10. plakat: Vrhnja ženska praznična oblačila od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne Podobo meščank so v drugi polovici 19. stoletja zaznamovali stezniki, ki pa jih kmečke ženske niso nosile. Proti koncu stoletja so v oblačenju kmetic zavladale oprijeto krojene jope, imenovane kočemajke, ki so jim v prestižnejših različicah v šive dodali kosti ali jeklene žice. Veliko število ohranjenih kočemajk v zbirki priča o pestrosti v blagu in iznajdljivosti v okraševanju. H kočemajkam so ženske nosile krila z životki ali sodobnejša, na pas krojena krila; kočemajko so oblekle čez krilo. Spremembe v oblačenju nakazujejo fotografije, na katerih imajo pokrito glavo le nekatere starejše ženske. Po prvi svetovni vojni je zaradi družbenega razvoja in gospodarske krize v oblačenju žensk izjemno hitro prišlo do radikalnih sprememb. Družina iz okolice Kranja, 1906. Foto Jagodic, Kranj
Kmečka družina iz Hlebc, prvo desetletje 20. stoletja.
Delovna oblačila verigarjev ob 10-letnici Zadruge v Kropi, 1905.
9. plakat: Oblačenje Bohinjcev v 19. stoletju Še pred prvo svetovo vojno so nekatere Bohinjke ob delavnikih, revnejše pa tudi za k maši, nosile krilo z životkom. Nekateri moški so v tem času vztrajali v irhastih podkolenskih hlačah, revnejši v dolgih hlačah, pozimi izdelanih iz raševine, poleti iz lanu. V drugi polovici 19. stoletja so nosili žametne telovnike z gosto našitimi kovinskimi gumbi. Kožuhe so opustili pred letom 1900. Cokle so bile delovna obutev za domače okolje, praznična pa usnjeni čevlji ali škornji.
Ladislav Benesch, Bohinjski črednik, 1888. Hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije
Zakonca iz Bohinjske Bistrice, konec 19. stoletja.
14
Družina Jernejevih, ok. 1875.
Premožnejša zakonca iz Stare Fužine, ok. 1900.
Družba iz Bohinjske Bistrice, pred prvo svetovno vojno.
Ženi iz okolice Bleda v praznični obleki, konec 19. stoletja. Foto Lergetporer, Bled
Kmečki dekleti in dekla iz Zasipa, ok. 1900.
Dekleti iz Bohinjske Češnjice; sedi majerica, rojena leta 1901.
15