti, ki zahajajo v naš konec, čim bolj pristno doživeli in spoznali našo regijo ter s tem spoznali kulinarične dobrote, po katerih slovi naša občina in okoliške vasi, kjer gospodinje ob posebnih priložnostih prirejajo prireditve na izbrano temo ter tam ponujajo bogat izbor tovrstne domače hrane. Z vidika promocije turizma ponujamo torej rešitev, kako ohraniti kulinarično dediščino našega kraja in s tem prispevati k bolj razširjeni ponudbi domače hrane.

1.2 Uporabljene metodologije pri izdelavi raziskovalne naloge Glavna uporabljena metodologija v naši raziskavi je bila metoda anketiranja in ustnih virov. Informacije, ki smo jih potrebovali pri naši raziskavi, smo dobili na terenu po vaseh, tako da smo ljudi anketirali in si določene podatke tudi zapisali, fotografirali in posneli. Pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov smo bili občasno tudi prisotni in smo z ljudmi kramljali. V veliko pomoč so nam bila tudi društva kmečkih gospodinj in žena, ki občasno pripravljajo posebne večere in srečanja, kjer je mogoče dobiti veliko informacij o pripravi hrane. Del naše raziskave smo učenci tudi posneli in jo bomo predvajali na sami prireditvi na stojnici.

Pri izdelavi naloge smo uporabljali naslednje metode: -

deskriptivno,

komparativno,

metodo analize in sinteze,

eksperimentalno metodo,

anketo.

Z žlico po Hajdini 1.3 Opredelitev virov uporabljenih v raziskavi Temeljno metodo našega raziskovalnega dela predstavlja metoda anketiranja, s katero smo ugotavljali: -

katere jedi so bile v našem kraju tipične v preteklosti,

kako so gospodinje pripravljale te jedi,

katere jedi so Hajdinčani najbolj uživali, katere najmanj,

kako so gospodinje pripravljale te jedi, ali so imele zanje posebne recepte,

ali obstajajo avtohtoni izrazi za te jedi.

Z anketo smo dobili temeljne informacije, ki smo jih potrebovali za pripravo končnega produkta – knjižice receptov. Od anketirancev smo izvedeli tudi, kakšen je bil včasih odnos do hrane. Zato smo pri raziskavi uporabljali tudi ustne vire, ki smo jih dobili od krajanov. Mnoge gospodinje so nam izdale in posredovale recepte za odlične dobrote. Izkazalo se je, da imajo bogate kulinarične spretnosti, ki so nam bile osnovno vodilo pri našem turističnem proizvodu. Gospodinje so nam predstavile, katere tradicionalne jedi so značilne za naš kraj, predstavile recepte nekaterih jedi ter nas povabile k pripravi le-teh. Naši viri raziskave so bili tudi časopisi, lokalni časopis Hajdinčan, spletne strani ter knjižne police. Nekatere gospodinje so nam posodile tudi zvezke, kamor si zapisujejo recepte teh jedi. Povezali smo se tudi z Društvom žena in deklet občine Hajdina. Vse kulinarične specialitete smo tudi fotografirali, posneli in fotografije objavili v knjižici receptov.

1.4 Opredelitev motivov skupine za izbiro predlagane teme Do našega končnega proizvoda so bili motivi za izbiro naše teme naslednji: -

prispevati k razvoju turizma v našem kraju ter dopolniti turistično ponudbo,

želeli smo spoznati tradicionalne hajdinske jedi in njihove posebnosti,

želeli smo ohraniti kulinarično dediščino v našem okolju,

zanimali so nas, kakšni so avtohtoni izrazi za te slovenske jedi, ki so značilne za naš štajerski konec,

želeli smo ohraniti sodobnost s tradicijo,

želeli smo oblikovati ponudbo, ki bi spodbudila podjetništvo in trženje naše ideje,

spoznavati zmožnost razvoja našega kraja skozi naravne danosti kulturne dediščine,

zbrati navodila za pripravo tradicionalnih jedi,

možnost raziskati tradicionalne jedi naše občine, 3

Z žlico po Hajdini -

promovirati našo občino,

predstaviti lastne produkte in proizvode.

2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE 2.1 Vsebinska izhodišča turistične raziskave Predmet in izhodišče naše raziskovalne naloge predstavlja knjižica − zbirka receptov tradicionalnih jedi, ki so značilne za naš konec. Uporabili smo lokalna poimenovanja jedi, ki so se obdržala še danes. Knjižica nosi naslov Z žlico po Hajdini. Takšen naslov smo izbrali zato, ker sta žlica in lesena kuhalnica gospodinjski pripomoček, ki ga uporabljamo skoraj pri pripravi vsake hrane. Poleg običajne knjižne izdaje bomo našo knjižico objavili tudi v elektronski obliki na spletni strani naše šole. To je tudi naš glavni turistični produkt, ki bi ga želeli predstaviti turistom, zato smo recepte prevedli še v angleški jezik.

2.1.1 Kratek zgodovinski pregled hrane Prehrana je bila že v zgodovini človeštva pomemben dejavnik za preživetje človeštva. Zgodovinski viri pričajo, da je bila največkrat odvisna od družbenega in ekonomskega razvoja posamezne dežele. Tudi na območju naših krajev je bila hrana prebivalcev v preteklosti skromna in preprosta. Iz pripovedovanja starejših občanov smo izvedeli, da je bilo meso na mizi le ob posebnih priložnostih. Ljudje so jedli predvsem to, kar so pridelali doma: jajca, mleko, sadje in zelenjavo. Kruh je bil po navadi črn, beli kruh pa so jedli le ob posebnih priložnostih. Ker hajdinska občina leži na ravnini, kjer prevladujejo njive in travniki, so se tamkajšnji prebivalci že v preteklosti veliko ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, in ravno zato so jedli hrano, ki so jo sami pridelovali. Otroci so včasih pogosteje uživali mlečne jedi, odrasli pa so po navadi jedli jedi, ki so jim dale moči za delo – največkrat so to bili ajdovi in koruzni žganci. Najpogostejše so bile naslednje jedi: kislo zelje, kisla repa, fižolova juha, žganci, polenta, močnik, obara, ješprenj, čežana, matevž, krvavice, ocvirki, potica, zavitek, jedi iz krompirja (boba) ... Marsikateri krajan nam je ob pripovedovanju povedal, da so na jedilnikih imeli meso le enkrat na teden (ob nedeljah in praznikih). Gospodinje so nekoč pekle jedi v ognjiščih ali krušnih pečeh. Ko so pekle kruh, so ga zavile v prte in ga postavile v pletene košare, ki jih hranijo še danes. Jedi so pekli v lončenih skledah, 4

Z žlico po Hajdini ki jih imajo mnoga gospodinjstva še danes. Imeli so tri obroke na dan, ki so bili večinoma enolični, otroci pa v šolah niso imeli malice in so jo v šolo nosili od doma. Največkrat je bilo to kakšno jabolko ali kos domačega črnega kruha. Gospa Sitar je povedala, da so ob zajtrkih jedli koruzne, krompirjeve ali ajdove žgance, kruh in mleko, mlečno kašo. Opoldne je bil čas kosila, in najpogostejša hrana so bili zelje ali repa z domačo klobaso in »zabeljeno fižolo«, kisla juha brez krompirja s »hrtišami«, ričet s svinjskimi nogicami ali »zelhanim« mesom, pogost pa je bil tudi krompir. Večerjo so znova sestavljale mlečne jedi, kot so prosena kaša, mlečni riž ali »gris«, mlečna juha ali kakšne druge jedi iz koruze. Gospa je povedala, da so se obroki ponavljali, saj je hrana temeljila na doma pridelanih živilih. Bolj pogoste kot danes so jedli juhe, obare in enolončnice. Mesne juhe so bile na jedilniku le ob nedeljah in praznikih, največkrat sta bili to goveja ali kurja juha, saj so to meso pridelali doma. Na tem območju je še danes zelo znana kisla juha s svinjskimi nogami (tacami) ali drobovino. Zelo priljubljena je bila tudi svinjina, saj so včasih na tem ozemlju večinoma živeli kmetje, ki so pridelovali domače koline. Dan kolin je bil eden izmed večjih praznikov. Na ta dan so delali krvavice, pečenice, kranjske klobase, ocvirke in zaseko. Večina hajdinskih hiš, kjer še imajo danes domače živali, še vedno prideluje svoje koline.

Gospodinje so povedale, da je bila vsakdanja hrana kruh, ki so ga gospodinje pekle ob nedeljah in ga shranile za ves teden. Kruh je bil hrana, ki so jo jedli skoraj pri vsakem obroku, pekli pa so ga v starih krušnih pečeh, ki so bile vzidane skoraj v vsaki hiši.

Slika 1: Stara krušna peč s košarami za kruh Vir: Sitar, 2012

Z žlico po Hajdini Ob obisku naših krajanov smo ugotovili, da veliko domov v naši občini še hrani te peči in še danes v njih pečejo domač kruh ali gibanice. Gospa Sitar, ki smo jo obiskali, je povedala, da redno peče kruh v teh pečeh in tudi gibanice. Če so kruhu dodali suho sadje, so dobili sadni kruh, imenovan »klecnbrot«. Najpogostejši vrsti sta bili koruzni in ajdov kruh.

Slika 2: Gospa Marta pri peki kruha Vir: Sitar, 2012

Slika 3: Peka kruha Vir: Sitar, 2012

Slika 4: Odlični domači hlebci Vir: Sitar, 2012 Jedi, ki smo jih predstavili v naši knjižici, so gospodinje v preteklosti pripravljale za praznike in ob velikih kmečkih delih in opravilih (npr. kožuhanje, košnja, trgatev, ličkanje koruze) ali ob posebnih priložnostih, kot je npr. rojstvo otroka, poroka, krst. Če pobrskamo po narodopisnih virih, ugotovimo, kaj vse so ljudje iz pridelkov, ki so jih pridelali doma, pripravljali za vsak dan, kaj za praznike in ljudske običaje. Recepti za 6

Z žlico po Hajdini posamezne jedi so se širile po ustnem izročilu, seveda pa so se s tem recepti tudi spreminjali, zato lahko ugotovimo, da so včasih isto jed v različnih krajih po Sloveniji poimenovali različno. Nekatera poimenovanja so se ohranila še danes. Prebivalci, ki prebivajo na območju Hajdine, še danes uporabljajo narečna poimenovanja za naslednje jedi: - sadnemu kruhu rečejo »klecnbrot«, - domače meso poimenujejo »tunka«, - za juho se je ohranilo ime »župa«, - krompirju pravijo »bob«, - bučkino omako poimenujejo »bučkin zos«, - flancatom rečejo »treske«, - za mesne kosti uporabljajo izraz »hrtiše«, - jabolčnemu zavitku rečejo »štrudl«.

2.1.2 Hrana danes Razlika med hrano v preteklosti in v sodobnem času je precejšnja. Danes veliko ljudi ne živi več na podeželju in si ne prideluje svoje hrane. Kupijo jo v trgovini ali na tržnici. Opazimo lahko tudi, da se zaradi pomanjkanja časa ljudje kuhanju manj posvečajo in včasih kupijo že vnaprej pripravljeno hrano. Pripravljena hrana pa vsebuje konzervanse, dodani pa so tudi ojačevalci okusa, veliko soli, maščoba in sladkor. Ljudje veliko obrokov zaužijejo tudi v restavracijah in menzah. Vendar še vedno najdemo družine, ki skrbijo za zdravo prehrano in vsaj ob nedeljah pripravijo dobro kosilo z juho, krompirjem, zrezkom, solato ... Hajdinske tradicionalne jedi danes niso prav pogosto na krožnikih naših gospodinjstev. Posebno mesto so si pridobile le nekatere med njimi, npr. potica (ob praznikih), kislo zelje, kisla juha, sadni kruh in domače klobase. Ponekod še kuhajo različne enolončnice, ričet, joto in še kaj, medtem ko skoraj nihče več ne kuha močnika, vedno redkeje polento ali različne kaše (ajdove, koruzne). Poglavitna razloga bi lahko bila nepoznavanje receptov v naših krajih in izboljšave lokalne kuhinje, ki velja za tipično kuhinjo počasnega kuhanja, saj jo izpodrivajo jedi, ki so veliko hitreje pripravljene in postrežene. Tako se danes na naših jedilnikih vse pogosteje pojavljajo jedi, kot so testenine, riž, pečen krompir, pizze, različne juhe iz vrečk. Ne smemo pa pozabiti še na druge skrajnosti, ki so nam danes dostopne. To so različni izdelki t. i. »fast food hrane« − hitra prehrana iz Mc'Donaldsa ali raznih kioskov.

Z žlico po Hajdini Iz raziskave smo ugotovili, da so osnovna prehrana, ki se danes pojavlja na območju Hajdine, buče, krompir, zelje, fižol, kumare in domače meso. Krompir je zelo priljubljena jed in ga domačini še vedno poimenujejo »bob«, tako kot so ga v preteklosti. Najpogostejše jedi iz boba oz. krompirja so: »praženi bob«, »zmučkani bob«, »restani bob«, »bob na kropec«.

Slika 5: »Zmučkani bob s smetano« Vir: Drevenšek, 2012 Poleg zelja in kisle repe je priljubljena priloga fižol. V sezoni buč gospodinje rade pripravljajo »bučkin zos«. V zimskem času prevladuje tudi ričet z ječmenom ter »svinjskimi tacami«, »zelhanim mesom« ali »svinjskimi uhlji«. Od juh se najpogosteje kuha »prajnikova župa«, pa tudi »kisla župa s hrtišami« in »gobova župa«. Pogosto so na jedilniku tudi žganci, največkrat ajdovi.

Slika 6: Ajdovi žganci in gobova juha Vir: Drevenšek, 2012 V času božiča in velike noči gospodinje pogosto pečejo »klecnbrot«. Od kruha prevladuje tudi »ocvirovka oz. gerpa«. Od mesa pa skoraj pri vsaki hiši, kjer imajo koline, uživajo »meso iz kible« in pridelujejo domače ocvirke in zaseko. 8

Z žlico po Hajdini

Slika 7: Domače meso iz »tunke« Vir: Sitar, 2012 2.2 Raziskava – predvidene omejitve in potek raziskave Raziskovalni del naloge je potekal tako, da smo obiskali domove različnih gospodinj v naši občini in jim razdelili anketne vprašalnike. Namen naše raziskave je bil ugotoviti: -

katere jedi so pripravljali nekoč,

kako so jih pripravljali,

kako so včasih poimenovali jedi, ki jih danes pripravljamo na sodoben način,

ali so te jedi še danes tako pogoste,

ali obstaja kakšna jed, ki bi jo Hajdinčani priporočili turistom, ki bi obiskali naš kraj.

Rezultate smo v nadaljevanju naloge prikazali v prilogi v obliki grafičnega prikaza analize anketiranja.

Z žlico po Hajdini 2.3 Rezultati raziskave 2.3.1 Analiza ankete Iz spodnjega grafa lahko razberemo, da je bilo anketiranih 76 % žensk in 24 % moških.

SPOL MOŠKI

ŽENSKI

24% 76%

Graf 1: Prikaz spola anketiranih po odstotkih 1. Navedite jedi, ki se vam zdijo najbolj tipične za našo občino: a) močnate jedi (jedi iz moke)

NAJZNAČILNEJŠE MOČNATE JEDI 11%

KRUH

25%

AJDOVI ŽGANCI

16%

OREHOVA POTICA 16%

24%

ŠTRUDELJ GIBANICA KROFI

Graf 2: Najznačilnejše močnate jedi Iz odgovorov je razvidno, da je v našem delu Slovenije najbolj tipična močnata jed kruh (25 %). Sledijo ajdovi žganci (24 %); orehova potica in štrudelj sta zastopana v enakem razmerju (16 %), nato sledijo gibanica (11 %) in krofi (8 %).

Z žlico po Hajdini b) mesne jedi

NAJZNAČILNEJŠE MESNE JEDI 8%

PEČENKA

39%

11%

KURJE MESO KLOBASE

16%

KRVAVICE

18%

TUNKA GOLAŽ

Graf 3: Najbolj tipične mesne jedi Med mesnimi jedmi najbolj prevladuje pečenka (39 %). Najverjetneje je razlog ta, da veliko ljudi na tem področju Slovenije doma goji živino (prašiče, krave, kokoši), zato pridelujejo domače koline in domače meso. Sledijo perutnina (18 %), domače klobase (16 %), krvavice (11 %), »tunka« in golaž pa zavzemata enak delež (8 %).

c) juhe

NAJZNAČILNEJŠE JUHE GOBOVA

PREŽGANJE

KISLA 7%

11%

ZELENJAVNA

KOKOŠJA

KROMPIRJEVA

6% 28%

20%

28%

Graf 4: Najznačilnejše juhe

Rezultati so pokazali, da najbolj prevladujeta gobova juha (28 %) in prežganje (28 %), ki sta zastopana v enakem razmerju. Sledi kisla juha (20 %). Pri kisli juhi je mnogo anketirancev odgovorilo, da jo postrežejo skupaj s svinjskimi nogicami, drobovino, želodčki in mesnatimi

Z žlico po Hajdini kostmi (»hrtišami«). Poleg gobove juhe po navadi ponudijo še ajdove žgance in nato to jed uživajo kot enolončnico. Nato po zastopanosti sledi zelenjavna juha (11 %) – anketiranci navajajo, da vanjo pogosto dodajajo tudi bučke in kumare, nato sledita kokošja juha z zakuhanimi domačimi rezanci (7 %) in krompirjeva juha (6 %).

d) mlečne jedi

NAJBOLJ TIPIČNE MLEČNE JEDI 9%

MLEČNI ZDROB

41%

MLEČNI RIŽ PROSENA KAŠA 32%

KISLO MLEKO ŽGANCI

Graf 5: Najbolj tipične mlečne jedi

Med mlečnimi jedmi je najbolj zastopan mlečni zdrob (41 %), sledi mlečni riž (32 %), prosena kaša, kislo mleko in žganci (koruzni in ajdovi) pa so zastopani v enakem razmerju (9 %). Poleg koruznih žgancev je nekaj anketirancev navedlo, da uživajo zraven mleko, ajdove žgance pa najpogosteje ponudijo skupaj z gobovo juho.

Z žlico po Hajdini 2. Kaj menite, ali obstaja kakšna jed, ki je značilna samo za naš konec Slovenije in je v drugih delih Slovenije ne najdemo na jedilniku? Če je vaš odgovor pritrdilen, jo prosim navedite.

JED, ZNAČILNA SAMO ZA NAŠ KONEC SLOVENIJE ZELJE

GIBANICA

MESO IZ TUNKE

JABOLČNI ŠTRUDELJ

KROFI

VINSKI ZOS

6% 5%

26%

16%

22%

25%

Graf 6: Najznačilnejše jedi za naš konec Slovenije Anketiranci menijo, da je jed, ki je najbolj značilna za naš konec Slovenije, zelje (26 %). Tukaj smo dobili več odgovorov; nekateri anketiranci so navedli zelje skupaj z domačo klobaso, drugi pa »segedin golaž« z domačim mesom. Takoj za zeljem zaseda drugo mesto gibanica (25 %), anketiranci navajajo ajdovo in sirovo gibanico. Velik odstotek je doseglo tudi meso iz tunke (22 %), kar dokazuje, da veliko ljudi prideluje meso doma iz domačih kolin. Sledijo jabolčni štrudelj (16 %), krofi (6 %) in vinska omaka (5 %).

Z žlico po Hajdini 3. Katere domače jedi pripravljate sami doma?

JEDI, KI JIH PRIPRAVLJATE SAMI DOMA KRUH

ZELJE

AJDOVI ŽGANCI

13%

RIČET

ŠTRUDELJ

REPA

20%

15% 18% 17% 17%

Graf 7: Jedi, pripravljene doma

Jed, ki jo naši krajani največkrat pripravljajo sami doma, je domač kruh (20 %). Mnogo gospodinjstev v naši občini še vedno ima doma staro krušno peč in najpogosteje ga spečejo prav v tej peči, kjer pečejo tudi gibanice. Naslednja domača jed je zelje (18 %), sledijo domači ajdovi žganci (17 %), ričet (17 %), nato štrudelj (15 %) in repa (13 %).

4. Ali sami pečete kruh?

ALI SAMI PEČETE KRUH? DA

50%

Graf 8: Peka domačega kruha

Z žlico po Hajdini Točno polovica anketirancev je odgovorila, da sami pečejo kruh. Takšen rezultat smo tudi pričakovali (morda še celo malo višji), saj so tudi učenci naše šole med pogovorom večkrat omenili, da njihovi dedki in babice sami pripravljajo in pečejo kruh doma.

5. Katere jedi iz sadja (tudi pijače) pripravljate sami doma?

JEDI IZ SADJA 16%

KOMPOT

30%

17%

SOK MARMELADA 20%

17%

JABOLČNI ŠTRUDELJ PITA

Graf 9: Domače jedi iz sadja Iz grafa je razvidno, da iz sadja največ pripravljajo kompot (30 %), velik delež je zasedel tudi sok (20 %), v enakem razmerju sta zastopana marmelada in jabolčni štrudelj (17 %), pita pa je zasedla zadnje mesto (16 %). 6. Kaj menite, so katere jedi, ki ste jih v otroštvu oz. nekoč bolj uživali in pripravljali kot danes, in jih danes ne najdemo več tako pogosto na jedilniku?

JEDI, KI DANES IZGINJAJO IZ JEDILNIKOV POLENTA

JEDI IZ MLEKA

ENOLONČNICE

0% 21% 51% 28%

Graf 10: Jedi, ki izginjajo iz jedilnikov

Z žlico po Hajdini Jed, ki bi naj danes najbolj izginjala iz jedilnika, je polenta (51 %), sledijo jedi iz mleka (28 %) – anketiranci so v odgovorih največkrat navedli mlečni riž in gris. Naslednja jed, ki sledi, so enolončnice (21 %) – ričet, zelenjavne juhe. 7. Ali obstaja kakšna jed, ki bi jo priporočili turistom, ki bi obiskali našo občino in želeli okusiti naše kulinarične dobrote?

PRIPOROČENA JED ZA TURISTE GIBANICA

MESO IZ TUNKE

AJDOVI ŽGANCI

22%

DOMAČI KRUH

27%

25%

26%

Graf 11: Priporočena jed za turiste

Anketiranci bi turistom ponudili gibanico (27 %), meso iz tunke (26 %), ajdove žgance (25 %) in domači kruh (22 %). 2.4 Oblikovanje turistične ponudbe Ohranjanje kulinarične tradicije je bil naš glavni cilj pri oblikovanju turistične ponudbe. Našo turistično ponudbo predstavlja, kot smo že večkrat omenili, knjižica domačih receptov, ki smo jo poimenovali Z žlico po Hajdini. V knjižici smo želeli predstaviti najpomembnejše lokalne jedi z namenom, da bi jih ohranili tudi za bodoče generacije kot del kulturne in kulinarične posebnosti občine Hajdina. Na ta način bomo pripravili tržno zanimive produkte – hrano, ki bi jo povezali s kulturno in naravno dediščino, etnologijo, umetnostjo in podeželsko proizvodnjo. Tako bi turisti spoznali kulinarično tradicijo Hajdine. Za vse tiste, ki se radi prepustijo uživanju v kulinaričnih užitkih, bi pripravili tudi vodene kulturne in delovne večere, kjer bi ljudje poleg degustiranja izbrane hrane in druženja tudi delali (npr. kožuhali).

Z žlico po Hajdini 2.5 Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas V občini Hajdina se vse leto dogajajo številne prireditve, ki bi lahko pripomogle k temu, da bi našo idejo – trženje naše knjižice - umestili med njihove aktivnosti. Izdaja naše knjižice bi gotovo popestrila turistično ponudbo, saj tovrstne zbirke v občini še nimamo. Zato si mladi raziskovalci želimo, da bi tudi naš produkt postal del turistične ponudbe, skozi katero bi ljudje in turisti začutili povezanost tradicije s sodobnostjo. 2.6 Razčlenitev predstavljene ideje in turistične ponudbe Naš turistični izdelek oziroma ponudbo – knjižico receptov bi natisnili in ponudili občanom, turistom in obiskovalcem na naslednjih prireditvah in dogodkih, ki jih prirejajo v občini in postajajo vsako leto že tradicionalni in iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev. Tako se v mesecu januarju zbere staro in mlado na košicenbalu – luščenju bučnic. Ob ljudskem petju, glasbi in plesu obujajo nekdaj priljubljeni ljudski običaj na vasi. Februar ali marec sta v znamenju pusta. Koranti s Hajdine in Dražencev ter orači iz Gerečje vasi in Skorbe popestrijo dogajanje v gostinskih lokalih in na različnih druženjih v vseh sedmih vaseh v občini, pa tudi pred občinskim trgom. V velikonočnem času vsako neparno leto članice ženskih društev v dvorani Društva upokojencev Hajdina predstavijo svoje kuharske dobrote in ročno izdelane umetnine.

Slika 8: Orehova potica Vir: Drevenšek, 2012 V mesecu maju poteka košnja trave na stari, tradicionalni ročni in tudi novejši, strojni način. Junija poteka praznična maša pri vaškem zvoniku v Gerečji vasi, posvečena vaškemu zavetniku sv. Alojziju. Mnogi na to srečanje tudi prikolesarijo. Julijska vročina privabi na tekmovanje v Dražencih mnogo ribičev. Avgusta se mnogi hajdinski občani poglobijo v rimsko obdobje in množično sodelujejo na tradicionalnih rimskih igrah v Termah Ptuj. Konec 17

Z žlico po Hajdini septembra ali v začetku oktobra obujamo jesenska kmečka opravila, kjer na kmetiji Meglič v Skorbi poteka ročno trganje koruze in kožuhanje (ličkanje) ob petju in glasbi. Jeseni poteka tudi bučijada, kjer pripravijo razstavo buč, bučnic in jedi iz buč. Na kmetiji Meglič poteka tudi prireditev, kjer vsako leto izberejo svojega kletarja letnika. V novembru na tej kmetiji potekajo večerna druženja, imenovana pušlšanki. Decembra v Dražencih poteka rezancijada – tradicionalno tekmovanje v ročnem izdelovanju domačih rezancev ter druženjem aktivov in društev žena in deklet. Na vseh teh prireditvah bi ponujali naš tržni izdelek – knjižico receptov, saj na mnoge izmed teh prireditev, zlasti tiste, ki potekajo v poletnem času, zaidejo tudi turisti. Za pomoč pri promoviranju naše ponudbe bomo prosili tudi društva kmečkih žena in njihove aktive. Prosili jih bomo, če našo knjižico ponudijo na prireditvah, kamor redno zahajajo, in bi tako promovirali naš izdelek. Morda bi marsikomu prišel prav pri pripravi domače hrane.

Poskrbeli bomo tudi za reklamne oglase na informativnih programih na lokalni tv postaji in v lokalnem časopisu naše občine – v Hajdinčanu in Štajerskem Tedniku. Ker pa si želimo, da bi obiskovalci, ki zahajajo v naše kraje, poskusili odlično hrano ter spoznali tradicijo in sedanjost hkrati, bomo našo knjižico razdelili tudi domačim gostincem ter jih prosili, če lahko našo knjižico ponudijo mimoidočim turistom. Hkrati pa jim je lahko v pomoč pri pripravi domače hrane, saj lahko gostinci pripravijo iz receptov te knjižice kakšno jed in jo ponudijo gostom kot domačo hrano. S tem ko bi vsakemu gostincu razdelili knjižico, bi se tudi oni trudili razvijati našo regijo kot turistično destinacijo. Regija bi bila s tem predstavljena v zanimivejši luči, predvsem pa bi gostom ponudili možnost doživetja te regije. Na tak način bi s pomočjo ponudnikov (gostincev) predstavili in ponudili naša domača živila skozi vrhunsko ponudbo kulinaričnih dobrot, s pomočjo katerih bo Hajdina poznana po kakovosti, sposobnostih in povezanosti. Prav gotovo si tudi gostinci želijo dvigniti kakovost ponudbe in ta nivo tudi ohraniti. Pri razdelitvi knjižice se bomo osredotočili na naslednje gostilne: Hotel Roškar, Gostilna Čelan, Gostilna Rajh, Gostilna Olga, Gostilna Slovenski hram. Za pomoč pri promoviranju naše knjižice pa se bomo obrnili tudi na Turistično društvo Mitra Hajdina, kjer z veseljem nudijo informacije o znamenitostih in zanimivostih, gostinski ponudbi, nastanitvenih kapacitetah ter možnostih rekreacije. 4. aprila 2013 bodo učenci 18

Z žlico po Hajdini turistične naloge predstavili našo nalogo in knjižico receptov na njihovem letnem občnem zboru ter s tem promovirali naš izdelek. Pri oglaševanju nam bo pomagala tudi šola, saj bomo na naši spletni strani šole objavili knjižico, ki bo prav tako pripomogla k prepoznavnosti. Za pomoč bomo prosili tudi Občino Hajdina. 2.7 Predstavitev proizvoda na tržnici Tržnico bomo aranžirali tako, da se bo jasno videlo, da prihajamo iz Hajdine. Na vidnem mestu bomo označili, od kod smo in kaj tržimo. Potrudili se bomo, da bo tržnica oblikovno in vsebinsko kar najbolj usklajena z nalogo. Glede na to da bomo predstavljali tradicionalne hajdinske jedi, bo tudi tržnica aranžirana v tej smeri. Pokrili jo bomo z belim prtom, na stojnici bo tudi posoda, ki jo uporabljajo gospodinje pri peki – lesen lopar za krušno peč, lončena posoda, pletene košare, kamor so gospodinje zlagale kruh. Obiskovalcem, ki se bodo ustavili ob naši stojnici, bomo ponudili domačo gibanico, ki jo bodo spekli učenci s pomočjo gospodinj. Na tržnici bo obiskovalec lahko dobil recept domače gibanice, ki ga bomo natisnili na posebni letak. Prav tako si bodo obiskovalci lahko ogledali naš turistični produkt − knjižico receptov. Tržnico bomo okrasili s fotografijami, ki smo jih posneli med našo raziskavo, ko smo razdeljevali ankete in se s krajani pogovarjali o pripravi in recepturi jedi. Preko računalnika bomo predvajali posnetke in fotografije priprave in peke hrane. Obiskovalcem in gostom bo na voljo tudi promocijski material – zloženka, iz katere bodo lahko razbrali, katere so najbolj tradicionalne jedi, značilne za našo občino in kje vse so recepti na voljo. Potrudili se bomo, da bomo izdelali čim več reklamnega gradiva. Pri predstavitvi na tržnici bo sodelovalo 7 učencev, ki so hkrati tudi avtorji turistične naloge. Učenci bodo promovirali našo turistično ponudbo po celotnem prostoru v Centru Mercator, kjer se bo prireditev odvijala. Učenci bodo oblečeni v predpasnike, na katerih bo pisalo Z žlico po Hajdini, saj so le-ti osnovno oblačilo pri pripravi hrane tako pri gospodinjah kot tudi pri učencih. 19

Z žlico po Hajdini

3 ZAKLJUČEK Namen naloge je bil v dvojezični knjižici predstaviti najbolj tipične jedi na območju Hajdine z njihovimi lokalnimi poimenovanji. Z raziskovanjem in po pripovedovanju občanov smo ugotovili in spoznali, da sta na našem območju poseljevanja že v preteklosti prevladovali kmetijstvo in živinoreja, zato so vse jedi, ki smo jih raziskovali, povezane s kmečkim načinom življenja. V preteklosti so bile jedi preproste in skromne, zato je bil takšen tudi način prehranjevanja, saj so večino jedi ljudje pripravljali in pridelali doma. Jedi, ki smo jih zajeli v naši knjižici receptov, se danes še vedno pripravljajo ob določenih praznikih in ob raznih kmečkih opravilih. Najznačilnejše jedi za to območje so »ajdov krapec«, »klecnbrot«, gibanice, kisla juha, bučkin »zos«, »zmučkani bob« in druge jedi iz boba oz. krompirja, domača tunka. Morda bi bilo dobro, če bi se te jedi tudi zaščitile in bi se s tem ohranila njihova receptura. Cilje, ki smo si v nalogi zastavili, smo tudi dosegli. Jedi, ki smo jih predstavili v knjižici receptov, smo ob pomoči domačih gospodinj tudi sami pripravili in ugotovili, da je njihova priprava dokaj preprosta in da so te jedi vredne, da jih okusimo. Želimo si, da bi naš turistični produkt – knjižica receptov prišla v roke čim več turistov ter da bi po njihovi recepturi posegle tudi domače gostilne in s tem ohranile našo tradicijo.

Z žlico po Hajdini 4 VIRI Grum, A. 1976. Slovenske domače jedi. Ljubljana: Založba Kmečki glas. Kuhar, B. 2000. Prehranjevanje nekoč in danes. Prehrana na Slovenskem. Ljubljana: ZPM. Brošura Hajdina. 2012. Občina Hajdina in Turistično društvo Mitra Hajdina. Zgornja Hajdina. 2001. Enciklopedija Slovenije 15, Wi-Ž. Ljubljana: Cankarjeva založba. Sukič, C. 1997. Jedi nekdanjih in sedanjih dni: prekmurska, prleška in štajerska kuhinja. Ljubljana: Horvat M&M. Hajdinčan. Glasilo Občine Hajdina. Leto XIV, št. 6, december 2012.

Internetni viri: http://www.hajdina.si/obcinska_izkaznica.asp http://www2arnes.si/ohajdinamb/

Z žlico po Hajdini 5 PRILOGE ANKETNI VPRAŠALNIK Smo mladi raziskovalci iz OŠ Hajdina in sodelujemo v raziskovalni nalogi Turizmu pomaga lastna glava. Ker so glavna tema naše obravnave tradicionalne in kulinarične jedi naše občine, vas prosimo, če izpolnite naslednji vprašalnik. Odgovore bomo uporabili izključno v raziskovalne namene. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje! Spol (obkrožite):

1. NAVEDITE JEDI, KI SE VAM ZDIJO NAJBOLJ TIPIČNE ZA NAŠO OBČINO – OBČINO HAJDINA: a) MOČNATE JEDI (JEDI IZ MOKE): ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ b) MESNE JEDI:_____________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ c) JUHE: ____________________________________________________________ ______________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ d) MLEČNE JEDI:____________________________________________________ ______________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 2. KAJ MENITE, ALI OBSTAJA KAKŠNA JED, KI JE ZNAČILNA SAMO ZA NAŠ KONEC SLOVENIJE IN JE V DRUGIH DELIH SLOVENIJE NE NAJDEMO NA JEDILNIKU? ČE JE VAŠ ODGOVOR PRITRDILEN, JO NAVEDITE. ______________________________________________________________________

Z žlico po Hajdini 3. KATERE DOMAČE JEDI PRIPRAVLJATE SAMI DOMA?

4. ALI SAMI PEČETE KRUH? A) DA B) NE

5. KATERE JEDI IZ SADJA (TUDI PIJAČE) PRIPRAVLJATE SAMI DOMA?

6. KAJ MENITE, SO KATERE JEDI, KI STE JIH V OTROŠTVU OZ. NEKOČ BOLJ UŽIVALI IN PRIPRAVLJALI KOT DANES, IN JIH DANES NE NAJDEMO VEČ TAKO POGOSTO NA JEDILNIKU? ________________________________________________________________________

7. ALI OBSTAJA KAKŠNA JED, KI BI JO PRIPOROČILI TURISTOM, KI BI OBISKALI NAŠO OBČINO IN ŽELELI OKUSITI NAŠE KULINARIČNE DOBROTE? _____________________________________________________________________