Jure Gla탑ar, 2. a 1
Vita BeliÄ?, 4. a 2
Dragi učenci in učenke, bralci in bralke Najdihojce iz Hajdine.
Že 55. leto prihaja med nas v šolskem glasilu Najdihojca iz Hajdine bogastvo literarnih in likovnih del. Tudi letos smo se odločili, da nekaj izvodov Najdihojce natisnemo in jih ponudimo v tiskani obliki. Objavljena pa je tudi na spletni strani šole in na voljo še ostalim bralcem.
Hvala vsem, ki ste prispevali svoja literarna in likovna dela in tako pripomogli, da je luč sveta zagledala še ena Najdihojca. Zahvala tudi mentoricam, ki so vse prispevke zbrale in jih uredile.
Vsem radovednim, ki boste Najdihojco prelistali in kaj prebrali, želim ob prebiranju veliko prijetnih trenutkov. Naj vam bodo literarni in likovni prispevki navdih za ustvarjanje, posebej še za vas, učenci in učenke, da boste tudi v prihodnjem letu še naprej ustvarjali za našo Najdihojco.
Pred nami je še nekaj dni pred težko pričakovanimi počitnicami. Želim vam, da so prijetne, brezskrbne, obarvane z igro, počitkom in s prijetnimi dogodivščinami. Preberite kakšno knjigo, kaj naslikajte, narišite in se pripravite na novo šolsko leto, v katerem nas spet čakajo novi izzivi.
Vesna Mesarič Lorber, vaša ravnateljica
3
PRVI RAZRED SE PREDSTAVI Zjutraj me z avtom v šolo pripelje mami. Potem se preobujem in grem v jutranje varstvo. Vsako jutro komaj čakam, da grem v šolo. Najraje v šoli imam šport in likovno. Naša učiteljica je zelo prijazna. Zdi se mi, da smo zelo pridni. Nensi Jerot, 1. a
Zjutraj me z avtom v šolo pripeljeta ata in mama. Ko pridem v šolo, se preobujem. Najraje v šoli imam računanje. V šoli se učimo računati do sedem. Rad tudi telovadim, nastopam in pojem pesmice. Lovro Mirković Zver, 1. a
V šolo me pripelje ati. Potem grem v jutranje varstvo. Rad se igram s prijatelji in igram nogomet. V šolo bi rad šel vse dni. Naša učiteljica Tatjana je zelo poučna, učiteljica Dragica pa se z nami raje igra. V šoli imam rad vse. Anej Turk, 1. a
V šolo pridem z avtom. V šoli imam veliko prijateljev. Najraje imam matematiko in slovenščino. Zelo rad igram nogomet. Lan Drevenšek, 1. a
Naše prve zgodbice Učenci v prvem razredu smo se naučili veliko tiskano abecedo in nekateri med nami znajo ob sliki ali nizu sličic zapisati povedi, skoraj že pravo zgodbico.
PLANINSKI IZLET Planinci so šli v planine. Po poti so videli ovčke in pastirja. Ko so prišli na vrh planine, so pojedli malico. Videli so še potoček in znake za pravo pot. Eva Rihtarič, 1. a NA PLANINI Planinci hodijo na planino. Na planini je sedem planincev. Vsi imajo nahrbtnike in pohodne palice. Pastir pase ovce. Na planino sije sonce. Tudi jaz sem že bila na planini. Maša Belić, 1. a
4
MOJCA JE PADLA Mojca je šla v park. Obula si je rolerje. Mojca se je rolala in padla. Mojci je tekla kri na kolenu. Potem je prišla mama in jo potolažila. Sara Molnar, 1. a
NA PLANINI Na planini sije sonce. Pastir pase ovce. Planinci hodijo po planini. Deklica je malico. Deček pobira smeti. Taja Novak, 1. a
DRUGI RAZRED SE PREDSTAVI
V 2. a razredu nas je petnajst, osem deklic in sedem dečkov. Imamo učiteljico Karmen, ki je zelo prijazna. V šoli se imamo lepo. Všeč so nam različni predmeti. Vsi so prijazni. Imamo se radi, čeprav si včasih nagajamo. V razredu smo Lara, Alja, Ana Marija, Lia, Zoja, Janja, Sara, Vanja, Ardit, Luka, Jure, Tilen, Simon, Val, Teo in učiteljica Karmen. Deklice se rade igramo, da smo dojenčki. Dečki se radi igrajo z žogo. V podaljšanem bivanju imamo učiteljico Mojco. Včasih smo zunaj na igrišču. V peskovniku smo radi bosi. Včasih imamo nogomet, včasih se spuščamo po toboganu. Veselimo se počitnic in tretjega razreda. Janja Murko in Zoja Vrabl, 2. a
Naš razred je 2. b razred Osnovne šole Hajdina. Razredničarka je učiteljica Maja Majcen. V razredu nas je skupaj 16, fantov je 7, deklic pa 9. Med poukom sodelujemo. Večina nas ima najraje matematiko in športno vzgojo. V lepem vremenu gremo med glavnim odmorom skupaj z učiteljico večkrat ven. Takrat vsi skupaj igramo nogomet. Komaj čakamo končni izlet, ko se bomo odpravili v Prekmurje. V oddelku podaljšanega bivanja nas ima učiteljica Mojca Ornik. Tam počnemo veliko različnih stvari. Nika Šerdoner, Lara Klaneček, 2. b
100 in 1 zgodba
ČE BI SREČALI OTROKA IZ AFRIKE Naredili bi si igrače. Fantje bi si izdelali avtomobilčke, punce pa ogrlice, zapestnice in punčke iz starih oblek. Igrali bi se ristanc in izštevanke. Naučili bi jih naših iger. Kar bi si zaželeli, bi jim poskušali izpolniti. Pomagali bi jim razumeti naš jezik. Lara Tekmec, 2. a 5
ŠOLA JE ŠALA Nekoč je bila šola, ki je bila šala. Vse v njej je bilo veselje, zabava. Igrače so bile po tleh, igrače na mizi, igrače na stropu. Res je bilo veselje. In nekoč so se učenci igrali monopoli, pa so igrače nenadoma oživele in pobegnile. Otroci so se spogledali in začeli teči za igračami. Ko so jih dohiteli, so jih dali na svoja mesta. Tilen Hercog Lampret, 2. a
NAŠA ŠOLA Zelo rada obiskujem osnovno šolo Hajdina. Najprej se preobujem, potem grem v razred. Nato se malo igramo. Ko pride učiteljica, se gremo učit in potem imamo malico. Po malici je odmor, po odmoru pa se zopet učimo. Po končanem pouku gremo na kosilo in nato na trening golfa. Ko je trening končan, grem v podaljšano bivanje in naredim nalogo. Lia Gabrovec Vidovič, 2. a
V ŠOLI Ko sem v šoli, se šalim s sošolci. Najlepše je, ko imam rojstni dan. Takrat sem vesela, ker je moj poseben dan. V šolo prinesem sladkarije in skupaj se veselimo. Ana Marija Kancler, 2. a
MALA ŠALA Nekoč je živela ena Mala šala, ki je redno hodila v šolo. Bila je zelo vesela. Mala Šala je v šoli srečala Veselje in Veselje je vprašalo: »Mala šala, bi bila ti moja prijateljica?« »Seveda!« je odgovorila Šala. Potem sta se skupaj gugala na gugalnicah in skupaj bosta živela do konca svojih dni. Razveseljujeta otroke, da radi hodijo v šolo. Vanja Vrabl, 2. a
JAZ SEM NOGOMETAŠ Sem član nogometnega društva Drava. Moj trener je Boštjan. Treniram že več let. Imamo treninge, ki so trikrat na teden. Zelo rad delam vse vaje, ki so na treningu. Ko pridem, se oblečem v športno opremo. Imamo nogometne nogavice, ščitnike, nogometne čevlje, hlačke in majico. V soboto smo imeli turnir. Bili smo peti. Bil sem golman in dobil sem tri gole, štiri pa sem dal. Igral sem pri U8. Bili smo devetnajsti. Teo Fridl, 2. a
6
NEUMNA ŠTEVILKA 8 Nekoč je živela neumna številka 8, ki je o sebi mislila, da je črka. Nekega dne si je rekla, da bo šla v šolo in bo postala super število 8 in bo zgledala tako, da bo imela roke, lase, usta in oči. Postala bo črka, ki je neuničljiva. Potem si je premislila. Ali pa bom vozila velik bager in naredila letališče. Razmišljala je o tem, da bi raje postala hišnik šole. Ker so ji v šoli pomagali, jim bo kosila igrišče, jim strigla živo mejo. Živo mejo? Živa meja ti lahko poje roko in še škarje, ko jo strižeš. To že ne bo postala! Mogoče bo postala krotilec bikov in krav. Mogoče bo dajala petke s kopiti. Ali pa bi postala kovač, ki bi delal podkve. Bike in krave bi osedlala za jahanje. Potem si je zopet premislila. Ne, frizer bo. Strigla bo, saj to ni težek poklic. Na sredi glave bo naredila črto in izgledalo bo bolj frajersko. Ja, končno se je odločila. Frizer bo. Val Osrajnik, 2. a
Naši ljubljenčki
MOJA LAJKA Doma imamo psičko. Ime ji je Lajka. Lajka je zlata prinašalka in ima rumeno belo dlako. Stara je 6 let. Pravkar pričakuje mladičke. Tjaša Vratič, 2. b
MOJ REKSI Moj pes je Reksi. Ima rjave oči. Uboga vse, kar mu rečem. Rad pije vodo in mleko in rad se igra z račko. Včasih greva skupaj na sprehod. Sonita Januzi, 2. b
MOJ PUFI Imam psa Pufija. Je bele, črne in sive barve. Pufi je pekinezer, zato je majhen. Ima majhen smrček. Najraje ima meso, marjetice in vodo. Zelo rad se igra z mojim medvedkom. Marsel Sitar, 2. b
MOJA KITI Doma imam majhno muco. Ime ji je Kiti. Kiti se rada igra pri mojem atiju. Najraje spi v travi. Vsak dan, ko pridem iz šole, se pride najprej k meni pocrkljat. Teja Horvat, 2. b
7
MOJ PIKO Moj hišni ljubljenček je muc Piko. Star je 6 let. Ima črno dlako in rumene oči. Rad je brikete in pije vodo z mlekom. Ne potepa se predaleč od hiše. Poleti mu je večkrat vroče. Takrat rad spi na senčni strani balkona. Zelo ga imam rada. Ajda Kozel Tole, 2. b
Mravljica in velikan
Pred tisoč leti je živela mravljica. Nekega dne se je odpravila v bližnji grad. Pot do gradu je vodila skozi gozd. V gozdu je srečala volka, ki jo je hotel pojesti. Rekla mu je, da gre na grad k velikanu. Volk jo je vprašal, ali lahko gre z njo, da ga spozna. Ko sta prišla do gradu in je volk zagledal velikana, se ga je tako prestrašil, da je tekel, kolikor so ga nesle noge. Mravljica pa je ostala pri velikanu in se z njim spoprijateljila. Tilen Jakomini, 2. b
Nekoč je bila mravljica, ki je bila brez doma. Nekega dne je srečala velikana, s katerim sta se spoprijateljila. Mravljica ga je prosila, da s pestjo udari v tla. Udaril je in naredil globoko luknjo. Zahvalila se mu je, poklicala ostale mravljice in skupaj so si ustvarile veliko mravljišče ter v njem živele srečno do konca svojih dni. Vid Kokol, 2. b
Nekoč je živela mravljica. Nekega dne se je odpravila v gozd. Slišala je topot in hrup. Vedela je, da v gozdu živi tudi velikan, zato se je odpravila k njemu. Na poti je srečala sovo, ki jo je vprašala, kam je namenjena. Povedala ji je, da gre k velikanu. Šla je naprej in srečala lisico, ki je tudi želela vedeti, kam je namenjena. Tudi njej je povedala, da gre do velikana. Šla je po gozdu naprej in prišla do velikana, ki jo je ujel v dlan. Kaj se je potem zgodilo z mravljico, danes ne ve nihče. Nika Šerdoner, 2. b
TRETJI RAZRED SE PREDSTAVI
V razredu nas je 18 učencev, 10 deklic in 8 fantov. Naša učiteljica je Dragica Kosi. Je zelo prijazna in nas veliko nauči. Ima nas že tri leta. Je najboljša učiteljica na šoli. S sošolci se lepo razumemo, včasih pa se tudi skregamo. Najraje imamo športno vzgojo. Včasih pade tudi kakšna trojka. Učiteljici prisluhnemo in jo ubogamo. Redno pišemo domače naloge. V razredu je zelo lepo in zabavno. Maja Klaneček, Manca Matjašič, Nika Sitar, Monja Lončarič, 3. a 8
Naš razred je velik. V razredu nas je 18. Med seboj se razumemo. Imamo zelo prijazno učiteljico. Ime ji je Dragica, piše se Kosi. V razredu je 8 fantov in 10 deklic. Vsi zelo radi beremo. Radi se tudi gibamo na svežem zraku. Ta razred imamo zelo radi, tako kot učiteljico. Mark Antonij Žumer, Aljaž Janžekovič, 3. a
V razredu nas je osemnajst, 8 fantov in 10 deklic. Fantje se najraje igramo z lego kockami. Punce se rade igrajo trgovino. Imamo najboljšo učiteljico Dragico Kosi. Barve sten so rumene in zelene. Imamo predalčnik, v katerega dajemo zvezke in druge stvari. V razredu imamo 21 mizic, računalnik in dve tabli. Najraje imamo matematiko in šport. Hodimo k zdravemu življenjskemu slogu. Našo učiteljico imamo radi. Patrick Sitar, Leon Wolf, Borut Korez, 3. a
V razredu nas je devetnajst, če štejemo še učiteljico. V razredu je 10 punc in 8 fantov. Naša učiteljica je zelo prijazna. Med seboj se razumemo, včasih pa tudi skregamo. Vsak dan se učimo nove stvari. Pri likovni vzgoji je razred razmetan in umazan, mi pa ga na koncu pospravimo in očistimo. Lepe pozdrave iz tretjega razreda. Tia Pleteršek, Antonio Pintarič, Nal Raner, Marcel Karo, 3. a
V razredu nas je 18, 10 punc in 8 fantov. Imamo se radi. Učiteljica je prijazna. Ime ji je Dragica, piše se Kosi. Sošolci se razumemo in nam je lepo. Med seboj si pomagamo. Skoraj vsi hodimo v podaljšano bivanje. Radi delamo skupinsko delo. Če ima kdo rojstni dan, se sladkamo. Slavljencu narišemo risbice. Vsi v razredu radi rišemo, radi pa tudi izdelujemo. Vsi fantje imajo radi matematiko in šport, punce pa likovno in matematiko. Po pouku hodimo k pevskemu zboru in zdravemu življenjskemu slogu. Ria Ana Hotko, Laura Jambrovič, Lora Šadl, Elizabet Šuler, Šanaja Zupanič Robar, 3. a
Papirnati zmaj (opis slik) Veter je močno pihal. Miha se je odločil, da bo spuščal zmaja. Vzel ga je s police in odšel. Stekel je ven in se skoraj zaletel v Petra. Tako hitro je tekel, da mu je skoraj odpihnilo zmaja. Petru so se kar zasvetile oči, ko je zagledal zmaja. Ko sta prišla na travnik, so ga vsi občudovali. Čakali so, da bo Miha spustil zmaja. Bili so zelo navdušeni. Peter in Miha sta bila žalostna. Zmaj se je ujel na drevo. Bila sta premajhna, da bi ga dobila nazaj. Miha je šel po očka. Očka je zmaja dal z drevesa. Miha se mu je zahvalil in odšel. Videl je, da je zmaj raztrgan. Odločil se je, da ga bo popravil. A mu ni uspelo. Sestavil je novega. Nika Sitar, 3. a
Andrej se je domislil, da bo spuščal zmaja. Pogledal je, če je zunaj veter. Stekel je ven in k njemu je prišel prijatelj Dani. Šla sta spuščat zmaja. Zelo sta se zabavala. Po nesreči se je zmaj zapletel med veje. Želela sta 9
ga spraviti z drevesa, a jima ni uspelo. Poklicala sta očeta. Oče ga je spravil iz drevesa. Bil je polomljen, zato ga je Andrej popravil. Elizabet Šuler, 3. a
Bil je vetroven dan. Jure se je odločil, da bo šel spuščat zmaja. Vzel ga je s police in odšel ven. Zunaj ga je že čakal prijatelj Peter. Skupaj sta spuščala zmaja. Zmaj je šel gor in dol in spet gor…. Tako je bilo, dokler se zmaj ni zataknil na drevesu. Jure se je odločil, da gre po očka. Očka je rešil zmaja z drevesa. Zmaj je bil raztrgan. Jure se je odločil, da si bo naredil novega zmaja. Ria Ana Hotko, 3. a
Jan se je odločil, da bo spuščal zmaja. Zunaj je pihal veter. S police je vzel zmaja. Nato je tekel ven. Zunaj je videl prijatelja, ki mu je mahal. Povabil ga je, da bi skupaj spuščala zmaja. Nato sta odšla v park. Tam je bilo veliko otrok. Drugi otroci, ki so to videli, so takoj prišli občudovat zmaja. Nato so vsi bili žalostni. Zmaj je obtičal na drevesu. Nato je očka dal zmaja iz drevesa. Zmaj je bil uničen. Jan si je naredil novega zmaja. Spet je bil vesel. Lora Šadl, 3. a
Luka se je odločil, da gre spuščat zmaja. Zunaj je bil veter. Zmaja si je naredil v šoli. Ko je prišel skozi vrata, mu je nasproti prišel njegov prijatelj Jaka. Luka se ga je zelo razveselil. Jaka mu je pomahal. Skupaj sta odšla spuščat zmaja. Tja so prišli tudi njuni sošolci. Z njima so se veselili, da zmaj leti. Zmaj jima je odletel na drevo. Jaka in Luka sta se zelo slabo počutila. Nista hotela tega. Nato je prišel očka in jima pomagal. Očka je z drevesa snel zmaja. Luka se je odločil, da si naredi novega, ker je stari bil raztrgan. Manca Matjašič, 3. a
Zunaj je zjutraj pihal veter. Tomaž se je oblekel, vzel zmaja in odšel ven. Ravno, ko je stopil na prvo stopnico, je prišel prijatelj Jure. Tomaž ga je povabil, da gresta skupaj spuščat zmaja. V parku sta ga začela spuščati. Prišli so še ostali prijatelji. Potem se je zmaj zapletel v drevo. Tomaž je po telefonu poklical očka. Prosil ga je, naj pride pomagat. Očka je zmaja spravil z drevesa. Tomaž je opazil, da je strgan. Doma je naredil novega. Marcel Karo, 3. a
10
Zajec in copati
Nekoč je živel zajec Puhi. Imel je zlate copate. Vedno, ko je jedel kosilo, je imel copate in tudi, ko je spal je imel obute copate. Imel jih je tudi v trgovino. Zapadel je sneg. Kepali so se, delali snežake in se sankali. Zajec Puhi je copate izgubil. Šel je domov. Bil je zelo žalosten. Ni in ni mogel zaspati, premišljeval je o copatih. Drugi dan se je šel bos igrat s prijatelji. Puhi je prijatelje spraševal, če so kje videli njegove copate. Prijatelji so mu odgovorili, da ne. Naslednji dan je imel zajec Puhi rojstni dan. Zelo si je želel zlate copate. Potem se je zaslišalo trkanje na vrata. Prišli so njegovi prijatelji. Za darilo so mu prinesli zlate copate. Zelo je bil vesel. Maja Klaneček, 3. a
Nekoč je za devetimi gorami stal gozd. Bližala se je zima. Vsi zajci so imeli copate. Le en jih ni imel, to je bil Puhec. Puhec je živel na jasi. Bil je zelo priden. Nekega dne je sedel na travniku in bil zelo žalosten, ker ni imel copat. Naredil si je copate iz listov in bil srečen do konca svojih dni. Monja Lončarič, 3. a
Nekega dne, ko je bila mrzla zima, si je zajček Timi zaželel copatke. Drevesa so zajčkovo željo slišale, dale so krošnje skupaj in se dogovorile, da mu bodo sešile copatke. Copatke so mu naredile iz zlatega listja, ki je ležalo na tleh. Ko so drevesa končala s svojim delom, so prosile veter, naj te zlate copate odnese zajčku. Ko je zajček Timi našel copate, si jih je nataknil in toplo živel. Šanaja Zupanič Robar, 3. a
Ko pride oktober, drevesa odvržejo listje. Zajec Zvonko vsako leto dobi od botre bukve zlate copate. To leto pa ni dobil zlatih, ampak rdeče copate. Zajec Zvonko se zelo čudi. Botra bukva pa reče, to niso navadni copati, ampak super hitri copati. Zajec Zvonko jih obuje in hiti kot raketa. Bil je srečen vse svoje dni. Nika Sitar, 3. a
Nekoč so živeli trije zajčji bratje. Prvemu je bilo ime Bine, drugemu Nik in tretjemu Niko. Največji je bil Bine, manjši je bil Nik in najmanjši Niko. Niko si je želel zlate copate. Bine je imel zelene, Nik pa modre. Niku je mama zajčica obljubila zlate copate. A ni vedela, kje naj dobi zlate copate. Le eno drevo je imelo zlate copate. A to drevo je hotelo, da je ta otrok dobrodušen in prijazen. Od Nika brata nista bila takšna. Niko pa je bil zelo prijazen, dobrodušen in dobrosrčen. Končno se je Niku želja uresničila in srečno je živel do konca svojih dni. Aljaž Janžekovič, 3. a
11
Kam se je preselil pek Mišmaš?
Mišmaš se je preselil v nov svet. V svet, kjer ni tako zlobnih ljudi, kot je Jedrt. Naselil se je v mesto Trobolin. Zraven je pripeljal še miške in mačka. Med sabo se zelo dobro razumejo. Našel je novo pekarno, jo očistil in okrasil. V njej se počuti dobro. S pomočjo svojih prijateljic peče zelo slasten kruh. Ljudje, ki tukaj živijo, so prijazni in zelo cenijo Mišmašev kruh. Kaj še potrebuje več? Mark Antonij Žumer, 3. a
Mali ježek Mali ježek se na soncu greje in se veselo smeje. Vidi jabolka in hruške, same lepe debeluške. Njam, si misli ježek mali, to se bomo spet sladkali. Mami skuhala bo marmelado, slajšo kakor čokolado. Ježek mali brž hiti in novico sporoči. Pa so šli in se odpeljali, vsa jabolka in hruške so pobrali. Joj, prejoj! Marmelade je preveč, očka nekaj je odpelje preč. Podari jo še medvedu, sladkosnedemu sosedu. Tia Pleteršek, 3. a
12
ČETRTI RAZRED SE PREDSTAVI Naša razmišljanja o letošnjem šolskem letu V tem letu mi je bilo najbolj všeč, ko smo šli na smučanje. Tam smo bili dva dni, vozili smo se tja in nazaj vsak dan. Bilo je zelo lepo. Lan Glažar, 4. a
Šel sem na veliko atletskih tekmovanj. Všeč mi je bil tudi pohod treh generacij in kros, ki smo ga imeli na stadionu. Žiga Furek, 4. a
Najbolj so mi ostali v spominu kros, pohod in varnostna olimpijada. V spominu imam tudi šahovsko tekmovanje, na katerem smo bili tretji. Všeč mi je bil tudi ogled filma. Tadej Murko, 4. a
Moje mnenje glede naše šole je SUPER! Moj najljubši dogodek v šolskem letu je bil dan, ko smo v 4. razredu prvič prišli v šolo. Spoznali smo učiteljico, ki je zelo prijazna. Med letom smo spoznavali veliko zanimivih snovi. Lana Varžič, 4. a
Letos mi je bil najbolj všeč šolski pohod, všeč mi je bil tudi zdrav življenjski slog. Najbolj pa, da smo letos držali skupaj. Sergeja Kolarič, 4. a
Šli smo na pohod, bilo je zelo v redu. Na koncu pa je bila pogostitev, ki je bila tudi v redu. Nik Planinc, 4. a
V letošnjem letu mi je bilo všeč, ko smo šli v muzej NOB. Tam so nam predstavili življenje Indijancev. Všeč mi je bilo tudi, ko smo tekmovali na varnostni olimpijadi in ko smo šli na pohod treh generacij. Luka Svenšek Pišek, 4. a
V Skorbi smo z mano, Vito B., Vito Ž., Alenom, Blažem, Tadejem, Pio E. in Sergejo nastopali dramsko igrico Pomlad. Na koncu smo otrokom razdelili čokoladna jajčka. Ogledali smo si še druge predstave, ki so bile dobre. Karin Muršec, 4. a 13
V tem letu mi je najbolj ostalo v spominu, ko smo šli na otroško varnostno olimpijado. Bili smo razdeljeni v dve skupini po deset. Bili smo trinajsti in peti. Potem mi je bilo všeč tudi, ko smo šli v kino, gledali smo Med volkovi. Najbolj super je bilo, ko smo dobili ocene. Metka Šimunkovič, 4. a
V tem šolskem letu mi je bilo zelo všeč na pohodu treh generacij in ko je bila varnostna olimpijada. Najlepše pa je, ker smo se v šolskem letu veliko nasmejali in se imeli zelo lepo. Nika Gojkovič, 4. a
V tem letu mi je bilo najbolj všeč, ko smo šli na olimpijado. Bili smo 13. in 5. od 22 skupin. V spominu mi je ostal tudi ogled filma Med volkovi. Žiga Tomanič, 4. a
Všeč mi je bilo, ko smo bili na olimpijadi ali ko smo se veliko družili. V spominu mi je ostalo tudi, ko smo izdelali indijanske maske. Zala Kaiserberger, 4. a
Všeč mi je bilo, ko smo šli na olimpijado. Tam smo tekmovali z drugimi šolami. Mi smo bili 5. in 13. Pia Žnidarič, 4. a
V tem šolskem letu se najbolj spominjam različnih ekskurzij. Spominjam se smučanja, predstav v gledališčih, olimpijade, različnih muzejev in delavnic v muzeju NOB. Ogledali smo si film Med volkovi. Najlepše šolsko delo pa mi je bilo, ko smo morali izdelati lutke in uprizoriti predstavo. ZELO se že veselim šole v naravi. Vita Belič, 4. a
Na varnostni olimpijadi je bilo super, saj so me izbrali za vodjo. Zelo rad imam šport, zato se veliko udeležujem tekmovanj, kjer uživam. Spomnjam pa se tudi najbolj čudovite učiteljice Jožice Novak. Alen Lončarič, 4. a
Letos mi je bilo najbolj všeč šolski pohod, kino z razredom, kros, varnostna olimpijada in muzej. Jan Jerič, 4. a
14
V tem šolskem letu se najbolj spomnim ekskurzije. Spomnim se, ko smo šli v muzej NOB in lutkovno gledališče v Mariboru. Vesela sem tudi, da smo dobili ocene. Vita Žumer, 4. a
Sem učenka 4. razreda. V tem šolskem letu se najbolj spomnim športnih tekmovanj in krosov. Zelo dobro je bilo tudi v kinu in v muzejih. Gledali smo film Med volkovi. Bilo je zelo lepo. Pia Emeršič, 4. a
V tem letu se najbolj spomnim, ko smo odšli na olimpijado, kjer smo se ves dan družili in zabavali. Spomnim se tudi, ko smo odšli na smučanje. Tam smo ves dan smučali in se učili voziti slalom. Na olimpijadi in smučanju sem se imela zelo lepo. Minea Peer, 4. a
Z razredom smo se šli učit smučat na Areh. Tja smo se peljali z avtobusoma. Minili so trije dnevi in bilo je konec. Čez nekaj mesecev smo šli na šolsko olimpijado. V tisti skupini, v kateri sem bil jaz, smo bili 5., v drugi skupini pa so bili 13. Tian Kaisersberger, 4. a
To leto je bilo zabavno, najbolj, ko smo šli na stadion. Tam smo imeli kros. Vračali smo se peš. Aljaž Lenart, 4. a
Najbolj všeč mi je bilo, ko sva s sošolcem Alenom predstavila lutkovno igrico. Blaž Obreht, 4. a
V tem letu sem se imel zelo lepo, ker smo odšli na olimpijado in kino. Všeč mi je bilo, ko smo dobili prvo oceno. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem dobil prvo petico. Timotej Kokol Krajnc, 4. a
15
Ardit Krasniq, 2. a
Ana Marija Kancler, 2. a
Lara Tekmec, 2. a
Zoja Vrabl, 2. a
Finn Luca Premužič Gojkovič, 2. b
Ana Angel, 2. b 16
Pia Premužič Gojkovič, 2. b
Lara Klaneček, 2. b
Elizabet Šuler, 3. a
Lora Šadl, 3. a
Laura Jambrovič, 3. a Tia Pleteršek, 3. a 17
Lana Sel, 5. a
Karin Gojkošek, 5. a
Zala Majhen, 5. a Tadej Deželak, 5. a
Urška Špurej, 7. b
Lara Tumpej, 7. b 18
Nina Štumberger, 8. a
Mihaela Gojkovič, 7.b 7. b
Nik Volgemut, 8.a
Anja Deželak, 9. a
, 7. b
Barbara Toplak, 9. a 19
Nika Vuković, 9. a
Otrok
Otroške oči vidijo
Ko vzel me je v naročje, se igrala sva, pel mi je pesmi, ko še majhna sem bila, ko pa zajokam, ne ve, kaj naj stori, kajti tega očka vajen ni.
Zadnje čase otroške oči samo strmijo v električne stvari. Metuljček v svežem zraku leti in si prepeva: »Otroci, vsi ven, pridružite se mi!«
Nato objame in stisne me in mi reče: »Ti si zame vse!« Včasih gleda, kako v zibki spim, po tiho hodi, da me ne zbudi in skloni k meni se, da reče: »Ti si zame vse.«
Otroške oči takoj zasijejo in otroci kar bosi ven tečejo. Metuljčku družbo so naredili in ga tako zelo osrečili.
Nato pa reče, kar je res in to že ve, prav zares. To veš tudi ti, ko odpreš oči, da me uči prav vse dni.
Skupaj v park so poleteli, med potjo se dobro imeli, videli nekaj novih stvari in zato ljudi prosili za malo pomoči. Otroške oči namreč mnogo vidijo, a vsega še ne poznajo in ne razumejo. Zanje je vse na svetu lepo, tako kot bi v pravljici bilo.
Malo mi nagaja in me razvaja, ampak to želi povedati mi že vse dni, kajti to ga skrbi. Da, ti otrok moj si.
Lea Koderman, 5. a Lana Sel, 5. a
Moje videnje sveta Deset let sem že na svetu, življenje živim na majhnem planetu. Stanujem v hiši, a ko sem bil majhen, so mi bile všeč miši.
Sedaj se še ne zavedam, kako velik je ta svet. Če na zemljevid pogledam, vidim, da celin ni pet.
Ko pokrajino opazujem, opazim delo človeških rok, nato se v misli poglobim in se vprašam, kako se ima v nebesih bog.
Martin Špurej, 5. a
20
Glasbena muha ima malo puha, v bistvu je suha in ful rada kuha.
Glasbena muha zelo rada kuha, pleše v raju, poje v maju.
Marko Intihar, 5. a
Lea Koderman, 5. a
Glasbena muha je zelo suha. Zraven počasne hoje si poje. Naenkrat je ugotovila, da je sedem mačk in psov preglasila.
Glasbena muha nima posluha, zelo dobro kuha. Jan Kopše, 5. a
Lina Vaupotič, 5. a
Glasbena žaba
Ledena riba
Glasbena žaba ima zelo rada preste, ne mara govoriti žaljivk za orkestre, spesnila je že polovico pesmi, noče sodelovati v plesnih.
Ledena riba ni gliva, ima pa jih rada, se z njimi ubada, peče in teče, dokler ji reče.
Martin Špurej, 5. a
21
Martin Špurej, 5. a
Ljubezen Ko se zaljubiš, se ti zdi, da hodiš nad oblaki, potem pa ugotoviš, da so ljubezen le skrivni znaki. Ko se ljubezen rodi, se ti zdi, da najlepša roža zacveti, ko pa se ti v ljubezni kaj slabega zgodi, se ti zdi, da tista roža oveni.
Pomlad
Ljubezen raste in raste vsak dan bolj, ampak v resničnem življenju nikoli je ni dovolj.
Zima odhaja, pomlad pa prihaja. Sneg se stali in prva rožica zacveti.
Ko te nekdo zapusti, te srce zelo boli, ampak prava ljubezen lahko spet na vsakem ovinku živi.
Metuljčki priletijo, ptički žvrgolijo. Sonce posije in dež vrt zalije.
Ko pa svoj prvi poljub doživiš, se ti zdi, da med oblaki lebdiš.
Otroci se veselijo in na igrišče prihitijo. Veselo se igrajo in se tudi razigrajo.
Lina Raner in Karmen Veis, 6. a
Nato črn oblak se pojavi, pred sonce se postavi. Strela zabliska, otrok od strahu zavriska. Otroci domov zbežijo in v mamino naročje prihitijo. Nato oblak se skrije in sonce spet posije. Sonce celo vas osvetli in ptiček spet zažvrgoli. Otroci so spet veseli v pomlad odhiteli! Manja Ekart, Tjaša Šterbal, Mia Molnar, 6. a
22
Slovenščina
Smet
Ko zvonec zazvoni, slovenščina se prebudi, učiteljica v razred stopi in se nasmeji.
Kako lep je svet, si misli smet, jaz nisem za v koš, niti za nož. Hočem se gibati in zibati, skakati in hopsati. Prišli so možje, maske so imeli, mene so pobrali, me v raj z brati oddali. Zdaj pa vem, da spadam sem, svet ni nič, je samo okrogel grič.
Danes bomo govorili o dveh, treh pravljicah. V prvi miška spi, v drugi medved spi, v tretji palček pleše, da se tal otrese. Ko učiteljica liste razdeli, zapišemo obnove vsi. Obnove vsi se veselimo, in veselo domov odhitimo.
Jure Glodež, 6. a
Ana Marija Tomanič, 6. a
Šola
Ptica
Šola je takšna smola. Da ti nalogo, pisalo, list in pamet v glavo. Janez dobil je pet joj, kako lep je svet. Bil je vesel, v obraz je žarel. Pogledal je v sonce in rekel, da šola ima lepe konce.
Ptica na veji je posedala, pesmi prepevala, in dneve do zime odštevala. Ko zima je nastopila, ptica v tople kraje je odletela, se tam ustavila ter tudi tam glasno zapela.
Jure Glodež, 6. a
Ko se zima poslovi, ptica zopet prileti. Nik Erhatič, 6. a
23
Izpoved dežurnega učenca
Počitnice
Tukaj sam sem v samoti, malo je tečno, a te nihče ne moti.
V šolskih klopeh ne bomo več sedeli, poletju naproti bomo prihiteli.
Tukaj sam sem v samoti, razen mene nima nihče nič proti.
Poletje za nas je pravi raj, ko na morju imamo se fajn. Sladoled na soncu se topi, ko se na Antarktiki ledenik tali.
Plavam kot zadnja preživela riba in zame se nihče ne briga.
Vse super je bilo, dokler počitnic konec ni bilo.
Upam, da bo kdo opazil mojo milino in mi spet ponudil svojo bližino.
Urška Špurej, 7. b
TUKAJ SAM SEM V SAMOTI! Gabrijel Škraba, 7. b
Konec šole Metulj Čez nekaj dni bo konec šole. Metulj leta od cveta do cveta, ustavi se tam, kjer mu zadiši. Ko se mu zazdi, spet odleti.
Pogrešali bomo to prelepo šolo, ker v njej lepi so spomini. Učiteljice so prijazne
Pride do cveta kar naenkrat, in vidi, kako lep je dan. Tam malo posedi in spet odleti.
in seveda vsak dan bolj nasmejane. Pa še za konec: učiteljice,
Odleti v daljave in v višave ter v cvetne dišave.
pogrešali vas bomo in nikoli vas ne bomo pozabili.
Larisa Toš, 7. b
Adijo, učiteljice.
Erzana Krasniqi, 7. b
24
Pesem Misel. Kot strela z jasnega neba. Skrita. Kot želja hrepenečega srca. Prelita. S temnim črnilom ne beli papir. Hrepeneča. Duši prinesti želi zaslužen mir.
Svetloba
Beseda. Ki se v rimi z drugo prepleta. Svobodna. Kot ptica, ki v nebo poleta. Posebna. Kot vsak človek je zase. Pomembna. Ker brez nje pesem ne zrase.
Počasi, kot nevihta prihrumi. Svetla, grozljiva luč prekrije nebo. Groza naseli se v tvoje oči, a jaz pravim ti, naj strah te ne bo. Ker četudi oblak nebo prekrije tudi če vse brezizhodno se zdi, vedno enkrat spet sonce posije, svetloba napolni spet tvoje oči.
Nina Štumberger, 8.a
Nina Štumberger, 8. a
Licht Langsam, wie ein Gewitter zieht es auf. Erhellt vom hellen und grausamen Licht. Alles nimmt seinen dunklen Verlauf, doch ich sage dir, fürchte dich nicht. Denn auch wenn der Himmel von Wolken verdeckt ist, auch wenn es schrecklich und ausweglos scheint, wichtig ist, dass du niemals vergisst, dass auch die Sonne irgendwann wieder scheint. Nina Štumberger, 8. a
25
Kje so zdaj počitnice?
Poletje
Počasi šola se končuje, učiteljica v razredu obupuje nad učenci razigranimi in nasmejanimi. Vsak učenec na tej šoli ve, kako pomembne so počitnice. Vsi se že sprašujejo : »Kje so zdaj počitnice? So morda na drugo pot stopile in se izgubile ?«
Ko gremo iz šole na dopust, žari nasmeh z naših ust, veselimo se poletja, toplic, morja in pisanega cvetja.
Ko pa končno se začno , vsi v svojo smer gredo, se poslavljajo, objemajo in že vnaprej prijatelje pogrešajo.
Radostno kričimo, se poletja veselimo. Eni gredo v toplice, drugi gredo na morje,
Hribi so za tiste s kondicijo, morje pa za tiste, ki radi lenarijo. Nekaterim bo za šolo hudo, ker tam poleti samevajo in tiho gleda šolarčke in šolarke, ki se zabavajo in lenuharijo, tiste brihtne glavce, ki pa šolo že pogrešajo, pa pridno se uče.
vsak večer gledat mavrično obzorje. Eni ostanejo doma, kjer je sreča pisana, drugi na popravne izpite hitijo, zato poletje ob knjigah preživijo.
Ker dolgo brez prijateljev ne moremo zdržati , se kdaj pa kdaj na igrišču dobimo, tam je v krogu prijateljev prav fino. Počitnice se že končujejo , šola se spet začela bo. Saj ne, da se učenci šole bojimo, samo pri pouku ne zdržimo.
Poletje je res najbolj čaroben čas, ker solza sreče nam kane na obraz. Poletja vsi se veselimo, ker več časa s prijatelji preživimo, poletja naj nihče nam ne vzame,
Ko končno prijatelje vidimo, pozabimo, da spet v šoli smo. Čez nekaj dni se spomnimo in vsi glasno vzklikamo: »Počitnice res prima so, ker lahko uživamo!«
pohitimo na Bahame.
Nuša Vrabl 7. a
Minea Vrabl, 7. a
26
Domovina Hm, domovina. Kaj sploh je domovina? To zelo širok pojem je, zato jaz po svoje opisal ga takole bi: travniki, pašniki zame cvetijo, da poleti tam mene veselijo. Gozdovi, gozdički, kar na prvo mesto bi jih dal, saj mene tolažijo, ko sem sam. Kaj še domovina zame je? Morje? Ah, komaj čakam, da pomlad se konča in končno podam se tja. Pa Postonjske jame pozabiti ne smem, saj velika naravna znamenitost je. Vendar jaz v njej še nisem bil, prav tako ne na Karavankah ali ob Soči. Oh, hribovja, gričevja so tudi pri srcu mi, saj svežI zrak na pohodih v pljuča prihaja mi, kar zelo prija mi. Tudi Ptuj pomembno je mesto, saj najstarejše v Sloveniji je, jaz pa po njem sprehajam se, do knjižnice, da knjigo sposodil bi si, vendar mi to še uspelo ni.
Anja Deželak, 9. a
27
Zamišljeno gledam v dneve pretekle
Beli labod in črna labodka
Zamišljeno gledam v dneve pretekle, v dneve spominov, v dneve brez megle. So misli moje v daljave odtekle, v daljave oblakov, v daljave moči.
Beli labod in črna labodka sta plavala v milem jezeru. Tam je nastala mila potka, ki ustvarjala je njun odsev.
Spet sanjam tiste noči, ko na travniku lovili smo se mi. Živeli smo brez skrbi, brez vsake žalosti.
Njuna igra je bila veličastna, kot pravi grajski raj. Njuno perje kakor biseri, ki se svetijo kot lunin mlaj.
Zakaj odšla si brez besed, ko preteklo toliko je let. Zdaj čutim, da v meni se je zgodil velik polet, ko odšla si brez besed.
V trdi mesečini odšla sta daleč stran, nihče ni vedel, ne kod ne kam. Verjetno daleč drugam, kjer zdaj trosita svoj radostni raj.
A prijateljstvo nikoli ne umre, v spomine se zapre in v nov svet brez vrat odpre.
V spomin sta pustila le bisere, ki počivajo zdaj na dnu jezera. Zdaj čakajo novi par, ki jih bo popeljal spet v raj.
Manja Gabrovec, 9. a Manja Gabrovec, 9. a
Življenje
Dan
Življenje je kot pesek, včasih hladno, včasih toplo, po dežju mokro, po soncu veselo.
Poglej skozi okno, glej kako krasen dan, prav nič ni zaspan. Vzemi žogo na plan, izkoristi ta dan, ki ni prav nič zaspan.
Veliko je poti, kjer ovire stoje. Zato treba živeti je prav, da ti drugi ne bodo rekli bav,bav.
Pojdi, kdo ve kam, samo obljubi, da boš izkoristil ta dan, ki ni prav nič zaspan.
V življenju se zgodi mnogo lepih stvari. No, saj zato pa se življenje živi.
Počni, kar si najbolj želiš, da lahko srečno živiš, no, pa je le krasen dan.
Sreča je ključ življenja, ob njej tvoje srce zagori. Zdaj pa stopi na svoj pesek in živi življenje.
Tomaž Vidovič, 8. a
Tomaž Vidovič, 8. a 28
7. b v Londonu 13. marca smo se učenci 7. a in 7. b Minea Vrabl, Jure Bušljeta, Kevin Kondrič in jaz v spremstvu učiteljice Branke Gaiser odpravili na jezikovni izlet v London. Ob 6.30 smo se na Ptuju poslovili od staršev in se skupaj z učenci OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt ter učitelji odpravili na letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani, kjer smo najprej pomalicali. Po opravljenih carinskih obveznostih smo se vkrcali na naš Izzi-jet ter v uri in petdesetih minutah prispeli na letališče Stensted v Londonu. Najprej smo se odpravili na ogled mesta. Po znamenitem Tower Bridge smo se odpeljali do Towra - najslavnejšega zapora v Londonu. Nato smo izstopili iz avtobusa in se sprehajali po parku ter imeli prelep razgled na Big Ben. Zvečer smo si ogledali musical Mama Mia. Ta je bil zelo zanimiv in hkrati zelo dolg. Po ogledu smo šli jest v restavracijo Bella Italia. Po večerji smo šli do hotela, v katerem smo bivali - King’s cross hotel. Naslednji dan smo se s » tubum« pripeljali v bližino Buckinghamske palače, v kateri živi britanska kraljica. Zunanjost palače smo si kasneje tudi ogledali. Seveda nismo spregledali znamenitih stražarjev pred palačo, ki jih niti Mr. Bean ni premaknil. Prosti uri, ki je bila namenjena kosilu in nakupu spominkov, je sledil sprehod do observatorija na Greenwichu, po katerem nosi ime začetni poldnevnik . Tretji dan našega potepanja po Londonu je bil namenjen obisku muzejev. Na izbiro smo imeli Victoria & Albert, Science in Natural history museum. Nad science muzejem sem bil navdušen. V štirih nadstropjih muzeja je za vsak okus nekaj. Tam lahko vidiš čisto prave rakete, ki so bile v vesolju, letala iz druge svetovne vojne, angleške avtomobile,... Sledilo je kosilo in ogled muzeja voščenih lutk, Madame Tussaud¨s. Albert Einstein, David Beckham, Ronaldo in mnogo drugi zvezdniki so se z veseljem fotografirali z nami. Posebej pogumni smo odšli v Scream, prostor, kjer so nas strašili pravi ljudje. Sledil je ogled Marvelovega filma o super junakih v 4D. Večerji je sledilo pakiranje in kratek počitek. Naslednji dan smo že ob treh zjutraj vstali, se odpeljali na letališče, opravili carinske formalnosti in odleteli nazaj v Slovenijo. London je čudovito mesto z veliko znamenitosti, ki jih je vredno videti in raziskati. Želim si, da bi nekoč imel še več časa za potepanje po Londonu. Patrik Kolar, 7. b
29
Martin Krpan, junak pa tak !
Kralj Matjaž
Kolikor vem, Krpan v knjigi je živel. Ko komu se krivica je godila, ven iz nje je prihitel. Težavo je rešil kot za šalo. Po ulicah je donelo in odmevalo, saj klical je vsak: » Martin Krpan, junak pa tak!«
Če bi bila jaz kralj Matjaž, se ne bi v vojno podala, ampak bi kar Turke vprašala, zakaj se bojujejo, ko pa lahko doma kraljujejo. Turki nesramni so bili, zato kar naj mislijo si, da glavni so junaki. Turki jezni so bili zato od jeze so kar odšli. Nikoli jih nismo videli več, a vem, da povsod jih je preveč.
A ko drobne miške so ga opazile stopati po beli cesti, so se vse v luknjo skrile. Naenkrat pa ta mogočni gospod skozi okno pride v naš blok. Tam vsi so se ga bali, le deček ne mali. Vedel je, da je to prijazni Martin Krpan. Zato mu je roko postavil pred orjaško dlan.
Kaja Intihar, 7. a
Martin Krpan, junak pa tak
Odtlej otroci vsi so ga poznali. Še zdaj vzklikajo na glas: » Martin Krpan, junak pa tak!« Vendar čisto tiho, da bi odrasli ne slišali, nazaj v knjigo ga poslali.
Martin Krpan, junak pa tak, pozna ga vsak. Brdavs vse premagal je, a Krpana še zdaleč ne.
Minea Vrabl, 7. a
Martin Krpan, močan pač tak, brez glave pa ostane vsak, ki ni junak. Lipa z vrta cesarice mu pomaga, da naredi si kij in mesarice. Pomagal Dunaju tako, da Brdavsa več nazaj ne bo. Klara Nahberger, 7. a 30
Martin Krpan, junak pa tak Martin Krpan je bil tako močan, da prestavil je kobilico sam. Cesar poslal je po Krpana, naj reši jih Brdavsa, velikana. Martin Krpan bil je tako močan, da premagal je Brdavsa sam. Izdelal si je orožje, samo da rešil Dunaj je. Krpan dobil je potrdilo za sol, zato odšel srečen je domov.
Urška Kiselak, 7. a
Če bi bila kralj Matjaž… Če bi bila jaz kralj Matjaž, bi prepovedala lov na divje živali. Seveda ne bi dovolila, da sekajo drevesa. Ker so nekateri tako bogati, drugi pa revni, bi velela, da se denar enakovredno razdeli med pravičneže. Če pa to ne bi pomagalo, bi ukinila denar, ostali bi brez služb- ker jih ne bi bilo. Ljudje bi se tako spoprijateljili. Tisti, ki je prej imel polje, bi ga pravično razdelil med reveže, obenem pa tudi semena, ki bi jih tam posadil. Vsak 101. dan bi imeli posebno parado, ki bi se imenovala » ŽIVLJENJE NAS POVEZUJE«. Tako bi se ljudje zavedali, kako pomembno je, da si naš planet delimo z živalmi in rastlinami ter nenazadnje tudi drug z drugim. Ne bi bilo avtomobilov, ki onesnažujejo naš habitat- Zemljo , ker bi ljudje uživali v hoji in opazovanju živali. Ceste bi spremenili v obdelovalne površine. Ker bi uvedla toliko sprememb, ne bi nihče ostal brez dela… njegova služba bi bila živeti. Ker bi vse rešili z besedo, ne bi bilo vojn. Minea Vrabl, 7. a
Če bi bila kralj Matjaž… Če bi bila jaz kralj Matjaž v letu 2014, bi med Slovence pravično porazdelila zdravje in ljubezen. Vsi ljudje bi bili srečni, hodili bi v službo in imeli dobre medsebojne odnose. Živeli bi v stavbah, ki bi se med seboj razlikovale samo v barvah. Med Slovenci bi vladala enakovrednost, pravičnost in poštenost. Z velikim optimizmom bi čakali na jutri. Če bi bila jaz kralj Matjaž, bi….
Urška Kiselak, 7. a 31
Poletje prihaja
Šola Prvega dne so nas v šolske klopi posadili, da bi se mi nekaj naučili, vendar smo vsi v svojih glavah kaj drugega želeli, čeprav učitelji tega niso hoteli.
Poletje prihaja, se zabava prične, šola odhaja, se novo življenje začne. Naslednje leto v drugi šoli bomo sedeli, si spet počitnic bomo želeli.
Timotej Cebek, 9. a Nika Vuković, 9. a
Slovo Devet let ste nas spremljali na naši poti, devet let smo bili skupaj kot eno. Skupaj hodili smo skozi padce in zmage, skupaj smo rušili vse pregrade.
Vedno pri nas ste iskali le znanje, a našli v nas ste novo potovanje. Učili se z nami novih stvari, ki v življenju spoznali jih niste še vi.
Poslavljamo se zdaj od vas in od šolskih klopi, a ne skrbite, srečali spet se bomo mi. Odkrili vse stare zgodbe, sanje in poti, ki nekoč delili smo si jih vsi.
Manja Gabrovec, 9. a
Slovo Minilo je devet let, odkar smo prvič stopili skozi vrata te šole. Bilo je veliko solz žalosti, kot tudi solz sreče. Leta so počasi minevala in vedno bolj smo se povezovali in spoznavali. Zdaj pa je minilo že devet let in čez en mesec nas več ne bo tukaj. Vedno se bom spominjala vseh lepih trenutkov, ki sem jih doživela v šoli. Teh devet let mi bo ostalo v lepem spominu. Zdaj odhajamo vsak svojo pot.
Nuša Petek, 9. a
32
Zala Majhen, 5. a 33
Nensi Jerot, 1. a Blaž Drobnič, 1. a
Anej Marčič, 1. a
Gal Kosar, 1. a
Neja Šerdoner, 1. a Nejc Lončarič, 1. a 34
LITERARNO GLASILO OŠ HAJDINA
Junij 2014
Uredila: Branka Gaiser Računalniško obdelala: Maja Ornik Izdajatelj: OŠ Hajdina Tiskanje: Foto Tone Naklada: 50
Šanaja Zupanič Robar, 3. a
Objavljeno na spletni strani šole: http://www.os-hajdina.si
Nal Raner, 3. a Mark Antonij Žumer, 3. a 35
Urban Skledar, 1. a
Alja Muršec, 2. a 36