a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1

OBLEKA, KI JE NAREDILA ČLOVEKA KATALOG STO IN VEČ LET STARIH OBLAČIL IZ ETNOLOŠKE ZBIRKE GORENJSKEGA MUZEJA

1


Obleka, ki je naredila človeka Katalog sto in več let starih oblačil iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja

Uvodni nagovor

Izdal in založil: Gorenjski muzej, zanj mag. Marjana Žibert, direktorica Uredila: mag. Tatjana Dolžan Eržen Avtorici besedil: mag. Tatjana Dolžan Eržen, Marjanca Jeglič Uvodni nagovor: mag. Marjana Žibert Slikovne priloge: risbe iz Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, fotografije iz Fototeke Gorenjskega muzeja (skeniranje Mateja Likozar) Fotografije razstave: Jelena Justin Fotografije oblačil: Helena Rant, Studio SonataPHOTOGRAPHICA, Miran Kambič Fotografije konserviranja in restavriranja oblačil: Marjanca Jeglič, Irena Gortan Armanini, Iva Legat in Maja Zorec Risbe krojev: Andreja Stržinar, Brane Demec (skeniranje kopirnica Kopirko Kranj) Konserviranje in restavriranje predmetov: Marjanca Jeglič, Irena Gortan Armanini Jezikovni pregled: Irena Destovnik Oblikovanje in priprava za tisk: Eva Saje in Monika Lampič, Studio U3nek Tisk: Medium, Žirovnica Naklada: 400 izvodov Cena: 15,00 eur

Tako kot danes našo garderobo sestavljajo oblačila za vse priložnosti in letne čase, je bilo tudi v preteklih stoletjih. Toda garderoba po številu kosov zdaleč ni bila tako bogata. Oblačila so bila zelo dragocena, posebej na podeželju. Oblačila za k maši, za obisk sejma, opravke v mestu so ljudje skrbno varovali. Posebna dragocenost so bile birmanske in poročne obleke. Seveda so se oblačila in obutev razlikovala tudi glede na socialni status. Da so bila oblačila pravo bogastvo, dokazujejo policijski zapisniki o tatvinah iz srede 19. stoletja. Luki Logarju, gruntarju iz Voklega, so tako tatovi leta 1852 iz skrinje ukradli več kosov oblačil. Najbolj dragocen je bil nov moški kožuh s črnim ovratnikom, podložen s črno kožuhovino in z všitimi rožami na hrbtu. Tudi njegovi ženi Mariji so ukradli dolg ženski kožuh, podložen z belo kožuhovino. Mariji so ukradli tudi različna vrhnja oblačila – od peč, rut, predpasnikov, kril z životcem, jaken do dežnika, prtov in različnega blaga.

Kranj, oktober 2015 Gorenjski muzej, Tomšičeva 42, 4000 Kranj, www.gorenjski-muzej.si Izdajo publikacije sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Kranj. Publikacija je uvrščena v zbirko Gorenjski kraji in ljudje – ZBIRKE, št. 10 Za podporo in pomoč pri pripravi kataloga se zahvaljujemo članom študijskega krožka Oblačila 19. stoletja: dr. Bojanu Knificu (Tržiški muzej), Alenki Pakiž, Andreji Stržinar, Ivi Legat, Jožici Šmid, Olgi Bevk, Mojci Gubanc, Tadeji Pance, Katarini Šrimpf, Branetu Demcu, Jani Vilman ter gospe Nežki Zlobko.

Pričevanja iz Loma pod Storžičem z začetka 20. stoletja so drugačna. Govorijo, da plaščev pozimi niso nosili. Ženske so bile ovite v velike sive, doma spletene rute. Pred mrazom jih je varoval tudi plet, prav tako spleten doma. V manj hudem mrazu so uporabljale šale, prav tako iz sive, neobčutljive volne. Posebnih čevljev za zimski čas niso imeli. Ženske so v vseh letnih časih nosile visoke čevlje z vezalkami. Otroci so čevlje za mrzlo in mokro vreme dobili od starejših bratov in sester. Oblačila v sebi nosijo mnogo življenjskih zgodb. Zgodb, ki so povezane z napornim vsakdanjikom in s preživetjem. Zgodb, ki spominjajo na družinske in cerkvene praznike ter običaje. Zgodb, ki spominjajo na otroštvo, odraščanje, zrela leta. A oblačilom, ki so dobila svoje mesto v muzejski zbirki, muzealci poskušamo dodati nove zgodbe. Zgodbe, ki opozarjajo na znanje in spretnosti predic, tkalcev, šivilj, krojačev, usnjarjev, čevljarjev. Predvsem pa zgodbe, ki opozarjajo na izgubljene vrednote in neprecenljivo tekstilno dediščino, za katero skrbimo tudi v Gorenjskem muzeju. Mag. Tatjana Dolžan Eržen je s sodelavci in člani študijskega krožka leta 2014 pripravila pregledno razstavo gorenjskih kmečkih oblačil zadnjih sto let, ki jo nadgrajujemo s katalogom. Naj na tem mestu poudarim tudi zahtevno in strokovno delo, ki ga je ob razstavi in katalogu opravila konservatorka Marjanca Jeglič Ambrožič s sodelavko Ireno Gortan Armanini. Želim si, da bi bil naš projekt, ki smo ga izvedli v zadnjih dveh letih, spodbuda za muzealce, strokovnjake tekstilnih tehnologij in ljubiteljske raziskovalce oblačilne kulture. Gorenjskemu muzeju pa dolžnost, da bomo oblačilno dediščino Gorenjske ohranjali in raziskovali tudi v prihodnje.

Mag. Marjana Žibert, direktorica

2

3


Vsebinsko kazalo Mag. Marjana Žibert: Uvodni nagovor............................................................................................................. 3

OBLAČENJE MOŠKIH........................................................................................................................... 107

Mag. Tatjana Dolžan Eržen: Razstavili smo sto in več let stara oblačila iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja........................................................................................................................................... 7

Vrhnje obleke.................................................................................................................................................. 107

Priprava kataloga Sto in več let stara oblačila iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja......................... 18 Katalog sto in več let starih oblačil iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja........................................... 21

OBLAČENJE ŽENSK................................................................................................................................. 21

Kožuhi.............................................................................................................................................................. 107 Suknjiči............................................................................................................................................................. 110 Hlače................................................................................................................................................................. 111 Telovniki........................................................................................................................................................... 115

Vrhnje obleke.................................................................................................................................................... 21

Perilo............................................................................................................................................................... 116

Kožuhi................................................................................................................................................................ 21

Spodnje hlače................................................................................................................................................... 116

Krila z životkom................................................................................................................................................. 26

Pokrivala........................................................................................................................................................... 117

Životki................................................................................................................................................................ 35

Dodatki............................................................................................................................................................ 118

Krila.................................................................................................................................................................... 36

Ovratne rute..................................................................................................................................................... 118

Špenzerji............................................................................................................................................................. 37

Pasovi............................................................................................................................................................... 121

Kočemajke.......................................................................................................................................................... 45

Nakit................................................................................................................................................................. 121

Bluze................................................................................................................................................................... 57

Obutev.............................................................................................................................................................. 122

Perilo................................................................................................................................................................. 63 Rokavci............................................................................................................................................................... 63 Spodnja krila....................................................................................................................................................... 68 Spodnje hlače..................................................................................................................................................... 72 Nogavice............................................................................................................................................................. 73

OBLAČENJE OTROK............................................................................................................................. 123 Materiali, iz katerih so izdelana v katalogu opisana oblačila................................................................... 128 Literatura o oblačilni dediščini Gorenjcev.................................................................................................. 132 Marjanca Ambrožič Jeglič: Kdor starega ne raztrga, tudi novega ne: Preventivna nega in konserviranje-restavriranje najstarejših oblačil Gorenjskega muzeja................. 134

Pokrivala........................................................................................................................................................... 74 Avbe.................................................................................................................................................................... 74 Zavijače.............................................................................................................................................................. 77 Čelniki................................................................................................................................................................ 79 Peče.................................................................................................................................................................... 81 Naglavne rute..................................................................................................................................................... 85 Dodatki.............................................................................................................................................................. 87 Predpasniki......................................................................................................................................................... 87 Ovratne rute....................................................................................................................................................... 91 Robci .................................................................................................................................................................. 95 Dežniki............................................................................................................................................................... 96 Nakit .................................................................................................................................................................. 96 Pasovi ................................................................................................................................................................ 97 Sklepanci............................................................................................................................................................ 99

Pa mamca odprejo duri,

jo Jurij koj odkuri – haha! Ti zavber fant,

k imaš čist nov gvant! (Tristo narodnih, str. 66)

Trakovi in pentlje............................................................................................................................................. 103 Obutev.............................................................................................................................................................. 106

4

5


Mag. Tatjana Dolžan Eržen: Razstavili smo sto in več let stara oblačila iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja V galeriji in stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju smo razstavili 316 oblačil, s 103 predmeti pa smo predstavili nekdanje blago, izdelovanje oblačil in čiščenje oblek. V katalogu predstavljamo vsa vrhnja oblačila, ne pa tudi vseh spodnjih kril, rut, šopkov iz umetnega cvetja ter nekaterih predmetov, ki smo jih sicer razstavili, za uvrstitev v izbor pa so bili premladi, med njimi npr. narodna noša, sestavljena leta 1975. Razstavo predstavljamo s fotografijami z razstave, s knjigi primerno spremenjenimi razstavnimi besedili in številnimi fotografijami s plakatov.

1. plakat: Obleka je naredila človeka Ljudje so tako kot danes tudi pred stoletji upoštevali v njihovem okolju veljavne norme oblačenja. Za 16., 17. in 18. stoletje so za Slovenijo ohranjeni tudi zakoni, t. i. »oblačilni redi«, ki so za posamezne družbene sloje narekovali rabo materialov, barv in nekatere druge podrobnosti. S spreminjanjem družbe in prodiranjem gesla francoske revolucije, ki je zagovarjalo enakost ljudi in svobodo, pa so tudi kmetje svoje oblačenje lažje in intenzivneje kot dotlej prilagajali oblačenju meščanov. Okrog leta 1900 so v mestih in na vasi ob pražnjih dneh nosili precej podobna, v glavnem iz industrijskega blaga sešita oblačila. Razločevala so se v številnih podrobnostih – materialu, spretnosti šivanja, načinih krojenja, vzdrževanja – predvsem pa so imeli meščani veliko več oblačil kot kmetje, tudi zelo različna oblačila za različne namene. V romantičnem duhu narodnega osveščanja so sredi 19. stoletja značaj slovenskega naroda iskali tudi v oblačenju. V ta namen so na podlagi stereotipnih predstav izdelovali upodobitve, ki naj bi predstavljale tipično oblačenje v lokalnih okoljih. Življenje pa je bilo – in je še danes – bogato v različicah in izjemah.

Bom pečo pokrila,

U Ljubljano bom šla, De bom šoclna vidla

K’ u Gradec pomaršira. (Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi, št. 3954)

6

Gorenjec in Gorenjka, upodobljena v knjigi Balthasarja Hacqueta Ortographia Carniolica, 1778.

Anonimni rezec po F. K. zum Thurnu Goldensteinu, Moški in ženska v noši iz okolice Smlednika, drugi par v noši iz okolice Škofje Loke, tretji par v noši iz Bohinja, 1843–1844. Hranita Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

7


Starši in stari starši glasbenikov Janka in Toneta Ravnika, Bohinjska Bistrica, ok. 1887.

Poroka premožne neveste na Dovjem, pred prvo svetovno vojno.

Poročna fotografija meščanskega para Marije Sajovic (1870–1954) in Cirila Pirca (1865–1941), 1891.

Gabrijela Holzchaker z družbo na morju, pred prvo svetovno vojno. Naprednejši, zlasti mlajši meščani so do svojega telesa in oblačenja/slačenja imeli precej bolj sproščen odnos kot kmečki ljudje.

2. plakat: Oblačila iz zapuščine družine Mayr v Kranju

3. plakat: Oblikovanje in raba »narodne noše« v 19. stoletju

Mayr je priimek ene starejših kranjskih vodilnih meščanskih rodbin. Od 18. do 20. stoletja so v Kranju varili pivo in vodili gostilne. Poročali so se s hčerami uglednih meščanov in zasedali pomembna mesta v mestni upravi. Še danes se gostilna na Glavnem trgu v Kranju imenuje Stari Mayr. Iz zapuščine Gabriele Mayr, por. Holzchaker (1891–1987), smo leta 1988 za muzej pridobili dvoje kril z životkom in s špenzerjem, avbe, sklepance, rute in druge sestavine »narodne noše« pa tudi veliko drugih v prvi polovici 20. stoletja izdelanih oblačil.

Večina oblačil iz 19. stoletja se je v naši zbirki ohranila kot del ali celota »narodne noše«, ki smo jo Slovenci dobili z razvojem narodne zavesti kot »narodno obleko« ali »nacionalni kostum« – danes strokovno imenovan pripadnostni kostum. Oblikoval se je na podlagi pražnjih kmečkih oblačil in predstav meščanov o nekdanjem oblačenju kmetov na Kranjskem, sprva zlasti na Gorenjskem. V »narodno nošo« so se v čitalnicah, na taborih, zborovanjih, paradah ipd. najprej oblačili nekateri meščani, pozneje tudi kmetje in delavci. »Narodne noše« so sprva lahko sestavljala stara oblačila, na novo so jih izdelovali zlasti meščani.

Ivan Mavril Mayr (1798–1871), trgovec in gostilničar v Kranju.

Družina kranjskega trgovca Franca Omerse, konec 80. let 19. stoletja.

8

Literarno zabavni klub, 1880; fotografija prikazuje oblačenje kranjskih meščanov.

Bohinjca v »narodni noši«, konec 19. stoletja.

»Planšarji v narodnih nošah«, neznani fotograf jih je posnel ob praznovanju 60-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa, 1908. Hrani Grafični atelje Narodnega muzeja Slovenije

9


5. plakat: Primer bohinjske moške »narodne noše«, sestavljene leta 1975 Alojz Žmitek (1928–2007) iz Bohinjske Bistrice si je »narodno nošo« omislil za sodelovanje na Kmečki ohceti leta 1975, na kateri je s starim vozom in parom konj vozil nevesto. Doma je iz zapuščine starega očeta hranil vezene irhaste hlače, svileno ruto z resami in verižico s tolarji. Telovnik mu je po starem kroju sešil krojač Mikel, po domače Boltar iz Stare Fužine, cvetlični motiv je na telovnik po predstavah o primernem izvezla Angela Hodnik. Telovniku je dodal ohranjene gumbe s starejšega očetovega telovnika. Srajco, ki jo je sešila Objanova Franca s Savice, mu je žena naškrobila in zlikala. Škornje je po starem izdelal priletni čevljar z Gorice pri Radovljici, klobuk pa je dobil od domače folklorne skupine.

Kranjsko meščansko dekle Irma Mayr v »narodni noši« s pečo, zavezano na petelinčka, ok. 1910.

Poroka na Brezjah, tretja z leve sedi gospa v sodobnih oblačilih, pokrita s pečo, 1914. Foto Wengar, Radovljica

Alojz Žmitek v »narodni noši«; 80. leta 20. stoletja, in njegova noša na razstavi.

Alojz Žmitek na vozu s pletenim zgornjim delom, imenovanem »bagerle«, vozi nevesto Tončko Sedlar ter njeno botro in botra, 1975. Sodelovanje na Kmečki ohceti mu je bilo v veliko veselje.

4. plakat: Primer bohinjske ženske »narodne noše«, sestavljene leta 1935 Tilka Korošec (1904–1975) iz Bohinjske Bistrice je okrog leta 1935 na Koprivniku in Gorjušah kupila posamezne dele »narodne noše«. Podrobnosti niso znane, krilo z životkom je starejšega izvora, čevlji pa se niso ohranili. Za pokrivalo si je izbrala avbo s krožnikastim oglavjem. To izraža njeno željo, da bi bila oblečena v tedaj širše na Slovenskem uveljavljeno »narodno nošo«. Če bi sledila npr. starejši Goldensteinovi upodobitvi Bohinjke in drugim predstavam, ki so se o pokrivanju žensk uveljavile v Bohinju, bi se pokrila z zavijačo. Tilka Korošec je svojo »narodno nošo« nosila ob turističnih prireditvah na Bledu in kmečkem prazniku ob Bohinjskem jezeru, zadnjič leta 1947.

6. plakat: Rateški ras – »narodna noša po rateško« Rateče in Ratečani so glede odnosa do oblačilne dediščine na zemljevidu nekdanjih načinov oblačenja Gorenjk in Gorenjcev zelo posebni. Zaradi zakoreninjenosti Ratečanov v domačo tradicijo so se tu veliko dlje kot drugod na Gorenjskem v oblačenju obdržale nekatere starejše prvine. Ime ras izhaja iz imena za domače polvolneno blago – raševino – iz katerega so bila izdelana krila z životki. K rasu so se ženske navadno pokrile z zavijačo. Ob koncu 19. stoletja so bile med Ratečankami priljubljene kočemajke, rekli so jim šlabanke, k njim pa so se po navadi pokrile z ruto. Ratečani na začetku 21. stoletja še vedno hranijo praznične obleke iz 19. stoletja, po starih vzorih jih še vedno izdelujejo na novo, ženske pa jih pogosteje kot moški oblačijo vsaj ob »pranganju« – telovski procesiji – in prazniku Marijinega vnebovzetja 15. avgusta, ko pripravijo turistično prireditev Vaški dan.

Tilka Korošec v »narodni noši«, 1935, in njena noša na naši razstavi.

Skupina »narodnih noš«, Tilka Korošec prva na levi, 1947.

Ladislav Benesch, Sedeči starec iz Rateč, 1886. Hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije

10

11


Košnja trave na senožetih pred prvo svetovno vojno. Dekleta in žene so praznično oblečena v poletno različico »rateške noše«, imenovano »kiklca«. To so iz vzorčastega bombaža sešita krila z životki, krojena po tradiciji izdelovanja rasov.

7. plakat: Izdelava, vzdrževanje, prekrojevanje, recikliranje Do srede 19. stoletja so kmetje največ nosili oblačila, sešita iz doma ali pri obrtnikih izdelanih tkanin, usnja in krzna. S prihodom železnice sredi stoletja se je povečala ponudba industrijskega blaga, na kmečkih domovih pa se je precej zmanjšala predelava lanu, volne, usnja in drugega, nastale so tudi prve tovarne. Oblačila in obutev so izdelovali krojači, šivilje in čevljarji, velikokrat so prišli šivat kar na dom. Vsaj do srede 19. stoletja so bili uveljavljeni načini krojenja oblačil, pri katerih ostankov skoraj ni bilo. Pogosto so bila krojena iz pravokotnih kosov in oblikovana z gubanjem. V drugi polovici 19. stoletja so kroji postajali zahtevnejši. Prali so le perilo, obleko so čistili s krtačenjem. Razlike med mestom in vasjo, med revnimi in bogatimi so ustvarjali tudi znanje in možnosti vzdrževanja čiste in urejene obleke.

Delavci Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča, 1889. Tržičani so bombažno blago izdelovali že pred tem. Sredi 19. stoletja je Jakob Peharc slovel po ročno tiskanem vzorčastem bombažnem blagu, znani so bili tudi Pollakova barvarna in tkalnica bombaža ter tržiški nogavičarji, usnjarji, čevljarji in klobučarji.

Meščanska družina, Kranj, konec 19. stoletja.

Pranje perila je bilo naporno opravilo. Ženske so doma na ognjišču perilo skuhale, naložile v škaf, nato pa so ga skupaj s perivnikom na glavi odnesle k potoku, kjer so ga v mrzli vodi zmencale in splaknile.

8. plakat: Vsakdanje in praznično oblačenje Gorenjcev V 19. stoletju so na podeželju za vsak dan najpogosteje nosili iz doma stkanega platna izdelane rokavce, srajce, krila, hlače in predpasnike. V Podkorenu in še kje so za delo nosili črne lanene hlače prtníce. Blago za nedeljsko obleko in še zlasti obleko za posebne priložnosti, na primer za birmo ali poroko, so kupovali in se poskušali v krojih in dodatkih čim bolj približati meščanskemu videzu. Žensko spodnje perilo so bila ob rokavcih spodnja krila, ob nedeljah so oblekle tudi po tri ali celo več. Moški so se v 19. stoletju počasi navajali na spodnje hlače. Ženske spodnjice so veljale kot sramotne, zato so jih prale in sušile na skrivaj.

Družina iz Bohinjske Bistrice, začetek 20. stoletja.

Izrezljane preslice za prejo lanu na kolovratu. Na kmetijah so laneno platno ročno tkali v treh kakovostih: pražnje (za perilo in rokavce), hodno (za vsakdanja oblačila) in tule ali špik (za vreče, nosivne rjuhe). Predli so tudi volno in iz nje izdelovali sukno. Raševino so izdelovali iz lanu in volne.

12

Tovarna sukna in družina Luke Grilca na Zgoši, 1895. V okolici Radovljice je delovalo več suknarn, Grilčeva od leta 1872.

13


10. plakat: Vrhnja ženska praznična oblačila od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne Podobo meščank so v drugi polovici 19. stoletja zaznamovali stezniki, ki pa jih kmečke ženske niso nosile. Proti koncu stoletja so v oblačenju kmetic zavladale oprijeto krojene jope, imenovane kočemajke, ki so jim v prestižnejših različicah v šive dodali kosti ali jeklene žice. Veliko število ohranjenih kočemajk v zbirki priča o pestrosti v blagu in iznajdljivosti v okraševanju. H kočemajkam so ženske nosile krila z životki ali sodobnejša, na pas krojena krila; kočemajko so oblekle čez krilo. Spremembe v oblačenju nakazujejo fotografije, na katerih imajo pokrito glavo le nekatere starejše ženske. Po prvi svetovni vojni je zaradi družbenega razvoja in gospodarske krize v oblačenju žensk izjemno hitro prišlo do radikalnih sprememb. Družina iz okolice Kranja, 1906. Foto Jagodic, Kranj

Kmečka družina iz Hlebc, prvo desetletje 20. stoletja.

Delovna oblačila verigarjev ob 10-letnici Zadruge v Kropi, 1905.

9. plakat: Oblačenje Bohinjcev v 19. stoletju Še pred prvo svetovo vojno so nekatere Bohinjke ob delavnikih, revnejše pa tudi za k maši, nosile krilo z životkom. Nekateri moški so v tem času vztrajali v irhastih podkolenskih hlačah, revnejši v dolgih hlačah, pozimi izdelanih iz raševine, poleti iz lanu. V drugi polovici 19. stoletja so nosili žametne telovnike z gosto našitimi kovinskimi gumbi. Kožuhe so opustili pred letom 1900. Cokle so bile delovna obutev za domače okolje, praznična pa usnjeni čevlji ali škornji.

Ladislav Benesch, Bohinjski črednik, 1888. Hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije

Zakonca iz Bohinjske Bistrice, konec 19. stoletja.

14

Družina Jernejevih, ok. 1875.

Premožnejša zakonca iz Stare Fužine, ok. 1900.

Družba iz Bohinjske Bistrice, pred prvo svetovno vojno.

Ženi iz okolice Bleda v praznični obleki, konec 19. stoletja. Foto Lergetporer, Bled

Kmečki dekleti in dekla iz Zasipa, ok. 1900.

Dekleti iz Bohinjske Češnjice; sedi majerica, rojena leta 1901.

15


11. plakat: Oblačenje otrok Tudi v oblačenju otrok se je odražal njihov družbeni položaj. Dojenčke so povijali v povoje, malčki so skakali naokoli v od starejših sorojencev prevzetih srajčkah. Dekleta in fantje so bili videti kot pomanjšano oblečeni odrasli, le prestižnejše oblačilne sestavine so jim bile manj dosegljive. Fantje so težko čakali dan, ko so smeli obleči dolge hlače, dekleta pa tedaj modna oblačila. Otroška oblačila so pogosto sešili iz ponošenih oblek odraslih. Ime bosopetec za otroka nam pove, da otroci niso imeli veliko obutve, nekateri niti svojih čevljev. Več otroških oblačil se je ohranilo v meščanskih družinah, v kmečkih so večino ponosili.

»Že od nekdaj me je navduševal pogled na razkošna oblačila iz 18. in 19. stoletja.« Olga Bevk, samostojna obrtnica šiviljske stroke z več kot tridesetletnimi izkušnjami, izdelovalka različnih kostumov iz časa Franceta Prešerna, Žige Zoisa idr.

»Naključje, da sem ›kiksnil‹ vrata, me je pripeljalo v strast raziskovanja starih oblačil, v iskanja, kaj bom še našel v tem zakladu!« Brane Demec, zbiralec starih oblačil, garderober in častni član Akademske folklorne skupine France Marolt Meščanski otroci v srajčkah, Kranj, konec 19. stoletja.

Modno oblečeni otroci hotelirja na Bledu, 1903.

»Oblačila v muzejski zbirki govorijo o ljudeh, ki sta jim bili lepota in iznajdljivost velika vrednota. Živeli so skromno, njihov svet pa je bil zelo bogat!« Tatjana Dolžan Eržen, kustosinja etnologinja, mentorica študijskega krožka v Gorenjskem muzeju

»Imam možnost, da delam v konservaciji oblačil in v roke dobim stara oblačila. Ko sem videla vse tiste detajle, sem se preprosto zaljubila v natančnost in zbranost njihovih izdelovalcev.« Irena Gortan Armanini, vsestranska ustvarjalka, tudi z iglo, javna dela v Gorenjskem muzeju

»Ko sem šivala serije sodobnih oblačil, je bilo v meni hrepenenje po izdelovanju oblačil po starih krojih. Veliko mi pomeni, da se mi je uresničilo.« Mojca Gubanc, šivilja folklornih kostumov Družina s Planine pod Golico, začetek 20. stoletja.

Družina iz okolice Kranja s šestimi otroki, pred prvo svetovno vojno.

12. plakat: ŠK Oblačila 19. stoletja in Razstava starih oblačil

Februar–december 2014: Podpora raziskovanju in predstavljanju oblačil Popularno »uprizarjanje dediščine«, s katerim se ukvarjajo folklorne in mnoge druge skupine ter posamezniki, vodi v izdelovanje kostumov, s katerimi se nosilci po videzu bolj ali manj približujejo nekdanji oblačilni podobi ljudi. Šivanje oblačil, ki se zgledujejo po ohranjenih primerkih in drugih virih iz 19. stoletja in še starejših, je mnogim postalo izziv. Pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti folklorniki nanj odgovarjajo s pripravo seminarjev, na katerih redno sodeluje tudi Gorenjski muzej. Dileme o rabi primernih materialov in tehnik šivanja rešujejo z raziskovanjem starih oblačil. Nekatere raziskovalce in poustvarjalce smo zbrali v študijskem krožku, da so nam s svojim znanjem in izkušnjami pomagali pri pripravi razstave in kataloga.

»Obrabljene obleke imajo svojo dušo, ne glede, ali so dobro ohranjene ali predelane, strgane ali zakrpane. Izziv mi je njihovo ohranjanje, da jih bodo lahko občudovali tudi zanamci.« Marjanca Jeglič, konservatorka restavratorka v Gorenjskem muzeju

»Oblačenje folklornih kostumov, njihovo šivanje in nazadnje raziskovanje – vse skupaj me je zaznamovalo za vse življenje. Je velika ljubezen do oblačilne dediščine, ki traja in traja.« Dr. Bojan Knific, raziskovalec, publicist, avtor razstav

»Všeč so mi stare obleke; več ko jih zašijem, bolj občutim do njih spoštovanje zaradi ljubezni in znanja, ki sta všita v vsako ohranjeno oblačilo.«

»Čutim poslanstvo, da raziskujem oblačilno kulturo v preteklosti in prenašam izročilo o skrbnem izdelovanju oblačil, odnosu šivilj in krojačev do šivanja in ročnega krašenja sedanjim poustvarjalcem.« Alenka Pakiž, skupaj z možem Filipom raziskovalka, publicistka, avtorica razstav

»Navdušuje me odkrivanje preteklega načina življenja in razmišljanja, ki ga spoznavam pri raziskovanju starih oblačil. To mi daje povsem drugačen pogled na življenje in ustvarjanje danes.« Tadeja Pance, oblikovalka folklornih kostumov, publicistka

»V študijskih krožkih se člani skupaj in drug od drugega na sproščen način zelo veliko naučimo, tokrat smo združili ljubezen do starih oblačil in občudovanje znanja, natančnosti ter spretnosti šivilj in krojačev.« Helena Rant, dokumentalistka v Gorenjskem muzeju

»Do starih oblačil čutim strast, občudujem tako izdelavo.« Andreja Stržinar, samostojna podjetnica, izdelovalka kopij starih oblačil

»Stara oblačila me navdihujejo zaradi lepih materialov, natančne izdelave, lepih vezenin, njihove patine ... skratka, sem že malo zasvojena.« Jožica Šmid, garderoberka pri Akademski folklorni skupini Ozara Kranj in izdelovalka folklornih kostumov

»Stara oblačila veliko povedo o lastniku, izdelovalcu, o času in prostoru. Bolj kot jih gledaš, več vidiš in vedno znova odkriješ kaj novega. To je tisto, kar me zasvaja.« Katarina Šrimpf, etnologinja, raziskovalka, garderoberka in kostumografinja AFS France Marolt

»Stara oblačila skrivajo življenjske zgodbe minulega sveta, v njih so skrita znanja, ki jih danes na novo odkrivamo, zato so morje inspiracij za nove kreacije.« Jana Vilman, oblikovalka na tradiciji temelječih sodobnih oblačil

Iva Legat, šivilja folklornih kostumov

16

17


Priprava kataloga Sto in več let stara oblačila iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja V Gorenjskem muzeju hranimo veliko kosov tekstila. Etnološki kustodiat med drugim hrani okoli 250 kosov oblačil, ki izvirajo iz 19. in z začetka 20. stoletja. Ohranila so se predvsem ženska praznična oblačila, največkrat zato, ker so jih pozneje uporabljali za oblačenje v »narodno nošo«. Zbirka še ni zaključena, želimo si pridobiti še nove kose. Etnologinja Gorenjskega muzeja, Wanda Stefancioza, je že v prvem letu obstoja kustodiata za etnologijo pridobila »narodno nošo« iz Kranja, posamezne kose tudi njena naslednica Eva Rudolf. Etnološko zbirko tekstila je oblikovala dolgoletna kustosinja Anka Novak, ki je oblačila med drugim gradivom tudi nekajkrat razstavila, objavila pa je članek o oblačenju Ratečanov v 19. in na začetku 20. stoletja. Ob pripravi razstave oblačil Ko je obleka naredila človeka: Sto in več let stara oblačila Gorenjskega muzeja, ki je bila med 4. decembrom 2014 in 22. februarjem 2015 razstavljena v pritličju Mestne hiše v Kranju, smo začeli pisati tudi pričujoči katalog. Žal se je priprava zavlekla in ga izdajamo precej po koncu razstave.

Oblačila v etnološki zbirki V etnološki zbirki hranimo predvsem ženska praznična oblačila in sestavine »narodne noše«: krila z životki, kožuhe, rokavce, spodnja krila, špenzerje, kočemajke, ovratne in naglavne rute, pasove, sklepance, peče, avbe, zavijače ... Moških oblačil – kožuhov, irhastih hlač, telovnikov, rut, kap in klobukov – je le za vzorec. Otroška kočemajka in kožušček sta bila posamezno pridobljena iz meščanskih družin, iz vaškega okolja pa povoji in »pindekelčki«. Obutve iz starejših obdobij je malo, poleg cokel še par ženskih poročnih čevljev, izdelanih leta 1913.

Geografsko in družbeno poreklo oblačil Največ oblačil smo pridobili v Bohinju, veliko v Kranju in okoliških vaseh – Preddvoru, Šenčurju, na Lužah. Kar nekajkrat so v muzej prišle zapuščine oblačil ene osebe ali družine, med njimi oblačila družine Mayr iz Kranja oz. iz zapuščine Gabriele Mayr, por. Holzchaker (1891–1987), večinoma sestavine »narodne noše«, pa tudi veliko moških in ženskih oblačil iz prve polovice 20. stoletja. Niso pa se ohranile plesne obleke. Nekaj jih Gorenjski muzej hrani v zbirki kulturne zgodovine in jih bomo predstavili kdaj v prihodnje. Drugo takšno široko zasnovano zbirko starih in novejših sestavin »narodne noše« iz leta 1935 smo pridobili v Bohinjski Bistrici. Z Luž pri Šenčurju so v muzej prišla praznična oblačila kmečke žene, ki se je ukvarjala z izdelovanjem copat iz ostankov blaga, starejše so zlasti kočemajke in bluze iz prve četrtine 20. stoletja. Iz Kamne Gorice smo pridobili zimska spodnja krila iz flanele in barhanta, moške in ženske spodnjice in drugo perilo. Posamezni kosi so iz drugih gorenjskih krajev.

Združevanje moči pri raziskovanju zbirke oblačil Spoznavanje zbirke oblačil se je začelo že pred leti, ko nas je raziskovalec oblačilne dediščine, dr. Bojan Knific, prvič povabil k sodelovanju na seminarju, ki ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti februarja 2008 pripravil za krojače, šivilje in garderoberje folklornih skupin. Prepustili smo mu, da je iz priročnega predmetnega kataloga za predstavitev izbral zanimivejše kose. Naslednja leta se je odločal za ožje izbore. Leta 2009 smo predstavili rokavce, leta 2010 špenzerje, kočemajke in bluze, leta 2011 peče in oblačila, ki bi jih lahko datirali v prvo polovico 19. stoletja, leta 2012 različna oblačila glede na materiale in barve, leta 2013 avbe, zavijače in otroške obleke, leta 2014 krila z životkom in predpasnike. V ta namen se je oblikovala delovna skupina Gorenjskega muzeja: konservatorka-restavratorka Marjanca Jeglič je kustosinji etnologinji pomagala pri pripravi, pakiranju in transportu oblačil za seminar. Dokumentalistka Helena Rant je pazljivo zapisovala spoznanja s seminarjev, nato pa zelo podrobno fotografirala vsako predstavljeno oblačilo in izdelala priročne skripte. Tako odlično dokumentirano sodelovanje med muzejskimi delavkami in folklorniki je bilo povod za odločitev, da našo zbirko oblačil predstavimo z razstavo in jo objavimo v katalogu.

18

Študijska krožka Oblačila 19. stoletja in Razstava starih oblačil Raziskovanje oblačilne dediščine je zahtevno, delo kustosa v pokrajinskem muzeju pa ne omogoča dolgotrajnejšega študija posameznih zbirk. Odlično sodelovanje z dr. Bojanom Knificem in s folklorniki je porodilo idejo za ustanovitev študijskega krožka, v katerem bi združili moči pri pripravi razstave in kataloga oblačil iz naše zbirke. Tako smo se 21. januarja 2015 poleg Helene, Marjance in Tatjane iz muzeja zbrali še dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja, ljubiteljski raziskovalki in kostumografinji Alenka Pakiž in Tadeja Pance, ustvarjalke folklornih kostumov Olga Bevk, Jožica Šmid, Mojca Gubanc, Iva Legat, Andreja Stržinar, etnologinja Katarina Šrimpf, ljubiteljski kostumograf in krojač Brane Demec ter interpretatorka tekstilne dediščine Jana Vilman. Pridružila se nam je Irena Gortan Armanini, dragocena pomoč v muzeju prek javnih del. Delo v krožku je bilo osredotočeno na iskanje načina, kako na razstavi in v katalogu dobro opisati, izmeriti in predstaviti posamezne vrste oblačil. V Bohinju smo obiskali tudi starosto izdelovanja »narodnih noš«, Minko Kocjanc, prisluhnili usnjarskemu mojstru Marjanu Petaču, ki je pripovedoval, kako so včasih strojili usnje in krzno. Poznavalka tekstila, dolgoletna trgovka Nežka Zlobko, nam je pomagala prepoznavati vrste blaga. Jesenski krožek je bil, zlasti pri pripravi oblačil, opora za pripravo razstave. Vsak član je prispeval izjavo o svojem odnosu do oblačilne dediščine. V obeh krožkih skupaj smo se družili prek 65 ur.

Priprava kataloga Želeli smo izdati knjigo, uporabno za vse, ki poustvarjajo oblačila preteklih dob, torej tiste, ki že imajo nekaj znanja o krojenju in šivanju. V zadnjih letih opažamo večje zanimanje za stara oblačila, ne samo pri folklornih skupinah, ampak tudi v društvih starodobnikov, ki za predstavljanje kolesarjenja, smučanja ali vožnje z različnimi vozovi potrebujejo kostume. Verjamemo, da v Gorenjskem muzeju zbrana oblačila ne smejo ostati skrita v depojih, želimo, da se vrnejo med ljudi in jim pomagajo kakovostno obujati spomin na preteklost. Prepričani smo, da bodo zaradi tega cilja tudi vsem drugim bralcem fotografije in opisi bolj zanimivi. Odločili smo se za objavo 180 oblačil z opisom, merami in s fotografijami. Ker je bilo zanimive kose težko izločati, predstavljamo le nekaj rut in čelnikov, samo primere različnih spodnjih kril in predpasnikov, vseh drugih oblačil pa veliko več. Merilo izbora za objavo v katalogu je bila, poleg časovne omejitve na čas do prve svetovne vojne, tudi želja predstaviti čim bolj različno krojene ali okrašene kose. Ker je marsikatero oblačilo v stoletju življenja doživelo predelave, smo izločili močno skrajšana, razširjena ali preoblikovana oblačila. Prav tako nismo predstavili oblačil, po starih vzorih izdelanih v 20. stoletju, kamor spadajo moške srajce ali rateški copati – »žoki«. Vsak predmet je predstavljen z osnovnimi podatki, kot so ime, kraj pridobitve, material, datacija, muzejska inventarna številka. Navajamo knjižna imena, narečna le, če so zapisana v inventarni knjigi. Kraja pridobitve sta vas ali mesto, kjer je bil predmet odkupljen ali od koder so ga podarili muzeju. Lahko le domnevamo, ali je to tudi mesto izdelave in nošenja ali ne; ob sprejemu predmeta v muzej le redko kdaj kaj izvemo o izdelavi. Določanje materialov je težavno, ker takšnih, kot so jih imeli na razpolago v 19. stoletju, ni več; o njih tudi premalo vemo. Vsako oblačilo je, poleg na prvi pogled opaznega, izdelano iz več materialov. Podloga, vstavki, obrobe, okrasi, gumbi, zapenci razodevajo bogastvo gradiv, od blaga do kovine in porcelana, celo plastike za gumbe. Zahvaljujem se gospe Nežki Zlobko, ki si je v več kot polstoletni karieri ljubljanske trgovke s kakovostnimi tkaninami pridobila dragocene izkušnje in nam je pomagala ločevati volno od bombaža in svilo od viskoze ter nas obogatila za številna imena različno tkanega in obdelanega blaga. V katalogu povsod najprej navajamo osnovno gradivo, v oklepaju pa ime tkanine. Z napačnim imenom tvegamo ugovor; veseli bomo vsakega opozorila. Prav zato smo stopnjo, do katere smo se prikopali ob pripravi pričujočega kataloga, zabeležili, da bo v izziv raziskovalcem oblačilne dediščine in da bodo delo lahko nadaljevali. Posebno vprašanje je datacija – določanje časa nastanka oblačil. Zelo natančno napisana kataloga Janje Žagar Pasovi in sklepanci ter Pokrivala, ki sta izšla v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja pred dobrimi dvajsetimi in desetimi leti, ob predmetih ne navajata datacije. Le s pomočjo študij, objavljenih pred kataložnim delom, lahko razmišljamo o starosti posameznih kosov. Drugih katalogov (še) ni, so pa o oblačilni dediščini številna dela izdali Marija Makarovič in drugi avtorji; mednje spada tudi obsežno delo

19


dr. Bojana Knifica o nekdanjem oblačenju v Tržiču in okolici s številnimi fotografijami. Menim, da je nujno zapisati vsaj okvirne datacije, ker verjamem, da mora stroka razvijati časovno določanje muzealij. Pri zapisovanju zelo ohlapnih datacij smo bili zelo previdni, na primer: prva/druga polovica ali konec 19. stoletja. Vpise kustosinje Anke Novak v inventarni knjigi smo sicer upoštevali, smo jih pa preverili glede na novejša spoznanja o razvoju oblačenja na Slovenskem.

KATALOG STO IN VEČ LET STARIH OBLAČIL IZ ETNOLOŠKE ZBIRKE GORENJSKEGA MUZEJA

Zadnji podatek predstavitve je inventarna številka predmeta, ki v muzeju omogoča lažjo in hitrejšo povezavo z dokumentacijo o predmetu.

Žoki / Rateče volna, goveje usnje / sreda 20. stoletja / inv. št. E 4363 Copati domače izdelave iz Rateč, kjer jim pravijo »žoki«. Izdelani so po starem, in sicer pleteni iz domače volne in obšiti z usnjem. Podplat je izdelan iz debelejšega svetlega usnja in ima tri luknjice za zračenje. Kdo ve, kakšni so bili videti in kako so bili izdelani žoki v Ratečah v 19. stoletju? Tega zaenkrat ne vemo.

OBLAČENJE ŽENSK Vrhnje obleke Kožuhi Vseh pet ženskih kožuhov iz zbirke Gorenjskega muzeja je v svetlih odtenkih, ki so jih nekdaj dojemali kot belo barvo. Od prsi ali pasu navzdol so zvončasto krojeni, okrašeni z belim tanjšim jagnječjim usnjem. Večini kožuhov iz Rateč je veliko volne že odpadlo in so v bolj slabem stanju. En kožuh je bil pridobljen z odparanimi rokavi. Bohinjski kožuh je precej krajši in dobro ohranjen. Bolj ko so kožuhi stari, manj zapencev imajo. Za predstavitev v katalogu smo izbrali najpogostejše kroje.

Vsako muzealijo smo skušali opisati čim bolj natančno, še zlasti, kako je krojena, zašita, okrašena. Vsak predmet prikazuje vsaj ena, bolj kompleksne tudi več podrobnih fotografij. Žal nam proračun ni omogočal najeti poklicnega fotografa, zato sem hvaležna Heleni Rant za njeno znanje fotografiranja in pripravljenost za sodelovanje. Pa tudi oblikovalkama knjige, Moniki Lampič in Evi Saje, za opravljeno veliko delo pri obdelavi fotografij in odlično oblikovanje. Vsakemu predmetu so dodane mere. V študijskem krožku smo se veliko ukvarjali z merjenjem posameznih vrst oblačil, da bi bile tudi številke čim bolj uporabne za šivilje in krojače. Za vsako vrsto oblačil smo razvili prilagojen seznam meritev. Ob opazovanju Andreje Stržinar in drugih, ki so jemali mere krilom z životki, kožuhom, kočemajkam, sem se za merjenje počasi opogumila tudi sama. Naučila sem se, da je za razumevanje oblike kroja pomembno upoštevati razlike med posameznimi merami, na primer med sprednjim in hrbtnim delom, med prsno in hrbtno širino ter pasnim obsegom oz. obsegom spodnjega robu. Krojev nismo risali, razen za ženske kožuhe in nekaj posebnih životkov, ki jih v literaturi ni mogoče najti. Drugi kroji so dosegljivi bodisi v delih Matije Kunca s konca 19. stoletja bodisi v novejših delih, navedenih v poglavju Literatura. Katalog je natisnjen v nekaj sto izvodih, dosegljiv je tudi na spletni strani Gorenjskega muzeja v zavihku ZBIRKE. Direktorici Gorenjskega muzeja se zahvaljujem za podporo in potrpežljivost pri izdaji kataloga. Vsem sodelavcem v študijskem krožku se zahvaljujem za skupno raziskovanje, učenje in intenzivno doživljanje starih oblačil. Še zlasti pa se zahvaljujem dr. Bojanu Knificu za zelo spodbudno pomoč pri razjasnjevanju dilem in pregled rokopisov. Lepo je ustvarjati sredi dobrih ljudi, ki s srcem opravljajo svoje delo.

20

Ratečanke v kožuhih na turistični prireditvi Miklavžev sprevod v Ratečah in Planici, 1935.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kožuhi

21


1. Kožuh / Bohinj

2. Kožuh / Rateče

krzno (ovca), usnje (jagnje) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 188

krzno (ovca), usnje (jagnje) / sreda 19. stoletja / inv. št. E 1492

Kožuh iz belega ovčjega krzna z gladko stranjo navzven je ročno sešit iz štirih večjih kosov in klinastega vstavka v šivu sredi hrbta. Vsi šivi so pokriti s prešitimi trakovi iz belega jagnječjega usnja; trak obroblja tudi spodnji rob kožuha s 7-cm stranskim razporkom. Ovratnik in obe prednji polovici so obrobljeni s 5-cm obrobo iz belega jagnječjega usnja: na prsih je cikcakasto obrezan, dodan mu je še en 6 cm širok trak. Ovratnik, prav tako cikcakasto obrezan, je širok 4 cm. Zapestniki rokavov s krznom na zunanji strani so široki 7 cm, zaključeni pa so z 2-cm cikcakasto obrezanim trakom. Kožuh se na prsih zapenja z zapencem. Na notranji strani je desno spodaj v vogalu zapenec, na levi se otipa zašito, zapenca pa ni več; morda ostanek vihanja vogalov, da se je videlo belo ovčje krzno. Spredaj desno je od pazduhe proti pasu povprek zašit, prav tako na rokavu; morda so to zakrpane strganine. Kožuh je dobro ohranjen.

Kožuh so še pred prihodom v muzej obrnili s kosmato stranjo navzven. Zaradi otrdelosti ga ni več mogoče vrniti v prvotno stanje. Ročno je sešit iz ovčjega krzna z gladko stranjo navzven tako, da kar najbolj izkorišča izvirno velikost kož. Prednji polovici sta sešiti iz dveh belih, hrbet pa iz dveh črnih kosov. V ramah je ozko krojen, od prsi navzdol pa s pomočjo treh gub sredi hrbta in pod pazduhama zelo zvončasto. Le na enem mestu je dodan klinast vstavek, visok 45 in širok 23 cm, na tretjini sestavljen iz dveh kosov. Šivi na plečih so pokriti s prešitim belim usnjenim trakom. Ob vratu je našit ovratnik iz belega ovčjega krzna, na hrbtu, ki je sestavljen iz dveh delov, sega 17 cm polkrožno navzdol. Spodnji rob in oba prednika obroblja 10 cm širok krznen trak s kosmato stranjo navzven, navzven odrezan na glenirco. Zgoraj se na ovratniku zapenja z zapencem. Kožuh je zelo tog, precej krzna je odpadlo.

MERE: Dolžina kožuha.......................... 107 cm Hrbtna širina............................. 46 cm Širina prednika.......................... 18 cm Prsni obseg................................ 95 cm Stranska dolžina od pazduhe do spodnjega robu..................... 78 cm Dolžina rame............................. 12 cm Dolžina rokava........................... 61 cm

Obseg rokava zgoraj..............34 cm Obseg rokava spodaj..............30 cm Širina kožuha v pasu..............105 cm Obseg spodnjega robu...........295 cm Dolžina ovratnika..................51 cm

MERE: Dolžina kožuha..........................................................105 cm in 10 cm dodatka Hrbtna širina.............................................................33 cm Širina prednika..........................................................18 cm Prsni obseg................................................................90 cm Stranska dolžina od pazduhe do spodnjega robu.......88 cm in 10 cm dodatka Dolžina rame.............................................................12 cm Dolžina rokava...........................................................58 cm Obseg rokava zgoraj..................................................37 cm Obseg rokava spodaj..................................................29 cm, razporek 5 cm Širina kožuha v pasu..................................................136 cm Obseg spodnjega robu...............................................265 cm Obseg dodatka na spodnjem robu.............................312 cm Dolžina ovratnika......................................................46 cm

Glenirca v spodnjem robu.

Zapestniki na rokavu so iz krzna, obšitega z belim cikcakasto obrezanim usnjem.

22

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kožuhi

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kožuhi

23


3. Kožuh / Rateče krzno (ovca, jagnje), volna (sukno), lan (sukanec) / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 1493 Kožuh je iz velikih belih ovčjih kož krojen s kosmato stranjo navznoter. Ima starinski ozek ramenski del in dodan velik polkrožno oblikovan ovratnik iz belega, zelo tankega glaze usnja. Prednji polovici sta vsaka iz ene kože, hrbet pa iz dveh. Z debelo laneno ali konopneno nitjo (dreto) precej grobo ročno sešit v stebelnem vbodu. V spodnji rob je dodan polkrožen 10 cm širok pas lepšega krzna s kosmato stranjo navzven – sestavljen je iz 25 cm dolgih kosov.

Kožuh iz Rateč iz prve polovice 19. stoletja, inv. št. E 1505, je krojen enako, le da so mu rokave odparali. Ročno je sešit iz štirih kosov ovčjega krzna: dveh belih kož spredaj ter dveh belih in klinastega vstavka črnih kož zadaj. Spodaj sta na robu kožuha dva kaveljčka. Da se robova zavihata in pripneta zadaj za pas, sta spodaj na robu kožuha dva kaveljčka; na zavihu se prikaže belo ovčje krzno, kožuh pa se zadaj zvončasto razširi.

Širina enega prednjega dela spodaj je 70 cm, na prsih 34 cm, zadnja dela sta široka 60 cm, hrbtna dolžina brez robu pa 104 cm. Šiv pod pazduho je na hrbet zamaknjen za 10 cm. Pod pazduhama in sredi hrbta so gube, globoke 4 in dolge 15 cm, ki zaradi večje gibljivosti hrbta niso zašite. Ob prednji višini je na obeh straneh do ovratne obrobe iz finega krzna po 8 cm široko našito zelo fino belo krzno. Višina obrobe spredaj je 12, zadaj pa 19 cm. Šive na plečih in okoli rokava pokrivajo 6-mm trakovi iz finega belega usnja, na obeh straneh prišiti z drobnimi šivi. Za zadostno širino so ob spodnjem robu vstavki. Z drugimi vstavki so krpali poškodbe na koži ali obrabljene dele krzna. Rokavi, dolgi 47 cm, so iz dveh delov, zgornjega in spodnjega, z rdečim, 1,5 cm širokim tkanim trakom in 9-cm dodatkom iz finega krzna. Na zunanji strani je polkrožen dodatek, ki krasi in krepi 5 cm dolg razporek. Sprednji šiv na rokavu je pokrit z usnjenim trakom. MERE: Dolžina kožuha................................106 cm in 10 cm dodatka Hrbtna širina...................................35 cm Širina prednika................................21 cm Prsni obseg......................................94 cm Stranska dolžina od pazduhe do spodnjega robu...........................84 cm in 10 cm dodatka Dolžina rame...................................12 cm Dolžina rokava.................................57 cm Obseg rokava zgoraj........................36 cm Obseg rokava spodaj........................31 cm, razporek 5 cm Širina kožuha v pasu........................157 cm Obseg spodnjega robu.....................255 cm Obseg dodatka na spodnjem robu...310 cm Dolžina ovratnika............................50 cm

leva rama

desna rama

hrbet, desni

sprednji desni del

sprednji levi del zadnji, vstavek »krilo«

zadnji, levi del

Na rokavu je v šiv všit rdeč iz sukna stkan okrasni trak.

24

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kožuhi

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kožuhi

25


Krila z životkom Na alpskem območju je bilo krilo s prišitim životkom, »modrcem«, vsakdanje in praznično oblačilo žensk. Janez V. Valvasor je leta 1689 o Gorenjkah zapisal, da jim krilo sega visoko preko želodca, zato so modrci kratki. V 18. in na začetku 19. stoletja so bili životki iz drugačnega blaga kot krila, najdražji iz z zlatom in s srebrom pretkanega brokata. Na začetku 19. stoletja so bili zelo kratki, sredi stoletja, ko so se podaljšali do pasu, so jih začeli izdelovati iz enakega blaga kot krila. V zbirki je devet kril z životki in dvoje kril na pas izpred prve svetovne vojne. Ohranjeni so tudi štirje životki brez kril; dva sta enako krojena, zato predstavljamo tri.

4. Krilo z životkom / Kranj viskoza (taft), bombaž, železo / konec 19. stoletja / inv. št. E 154 V pasu drobno nagubano krilo je izdelano iz osmih pravokotnih kosov opečnato rdečega drobno vzorčasto tkanega, 50 cm širokega blaga. Ob spodnjem robu ima dve vodoravni, 5 cm globoki gubi, podloženo pa je z nenavadno ozkim trakom blaga. Zdi se, da sta bili gubi z namenom krajšanja krila narejeni pozneje, zato je v gubo zašita tudi podloga. Životek iz enakega blaga s srednje visokim polkrožnim vratnim izrezom sega do pasu. Razširjen je bil za 6 cm, naramnice podaljšane za 4,5 cm, štirje všitki spredaj pod prsmi so bili znižani. Podloga na hrbtu životka je iz enega dela, hrbet krasi le nakazan okrasen princes šiv. H krilu, ki se zapenja s šestimi zapenci, spada špenzer z inv. št. E 155. Oboje so oblačili kot »narodno nošo«. MERE: Prednja dolžina od rame do pasu..................38,5 cm Prednja širina od rame do rame....................36 cm Hrbtna dolžina životka.................................30 cm Hrbtna širina................................................32,5 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu...........18 cm Višina zapenjanja.........................................24 cm Prsna širina prednika....................................25 cm Pasni obseg...................................................71 cm Prednja dolžina krila....................................86 cm (prvotna 91 cm) Zadnja dolžina krila od pasu.........................90 cm (prvotna 100 cm) Obseg spodnjega robu krila..........................400 cm

5. Rateški ras / Rateče volna (raševina, sukno), bombaž (žamet, cefir, kanafas), svila, medenina druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 799 Krilo je ročno sešito iz osmih pravokotnih kosov 39 cm širokega blaga različnih kakovosti: ob straneh iz bolj grobe raševine, na drugih delih iz sukna. Zadaj je krilo enakomerno nagubano z založenimi gubami. Spredaj raševina sega le 30 cm visoko, na delu do pasu je 62 cm širok in 56 cm visok pravokotnik rjavo-belo-oranžno kockastega cefirja, nato pa še 5 cm širok trak rdečega blaga z drobnim vzorčkom; oboje pokriva predpasnik. Razporek je dolg 36 cm. Desno v pasu je našit kvadraten žep (s stranico 12 cm) iz rdeče flanele z rjavo-belim rastlinskim vzorcem. Krilo ima spodaj 2-cm rob, nad njim pa je 21-cm podloga iz rdeče-roza črtastega kanafasa. Na spodnjem robu je našit črn zaščitni trak. Okras se začne 30 cm od spodnjega robu z 2-cm zašito gubo do prednje strani, kjer se pri všitku drugega blaga spredaj neha. Osrednji krasilni del – po celotnem krilu, ni ga le spredaj v dolžini 31 cm pod predpasnikom – je 9 cm širok zelen svilen trak, zgoraj in spodaj obdan z 1,5 cm visoko valovico – kitko iz treh modrozelenih niti. Z bombažnim platnom podložen životek je novejši, dolg in strojno sešit iz črnega rebrastega žameta. Pod prsmi je nekaj všitih ozkih gubic, zapenja pa se z zapenci. MERE: Prednja dolžina od rame do pasu................... 44 cm Prednja širina od rame do rame..................... 34 cm Hrbtna dolžina životka.................................. 42 cm Hrbtna širina................................................. 35 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu............ 16 cm Višina zapenjanja 34 cm:............................... 15 cm – 5 zapencev, 18 cm presledka, 1 cm zgornji zapenec Prsna širina prednika..................................... 25 cm Pasni obseg.................................................... 80 cm Prednja in zadnja dolžina krila...................... 91 cm Obseg spodnjega robu krila........................... 310 cm

Ratečanke – pevke, oblečene po »rateško« v procesiji, 1961. Da se »rateška noša« ne bi uničila, so ob dežju oblekle sodobna oblačila.

Životek je podložen z bombažem. Zapenja se po starem s petimi zapenci pod prsmi in z enim na vratnem izrezu.

Značilen okras iz širokega zelenega svilenega traku in našitih valovic.

26

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

27


6. Krilo z životkom / Studor

7. Čiklja z modrcem / Jereka

volna (flanela), lan (platno), bombaž, porcelan, kovina / konec 19. stoletja / inv. št. E 1087

lan (platno), bombaž (štruks, cefir), plastika, železo / konec 19. stoletja / inv. št. E 1088

Tako krojena krila z životkom so bila značilna za oblačenje Bohinjk ob koncu 19. stoletja. Za drobno postavo krojeno krilo je iz treh kosov 90 cm širokega in enega 55 cm širokega blaga, sestavljenih spredaj in na sredini zadaj. Zadaj je krilo bogato nabrano. Iz preostanka blaga so sešili životek, krojen iz enega kosa, oblikovanega iz zaokroženega sprednjega dela in s pod prsmi položenih in okrasno prešitih gub. Ob visokem vratnem izrezu so zobci iz istega blaga. Spodnji del krila krasijo okrasni trakovi: 1,5 cm od spodnjega roba je 6,5 cm širok žameten trak, 21 cm od roba je 2-cm trak blaga, 31 cm od roba je 2 cm široka guba. Z rjavim karirastim blagom podložen žep je na levi strani krila. Spodnja podloga je široka 23,5 cm. Krilo so uničili molji, zato so ga v muzejski restavratorsko-konzervatorski delavnici podložili z drugim blagom podobne barve in na gosto prešili; na fotografiji je še vedno v delu.

Tako krojena krila so bila značilna za oblačenje Bohinjk ob koncu 19. stoletja. Krilo je strojno sešito iz domačega pražnjega platna, stkanega iz barvane rdeče in modre preje. Krojeno je iz petih pravokotnih kosov 68 cm širokega blaga, v pasu zadaj je drobno nagubano. Na desni strani je v prerezano blago kot vrečka vstavljen žep iz štruksa. Spodnji rob krila je 16 cm visoko podložen s karirastim cefirjem, spodnji rob je zaščiten s trakom, všitim med podlogo in vrhnji del. Krilo je okrašeno z žametnima 2,5 cm širokima trakovoma: od spodnjega robu 16,3 in 22 cm, 29,5 cm od robu je 2 cm široka guba.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu..................... 38 cm Prednja širina od rame do rame....................... 32 cm Hrbtna dolžina životka.................................... 30 cm Hrbtna širina................................................... 35 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.............. 17 cm Višina zapenjanja............................................ 27 cm, z gumboma................................................... 7 cm, 8 cm presledka, z zapenci....................................................... 12 cm Prsna širina prednika....................................... 40 cm Pasni obseg...................................................... 66 cm Prednja dolžina krila....................................... 90 cm Zadnja dolžina krila......................................... 92 cm Obseg spodnjega robu krila............................. 324 cm

Životek iz istega blaga ima precej visoko pod vratom izrez, katerega rob spredaj krasijo zobčki iz keper traku, všiti med vrhnje blago in podlogo. Vsakemu predniku je dodan 14 cm širok kos blaga, ki je od pasu proti prsim v višini 10 cm oblikovan v pošite gube. Na tej višini se zapenja s štirimi zapenci, naprej do vratu pa s štirimi plastičnimi gumbi, od katerih sta ohranjena le dva. Životek je na hrbtu in pod prsmi podložen z belim tankim domačim platnom. MERE:

Majerice – kmečke hčere (razen ene!) iz Češnjice v vzorčastih krilih z životki, izdelanih iz bombažnega blaga, in lovski čuvaj Jaka Langus v kratkih irharicah, Zajamniki, 1914.

Prednja dolžina od rame do pasu..................... 35,5 cm Prednja širina od rame do rame....................... 38 cm Hrbtna dolžina životka.................................... 32 cm Hrbtna širina................................................... 36 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.............. 15 cm Višina zapenjanja............................................ 29 cm, spodnja na zapencih.................................... 10 cm, z gumbi zgoraj.............................................. 14 cm Prsna širina prednika....................................... 25 cm in za preklop................................................ 2 cm Pasni obseg...................................................... 66 cm Prednja dolžina krila....................................... 86 cm Zadnja dolžina krila......................................... 87 cm Obseg spodnjega robu krila............................. 336 cm

Krilo je ob spodnjem robu podloženo s cefirjem, rob je zaščiten s črnim trakom, všitim med blago in podlogo. Životek se zapenja z dvema porcelanastima gumboma z rdečo obrobo zgoraj in s štirimi zapenci spodaj.

Žep, všit v prerezano blago, je iz bombažnega štruksa.

Životek, krojen s prešitimi gubami pod prsmi in z zobci, izdelanimi ob visokem vratnem izrezu. Ob gumbnicah okrasno »štepanje«. Modrc je podložen s platnom, ob robu z bombažnim cefirjem, enakim kot podloga na spodnjem robu krila.

28

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

29


8. Krilo z životkom / Bohinj

9. Krilo z životkom / Kranj

volna (sukno), bombaž (žakard, žamet, turing, cefir), lan (platno), železo konec 19. stoletja / inv. št. E 3379

bombaž (klot, cic), lan (platno), železo / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3610

Sivo-črno žensko krilo je ročno sešito iz dveh kosov sredi hrbta sestavljenega industrijskega volnenega blaga, primernega za zimska oblačila. Spredaj je na mestu predpasnika všit kos turinga. 20 cm od spodnjega robu je krilo okrašeno z zašito gubo, nanjo je prišit žameten, 3 cm širok trak. Krilo je ob spodnjem robu podloženo s strojno tkanim platnom, v rob je všit črn zaščitni trak. V pasu je drobno nagubano, za povečanje volumna so v gube na hrbtu všiti koščki blaga. Med krilo in životek je v obe prednji polovici naknadno vstavljen moder trak za zavezovanje. Životek iz žakarda z vezenimi rožicami je, podobno kot životek E 1018, oblikovan z okroglima vstavkoma na prsih. Prvotno se je, kot krili E 1087 in E 1088, zapenjal z gumbi in zapenci, zdaj pa se zapenja s šestimi pritiskači. Krilo so v letih 1935–1947 nosili kot »narodno nošo«.

Krilo vinsko rdeče barve iz tankega svileno gladkega klota je ročno sešito; zadnja stran iz treh 73 cm širokih pravokotnih kosov blaga, ob straneh iz dveh, širokih 55 in 48 cm, spredaj pa iz treh 21 cm širokih kosov. V pasu je drobno nagubano. Spredaj je na mestu, ki ga pokriva predpasnik, vstavljena krpa 60 cm širokega in 66 cm visokega cica. Prvotno dolžino krila so skrajšali z dvema 2 cm širokima vodoravno zašitima gubama; prva je 11,5 cm, druga pa 16 cm od spodnjega robu krila. Spodnji rob krila varuje všit črn strojno pleten trak z vijoličasto črto. Životek je iz istega blaga kot krilo. Ovalen izrez se ob vratu zapenja z zapenci. Ob odparanju gub in strojno prišitega dela blaga z namenom razširjanja so spredaj uničili obliko životka. Dodana nova podloga se pod prsmi samostojno zapenja s petimi zapenci. Krilo, ki je na številnih mestih ročno pokrpano, izvira iz premožnejše gostilniške hiše v Kranju. H krilu sodi špenzer z inv. št. E 3611. MERE:

MERE:

Prednja dolžina od rame do pasu........................34 cm Prednja širina od rame do rame..........................41 cm Hrbtna dolžina životka.......................................36 cm Hrbtna širina......................................................41 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.................14,5 cm Višina zapenjanja 25 cm, prvotna z zapenci.......13 cm Prsna širina prednika..........................................27 oz. 30 cm Pasni obseg.........................................................84 cm Prednja dolžina krila..........................................88 cm Zadnja dolžina krila............................................92 cm Obseg spodnjega robu krila................................383 cm

Prednja dolžina od rame do pasu................37 cm Prednja širina od rame do rame..................39 cm Hrbtna dolžina životka...............................48 cm Hrbtna širina..............................................56 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.........15 cm Prsna širina prednika..................................17 cm (prvotno), 31 cm (z dodatkom) Pasni obseg.................................................86 cm Višina zapenjanja.......................................23 cm Prednja dolžina krila ..................................98 cm Zadnja dolžina krila....................................99 cm Obseg spodnjega robu krila........................332 cm

Spodnji rob krila je podložen v višini 11 cm.

Životek so za poznejšo rabo razširili tako, da so spredaj dodali črn žamet in pritiskače. Izvirni žakardni del vratnega izreza krasijo zobci iz vijoličastega blaga.

30

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

Životek je podložen s podlogo, spredaj oblikovano tako, da se zaveže pod prsmi, na prsni del pa je bila v začetku druge četrtine 20. stoletja dodana nova vzorčasta podloga.

V drobno gubanje so za povečanje volumna krila na njegovi zadnji strani všiti koščki blaga. Na desni strani je vanj vstavljen kot vrečka oblikovan žep iz tankega platna.

Hrbet životka je podložen s slabim strojno tkanim platnom. Prednji del, oblikovan kot pas, ki se zapenja pod prsmi, je sestavljen iz različno kakovostnega platna in delno strojno sešit.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

31


10. Krilo z životkom / Kranj

11. Krilo z životkom / Podkoren

svila (taft, brokat), bombaž (damast, til), medenina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3612

volna (loden), lan (stramin, platno), les, medenina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 5788

Krilo iz taft svile temnovijoličaste barve je ročno sešito iz šestih pravokotnih kosov blaga; zadaj iz dveh, širokih 70 cm, spredaj iz dveh, širokih 51 cm, ob desni strani iz dveh kosov, širokih 43 in 41 cm. V pasu je, razen spredaj ob razporku, enakomerno drobno nabrano. Ob spodnjem robu je okrašeno s 14 cm širokim, na krilo našitim plisejem. Plise je sestavljen iz dveh skupaj ročno sešitih 6 in 8 cm širokih trakov. Spodnji rob krila je podložen z vezenim, 16 cm širokim tilom, pri čemer na zobce vezen rob 2 cm gleda spod krila. 34 cm od spodnjega robu krila je 2 cm globoka, vodoravno zašita guba, pod njo, 27 in 16 cm od spodnjega robu, pa sta našita 3 cm široka črna svilena trakova. Na desni strani je vstavljen kot vrečka oblikovan žep iz belega damasta s progastim vzorcem. Krilo je od pasu navzdol podloženo z redko tkanim, gazi podobnim bombažnim blagom.

Krilo je ročno sešito iz štirih pravokotnih kosov težkega zelenega debelega sukna: iz dveh kosov širine 120 cm (zadaj) in dveh delov širine 66 cm (spredaj). Čeprav je odrezano v živ rob, je blago tako trdno, da se ne para. Spredaj je vstavljen pravokotnik domačega belega platna. Ob desni strani je blago prerezano, vanj je vstavljena vrečka – žep. Ob spodnjem robu je v višini 21 cm podloženo z nebeljenim industrijskim, zelo gladkim platnom. Kroj sledi modnim smernicam iz srede 19. stoletja; ima dve okrasni, 2,5 cm globoki gubi, prvo 49, drugo 57 cm od roba. Na prvi gubi je 165 cm dolg trak črnih resic. Na hrbtni strani krila so našiti 1 cm široki okrasni trakovi iz črnega žameta, dolgi 200 oz. 180 cm. Pritrjeni so samo na zgornji strani, prvi 56 cm, drugi 61 cm, tretji 66 cm od spodnjega robu. Spredaj na platnu ni trakov, okrasne gube pa se nadaljujejo.

Spredaj in zadaj zelo izrezan životek je sešit iz belega debelejšega svilenega blaga, na katerega so našiti iz svilenega brokata izrezani motivi cvetlic in zlatega tkanja. Naramnice, na rami široke 4 cm, so v dolžini 27 cm dodane prednjemu delu, s hrbtnim delom so skupaj sešite na vrhu lopatic. Hrbtna stran je na sredi sestavljena, zraven je princes šiv. Zapenja se s petimi zapenci. Životek je podložen s tankim, finim bombažnim blagom.

Životek iz tankega volnenega blaga je podložen z belim domačim platnom. Globlji vratni izrez kaže na izvor iz srede 19. stoletja. Še globoko v krilo je na pol prerezan, zapenja se s šestimi zapenci, ob katere je vstavljena lesena palčka. V rob životka je všita črna okrasna vrvica. Rokavna odprtina je majhna. Močno zdelan životek je bil deležen restavratorskega posega.

Da je bilo krilo popravljano, se vidi na pod desno pazduho zoženem životku in levem predniku, sestavljenem iz manjših kosov blaga. Tudi desna stran krila je sestavljena iz manjših kosov enake svile in mestoma zakrpana. Ker je blago popuščalo in se paralo, je spodnji rob životka, kjer je prišit na krilo, strojno na gosto prešit. H krilu sodi špenzer E 3613. Krilo in špenzer sta na ogled na razstavi Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein. MERE: Prednja dolžina životka.................................. 37 cm Hrbtna širina.................................................. 28 cm Hrbtna dolžina životka od izreza do pasu....... 19 cm, od šiva na naramnici do pasu......................... 31 cm Hrbtna dolžina životka od izreza do pasu ...... 19 cm, od šiva na naramnici do pasu......................... 31 cm Stranska dolžina životka................................. 12 cm Višina zapenjanja........................................... 13 cm Prsna širina prednika...................................... 17 cm Pasni obseg..................................................... 75 cm Dolžina krila................................................... 92 cm Obseg spodnjega robu krila............................ 326 cm

MERE: Prednja dolžina životka...........................37 cm Prednja širina od rame do rame...............23 cm Hrbtna dolžina životka............................31 cm Hrbtna širina životka...............................23 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......18 cm Višina zapenjanja....................................14 cm Prsna širina prednika...............................18 cm Pasni obseg..............................................62 cm Prednja dolžina krila...............................90 cm Zadnja dolžina krila.................................90 cm Obseg spodnjega robu krila.....................364 cm

Bogato nagubana in okrašena zadnja stran krila.

32

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

33


12. Krilo z modrcem / Studor volna (domače sukno), mešanica volne in lanu (dubl), lan (platno), železo prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 6440 Le deloma ohranjeno krilo je iz osmih pravokotnih kosov domačega črno barvanega sukna širine 37 cm ročno sešito s sivobelo volneno nitjo. Spredaj je vstavljen pravokotnik črnega blaga, ki je "dvojno" (dubl) tkano iz volne in lanu. Na desni strani je v blago vstavljen žep iz domačega nebeljenega platna. Pri šivu na levi strani sta bila krilu odrezana dva kosa blaga: prvi iz sukna, drugi, prednji, pa iz dvojno tkanega volneno-lanenega blaga. Spodnji rob krila je odparan, brez podloge, z ostanki niti. Z laneno nitjo ročno sešit životek je krojen iz enega kosa, na hrbtu ima okrasen princes šiv. Podložen je z domačim nebeljenim platnom, desna polovica je porumenela. Krojen je z majhno rokavno odprtino in globokim vratnim izrezom, zapenja pa se na dva zapenca. MERE: Prednja dolžina životka...........................28 cm Prednja širina od rame do rame...............30 cm Hrbtna dolžina životka............................31 cm Hrbtna širina životka...............................34 cm Stranska dolžina životka..........................10 cm Višina zapenjanja....................................7 cm Prsna širina prednika...............................18 cm Pasni obseg..............................................68 cm Prednja dolžina krila...............................98 cm Zadnja dolžina krila.................................95 cm Obseg spodnjega robu krila.....................220 cm (prvotno 282 cm)

Životki 13. Brokatni životek / Kranj svila (brokat), lan (platno), bombaž, medenina / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 178 Životek je ročno sešit iz svilenega brokata s srebrnimi in z zlatimi nitmi. Krojen je z globokim izrezom nizko pod prsmi, ozkimi naramnicami spredaj in s širšim hrbtom. Na prsih je bil razširjen z dodanim vezenim blagom z motivom vrtnic v podobni barvi in na novo podložen s tankim lanenim platnom. Naramnice so, najbrž za zaščito pred paranjem, ob notranjem izrezu obšite s trakom podobne barve. Zapenja se na štiri zapence. Pridobljen je bil s kompletom stare »narodne noše« iz Kranja. MERE: Prednja dolžina životka...................38 cm Prednja širina od rame do rame.......37 cm Hrbtna dolžina životka....................38 cm Hrbtna širina životka.......................39,5 cm Prsna širina prednika.......................19 cm (prvotno 10,5 cm) Stranska dolžina životka..................18 cm Pasni obseg......................................69 cm Višina zapenjanja............................12 cm

Zapenjanje s štirimi zapenci iz medenine.

14. Brokatni životek / Vrba svila (brokat), lan (platno), medenina / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1018 Od krila odparan životek je ročno sešit iz svilenega vzorčasto tkanega blaga. Krojen je z globokim izrezom nizko pod prsmi, ozkimi naramnicami spredaj in s širšim hrbtom, ki ga krasi z zlato nitjo v križnem vbodu izdelan princes okrasni šiv. Na prsnem delu sta dodana dva močno nagubana kosa blaga s široko obrobo iz sive svile, kos drugačnega blaga je dodan tudi naramnicam. Rokavna odprtina je majhna. Zapenja se na pet zapencev. MERE: Prednja dolžina životka.....................40 cm Prednja širina od rame do rame.........40 cm Hrbtna dolžina životka......................40 cm Hrbtna širina životka.........................43 cm Prsna širina prednika.........................22 cm Stranska dolžina životka....................22 cm Višina zapenjanja..............................30 cm

Životek je s tankim lanenim platnom podložen samo pod prsmi.

Krilo pred restavriranjem.

34

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila z životkom

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Životki

35


15. Brokatni životek / Kranj

17. Krilo / Bohinj

svila (brokat, žamet), lan (platno), bombaž, medenina / ok. leta 1800 / inv. št. E 3622

volna, bombaž (kanafas), železo / konec 19. stoletja / inv. št. E 3393

Od krila odparan životek je ročno sešit iz svilenega brokata s srebrnimi in z zlatimi nitmi. Krojen je klasicistično: nizko z globokim izrezom in ozkimi naramnicami, spredaj na prsih sešit iz koščkov blaga. Podložen je s tankim lanenim platnom. Pod pazduho, na prsih in naramnicah je razširjen s 5-cm strojno prišitim blagom. Zapenja se na štiri zapence. Pridobljen je bil s kompletom stare »narodne noše« iz gostilniške hiše v Kranju. MERE:

Krila 16. Krilo / Srakovlje pri Kranju svila (brokat), bombaž (batist), kovina / začetek 20. stoletja / inv. št. E 1094 Zvončasto krojeno krilo posnema meščansko oblačilno modo. Strojno je sešito iz sedmih kosov blaga, ki so ob spodnjem robu široki: zadaj dva po 42 cm, ob strani po 30 cm, spredaj trije zaporedni kosi po 26, 42 in 26 cm. Krilo je zadaj skromno nabrano. Pas je podložen z belim keper trakom, na katerega so našite zanke za obešanje, na levi se v pasu zapenja s tremi zapenci, na desni so tri odgovarjajoče zanke. Do konca razporka se zapenja na tri pritiskače. Žep je na desni strani v šivu prednje pole in se zapenja s pritiskačem. Po poznejšem krajšanju je krilo spodaj močno zarobljeno (11 cm). K prazničnemu krilu sodita bluza E 1094 in tak predpasnik, kot je E 3625.

Pasni obseg.................................. 69 cm Višina zapenjanja........................ 29 cm Dolžina krila................................ 88 cm Obseg spodnjega robu krila......... 255 cm Širina pasu................................... 2,5 cm

Pasni obseg................................ 80 cm Višina zapenjanja...................... 31 cm Prednja dolžina krila................. 95 cm Zadnja dolžina krila................... 97 cm Obseg spodnjega robu krila....... 342 cm Širina pasu................................. 4 cm

Na životku so sledi novejših razširitev in strojnega krpanja raztrganin s temnim sukancem.

Prednja dolžina životka................. 39 cm Prednja širina od rame do rame..... 37 cm Hrbtna dolžina životka.................. 38 cm Hrbtna širina životka..................... 33 cm Prsna širina prednika..................... 19,5 cm Stranska dolžina životka................ 10 cm Pasni obseg.................................... 94 cm Višina zapenjanja.......................... 9,5 cm

MERE:

MERE:

Z zapenci v pasu in s pritiskači v razporku se krilo, podloženo z batistom enake barve, zapenja na levi strani pod predpasnikom.

Dolgo krilo na pas je ročno sešito iz petih kosov industrijskega zelenega blaga z vtkanim drobnim vzorčkom. Spodnje širine blaga so: zadaj dva po 105 cm, ob strani 36 cm, spredaj 70 cm. Med sprednjim in levim stranskim kosom je 30 cm dolg razporek, ki se v pasu zapenja s tremi zapenci. Med sprednjim in desnim stranskim kosom je v šiv vstavljen žep iz enakega zelenega blaga. Krilo je zadaj v pasu močno drobno nagubano.

Spodnji rob krila je zaščiten z všitim črnim trakom in podložen z bombažnim kanafasom v višini 13 cm od spodnjega robu.

Špenzerji Sredi 19. stoletja v mestih in v tretji četrtini 19. stoletja tudi po vaseh so komaj do pasu segajoča vrhnja oblačila z ozkimi padajočimi rameni in s širokimi rokavi ustvarjala žensko podobo z ozkim životom in zelo širokim, skoraj do tal segajočim krilom. Špenzerji so praviloma ročno sešiti, okrašeni s strojno izdelanimi trakovi, s perlicami in z drugimi okraski. Nekateri so okrašeni z dodanim kosom blaga, zvitim v kokardo in na hrbtni strani prišitim na sredo spodnjega robu. Na krojeno podlogo so našiti zadnji in prednji kosi ter rokava. Zapenjajo se z zapenci. Med desetimi špenzerji iz zbirke jih predstavljamo osem. Špenzer iz Studora je enak špenzerju E 1089 z Jereke.

Žep je na desni strani; vijoličaste črte označujejo krajec blaga.

Meščanski špenzer iz Kranja je svilen, vatiran, z lepim okraskom na ovratniku in predelan za obilnejšo postavo.

36

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Krila

Kranjskogorčanka v špenzerju in širokem krilu, Kranjska Gora, konec 19. stoletja.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

37


18. Špenzer / Kranj

19. Špenzer / Preddvor

viskoza (taft), bombaž (moleskin), železo / konec 19. stoletja / inv. št. E 155

bombaž (deftin, flanela, žamet), svila (saten), kovina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 161

Kratko vrhnje oblačilo iz vzorčasto tkane viskozne svile je strojno sešito, vsak del iz enega kosa blaga: hrbet, prednji polovici, oba rokava. Pod prsmi je šest prešitih, v pasu stisnjenih, na prsih pahljačasto razširjenih gubic. Špenzer je podložen z moleskinom in na prsih rahlo vatiran. Obliko oblačila ohranjajo tri kosti: spredaj na sredi, v srednjem in stranskem šivu. Špenzer in rokavci se zapenjajo s skritimi zapenci. Pred zapestnikom je rokav zožan s položenimi, zašitimi gubicami. Zapestnika, široka 3,5 cm, z zavihkom, oblikovanim v 7 oz. 3 cm visoko špico, sta tako kot ležeči ovratnik podložena s tankim moleskinom in okrašena s svilenimi trakovi. V rokavu je bil za odganjanje škodljivcev skrit zavojček tobaka. Špenzer spada h krilu E 154. V meščanski družini iz Kranja so ga oblačili k »narodni noši«.

Kratko vrhnje oblačilo, ročno sešito iz debelega bombažnega deftina, je močno vatirano. Hrbtna stran je na polovici prerezana. Na prsih sta oba prednika nabrana v 18 po 8 mm globokih gubic, ki so v pasu stisnjene, pod prsmi pa štirikrat prešite. Ležeč ovratnik je okrašen z žametnimi trakovi in s kitkami. Rokavi so široki, v ramah so na položene gube našiti okrasni, v saten oblečeni gumbi. Zapestniki so poudarjeni s temnorjavim, s kitkami obrobljenim žametom. Pas je oblečen v žamet, zapenja se na dva zapenca, prečno prišita kitka omogoča zatikanje konca pasu.

MERE: Prednja dolžina....................................42 cm Prednja širina......................................32 cm Hrbtna širina.......................................33 cm Prsni obseg..........................................86 cm Obseg pasu..........................................66 cm Stranska dolžina..................................19 cm Višina zapenjanja................................25 cm Hrbtna dolžina.....................................38 cm Zunanja dolžina rokava.......................57 cm Notranja dolžina rokava......................48 cm Širina zapestja.....................................20 cm Zgornja širina rokava...........................48 cm Obseg rokavne okrogline.....................38 cm Višina ovratnika spredaj......................4 cm, na rami ....................6 cm, na hrbtu na sredi ......8 cm Obseg vratnega izreza.........................44 cm Širina rame..........................................14 cm

Ramenski šiv krasijo drobne gubice. Na vrh rokava so prišiti epoleti z gumbi, oblečenimi v enako blago.

MERE: Prednja dolžina.......................43 cm Prednja širina.........................39 cm Hrbtna širina..........................39 cm Prsni obseg.............................91 cm, za preklop............................3 cm Pasni obseg.............................72 cm Stranska dolžina.....................17 cm Višina zapenjanja...................31 cm Hrbtna dolžina do pasu..........36 cm, do konca kokarde.................41 cm Zunanja dolžina rokava..........60 cm Notranja dolžina rokava.........48 cm Širina zapestja........................22 cm, preklop.................................3 cm Obseg rokava zgoraj...............57 cm Obseg rokavne okrogline........42 cm Širina ovratnika......................10 cm, spredaj.................................5 cm Obseg vratnega izreza............50 cm, preklop.................................3 cm Dolžina rame..........................18 cm Širina pasu..............................4 cm Dolžina pasu...........................79 cm

Sprednji del med dvema okrasnima kitkama krasijo drobne rožice iz perlic.

Na zapestnikih, ovratniku in prsih so okrasne kitke.

Zadaj je na sredi pasu iz deftina oblikovana, s flanelo podložena in z žametom obrobljena kokarda. Zapestnik je okrašen s svilenima trakovoma.

38

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

Špenzer, spodaj na hrbtu obrobljen z vzorčasto flanelo, je podložen s flanelo, zapenja pa se z desetimi zapenci.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

39


20. Špenzer / Preddvor

21. Špenzer / Jereka

bombaž (deftin, flanela, žamet, moleskin), svila (saten), steklo, kovina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 162

bombaž (damast, flanela, žamet), steklo, železo / konec 19. stoletja / inv. št. E 1089

Kratko vrhnje oblačilo, ročno sešito iz debelega bombažnega deftina, je vatirano. Hrbtna stran je na polovici prerezana, žametna trakova sta našita v obliki črke V. Na prsih je vsak prednik nabran v 25 en cm globokih gubic, ki so v pasu stisnjene, pod prsmi pa prešite. Ležeč ovratnik iz bombažnega žameta je podložen z moleskinom in prišit z velikimi šivi. Rokava iz enega kosa sta ob rami močno nagubana, gube so vodoravno prešite. Zapestniki so poudarjeni s temnorjavim žametom, prav tako pas, ki se zapenja z dvema zapencema. Špenzer je okrašen s perlicami, z okrasnimi gumbi in s kitkami, zapenja pa se z 12 zapenci.

Ročno sešita kratka jopa temnomodre barve ima ležeč ovratnik z valovitim robom. Rokava sta bogato nagubana, prišita na na ramenih dodanemu blagu, okrašenem z enakomerno prešitim pletenim trakom. Ovratnik, rob ob zapenjanju in zapestniki na rokavih so okrašeni s perlicami. Okrasek je tudi na rami. Spodnji rob, kokarda in robovi ovratnika, rokavov in zapenjanja so obrobljeni s keper trakom. Jopa je podložena s flanelo bež barve in se zapenja z devetimi zapenci.

MERE: Prednja dolžina....................................45 cm Prednja širina......................................37 cm Hrbtna širina.......................................38 cm Prsni obseg..........................................99 cm in za preklop....................................2 cm Pasni obseg..........................................72 cm Stranska dolžina..................................22 cm Višina zapenjanja................................33 cm Hrbtna dolžina od vratu do pasu.........39 cm, do konca kokarde.............................42 cm Zunanja dolžina rokava.......................59 cm Notranja dolžina rokava......................49 cm Širina zapestja.....................................22 cm in preklop.........................................2 cm Obseg stisnjenega dela rokava.............34 cm Obseg nabranega dela rokava..............60 cm Obseg rokavne okrogline.....................42 cm Širina ovratnika...................................13 cm Obseg vratnega izreza.........................54 cm in preklop.........................................2 cm Širina rame..........................................19 cm Širina pasu...........................................4 cm Dolžina pasu........................................72 cm

Ovratnik je okrašen s kitkami in steklenimi perlicami, ob zapenjanju pa z gumbi in s perlicami.

Rokav, ki se zaključuje z ozkim okrasnim trakom, je ob rami močno naguban.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu ...... 43 cm Prednja širina.................................... 17 cm Hrbtna širina..................................... 36 cm Prsni obseg........................................ 91 cm Pasni obseg........................................ 65 cm Stranska dolžina................................ 21 cm Višina zapenjanja.............................. 28 cm Hrbtna dolžina................................... 37 cm, do konca kokarde........................... 45 cm Zunanja dolžina rokava..................... 57 cm Notranja dolžina rokava.................... 45 cm Širina zapestja................................... 18 cm Zgornja širina rokava......................... 52 cm Obseg rokavne okrogline................... 40 cm Višina ovratnika................................ 5 cm, na rami........................................... 8 cm, na hrbtu......................................... 9 cm Obseg vratnega izreza....................... 52 cm Širina rame........................................ 18 cm

Enakomerno prešit trak je zanimiv okras na podaljšanih ramenih.

Žametna manšeta na rokavu, obrobljena s keper trakom in okrašena s perlicami v obliki rožic.

Na pasu so okrasni kovinski gumbi, sredi spodnjega robu pa je s temnim žametom obšita kokarda. Perlice so tudi ob žametnem traku na hrbtu.

40

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

Kokarda in spodnji rob hrbta sta podložena z rdečo flanelo.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

41


22. Špenzer / Zasip

23. Špenzer / Kranj

bombaž (flanela, žamet), kovina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 2773

bombaž (klot), svila, kovina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3611

V celoti vatirano kratko vrhnje oblačilo je ročno sešito iz lepe vzorčno tkane kariraste flanele z vezenimi rožicami. Hrbtni del je tako pazljivo sešit, da so šivi na vzorcu neopazni. Na predniku so pod prsmi zašite in stisnjene gubice, na rami prešite v obliki satja. Zapenja se z medeninastimi zapenci, ki so jim dodani veliki kovinski, v črno blago oblečeni gumbi. Dva cm visok ovratnik je priležen. Rokava sta zelo široka, v ramenih poudarjena z gumbi, oblečenimi v blago, zaključujeta se z zapestnikom in razporkom. Zapestnik ima koničast zavihek, obrobljen z žametnim trakom, zapenja se z dvema medeninastima zapencema.

Vatirano kratko vrhnje oblačilo je ročno sešito iz tankega blaga svilenega otipa in podloženo z bež flanelo. Z ramen se spušča šest pod prsmi zašitih 2,5 cm širokih položenih gub. Na ramenih nabrani rokavi se spodaj zožijo v zapestje s trikotno oblikovanim zavihkom, okrašenim s svetlejšim, 2 cm širokim svilenim trakom. Z enakim trakom je obrobljen tudi širok, tesno ob vratu ležeč ovratnik. Sredi spodnjega robu hrbta je kokarda iz enakega blaga, nad njo je prišit pas, ki se spredaj zapenja z dvema zapencema, oblačilo pa se zapenja z enajstimi. Vatirana jopa spada k krilu E 3610. MERE:

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............40 cm Prednja širina od rame do rame...............36 cm Hrbtna širina...........................................39 cm Prsni obseg..............................................88 cm in za preklop........................................2 cm Pasni obseg..............................................70 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......18 cm Višina zapenjanja....................................32 cm Hrbtna dolžina od vratu do pasu.............38 cm Zunanja dolžina rokava...........................61 cm Notranja dolžina rokava..........................51 cm Širina zapestja.........................................21 cm Obseg rokava zgoraj................................58 cm Obseg rokavne okrogline.........................41 cm Višina ovratnika......................................2,5 cm Obseg vratnega izreza.............................38 cm Širina rame..............................................17 cm

Prešito blago v obliki satja na ramenih, na hrbtni strani zamejeno z ozko svileno volanco, spredaj z žametnim trakom, na rami z v blago oblečenimi gumbi.

Prednja dolžina od rame do pasu..............40 cm Prednja širina od rame do rame................35 cm Hrbtna širina............................................36 cm Prsni obseg...............................................90 cm in za preklop.........................................2 cm Pasni obseg...............................................67 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.......19 cm Višina zapenjanja.....................................31 cm Hrbtna dolžina od vratu do pasu..............38 cm, do konca kokarde..................................42 cm Zunanja dolžina rokava............................62 cm Notranja dolžina rokava...........................49 cm Obseg zapestja..........................................24 cm Zgornja širina rokava................................57 cm Obseg rokavne okrogline..........................43 cm Višina ovratnika.......................................4,5 cm, na hrbtu................................................9 cm Obseg vratnega izreza..............................47 cm Širina rame...............................................16 cm

Gube na rami so v šivu prišite tako, da oblikujejo nekajmilimetrsko volanco, 2 cm nižje so dvakrat prešite.

Gube pod prsmi so ročno prešite, kokarda je preprosto oblikovana.

42

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

43


Kočemajke

24. Špenzer / Kranj svila (taft), lan (platno), medenina / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3613 Do pasu segajoča jopa je ročno in strojno sešita. Krojena je ob telesu, z na novo narejenimi in strojno zašitimi gubami od pasu do pod prsmi. Od rame navzdol je v več nizih drobno nabrana. Desni prednik je obšit s 3 cm širokimi volančki, na sredi volančkov je eden nad drugim prišito osem v svilo oblečenih okrasnih gumbov. Zapenja se z 12 skritimi zapenci. Na sredi sestavljena hrbtna stran je sešita iz ožjih navpičnih kosov, rezanih v obliki princes šiva. Podložen ovratnik je okrašen s 3-cm volančki. Rokava sta sešita iz enega kosa blaga in v pregibu komolca nabrana v tri prečne gube. V zapestju je rokavu dodan zapestnik, okrašen z volančki in oblikovan v koničast zaključek z dvema zgolj okrasnima gumboma. V celoti je podložen s platnom. Ob ramah in na zapestjih se tkanina trga. Špenzer spada h krilu E 3612 iz premožne kranjske meščanske gostilničarske in pivovarniške hiše. MERE: Prednja dolžina........................................42 cm Prednja širina od rame do sredine...........19 cm Hrbtna širina...........................................37 cm Prsna širina prednika...............................23 cm Obseg spodnjega robu.............................87 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......17 cm Višina zapenjanja....................................34 cm Hrbtna dolžina od vratu do pasu.............34 cm Dolžina rokava.........................................56 cm Širina zapestnika.....................................6 cm Obseg zapestnika.....................................34 cm Zgornja širina rokava...............................51 cm Višina ovratnika......................................3 cm Dolžina ovratnika....................................46 cm Širina rame..............................................15 cm

Bohinjka v kočemajki, širokem krilu in predpasniku, ok. 1880.

Kočemajke so se kot vrhnje oblačilo pojavile v drugi polovici 19. stoletja. Slovar slovenskega knjižnega jezika jih označuje kot daljšo oprijeto jopo iz blaga, etimološki slovar pa razlaga, da ime prihaja iz stare visoke nemške besede kozzobaie v pomenu ‘volneno blago’. Izraz so prevzeli slovanski jeziki, v slovenščino je prišlo iz stare madžarščine – kaczamajka. Kočemajke so segale vsaj do bokov. Skupaj s podlogo so bile oprijeto krojene, z različnimi ovratniki na fazono ali brez nje. Od pasu navzdol so se zadaj zvončasto širile. Ob koncu 19. stoletja so bili rokavi v ramah precej nabrani, krojeni » na pršut«. Ženske so jih nosile čez krilo, v materialu in dodelanosti krojev pa se je izkazovalo njihovo premoženjsko stanje. Po prvi svetovni vojni so jih ohranjale le še kmetice, nazadnje starejše ženske. Med 15 kočemajkami iz zbirke jih predstavljamo 12; vse dokazujejo ustvarjalnost šivilj in krojačev, ki so po enakem kroju izdelovali na videz tako različna oblačila. Vse, tudi tiste, ki jih nismo uporabili, in vse druge, ohranjene v zbirkah zasebnikov in drugih muzejev, so unikatne.

Rokava sta na rami položena v tri gube in, tako kot na predniku, okrašena s šestimi enakimi gumbi.

25. Kočemajka / Preddvor bombaž (deftin, flanela), plastika / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 163

Zapestnik je okrašen z volančki in oblikovan v koničast zaključek z dvema okrasnima gumboma.

Špenzer je na rami drobno nabran. Gubice so prešite v treh nizih: na rami so pol cm visoko dvakrat prešite, prav tako 5 cm od rame, tretji niz, 8 cm od rame, pa je visok 1 cm in trikrat prešit.

44

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Špenzerji

Jopa iz rjavega bombažnega progastega deftina, podložena s sivo flanelo, je bila ročno sešita v značilnem kroju za kočemajke, brez posebnih okraskov, s priležnim pokončnim ovratnikom. Zadaj na sredi ima razporek, spredaj se zapenja z vrsto 13 plastičnih gumbov. Rokavi so v ramah nagubani, v zapestjih so enaki okrasni gumbi. MERE: Prednja dolžina od rame do pasu..............36 cm, celotna dolžina......................................56 cm Prednja širina od rame do sredine............18 cm Hrbtna širina............................................36 cm Prsni obseg...............................................88 cm in za preklop.........................................3 cm Pasni obseg...............................................68 cm Obseg spodnjega robu..............................130 cm in za preklop.........................................3 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.......18 cm, celotna dolžina......................................35 cm Višina zapenjanja.....................................48 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu...............38 cm, celotna dolžina......................................58 cm Zunanja dolžina rokava............................60 cm Notranja dolžina rokava...........................45 cm Obseg zapestja..........................................26 cm Zgornja širina rokava................................45 cm Obseg rokavne okrogline..........................50 cm Višina ovratnika.......................................3,5 cm Dolžina ovratnika.....................................39 cm Širina rame...............................................12 cm

Razporek na hrbtni strani kočemajke.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

45


26. Kočemajka / Preddvor

27. Šlabanka / Rateče

bombaž (poplin, flanela), kovina / začetek 20. stoletja / inv. št. E 164

volna (brokat saten), bombaž (flanela), kovina / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 799

Jopa iz črnega bombažnega poplina je stisnjena na trebuhu in na prsih ohlapno krojena. S flanelo je podložena tako, da je podloga šivana hkrati z blagom. Zapenja se z zapenci, notranjega zapenjanja s trakom v pasu nima. Zaradi črnega vrvičastega okrasa – krpinc, našitih od pasu do ramen, posebno pa na prsih, spominja na »surke«, oblačilo, s katerim so Slovenci sredi 19. stoletja izražali pripadnost slovanstvu. K takšnemu vtisu pripomore tudi stoječi ovratnik.

Jopa iz vzorčasto, na saten tkanega blaga, je ročno sešita. Na notranji strani ovratnika je dodan naborek belega, strojno vezenega traku. Kroj je v pasu ozek, nato pa se razširi, zadaj z dvema globokima gubama, izdelanima iz vstavljenega kosa blaga. Spredaj je odprta po vsej dolžini, zapenja se s zapenci, ki so prišiti z enim samim nepretrganim kosom sukanca. Izrez ob vratu se lepo prilega. Rokavi so spodaj ozki in širši v zgornjem delu, na rami so tri manjše gubice. V pasu je keper trak za notranje zapenjanje z zapenci. Zelo dobro ohranjena jopa sodi k rateškemu rasu.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............40 cm, celotna dolžina.....................................58 cm Prednja širina od rame do sredine...........17 cm Hrbtna širina...........................................38 cm Prsni obseg..............................................98 cm in za preklop........................................5 cm Pasni obseg..............................................71 cm Obseg spodnjega robu.............................170 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......18 cm, celotna dolžina.....................................37 cm Višina zapenjanja....................................53 cm Hrbtna dolžina do pasu...........................39 cm, celotna dolžina.....................................58 cm Zunanja dolžina rokava...........................62 cm Notranja dolžina rokava..........................49 cm Širina zapestja.........................................21 cm, razporek...............................................4 cm Zgornja širina rokava...............................47 cm Obseg rokavne okrogline.........................48 cm Višina ovratnika......................................3,5 cm, na hrbtu...............................................4 cm Dolžina ovratnika....................................35 cm Širina rame..............................................11 cm

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu..............36 cm, celotna dolžina......................................55 cm Prednja širina od rame do sredine............18 cm Prsni obseg...............................................96 cm Pasni obseg...............................................75 cm Obseg spodnjega robu..............................171 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.......18 cm, celotna dolžina......................................34 cm Višina zapenjanja brez ovratnika.............46 cm Hrbtna širina............................................34 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu...............36 cm, celotna dolžina......................................56 cm Zunanja dolžina rokava............................65 cm Notranja dolžina rokava...........................50 cm Širina zapestja..........................................24 cm Zgornja širina rokava................................50 cm Obseg rokavne okrogline..........................48 cm Višina ovratnika brez belih čipk...............4 cm Dolžina ovratnika 38................................cm Širina rame...............................................12 cm Krpince so našite tudi na robu rokava z razporkom.

Blago je šivano skupaj s podlogo iz sive flanele.

46

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

47


28. Kočemajka / Selška dolina

29. Kočemajka / Begunje

mešanica bombaža in volne (lister), bombaž, kovina / začetek 20. stoletja / inv. št. E 998

mešanica bombaža in volne (lister), bombaž (flanela), plastika, kovina konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 1494

Jopa je skupaj s podlogo strojno šivana iz modrega listra. Na prsih ima štiri oz. pet položenih, pod prsmi zašitih gub, ob gubah je prišit okrasen, 1,5 cm širok črn trak. Ozki rokavi so ob ramah nagubani. Sredi hrbta sta dve gubi. Ovratnik je priležen, zapenja se s paščkom z zapencem, skupaj z njim se jopa zapenja z enajstimi zapenci. Pod pasom zapencev ni, morda se je nosila v krilo. MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............35 cm, celotna dolžina.....................................49 cm Prednja širina od rame do sredine...........14 cm in za preklop........................................3 cm Hrbtna širina...........................................35 cm Prsni obseg..............................................92 cm in za preklop........................................3 cm Pasni obseg..............................................82 cm in za preklop........................................3 cm Obseg spodnjega robu.............................122 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......19 cm, celotna dolžina.....................................29 cm Višina zapenjanja....................................36 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu..............37 cm, celotna dolžina.....................................48 cm Zunanja dolžina rokava...........................60 cm Notranja dolžina rokava..........................46 cm Širina zapestja.........................................24 cm Zgornja širina rokava...............................42 cm Obseg rokavne okrogline.........................47 cm Višina ovratnika......................................4,5 cm Dolžina ovratnika....................................42 cm Širina rame..............................................11 cm

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu..............39 cm, celotna dolžina......................................57 cm Prednja širina od rame do sredine............28 cm in za preklop.........................................3 cm Hrbtna širina............................................40 cm Prsni obseg...............................................94 cm in za preklop.........................................3 cm Pasni obseg...............................................72 cm Obseg spodnjega robu..............................129 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.......19 cm, celotna dolžina......................................34 cm Višina zapenjanja.....................................32 cm, celotna dolžina......................................47 cm Hrbtna dolžina..........................................37 cm, celotna dolžina......................................55 cm Zunanja dolžina rokava............................51 cm Notranja dolžina rokava...........................43 cm Širina zapestja..........................................27 cm Zgornja širina rokava................................40 cm Obseg rokavne okrogline..........................41 cm Širina ovratnika spredaj............................4 cm, zadaj......................................................3 cm Dolžina ovratnika.....................................38 cm Dolžina rame............................................17 cm

Na vzorčasti bombažni podlogi v pasu ni traku z notranjim zapenjanjem.

48

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

Jopa iz črnega listra je v pasu tesno krojena, visoko zapeta s srajčnim ovratnikom, obrobljenim s pol cm širokim trakom črtastega blaga, vstavljenega med blago in podlogo. Enako blago je kot zapestniki našito na rokave in kot obroba podloge na notranji hrbtni strani. Zapenja se z zapenci, niz črnih plastičnih gumbov s premerom 2 cm pa je le okrasen. Blago in podloga iz flanele sta ročno sešita skupaj. Na flanelasti podlogi je v pasu našit 70 cm dolg trak za notranje zapenjanje.

Notranje se zapenja s trakom z zapencem, zunanje z 11 zapenci.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

49


30. Kočemajka / Planina pod Golico

31. Kočemajka / Luže

volna (bukle), bombaž (flanela), kovina / začetek 20. stoletja / inv. št. E 2288

bombaž (žamet, flanela), kovina / konec 19. stoletja / inv. št. E 3579

S sivo flanelo podloženo vrhnje oblačilo iz črnega bukleja je strojno sešito. Krojeno je oprijeto z gubami zadaj v pasu in nabranimi rokavi v ramenih. Ima nenavaden stoječ ovratnik z reverjema na prsih, zapenja pa se dvojno z velikimi in lepo oblikovanimi gumbi, ob vratu z zapencema. V pasu je 72 cm dolg keper trak za notranje zapenjanje. Oblačilo je na mestu strganine restavrirano.

Jopa iz obledelega bombažnega črno-modrega karirastega blaga je krojena kot kočemajke. Ima dvojen ovratnik; stoječ ovratnik se nadaljuje v nekakšen plastron nepravilne oblike, ki se po sredi zapenja z zapenci, deloma ga pokriva ovratnik s širokima reverjema na prsih. Jopa ima štiri velike črne kovinske gumbe na desni polovici le za okras, zapenja se s štirimi zapenci. Rokavi so precej nabrani v ramenih, v zapestju imajo 2-cm razporek. V pasu so všiti kovinski vložki za oblikovanje postave, ima tudi 64 cm dolg trak za notranje zapenjanje. Jopa je mestoma strgana in obrabljena.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............38 cm, celotna dolžina.....................................54 cm Prednja širina od rame do sredine...........15 cm Hrbtna širina...........................................29 cm Prsni obseg..............................................82 cm in za preklop........................................12 cm Pasni obseg..............................................74 cm in za preklop........................................9 cm Obseg spodnjega robu.............................135 cm in za preklop........................................13 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......16 cm, celotna dolžina........................................31 cm Višina zapenjanja....................................32 cm Hrbtna dolžina do pasu...........................36 cm, celotna dolžina.....................................53 cm Zunanja dolžina rokava...........................64 cm Notranja dolžina rokava..........................46 cm Širina zapestja.........................................29 cm Zgornja širina rokava...............................36 cm Obseg rokavne okrogline.........................51 cm Višina ovratnika......................................4,5 cm Dolžina ovratnika....................................40 cm Širina rame..............................................11 cm

MERE:

Kovinski polkrožen gumb z vzorcem tulipanov.

Prednja dolžina od rame do pasu..................35 cm, celotna dolžina..........................................47 cm Prednja širina od rame do sredine................15 cm Hrbtna širina................................................33 cm Prsni obseg...................................................91 cm in za preklop.............................................7 cm Pasni obseg...................................................75 cm in za preklop.............................................7 cm Obseg spodnjega robu..................................163 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu...........13 cm, celotna dolžina..........................................25 cm Višina zapenjanja (ovratnik in plastron)......20 cm, (4 zapenci).................................................11 cm Hrbtna dolžina do pasu................................33 cm, celotna dolžina.............................................47 cm Zunanja dolžina rokava................................59 cm Notranja dolžina rokava...............................45 cm Širina zapestja..............................................24 cm Zgornja širina rokava....................................42 cm Obseg rokavne okrogline..............................50 cm Višina ovratnika...........................................5 cm Dolžina ovratnika.........................................36 cm Širina rame...................................................9 cm

Okrasen trak na rokavu

S flanelo podložena kočemajka ima spredaj ob vratu vložek temnomodrega žameta z belim drobnim vzorčkom.

50

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

51


32. Kočemajka / Luže

33. Kočemajka / Studor

bombaž (damast, žamet, flanela, poplin), kovina / konec 19. stoletja / inv. št. E 3580

volna, bombaž (flanela), plastika, kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 4855

Ženska jopa iz debelega damasta z vzorcem v motivu češnje je strojno šivana skupaj s podlogo. Za oblikovanje postave je od pasu navzgor všitih pet kovinskih vložkov. Pod pasom se zelo razširi. Spredaj jo zaznamujeta navidezni ovratnik od ramen do pasu, obšit s strojno pletenim okrasnim trakom, in plastron iz temnejšega vinsko rdečega žameta z drobnim srebrnim vzorčkom. Tak trak krasi tudi spodnji del rokavov z 2 cm dolgim razporkom. Rokava sta v ramah bogato nabrana. Jopa ima pokončen ovratnik. Znotraj v pasu se zapenja z zapencem na strojno tkanem, 68 cm dolgem traku. Jopa je bila del nedeljske praznične obleke kmečke žene, rojene leta 1890.

Rjava jopa je krojena stisnjeno v pasu in razširjeno čez boke. Blago in podloga sta skupaj strojno sešita. Priležni ovratnik je okrašen s trakom iz 4 cm široke bele industrijske čipke iz zelo tankega sukanca. Podobna čipka je tudi od znotraj všita na spodnji rob rokavov. Zapenja se z vrsto plastičnih okroglih gumbov, ob njih je še ena vrsta enakih, le malce nižje postavljenih gumbov. Enako v dve vrsti razmeščeni gumbi krasijo razporek na hrbtu. Na celotni kočemajki je kar 46 gumbov. V pasu je na podlogo prišit temnorjav keper trak za zapenjanje z zapenci. Jopa je dobro ohranjena. MERE:

MERE:

Prednja dolžina od rame do pasu............. 39 cm, celotna dolžina..................................... 57 cm Prednja širina od rame do sredine........... 18 cm Hrbtna širina........................................... 39 cm Prsni obseg.............................................. 44 cm Pasni obseg.............................................. 69 cm Obseg spodnjega robu............................. 127 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu...... 19 cm, celotna dolžina..................................... 36 cm Višina zapenjanja.................................... 49 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu.............. 41 cm, celotna dolžina..................................... 58 cm Zunanja dolžina rokava........................... 58 cm Notranja dolžina rokava.......................... 48 cm Širina zapestja......................................... 18 cm Zgornja širina rokava............................... 40 cm Obseg rokavne okrogline......................... 42 cm Višina ovratnika brez čipke..................... 3 cm Dolžina ovratnika.................................... 37 cm Širina rame.............................................. 12,5 cm

Prednja dolžina od rame do pasu.............33 cm, celotna dolžina.....................................44 cm Prednja širina od rame do sredine...........15 cm Hrbtna širina...........................................34 cm Prsni obseg..............................................91 cm in za preklop........................................2,5 cm Pasni obseg..............................................66 cm in za preklop........................................2,5 cm Obseg spodnjega robu.............................166 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......15 cm, celotna dolžina.....................................27 cm Višina zapenjanja....................................32 cm Hrbtna dolžina do pasu...........................35 cm, celotna dolžina.....................................48 cm Zunanja dolžina rokava...........................58 cm Notranja dolžina rokava..........................44 cm Širina zapestja.........................................25 cm, razporek...............................................2 cm Zgornja širina rokava...............................48 cm Obseg rokavne okrogline.........................46 cm Višina ovratnika......................................5 cm Dolžina ovratnika....................................38 cm Širina rame..............................................10 cm

Podloga z izjemno lepim okrasnim trakom v pasu, spodaj obrobljena s trakom povsem drugega blaga.

52

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

53


34. Kočemajka / Kranj

35. Kočemajka / Studor

svila, bombaž (inlet), kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 4902

volna (brokat), bombaž (žamet, flanela), kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 4984

Kočemajka iz vijoličaste, barvno spreminjajoče se svile sega preko pasu, v pasu je stisnjena. Na ramenih ima prek rokava dodane volance, velike 14 x 54 cm. Spredaj se po vsej dolžini zapenja z 11 lepo oblikovanimi kovinskimi gumbi, ob sedmih spodnjih je všita kovinska vzmet. Podložena je z belim tankim platnom. Priležnosti in oblikovanju postave so namenjene kovinske vzmeti, všite na dveh mestih spredaj in treh zadaj v notranjem stezniku – »šnirnmodercu«, ki se zavezuje s trakovi. Danes je vanj vdeta vrvica, izvorno pa je bil tanek trak. Svila je na več mestih strgana in pošita s črnim sukancem.

Črna jopa je kot kočemajka krojena stisnjeno v pasu, od pasu navzdol zvonasto razširjena. V pasu je na podlogo prišit trak s štirimi zlatimi nitkami in z železnim zapencem. Nad pasom na hrbtni strani je v trakove skritih pet kovinskih vzmeti, sprednji dve manjkata. Na prsih je v obliki zvezde vstavljen kos žameta z drobnim črtasto-pikčastim vzorcem. Rob blaga je na stiku z žametom okrašen z industrijskim črnim trakom s številnimi zankami. Zapenja se z devetimi zapenci (zdaj polomljenimi) od pasu navzgor in še dvema na priležnem, z drugim blagom podloženim visokem ovratniku. Pod njim je zanka za obešanje. Široka rokava brez zapestnikov sta nabrana v ramenih.

MERE:

MERE:

Prednja dolžina od rame do pasu.............38 cm, celotna dolžina.....................................60 cm Prednja širina od rame do sredine...........19 cm Hrbtna širina...........................................35 cm Prsni obseg..............................................110 cm, za preklop............................................3 cm Pasni obseg..............................................89 cm, za preklop............................................3 cm Obseg spodnjega robu.............................189 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......17 cm, celotna dolžina.....................................37 cm Višina zapenjanja....................................50 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu..............42 cm, celotna dolžina.....................................65 cm Zunanja dolžina rokava...........................62 cm Notranja dolžina rokava..........................45 cm Širina zapestja.........................................26 cm Zgornji obseg rokava...............................42 cm Obseg rokavne okrogline.........................52 cm Višina ovratnika......................................2,5 cm Dolžina ovratnika....................................38 cm Širina rame..............................................14 cm Notranji steznik s kovinskimi vzmetmi, višina 15 cm, širina leve polovice spodaj 16 cm, zgoraj 23 cm, desne polovice spodaj 13 cm, zgoraj 21 cm.

54

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

Prednja dolžina od rame do pasu........... 36 cm, celotna dolžina................................... 48 cm Prednja širina od rame do sredine......... 16 cm Hrbtna širina......................................... 35 cm Prsni obseg............................................ 96 cm Pasni obseg traku za zapenjanje............ 60 cm Pasni obseg............................................ 72 cm Obseg spodnjega robu........................... 144 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.... 16 cm, celotna dolžina................................... 29 cm Višina zapenjanja.................................. 40 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu............ 37 cm, celotna dolžina................................... 50 cm Zunanja dolžina rokava......................... 56 cm Notranja dolžina rokava........................ 43 cm Širina zapestja....................................... 24 cm Zgornja širina rokava............................. 44 cm Obseg rokavne okrogline....................... 51 cm Višina ovratnika.................................... 4,5 cm Dolžina ovratnika.................................. 39 cm Širina rame............................................ 10,5 cm

Kočemajka je pod pasom zvončasto razširjena.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

55


36. Kočemajka / Studor bombaž (deftin, flanela), medenina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 4986 Črna jopa je kot kočemajka krojena stisnjeno v pasu in od pasu navzdol zvončasto razširjena. Flanelasta podloga je strojno sešita skupaj z blagom. V pasu je na podlogo prišit belo-rjav trak z vtkanimi zlatimi nitkami in železnim zapencem. Kočemajka se zapenja s sedmimi zapenci, našitimi na notranjem robu dodanega, 5,5 cm širokega traku istega blaga od pasu navzgor in še z dvema na priležnem visokem ovratniku. Dodatna dva zapenca na sredi in spodaj na zunanjem robu se zatakneta v zanki na blagu, našiti s sivim sukancem. Enako se v zanki iz sukanca zapenjata zapenca na ovratniku. Široka rokava sta brez zapestnikov in nabrana v ramenih.

Bluze Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so ženske začele nositi tudi bluze, lažje in po navadi v krilo zatlačeno oblačilo. S podlogo vred je krojen in sešit hrbtni del, na prsih pa imajo ločeno podlogo, ki se samostojno zapenja in včasih tudi s pomočjo kovinskih vzmeti oblikuje stas. Bluze se lahko precej zapleteno zapenjajo od pasu do vratu in nato do tilnika s pritiskači, skritimi v stranski gubi. Po modi iz obdobja po letu 1900 so spredaj ohlapno krojene. Med sedmimi bluzami iz zbirke jih predstavljamo pet.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............34 cm, celotna dolžina.....................................45 cm Prednja širina od rame do sredine...........17 cm Hrbtna širina...........................................36 cm Prsni obseg..............................................97 cm in za preklop........................................2 cm Pasni obseg traku za zapenjanje..............68cm Pasni obseg..............................................75 cm in za preklop........................................2 cm Obseg spodnjega robu.............................143 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......14 cm, celotna dolžina.....................................26 cm Višina zapenjanja brez ovratnika............29 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu..............36 cm, celotna dolžina.....................................48 cm Zunanja dolžina rokava...........................56 cm Notranja dolžina rokava..........................40 cm Širina zapestja.........................................25 cm Zgornja širina rokava...............................20 cm Obseg rokavne okrogline.........................47 cm Višina ovratnika......................................2,5 cm Dolžina ovratnika....................................39 cm Širina rame..............................................12 cm

Zapenec se zatakne v s sukancem našito zanko.

Svilena bluza E 4900 iz Kranja, po kroju podobna bluzi E 2289 s Planine pod Golico.

56

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Kočemajke

Bluza E 4901, Kranj, tančica s svileno podlogo kožne barve, je konfekcijski izdelek z napisom: Elise Hitzel-Huber. Robes & Konfekcions. LAIBACH. Prišita je tudi etiketa salona Mds. Hitzel-Huber.

Rateški dekleti, oblečeni po sodobni oblačilni modi. Levo v kočemajki bajtarska in desno v bluzi z uro na verižici gruntarska hči, pred prvo svetovno vojno.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Bluze

57


37. Bluza / Srakovlje

38. Bluza / Planina pod Golico

svila (brokat), bombaž (poplin), steklo, kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 1094

svila (brokat), bombaž (klot), kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 2289

Prednji del strojno sešite bluze je precej nabran: na sredi so štiri navpično zašite gube, široke 1 cm. Glavna krasilna prvina je trikotni vstavek na prsih, nabran v sedem vodoravnih gub širine od 1,8 do 2 cm, obrobljen s 3,5 cm širokim trakom, s perlicami in z bleščicami. Dva takšna trakova sta našita navpično, da s trikotnim vstavkom ustvarjata črko M, ki sega samo do pasu, spodnji del bluze pa je bil pokrit s krilom. Ob navpičnih trakovih sta na obeh straneh dve od pasu do ramen zašiti gubi, na levi je v eni skritih sedem pritiskačev. V pasu so gube prečno zašite z dvojnim šivom. Hrbet je krojen tako, da šiva potekata od pasu klinasto proti ramenom. Pod ovratnikom je enak trikoten vstavek kot spredaj. Ovratnik je stoječ, okrašen s strojno, 3 cm široko čipko, s štirimi zapenci se zapenja zadaj. V pasu je na zunanji strani prišit ženski del zapenca, da se je krilo, kjer je bil moški del zapenca zadaj na pasu prišit, zataknilo za zapenec na bluzi. Na rokavih so dodani z enakim okrasnim trakom okrašeni zapestniki. Na hrbtni strani so na podlogo našite tri kovinske, 18 cm dolge in 7 mm široke vzmeti, oblečene v posebne srajčke iz trakov, dve še na stranske šive, po ena spredaj pod prsmi in po ena v robu prednika podloge. Na podlogo je v pasu prišit 65 cm dolg trak z zlato nitko, ki se zapenja z zapencema. Pod pazduho so prišite »potnice« z napisom Le progrès. Bluza je sestavni del praznične obleke vaščanke iz okolice Kranja, sodi k na pas krojenem krilu E 1094.

Bluza je strojno sešita iz bombažnega blaga, tkanega v saten vezavi, v kroju po letu 1900 z ohlapnim prsnim delom. Srajčni ovratnik obdaja kos 18,5 cm široke in 15,5 visoke svile, zložen v pet vodoravno prešitih gubic in s treh strani zarobljen. Pod njim je osrednji del bluze, ki je levo in desno nabran v štiri pokončno zašite gube. Pravokotnik je z našitimi črnimi industrijskimi čipkami obdan tako, da segajo v naborke. Levo in desno so na prsih in pod njimi trije navpično postavljeni, v enako blago oblečeni gumbi. V pasu so gube stisnjene in prešite. V zapestju so na zunanji rob rokavov našite čipke. Spodnji rob bluze ni zarobljen, vidi se belo obarvan krajec blaga, ki se sicer skrije v krilo. Ob levi prednji strani se od pasu visoko pod ovratnik zapenja z desetimi pritiskači, skritimi v gubi in pod ovratnik. Na podlogo je v pasu prišit 61 cm dolg trak, ki se zapenja posebej. Na hrbtu je v pasu kovinska zanka za pripenjanje krila z zapencem.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............36 cm, celotna dolžina.....................................55 cm Prednja širina..........................................34 cm Hrbtna širina...........................................36 cm Prsni obseg..............................................98 cm in za preklop.........................................3 cm Prsni obseg podloge.................................98 cm Pasni obseg..............................................87 cm Pasni obseg podloge................................69 cm Obseg spodnjega robu.............................115 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......16 cm, celotna dolžina.....................................25 cm Višina zapenjanja....................................35 cm in vodoravno........................................7 cm Hrbtna dolžina do pasu...........................38 cm, celotna dolžina.....................................50 cm Zunanja dolžina rokava...........................65 cm Notranja dolžina rokava..........................45 cm Širina zapestja.........................................24 cm Zgornja širina rokava...............................42 cm Obseg rokavne okrogline.........................46 cm Višina ovratnika......................................6 cm Dolžina ovratnika....................................36 cm Dolžina rame...........................................11 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Bluze

Prednja dolžina od rame do pasu........... 46 cm, celotna dolžina................................... 56 cm Prednja širina........................................ 23 cm in 8 cm, za preklop.......................................... 3 cm Hrbtna širina......................................... 37 cm Prsni obseg............................................ 93 cm in za preklop...................................... 2 cm Prsni obseg podloge............................... 92 cm in za preklop...................................... 2 cm Pasni obseg............................................ 70 cm in za preklop...................................... 2 cm Pasni obseg podloge.............................. 64 cm in za preklop...................................... 2 cm Obseg spodnjega robu........................... 97 cm Obseg spodnjega robu podloge.............. 96 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.... 18 cm, celotna dolžina................................... 29 cm Višina zapenjanja.................................. 47 cm Hrbtna dolžina do pasu......................... 35 cm, celotna dolžina................................... 46 cm Zunanja dolžina rokava......................... 60 cm Notranja dolžina rokava........................ 47 cm Širina zapestja....................................... 20 cm, razporek............................................. 6 cm Zgornja širina rokava............................. 52 cm Obseg rokavne okrogline....................... 45 cm Višina ovratnika.................................... 8,5 cm Dolžina ovratnika.................................. 42 cm Širina rame............................................ 12 cm

Zapenec za pripenjanje krila

Podloga se spredaj na sredini samostojno zapenja z desetimi zapenci, ob vratu je obrobljena s črnim trakom.

58

MERE:

Podloga iz lahkega klota kot žepovina je spredaj šivana posebej; po sredini se samostojno zapenja z osmimi zapenci.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Bluze

59


39. Bluza / Luže

40. Bluza / Luže

volna, bombaž (moleskin, saten), viskoza, kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 3581

viskoza (rips), bombaž (žepovina), svila, kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 3583

Bluza iz finega vzorčno tkanega blaga, podložena s črnim moleskinom, je strojno sešita. Izrez na V je zapolnjen s 14,5 cm visoko in 11,5 cm široko viskozno čipko, podloženo s svetlim satenom, ki se nadaljuje v visok ovratnik. Ob čipki sta levo in desno 5,5 cm široka trakova, oblikovana z gubanjem, prešita na obeh straneh in od ramen do pasu okrašena s 4 cm širokim trakom; bluza se je nosila v krilo, krojeno na pas. Pod levi trak je zgoraj od pasu do ramen skrito sedem zapencev, sledita še dva, s katerima se na tilniku zapenja visoki ovratnik, deloma oblikovan kot pašček. Spredaj, le od ramen do prsi, je na vsaki strani še manjša, 1,5 cm široka guba. Enak trak objema čipko v izrezu. Ožji, 3 cm širok trak z drugim vzorcem krasi pleča in zapestnike s 7,5 cm visokim razporkom, zapetim s pritiskačem. Tudi na hrbtu sta po dve navpično zašiti gubi, od ramen do spodnjega roba postavljeni v obliki črke V. Podloga se spredaj na sredi zapenja z osmimi zapenci. Bluza je bila sestavni del praznične obleke kmečke žene, rojene leta 1890.

Bluza je ročno sešita iz črnega ripsa z rjavimi črtami. Pod pokončnim ovratnikom, ki se na tilniku zapenja z dvema zapencema, je okrašena z vložkom rjave viskozne čipke, obdanim s črnim, 3,5 cm širokim svilenim trakom. Na vsako stran vložka je položena globoka guba, v levi se bluza zapenja s šestimi pritiskači. Hrbet je od pasu do ramen poudarjen z zašitima gubama v obliki črke V, v spodnji rob je na sredi vstavljen košček 8 cm širokega in 9 cm visokega blaga. Na ramah nabrani rokavi imajo široke zapestnike, okrašene s črnim okrasnim trakom. Na hrbtu in pod vložkom je siva, spredaj pa črna podloga, ki se po sredini zapenja s sedmimi zapenci. Bluza se je nosila zataknjena v krilo, krojeno na pas. Na vsaki rami je na podlogo prišit rdeč, 10 cm dolg industrijsko pleten trak za obešanje.

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............34 cm, celotna dolžina.....................................44 cm Prednja širina..........................................34 cm, 23 cm in 11 cm Prednja širina podloge.............................16 cm Hrbtna širina...........................................34 cm Prsni obseg..............................................99 cm in za preklop........................................2 cm Prsni obseg podloge.................................92 cm in za preklop........................................2 cm Pasni obseg..............................................80 cm in za preklop .......................................2 cm Pasni obseg podloge................................67 cm (enako kot pasni trak) Obseg spodnjega robu.............................114 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......15 cm, celotna dolžina.....................................26 cm Višina zapenjanja....................................44 cm, na podlogi............................................33 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu..............35 cm, celotna dolžina.....................................48 cm Zunanja dolžina rokava...........................54 cm Notranja dolžina rokava..........................39 cm Širina zapestja.........................................24 cm, za preklop............................................1 cm, višina razporka.....................................7,5 cm Zgornja širina rokava...............................43 cm Obseg rokavne okrogline.........................47 cm Višina ovratnika......................................5 cm Dolžina ovratnika....................................34 cm Širina rame..............................................10 cm

Na podlogo je v pasu prišit trak istega blaga z zapencem, v katerega je zavezana navadna vrvica. Z istim blagom je podložena tudi spredaj, kjer se zapenja s pritiskači.

60

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Bluze

MERE: Prednja dolžina od rame do pasu........... 32 cm, celotna dolžina................................... 47 cm Prednja širina........................................ 30 cm in 7 cm in za preklop...................................... 3 cm Prednja širina podloge........................... 16 cm Hrbtna širina......................................... 36 cm Prsni obseg............................................ 68 cm in za preklop...................................... 3 cm Prsni obseg podloge............................... 94 cm Pasni obseg............................................ 92 cm Pasni obseg podloge.............................. 72 cm Obseg spodnjega robu........................... 118 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu.... 15 cm, celotna dolžina................................... 25 cm Višina zapenjanja.................................. 29 cm Hrbtna dolžina od rame do pasu............ 38 cm, celotna dolžina................................... 50 cm Zunanja dolžina rokava......................... 56 cm Notranja dolžina rokava........................ 41 cm Širina zapestja....................................... 25 cm Zgornja širina rokava............................. 42 cm Obseg rokavne okrogline....................... 46 cm Višina ovratnika.................................... 5 cm Dolžina ovratnika.................................. 41 cm Širina rame............................................ 11 cm Čipkast vložek višina............................. 17 cm, širina.................................................. 11 cm

Na hrbtu so na podlogo v belem bombažnem ovoju prišite tri kovinske vzmeti.

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Bluze

61


41. Bluza / Luže volna, bombaž (klot), kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 3585 Črtasta volnena bluza ima na ramenih nabrane gubice, namesto ovratnika je vratni izrez obrobljen s počez odrezanim ozkim trakom iz enakega blaga. Po sredini spredaj se zapenja s petimi pritiskači, na zunanji strani pa je za okras prišitih šest v blago oblečenih kovinskih gumbov. Rokavi so v ramah nabrani, zapestniki so zavihani, krasi jih našit svilen trak. Bluza je v celoti podložena. Podloga se na prsih zapenja s sedmimi zapenci. V pasu je prišit 65 cm dolg trak, ki se zapenja z zapencem. Na hrbtnem delu je v šive podloge vstavljenih šest kovinskih vzmeti. Bluza se je nosila zataknjena v krilo. K bluzi spada iz enakega blaga izdelan širok pas, ki se zapenja z dvema zapencema. Na hrbtnem delu pod ovratnikom je znotraj prišita zanka iz traku za obešanje. Bluzo je nosila kmečka žena. MERE: Prednja dolžina od rame do pasu.............33 cm, celotna dolžina.....................................42 cm Prednja širina od rame do sredine...........16 cm in za preklop........................................2 cm Prednja širina podloge.............................15 cm Hrbtna širina...........................................33 cm Prsni obseg..............................................107 cm Prsni obseg podloge.................................88 cm Pasni obseg..............................................96 cm Pasni obseg podloge................................66 cm Obseg spodnjega robu.............................110 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu......15 cm, celotna dolžina.....................................24 cm Višina zapenjanja....................................27 cm Hrbtna dolžina do pasu...........................34 cm, celotna dolžina.....................................45 cm Zunanja dolžina rokava...........................59 cm Notranja dolžina rokava..........................45 cm Širina zapestja.........................................23 cm Višina zapestnika....................................6 cm Zgornja širina rokava...............................42 cm Obseg rokavne okrogline.........................45 cm Višina obrobe na vratu............................1 cm Dolžina vratnega izreza...........................34 cm Širina rame..............................................10 cm Dolžina pasu............................................70 cm Širina pasu na sredi.................................6 cm, na koncih.............................................5,5 cm

Perilo V 19. stoletju je splošno uveljavljeno spodnje perilo obsegalo rokavce, spodnja krila in nogavice. Novostim naklonjene mestne ženske so že pred prvo svetovno vojno nosile spodnje hlače, na podeželju pa jih večina še ni sprejela.

Rokavci Danes bi rokavce označili kot kratko bluzo z zelo širokimi rokavi. Ženske so ga kot vrhnje oblačilo nosile pod krilom z životkom in hkrati kot spodnje perilo, v katerem so spale. V zbirki je 18 rokavcev, trije so iz domačega lanenega platna, drugi iz kupljenega bombažnega blaga. Če imajo gumbe, so ti praviloma iz porcelana, veliki približno en cm.

42. Kaset / Labore pri Kranju bombaž, porcelan / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 460 Rokavci so ročno sešiti iz štirih večjih kosov tankega blaga (dva sta polovica prednjega z zadnjim stanom, druga dva sta rokava) in imajo pod pazduhama 9-cm kvadratna vstavka. Spredaj se zapenjajo s tremi porcelanastimi gumbi. Zadaj sta polovici sešiti, na vsaki strani šiva je od ovratnika navzdol guba. Pokončen ovratnik je zgoraj in spodaj okrašen s šivi (verjetno z vstavljeno vrvico), na sredi pa ima izvezeno okrasno valovnico. Okrasno prešiti rami sta podloženi s kvadratom iz enakega blaga (s stranico 19 cm in z zgoraj porezanimi vogali). Rokavi so v ramenih drobno nabrani, gube so prešite v t. i. satovje. Tudi v zapestju so drobno ročno nabrani, gubice so prešite. Zapestniki se zavihajo. Prva lastnica naj bi bila po družinskem izročilu leta 1858 umrla Katarina Mah. MERE: Prednja dolžina................................40 cm Prednja širina od rame do rame.......51 cm Prsna širina prednika.......................27 cm Obseg spodnjega robu.....................125 cm Stranska dolžina od vstavka............21 cm Višina zapenjanja............................16 cm Hrbtna dolžina.................................40 cm Hrbtna širina...................................51 cm Dolžina ovratnika............................33 cm Širina rokava....................................70 cm Dolžina rokava.................................44 cm Širina zapestnika.............................8,5 cm Obseg zapestnika.............................17 cm Rokav je okrašen s prešitimi gubicami v obliki satovja. Okras na rami je narejen iz v tri šive vstavljenih vrvic.

Zgoraj in spodaj prešiti ovratnik je pokončen, v šiv je vstavljena vrvica, po sredi teče dekorativna štepa v obliki valovice. Ob vratnem izrezu je na vsaki strani po šest drobnih zašitih gubic.

Na zavihku zapestnikov, ki se zapenjajo s tremi gumbi, je prešit okras: dva pasova s po tremi šivi, v katere je vstavljena vrvica, na sredi je srčast motiv.

62

OBLAČENJE ŽENSK | Vrhnje obleke | Bluze

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Rokavci

63


43. Ošpekl / Rateče

45. Jošpekl / Bohinj

bombaž (kotenina) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 799 d

bombaž (kotenina), porcelan / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1532

Rokavci so krojeni iz prednjega in zadnjega stanu z ramenskima vstavkoma velikosti 19 x 14 cm, pod pazduho je kvadraten vstavek s stranico 10 cm. Zadnji stan je na vratu drobno naguban z vodoravnim notranjim šivom, ramenska vstavka in prednja dela, ki nista sešita skupaj, pa se zadrgneta s trakom, potegnjenim skozi rob. Trakova se spredaj zavezujeta, ob čemer se tudi ob vratu prišite čipke bogato nagubajo. V ramah so rokavci podloženi s pravokotnim kosom domačega platna. Spredaj, na rami in v zapestjih, so rokavci okrasno prešiti. Pod vratom se zapenjajo z enakima gumboma kot na z luknjičastim vzorčkom vezenih zapestnikih. Vezenina je ročno izvezena, ročno nabrani so tudi rokavi na ramah in v zapestju. Rokavci so strojno sešiti, čipka pa je nanje ročno prišita.

Rokavci, sestavljeni iz prednjega in zadnjega stanu z ramenskima vstavkoma velikosti 21 x 16 cm, so ročno zelo lično sešiti. Pod pazduho imajo kvadraten vstavek s stranico 14 cm. Rokavi so drobno nabrani v ramenih in zapestjih, malo večje gubice so ob ovratniku, kjer so na hrbtni strani pokrite s trakom blaga. Na obeh prednikih so na ovratnik prišite strojno izdelane 4 cm široke čipke.

MERE: Prednja dolžina............................... 46 cm Prednja širina od rame do rame...... 46 cm Prsna širina prednika...................... 35 cm Obseg spodnjega robu.................... 131 cm Stranska dolžina od vstavka........... 13,5 cm Višina zapenjanja (od vratu do gumba)....................... 10 cm Hrbtna dolžina................................ 46 cm Hrbtna širina.................................. 60 cm Dolžina ovratnika (spuščena zadrga)........................... 113 cm Širina rokava................................... 82 cm Dolžina rokava................................ 52 cm Širina zapestnika............................ 9,5 cm Obseg zapestnika............................ 22 cm

MERE: Prednja dolžina........................................38 cm Prednja širina od rame do rame...............48 cm Prsna širina prednika...............................27 cm in 25 cm Obseg spodnjega robu.............................102 cm Stranska dolžina......................................8,5 cm Hrbtna dolžina ........................................41 cm Hrbtna širina...........................................44 cm Dolžina ovratnika....................................44cm Širina rokava............................................80 cm Dolžina rokava.........................................50 cm Širina zapestnika.....................................9 cm Obseg zapestnika.....................................17 cm

Rokavci se zapenjajo s tremi gumbi, vrhnji je enak kot na rokavih, kjer je gumbnica postavljena vodoravno, drugi dve pa navpično. Ob gumbnicah sta 2 cm široko in 11 cm visoko izvezeno satje in s križnim vbodom zašita gubica.

Okrasni šivi na predniku in ramenih so enaki.

Strojno izdelane čipke ob ovratniku, ki se zavezuje z vrvico – na zadrgo.

Zapestniki imajo zavihek, okrašen s strojno, 4 cm široko čipko, zapenjajo se na dva gumba, okrašena z rdeče-belim ornamentom zvezdic, med njima je po vsej dolžini zapestnika v križnem vbodu izvezena bela linija.

44. Jošpekl / Stara Fužina lan (pražnje platno), porcelan / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1084 Prednji in zadnji stan rokavcev sta v celoti ročno sešita z domačim lanenim sukancem. Vstavka pod pazduho sta velika 6 x 10 cm, ramenska vstavka pa 12 x 16 cm. V višini vstavkov je spodaj dodan 10 cm širok pas blaga. Rokavci so na prsih okrašeni z robčki in s cikcak trakom (krpincami). Imajo ovratni obrobek, z notranje strani zašit čez gube. Zapenjajo se s tremi porcelanastimi gumbi z rdečim robom, enak gumb je tudi na ozkih zapestnikih. MERE: Prednja dolžina................................ 35 cm Prednja širina od rame do rame....... 38 cm Prsna širina prednika....................... 25 cm Obseg spodnjega robu..................... 76 cm Prsna širina prednika....................... 23 cm Višina zapenjanja............................ 9 cm Hrbtna dolžina................................. 37 cm Hrbtna širina................................... 48 cm Dolžina ovratnika............................ 40 cm Širina rokava.................................... 64 cm Dolžina rokava................................. 52 cm Širina zapestnika............................. 1 cm Obseg zapestnika............................. 16 cm

64

46. Vrhnja srajca / Zasip bombaž (batist), školjčevina / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 2775 Rokavci iz tankega, skoraj prosojnega bombažnega blaga z zelo širokimi rokavi so ročno sešiti iz prednjega in zadnjega stanu z ramenskima vstavkoma velikosti 24 x 15 cm. Pod pazduho imajo 16 x 15 cm velik vstavek. Rokavi so v ramenih in zapestju drobno ročno nabrani. Ovratniku so dodane kvačkane, 6 cm široke čipke. Zapenjajo se s tremi gumbi iz školjčevine, ob njih je na obeh straneh osem 2-mm in ena 8-mm gubica. Nad gumbi je v drobnem križnem vbodu izvezena začetnica M. MERE:

Ovratni obrobek, spredaj okrasno prešite gube in krpince.

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Rokavci

Na zapestnik je dodan vzorčasto tkan bel trak. Gumb je prišit na vrvico. Rob zapestnika je okrašen s posebnimi šivi, ki tvorijo drobne zobce.

Prednja dolžina........................................40 cm Prednja širina od rame do rame...............43 cm Polovica prednje prsne širine..................27 oz. 30 cm Obseg spodnjega robu.............................124 cm Stranska dolžina......................................6,5 cm Višina zapenjanja....................................11 cm Hrbtna dolžina.........................................38 cm Hrbtna širina...........................................52 cm Dolžina ovratnika....................................39 cm Širina rokava............................................96 cm Dolžina rokava.........................................50 cm Dolžina zapestnika..................................7 cm Širina zapestnika.....................................19,5 cm

Zapestniki so ročno izvezeni z luknjicami v geometrijskem vzorcu.

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Rokavci

65


47. Ošpekl / Kranj

49. Rokavci / Povlje-Trstenik

bombaž (batist), porcelan / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 3628

lan (hodno platno) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 8554

Daljši rokavci iz meščanskega okolja so ročno sešiti iz prednjega in zadnjega stanu z ramenskima vstavkoma velikosti 18 x 19 cm. Pod pazduho imajo kvadraten vstavek s stranico 19 cm. Ovratnik je bogato okrašen z 8 cm široko čipko iz tila. Spredaj se zapenjajo na ovratniku in še z enim porcelanastim gumbom na prednikih. Ob gumbnicah so belo izvezeni zobčki in šest okrasnih gumbov. Na ramenskem vstavku so vodoravno prešite gubice. Zavihani zapestniki so obrobljeni z luknjičasto vezenino in se zapenjajo z enim gumbom. V pasu je z drobnimi križci izvezen monogram GH – Gabrijela Holzchaker (1891–1987), ki je bila hči premožnega kranjskega gostilničarja in pivovarnarja, poročena z zobozdravnikom.

Zelo posebni rokavci so ročno sešiti iz nebeljenega, bolj grobega domačega platna. Sprednji in zadnji stan sta iz enega kosa blaga, z ramenskima vstavkoma velikosti 19 x 21 cm iz enakega blaga. Pod pazduho je vstavek 16 x 15 cm. Rame so v višini 10 cm od šiva z drobno nagubanim rokavom podložene s kosom enakega platna. Ovratnik oblikujejo položene gube, znotraj pokrite z ozkim trakom blaga. Zapenja se z dvema gumboma, ob katerih sta na obeh straneh zašiti dve gubici. Zapestnika, na pol prepognjena pravokotna kosa blaga, se zapenjata z medeninastim zapencem in imata ožji zavihek. Rokavci so malo nošeni in dobro ohranjeni.

Dva gumba za zapenjanje, šest za okras in okrog njih belo izvezeni okrasni zobci. Pet vodoravno zašitih gubic na rami. Na rami in pod pazduho je zakrpana.

MERE: Prednja dolžina.................................61 cm Prednja širina od rame do rame........62 cm Prednja prsna širina..........................32 cm Obseg spodnjega robu......................115 cm Stranska dolžina...............................17 cm Višina zapenjanja.............................9 cm Hrbtna dolžina..................................60 cm Hrbtna širina....................................48 cm Dolžina ovratnika.............................45 cm Širina rokava.....................................80 cm Dolžina rokava..................................54 cm Dolžina zapestnika...........................9,5 cm Širina zapestnika..............................18 cm

Z drobnimi križci izvezeni inicialki na prednjem delu (Gabriela Holzchaker).

MERE: Prednja dolžina........................................40 cm Prednja širina od rame do rame...............48 cm Prsna širina prednika...............................24 cm Obseg spodnjega robu.............................96 cm Stranska dolžina od vstavka....................9 cm Višina zapenjanja....................................7 cm Hrbtna dolžina.........................................45 cm Hrbtna širina...........................................44 cm Dolžina ovratnika....................................40 cm Širina rokava............................................60 cm Dolžina rokava.........................................47 cm Širina zapestnika.....................................5 cm Obseg zapestnika.....................................18,5 cm

Gumba, premera 1 cm in debeline 3 mm, sta izdelana iz v kolobar položenih nitk sukanca, ki so z debelejšim lanenim sukancem na debelo obšite s šivom za gumbnice.

48. Jošpekl / Studor

Gubanje rokava v ramenu.

bombaž, porcelan / konec 19. stoletja / inv. št. E 6454 Rokavci iz prednjega in zadnjega stanu z ramenskima vstavkoma velikosti 14 x 19 cm so strojno sešiti, gubanje ni izrazito. Pod pazduho imajo kvadraten vstavek s stranico 11 cm. Prednika imata navpični rob zavihan navznoter, krasijo ga po tri 4 mm globoke navpične gubice, ki so za zadnjim gumbom (9 cm) oz. gumbnico (7 cm) prečno prešite od sredine navzgor. Ovratnik oblikujejo položene gube, znotraj pokrite z ozkim trakom blaga. Rokavi so v ramenih in zapestju drobno nabrani. Povsem enako, v isti velikosti, so iz bolj finega domačega platna izdelani rokavci E 8555, na hrbtu pokrpani z zaplatami blaga. Izhajajo iz iste kmečke hiše na Trsteniku.

MERE: Prednja dolžina..............................34 cm Prednja širina od rame do rame.....38 cm Prsna širina prednika.....................26 cm Obseg spodnjega robu...................107 cm Stranska dolžina od vstavka..........3,5 cm Višina zapenjanja..........................9 cm Hrbtna dolžina...............................37 cm Hrbtna širina.................................50 cm Dolžina ovratnika..........................42 cm Širina rokava..................................78 cm Dolžina rokava...............................50 cm Širina zapestnika...........................9 cm Obseg zapestnika...........................19 cm

66

Na prsih se zapenja s tremi belimi gumbi, prišitimi z rdečo nitjo.

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Rokavci

Zapestniki se zavihajo, rob je luknjičasto izvezen.

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Rokavci

67


Spodnja krila V zbirki je 38 spodnjih kril, 32 med njimi bi bilo lahko izdelanih pred prvo svetovno vojno. Večina je bombažnih, iz kotenine ali batista, opremljene so s strojno izdelanimi pa tudi z ročno kvačkanimi čipkami, s krpincami in z okrasno vrvico. Barvasta krila so izdelana iz bombažne flanele. Dve krili sta tkani z rdečimi progami, ena pa ima našite trakove, ki proge imitirajo. Izstopa dvoje rdečih spodnjih kril iz domačega volnenega blaga, imenovanega »špangalet« (morda pravilno špangiolet), ki so ga izdelovali v suknarnah v Begunjah in okolici. Predstavljeni kosi so izbrani zaradi značilnega kroja in posebnosti v materialu in izdelavi. Najstarejše lahko postavimo v drugo polovico 19. stoletja.

50. Juntra / Rateče bombaž (kotenina, keper) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 799 Spodnje krilo je strojno sešito iz dveh delov. Zgornji ožji del sestavljajo trije pravokotni kosi, široki 68 cm in visoki 34 cm. Nanj je z umetelnim, 1,5 cm visokim gubanjem ročno prišit spodnji del, visok 51 cm, sestavljen iz štirih 68 cm dolgih pravokotnikov. Spodnji rob je v višini 4,5 cm podložen z enakim blagom in okrasno prešit z valovicami. Enako je okrašen dodani pas s keper trakovoma za zavezovanje. Krilo se zavezuje zadaj. Spodnji rob krasijo kvačkane čipke.

52. Juntrfat / Jereka bombaž (cvilh, kotenina) / konec 19. stoletja / inv. št. E 1092 Spodnje krilo je ročno sešito iz dveh delov: zgornjega do višine 30 cm sestavljata dva kosa cvilha in dva kosa bombažne kotenine, krasi ga 2-cm vodoravno zašita guba. Spodnji del, visok 56 cm, je sešit iz dveh kosov cvilha z rdečimi progami. Spodnji del je z umetelnim gubanjem prišit na zgornji del. Spodnji rob je na polovici podšit z enakim blagom, na drugi polovici pa z drugim blagom in zarobljen s keper trakom. Okrašen je z 1,5 cm širokimi kvačkanimi čipkami. Krilo je nabrano v drobne, zadaj večje gube. Zavezuje se spredaj, trakovi niso ohranjeni. Na enem mestu so ga v pasu ročno zožali. MERE: Dolžina krila.............................86 cm Obseg spodnjega roba krila.......187 cm Pasni obseg...............................65 cm Širina pasu................................5 cm Dolžina razporka brez pasu......22 cm

MERE: Dolžina krila.............................85 cm Obseg spodnjega roba krila.......268 cm Pasni obseg...............................73 cm Širina pasu................................7 cm Dolžina razporka brez pasu......23 cm

53. Spodnje krilo / Smokuč 51. Spodnje krilo / Begunje volna (špangalet), bombaž (žamet) / konec 19. stoletja / inv. št. E 965 V gube položeno spodnje krilo, ki se zavezuje zadaj, je strojno sešito iz štirih pol rdečega volnenega blaga. Od sredine spredaj je na levo in desno položeno v gube. Iz enakega blaga je izdelan pas, ki se zavezuje s keper trakovoma. V spodnji rob je vstavljen črn strojno pleten zaščitni trak. Blago je 6 cm od spodnjega roba okrasno prešito z valovicami, 8 cm od spodnjega roba pa se končuje 7-cm zgoraj ravno in spodaj cikcakasto odrezan okras iz žametnega blaga.

bombaž (kotenina) / ok. 1900 / inv. št. E 1535 Spodnje krilo je ročno sešito iz štirih pol blaga, na katere je spodaj prišit 22 cm visok naguban naborek. Spodnji rob je okrašen z 2 cm široko, iz zelo tankega sukanca izdelano kvačkano čipko. Zavezuje se zadaj s keper trakovoma, tu je tudi močno nagubano, spredaj so gube manjše. Nošeno do ok. leta 1940. MERE: Dolžina krila.............................80 cm Obseg spodnjega roba krila.......272 cm Pasni obseg...............................70 cm Širina pasu................................3 cm Dolžina razporka brez pasu......24 cm

MERE: Dolžina krila.............................85 cm Obseg spodnjega roba krila.......160 cm Pasni obseg...............................86 cm Širina pasu................................5 cm Dolžina razporka brez pasu......23 cm

68

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Spodnja krila

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Spodnja krila

69


54. Spodnje krilo / Kranj

56. Spodnje krilo / Kamna Gorica

bombaž (batist) / konec 19. stoletja / inv. št. E 3906

bombaž (flanela) / konec 19. stoletja / inv. št. E 7120

Spodnje krilo iz tankega blaga je v gornjem delu strojno sešito iz petih kosov blaga. Dodan mu je dvojni spodnji del: 17 cm visok naborek z 9 cm širokimi strojno izdelanimi čipkami in pod njim 28 cm visoka podloga, zarobljena nazaj skoraj na polovico, spodnji rob je zaključen z našito bombažno vrvico. Zgornji del je okrašen z vodoravno zašitimi gubami in gubicami, od vrha navzdol si sledijo: 1,5-cm guba, tri gubice po 0,5 cm, 4-cm guba in pod njo skriti dve polcentimetrski, zadnja je 3-cm guba, pod katero se skrivata dve polcentimetrski gubici. Najnižja guba skriva tudi 3,5 cm širok trak blaga, ki povezuje zgornji in spodnji del krila. Šiv med tem trakom blaga in spodnjim delom je pokrit s strojno vezenim 7-mm belim trakom. Zavezuje se s trakovoma iz enakega blaga. V pasu so gube položene in z notranje strani pokrite z 1,2 cm širokim trakom enakega blaga. Nanj je našit košček blaga s strojno izvezenimi začetnicami G. H. Iz zapuščine Gabrijele Holchaker, kranjske meščanke in potomke premožne gostilničarsko-pivovarniške družine.

Spodnje krilo je ročno sešito iz štirih pol debelega blaga: spredaj in zadaj sta kosa široka 97 cm, ob straneh pa 40 cm. Pas je iz tanjšega vzorčastega bombaža. Krilo spredaj ni nabrano, na hrbtu pa močno nagubano, zavezuje se zadaj z dvema črnima keper trakovoma, za katera sta v pasu izdelani dve gumbnici. Spodnji rob je zaščiten s črnim strojno pletenim zaščitnim trakom. 16 cm od spodnjega robu je vodoravno zašita 5 cm globoka guba.

MERE: Dolžina krila.................................................85 cm Obseg spodnjega roba krila (spodnji del)......222 cm, naborek.....................................................288 cm Pasni obseg...................................................74 cm Širina pasu....................................................1,2 cm Dolžina razporka..........................................24 cm

MERE: Dolžina krila.............................79 cm Obseg spodnjega roba krila.......274 cm Pasni obseg...............................76 cm Širina pasu................................3,5 cm Dolžina razporka brez pasu......23 cm

57. Spodnje krilo / Kamna Gorica bombaž (keper) / konec 19. stoletja / inv. št. E 7121 Spodnje krilo je ročno sešito iz štirih pol progastega bombažnega blaga, barvno tkanega v keper vezavi; sprednji kos je širok 72 cm, zadnji 112 cm, stranska vsak po 35 cm. Dodani pas je izdelan iz drugega blaga. Krilo spredaj ni nagubano, zadaj, kjer se zavezuje z dvema trakovoma, pa močno. 17 cm od spodnjega robu je vodoravno zašita 3 cm globoka guba. V spodnji rob je všit rdeč strojno pleten zaščitni trak. MERE:

55. Spodnje krilo / Studor bombaž (flanela, moleskin) / konec 19. stoletja / inv. št. E 4842 Strojno sešito spodnje krilo iz dveh plasti blaga; spodnje je flanela, zgornje moleskin. Krojeno je na pet pol, na nekaterih se kot ostanek zbledelega vzorca vidijo drobni sivi križčki. Razporek s trakovoma istega blaga za zavezovanje je na hrbtni strani, kjer je krilo močno nagubano. Spodaj je krilo zarobljeno in brez okrasa. Na nekaj mestih je zakrpano z zaplato enakega blaga in ponekod zašito s sukancem. MERE: Dolžina krila.............................71 cm, zadaj......................................73 cm Obseg spodnjega roba krila.......261 cm Pasni obseg...............................86 cm Širina pasu................................3,5 cm, na hrbtu................................3 cm Dolžina razporka......................19 cm

70

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Spodnja krila

Dolžina krila.............................80 cm Obseg spodnjega roba krila.......254 cm Pasni obseg...............................76 cm Širina pasu................................4 cm Dolžina razporka......................27 cm

58. Spodnje krilo / Kamna Gorica bombaž (barhent) / konec 19. stoletja / inv. št. E 7122 Spodnje krilo, ki se zavezuje zadaj, je ročno sešito iz petih pol blaga; spredaj dveh 40-cm, ob strani 46- oz. 47-cm, zadaj iz 74 cm širokega kosa. Spodnji rob je podložen z 8 cm širokim kosom rdeče-belo progastega bombaža in okrašen z 2 cm široko kvačkano čipko iz rdeče preje. Spodnje krilo ima dve vodoravno zašiti gubi: prva, široka 2,5 cm, je 19 cm od spodnjega robu, druga, široka 3 cm, pa 14 cm od spodnjega robu. Dodani pas je iz drugačnega rdeče-belo progastega blaga. Robovi na notranji strani krila so zelo lepo obšiti. MERE: Dolžina krila.............................82 cm Obseg spodnjega roba krila.......247 cm Pasni obseg...............................78 cm Širina pasu................................4 cm Dolžina razporka brez pasu......25 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Spodnja krila

71


Spodnje hlače

Nogavice

Zbirka spodnjih hlač je nastajala s pridobitvami oblačil iz meščanskega okolja iz 20. stoletja. Izbrana kosa predstavljata starejši kroj s hlačnicami do kolen, okrašenimi s čipko, in mlajši kroj s čipkasto vezenino ob straneh hlačnic. Oboje so od hrbta do razkoraka visoko spredaj preklane.

Pred sredo 19. stoletja so obstajale le ročno pletene nogavice. Najbolj znane so bile iz Tržiča, kjer so jih pletli v zelo različnih vzorcih in barvali modro, rdeče, zeleno ali puščali v naravni beli barvi. V drugi polovici 19. stoletja je zaradi vedno več strojno pletenih nogavic domača izdelava usihala. V zbirki ni nogavic iz 19. stoletja, hranimo le kose, izdelane za »narodne noše«. Predstavljamo značilne pletene vzorce z začetka 20. stoletja.

59. Ženske spodnjice / Kranj bombaž (poplin) / začetek 20. stoletja / inv. št. E 3651 Spodnjice iz obrtniške meščanske družine imajo krajše hlačnice in razporek od zadaj do razkoraka spredaj. Strojno so sešite z drobnimi, milimetrskimi šivi. Pas je spredaj na sredi sestavljen in podložen z enakim blagom. Zadaj je vanj 12 cm globoko prišit tanek keper trak, ki je omogočal do 20 cm različno tesno zavezovanje. V razkoraku je v vsako hlačnico vstavljen klinast manjši kos enakega blaga. Na zunanjem delu spodnjega robu hlačnic je 6-cm z belo vezenimi zobci okrašen razporek. Na obeh straneh razporka je bela vezenina: cvetlični motiv z uvezenimi luknjicami, nad njim je monogram FP. Sedem cm nad spodnjim robom hlačnic je všit industrijski trak z ažurjem. Spodnjice so zelo dobro ohranjene, kot bi ne bile nošene.

61. Nogavice / Kranj bombaž / začetek 20. stoletja / inv. št. E 156 Bele nogavice so v različnih vzorcih ročno pletene iz bombaža, med koleni in meči v vzorcu »buck«. Stopalo je na licu pleteno z desnimi zankami, peta pa je oblikovana v vzorcu ene vrste desnih in ene vrste levih zank. Nogavice so zelo dobro ohranjene. MERE: Dolžina od pete navzgor.......63 cm Zgornji obseg........................34 cm

MERE: Obseg pasu............................................................... 93 cm Širina pasu................................................................ 3 cm Prednja dolžina......................................................... 60 cm Zadnja dolžina.......................................................... 66 cm Dolžina razporka...................................................... 84 cm Dolžina prednjega šiva do razporka (brez pasu)....... 13 cm Obseg hlačnice v koraku........................................... 88 cm Spodnji obseg hlačnice............................................. 67 cm

60. Ženske spodnjice / Kamna Gorica bombaž (kotenina) / konec 19. stoletja / inv. št. E 7312 Spodnjice so strojno sešite iz dveh kosov debelejšega blaga z všitkoma spredaj po vsej dolžini in s trikotnikom v razkoraku. Dolge hlačnice so na kolenih okrašene z nizom štirih 2-mm globokih robčkov na traku, všitim med hlačnice in strojno vezeno čipko, s katero se hlačnice zaključujejo. Šiv je pokrit z belim, vzorčno tkanim, 7 mm širokim trakom. Pas je polkrožen, spredaj na sredi sestavljen, zadaj sta na vsakem koncu v dolžini 14 cm vstavljena dva 1,5 cm široka keper trakova za zavezovanje, dolga 60 in 72 cm, šivi so pokriti s kosom enakega platna. V muzeju restavrirane spodnjice so bile v razkoraku preparane in mestoma strgane. MERE: Obseg pasu............................................................... 94 cm Širina pasu................................................................ 6 cm Prednja dolžina......................................................... 77 cm Zadnja dolžina.......................................................... 81 cm Dolžina razporka...................................................... 67 cm Dolžina prednjega šiva do razporka (brez pasu)....... 24 cm Obseg hlačnice v koraku........................................... 94 cm Spodnji obseg hlačnice............................................. 49 cm

72

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Spodnje hlače

62. Nogavice / Bohinj bombaž / začetek 20. stoletja / inv. št. E 3386 Tanke bele nogavice so ročno pletene v luknjičastem vzorcu. Stopalo je na licu pleteno s samimi desnimi zankami, prsti in peta so pleteni gosteje kot drugi deli. Na mečih so v višini visokih čevljev večkrat zašite. V tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja so bile del »narodne noše«. MERE: Dolžina od pete navzgor.......45 cm Zgornji obseg........................34 cm

63. Nogavice / Bohinj bombaž / začetek 20. stoletja / inv. št. E 6427 Debelejše nogavice so od gležnja do srede meč ročno pletene v dveh različnih progastih vzorčkih, zadaj ena proga sega do vrha. Zgornji rob je v višini 2 cm pleten v patent vzorcu dve levi, dve desni, preostalo v vzorcu ena vrsta desnih, ena vrsta levih zank. Podplati so obloženi s kosom ročno prišitega bombažnega blaga. MERE: Dolžina od pete navzgor.......53 cm Zgornji obseg........................26 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Perilo | Nogavice

73


Pokrivala

65. Avba / Kropa bombaž (etamin, žamet), kovina, lan (platno), papir, svila / druga četrtina 19. stoletja / inv. št. E 992

Avbe

Oblika avb je utrjena s šivanjem in podlaganjem papirja in kartona. Sestavni deli so čelnik, obrobljen z drobnimi gubanimi čipkami, nanj pritrjeno oglavje in pentlja na zatilju. Med dvanajstimi avbami iz zbirke jih sedem po videzu in izdelavi lahko uvrstimo v čas pred prvo svetovno vojno. Razen male avbe z mehkim oglavjem so vse avbe z vrhom. Te avbe z visokim grebenastim ali krožnikastim oglavjem so se ohranile zaradi oblačenja v »narodno nošo«. Na notranji strani so vse podložene z lanenim platnom. Na nekaterih so opazni sledovi obnavljanja in predelav, tako da je čelnik starejši kot drugi deli.

Avba z zlato vezenim čelnikom, s ploskim krožnikastim oglavjem in pentljo. Čelnik je izvezen s kovinsko nitjo, z drobnimi bleščicami in s kovinskimi kroglicami v polno, ploščato in reliefno zlato vezenino. Čelnik je okrog in okrog okrašen z nizom bunkic, na sredi je okrogel lik – krona, levo in desno so številne vezene vejice in nekaj debelih gosenic s po tremi bunkicami. Obrobljen je z zelo drobno gubano polcentimetrsko čipko. Oglavje iz etamina, podloženo s trdim papirjem, je vzdolžno drobno nagubano in prečno večkrat prešito. Od čelnika proti vrhu so gube samo položene. Na platnu znotraj sta podpis Šolar in številka 14. MERE: Višina oglavja od čelnika do vrha.....8 cm Dolžina oglavja.................................30 cm Širina oglavja....................................26 cm Dolžina čelnika.................................48 cm Širina čelnika....................................11 cm

Gabrijela Holzchaker, roj. Mayr, v »narodni noši«, pokrita z avbo, ok. leta 1920.

64. Avba / Kranj bombaž (etamin, žamet), kovina, lan (platno), papir, svila / druga četrtina 19. stoletja / inv. št. E 153 Avba z zlato vezenim čelnikom, visokim grebenastim oglavjem in s pentljo. Čelnik iz črnega žameta je razen ozkega robu po vsej površini gosto izvezen s kovinsko nitjo, z drobnimi bleščicami in s kovinskimi kroglicami v polno, ploščato in reliefno zlato vezenino. Motiv je simetričen: na sredi je krona s srcem in pod njim vejice, levo in desno so vezene vejice z gosenicami in bunkicami. Čelnik obdaja drobno gubana, 1 cm široka tanka čipka, ob strani ima dve zanki, v kateri se zatakne trak za zavezovanje. Zadnji del avbe je zarobljen z v rob vdeto vrvico za zategovanje. Trak je vdet skozi zanke na čelniku in zadnji del avbe ter zavezan na temenu. Oglavje je vzdolžno nagubano, podloženo z rožnatim krep papirjem in s tršim papirjem. Pentlja je prirezana na tri zobce. MERE: Višina oglavja od čelnika do vrha........ 10 cm Dolžina oglavja.................................... 42 cm Širina oglavja....................................... 27 cm Globina oglavja.................................... 11 cm Dolžina čelnika.................................... 48 cm Širina čelnika....................................... 12 cm

74

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Avbe

66. Avba / Gorje bombaž (etamin, žamet), kovina, lan (platno), papir / 19. stoletje / inv. št. E 1016 Avba s črno vezenim čelnikom in visokim krožnikastim oglavjem. Čelnik iz črnega žameta je izvezen z zelo temnosivo in s srebrno nitjo v ploščato in reliefno vezenino. Motiv je simetričen: osrednji motiv je iz vejic oblikovana krona, levo in desno so planike v šopkih in posamezno, vejice in listi. Čelnik je obrobljen z nizom vezenih drobnih srebrnih ovalov in drobno gubano, 0,5 cm široko strojno čipko. Oglavje je vzdolžno nagubano, prešito s prečnimi šivi, podloženo s tršim papirjem. MERE: Višina oglavja od čelnika do vrha.....11 cm Dolžina oglavja.................................33 cm Širina oglavja....................................32 cm Dolžina čelnika.................................44 cm Širina čelnika....................................11 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Avbe

75


67. Avba / Kranj

69. Mala avba / Kranj

bombaž (etamin, žamet), kovina, lan (platno), papir, svila / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3615

svila (brokat, žamet), bombaž (etamin) / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3617

Avba z zlato vezenim čelnikom, grebenastim oglavjem in s pentljo. Zelo širok čelnik je na žametni podlagi s kovinsko nitjo, z drobnimi bleščicami, s kovinskimi kroglicami in svedrčki izvezen v polno, ploščato in reliefno zlato vezenino. Motiv je glede na prečno os simetričen in zelo napolnjen: na sredi je krona iz vejic, cvetov in bunkic, levo in desno so vezene vejice s številnimi bunkicami v obliki različno velikih cvetov in gosenic. Čelnik je obrobljen z zlato vezenim okvirjem in drobno gubano, polcentimetrsko čipko. Oglavje je vzdolžno nagubano in prečno prešito, podloženo z rožnatim krep papirjem in s tršim papirjem. Zadnji del oglavja je prirejen za zategovanje z vstavljenima vrvicama. Pentlja je prirezana na tri zobce. Avba izhaja iz gostilniško-pivovarniške meščanske družine v Kranju.

Avba z brokatno tkanim čelnikom, nizkim mehkim oglavjem in s pentljo. Čelnik iz vzorčasto tkanega zlatega brokata ima znotraj rombasto zarisanih polj s črnimi cvetki na stičiščih na sredi rdeče cvetove z zelenimi lističi. Čelnik je prav tako kot pri zavijačah obrobljen s črnim žametom in z ozko drobno gubano polcentimetrsko čipko. Opremljen je z zankicami in s trakovi za privezovanje, ki vdeti v dno avbe hkrati zategnejo tudi čelnik. Oglavje iz tanke bombaževine, podloženo z rožnatim blagom, je brez prečnih šivov vzdolžno nagubano. Notranjost avbe je oblečena v mehko bombažno blago, podloženo tudi pod čelnik in čipke. Pentlja je slabo ohranjena. Avba izvira iz gostilniško-pivovarniške meščanske družine v Kranju.

MERE: Višina oglavja od čelnika do vrha.....16 cm Dolžina oglavja.................................41 cm Širina oglavja....................................26 cm Globina oglavja.................................13 cm Dolžina čelnika.................................50 cm Širina čelnika....................................13 cm

MERE: Dolžina oglavja.........35 cm Širina oglavja............33 cm Dolžina čelnika.........42 cm Širina čelnika............9 cm

Zavijače 68. Avba / Kranj bombaž (muslin, žamet), kovina, lan (platno), papir, svila / sreda 19. stoletja / inv. št. E 3616 Avba z zlato vezenim čelnikom, visokim grebenastim oglavjem in s pentljo. Čelnik je na žametni podlagi s kovinsko nitjo, z drobnimi bleščicami, s svedrčki in kovinskimi kroglicami izvezen v polno, ploščato in reliefno zlato vezenino. Motiv je simetričen: na sredi je krona s srcem, ki ga obkrožajo vejice, levo in desno so vezene vejice s po šestimi bunkicami in z dvema tankima gosenicama. Čelnik je debelo obrobljen z zlato nitjo, nepravilno gubana ozka čipka je samo med oglavjem in čelnikom. Oglavje iz drobno nagubanega muslina s pikicami je podloženo z rožnatim krep papirjem in s tršim papirjem. Pentlja, pritrjena na spodnji del oglavja in zanimivo prirezana na tri zobce, je strgana. Avba izhaja iz gostilniško-pivovarniške meščanske družine v Kranju. MERE: Višina oglavja od čelnika do vrha.....13 cm Dolžina oglavja.................................41 cm Širina oglavja....................................22 cm Globina oglavja.................................10 cm Dolžina čelnika.................................45 cm Širina čelnika....................................12 cm

76

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Avbe

Zavijača je vrsta avbe. Sestavlja jo trikotna ruta, ki nastane iz po diagonali prerezanega kvadrata. Vogal pravega kota trikotnika je prepognjen navznoter, na tako nastali rob je prišit čelnik. Najdaljša stranica trikotnika je na sredi nabrana, s koncema, ki ostaneta, se zavijača zaveže na glavi. V zbirki je 16 zavijač, razen ene imajo vse čelnike. Poleg njih hranimo še sedem čelnikov brez zavijač. Med skupaj 22 čelniki močno izstopajo štirje belo vezeni, izdelani v tehniki ploščate vezenine po štetih nitih. V muzej so prišli iz širše okolice Bleda. Preostali čelniki, pridobljeni v Bohinju, so iz vzorčno tkane svile. Štirje med njimi so pretkani z zlatimi in s srebrnimi nitmi.

70. Zavijača z belim čelnikom / Rečica pri Bledu bombaž / 19. stoletje / inv. št. E 621 Čelnik iz belega platna je vezen po štetih nitih in v celoti obdan z borduro, znotraj katere je z drobnimi šivi izvezena mreža rombastih polj. V vsakem polju je drobna zvezdica. Čelnik obdaja mehka, bela, rahlo gubana 2 cm široka čipka. Naborek na daljši stranici zavijače je utrjen z modro-belim trakcem. MERE: Krajša stranica trikotnika.......68 cm, od tega 25 cm zapognjeno Dolžina čelnika.......................41 cm Širina čelnika..........................12 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Zavijače

77


71. Zavijača z belim čelnikom / Gorje pri Bledu bombaž / 19. stoletje / inv. št. E 1015 Čelnik iz belega platna je prekrit z belo drobno vezenino v vzorcu mreže 3 mm velikih diagonalno postavljenih rombastih polj in v celoti obdan z borduro in mehko, belo, rahlo gubano, 2 cm široko čipko. Naborek na daljši stranici zavijače je utrjen z modro-belim trakcem. Bombažno blago, na katero je prišit čelnik, je strgano.

Čelniki Čelniki so spredaj na sredini podloženi z modrim ali rjavim papirjem in s koščkom usnja; papir je pogosto popisan.

MERE: Krajša stranica trikotnika....... 74 cm, od tega 29 cm zapognjeno Dolžina čelnika....................... 40 cm Širina čelnika.......................... 12,5 cm

74. Čelnik / Studor svila (brokat, žamet), kovina, papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 987

72. Zavijača z belim čelnikom / Breznica

Brokatno tkan čelnik z dvema barvastima cvetovoma in s številnimi listi, tkanimi z zlato nitko, obdaja 1 cm širok črn žametni trak.

bombaž / 19. stoletje / inv. št. E 1529 Čelnik iz belega platna na daljših stranicah krasi ozka vezena bordura, znotraj nje pa je z drobnimi šivi izvezena mreža rombastih polj. V vsakem polju je izvezena osemlistna zvezdica. Čelnik obdaja mehka, bela, rahlo gubana, 2 cm široka čipka. Naborek na daljši stranici zavijače je utrjen z modro-belim trakcem.

MERE: Dolžina.................44,5 cm Širina....................13 cm

MERE: Krajša stranica trikotnika....... 69 cm, od tega 26 cm zapognjeno Dolžina čelnika....................... 36 cm Širina čelnika.......................... 10 cm

75. Čelnik / Bohinjska Češnjica bombaž (brokat, žamet), papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 1068 Čelnik s cvetličnim vzorcem, ki je na sredi bolj bele barve, levo in desno nežno bledovijoličast, obdajata cikcakasta vezenina in 1 cm širok črn žametni trak. MERE:

73. Zavijača z brokatnim čelnikom / Studor

Dolžina.................44,5 cm Širina....................13 cm

bombaž, svila (brokat, žamet), papir / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 986 Zavijača je na mestu, kjer naj bi bil prišit čelnik, okrašena z 1 cm širokimi, belimi, strojno izdelanimi čipkami. Naborek na njeni daljši stranici je okrašen z rdečimi križci. Čelnik je iz vzorčasto tkanega brokata v rjavo-belo-modrem cvetličnem vzorcu. Obdajata ga cikcakasta vezenina in 1 cm širok črn žametni trak.

76. Čelnik / Jereka

MERE:

svila (brokat, žamet), papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 1069

Krajša stranica trikotnika....... 62 cm, od tega 26 cm zapognjeno Dolžina čelnika....................... 44,5 cm Širina čelnika.......................... 12,5 cm

Čelnik krasijo šopki zvončnic, med seboj povezanih z drobnimi dolgimi valujočimi girlandami listov. Obdajata ga vezenina v obliki prekinjene črte in 1 cm širok črn žametni trak. MERE: Dolžina.................47 cm Širina....................12,5 cm

78

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Zavijače

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Čelniki

79


77. Čelnik / Studor svila (brokat, žamet), kovina, papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 1086

Peče

Čelnik z vzorcem sedmih rdečih vrtnic z zelenimi listi, izmenično postavljenimi v dve vrsti skupaj z zlatimi listi in bledovijoličasto vezenimi cvetovi, obdaja 1 cm širok črn žametni trak. MERE: Dolžina...........44,5 cm Širina..............13 cm

78. Čelnik / Srednja vas v Bohinju

Kmetica iz Stražišča, prvo desetletje 20. stoletja. Peča, zavezana na petelinčka, se je ob posebnih dogodkih uveljavila tudi kot pokrivalo k siceršnji praznični obleki.

Peča je pokrivalo, praviloma izdelano iz kvadratnega kosa belega lanenega ali bombažnega blaga, ki se sčasoma skrči v blag pravokotnik. V zbirki je 40 vezenih peč iz batista, etamina ali tila. V enem vogalu imajo »rožo«: belo vezenje, v najbogatejših različicah iz okolice Radovljice okrašeno z izrezi, s podloženimi koščki tila ali pa so izvezeni v tehniki »pajkov«. Višina rože je večja kot njena širina. Nekatere, največkrat strojno vezene peče iz tila, so vezene v dveh nasprotnih vogalih. Zelo pogost motiv na Gorenjskem je šopek cvetja s pentljo, ki ga z dveh strani obdaja cvetlična bordura, z dveh pa drobne rožice. Obdane so s čipkami; nekatere imajo ročno izvezen rob. Najrazkošnejše so klekljane pečne čipke, praviloma zelo nabrane v vogalu z rožo. Dvojno širino navajamo, ker se čipke zaradi nabiranja, pri katerem v vogalu z rožo vzorec spremeni strukturo, razširijo. Nekdanje kolmanje čipk in škrobljenje peč v zbirki ni ohranjeno.

svila (brokat, žamet), kovina, papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 1526 Različico čelnika z zlato podlago, na kateri se sedem tribarvnih cvetov vrtnic v dveh vrstah izmenjuje s srebrno tkanimi cvetovi vijoličastih prašnikov, obdaja 1 cm širok črn žametni trak. MERE: Dolžina...........44 cm Širina..............13 cm

79. Čelnik / Bohinj svila (brokat, žamet), papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 8272 Čelnik, ki ga krasi vzorec cvetličnih šopkov in listov v zeleno-vijoličasti barvni kombinaciji, obdaja 1 cm širok črn žametni trak. MERE: Dolžina...........44,5 cm Širina..............13 cm

81. Peča / Bistrica, Naklo bombaž (til) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 558 Peča je v celoti obrobljena s 14 cm široko borduro, v dveh vogalih je 20 x 15 cm velika roža. Bordura je dvodelna, ob robu so okrogli cvetovi, nato vitičast ornament, iz katerega raste trilistna rožica. Po vsej površini so posejani drobni nageljčki. Po diagonali ob robu, kjer se peča ob zavezovanju prepogne v trikotnik, je vitica, ob njej so zelo lepo zašite raztrganine. Tudi na drugih mestih zakrpana peča je obrobljena s strojno izdelanimi čipkami, ki so v vezenem vogalu širše in nabrane. MERE (brez čipk): Širina................150 cm Dolžina.............135 cm Širina čipke.......6 cm

82. Peča / Podkoren bombaž (batist) / sreda 19. stoletja / inv. št. E 797

80. Čelnik / Bohinj svila (brokat, žamet), papir / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 8274 Moder čelnik z vzorcem mreže rdečih vrtnic z rumeno sredino obdaja 1 cm širok črn žametni trak. MERE: Dolžina...........43,5 cm Širina..............12 cm

Pečo krasi 32 x 22 cm velika »roža« z nageljni in s pentljo. Izvezena je v stebelnem in ploščatem vbodu, poudarjene so številne obšite luknjice, nekatere podložene s tilom, druge zapolnjene s »pajki«. 4,5 cm široko in 78 cm dolgo borduro sestavljajo drobne luknjice – cvetki. Peča ima zelo ozek rob, obdan s pečno klekljano čipko. MERE: Širina................126 cm Dolžina.............126 cm Širina čipke.......3,5 cm, 5 cm

80

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Čelniki

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Peče

81


83. Peča / Vrba

86. Peča / Mojstrana

bombaž (batist) / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 806

bombaž (batist) / sreda 19. stoletja / inv. št. E 830

»Roža«, velika 30 x 25 cm, je bogato izvezena s stebelnim in ploščatim vbodom, številni izrezi so podloženi s tilom, ponekod je na til izvezen detajl. Večje luknjice so ponekod izvezene s »pajki«. Prepoznamo marjetice, zvončnice, nageljčke ... Bordura meri 11 x 69 cm. Peča je 3 cm od roba zarobljena z ažurom in obdana s pečno klekljano čipko. V inventarni knjigi je zapisano, da je po tehniki izdelave in motivu značilna gorenjska peča.

»Roža«, velika 29 x 25 cm, je izvezena s ploščatim in stebelnim vbodom, z luknjicami ter vozlički v motivih žitnega klasja, vinskih grozdov in listov, nageljna in drugega cvetja. 5,5 cm široko in 65 dolgo borduro zgoraj in spodaj obdaja niz 4-mm robčkov, ki se pod rožo križajo in segajo do robov. Peča je 5 cm od roba zarobljena z ažurjem in obdana s strojno čipko.

MERE: Širina................120 cm Dolžina.............123 cm Širina čipke.......5 cm, 9 cm

84. Peča / Mojstrana bombaž (batist) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 824 Skromna »roža«, velika 37 x 26 cm, v obliki šopka s pentljo je vezena v verižnem vbodu in z vozlički, luknjice so izdelane v »pajke«. V nasprotnem vogalu so rdeče izvezene začetnice lastnice – AM. Rob peče ob »roži« skoraj po celotni dolžini 111 cm krasi ozka kvačkana čipka, čipke ni le na okrašenem nasprotnem vogalu. Po izročilu Mojstrančanov so bolj skromno vezene peče ženske nosile ob nedeljah popoldne in ob manjših praznikih. MERE:

MERE: Širina................127 cm Dolžina.............130 cm Širina čipke.......7 cm

87. Peča / Mojstrana bombaž (batist) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 832 »Rožo«, veliko 31 x 23 cm, oblikujejo izrezi, podloženi s tilom – nekateri so na til tudi vezeni – drobne luknjice, stebelni in ploščati vbod ter vozlički. Motiv je stilizirano cvetje. Peča je 1,5 cm od roba zarobljena z ažurjem in obdana z dvojno klekljano pečno čipko. MERE: Širina................139 cm Dolžina.............139 cm Širina čipke.......11 cm

Širina................121 cm Dolžina.............125 cm Širina čipke.......1 cm

88. Peča / Smokuč 85. Peča / Dovje bombaž (batist) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 826 »Roža« s pentljo, velika 38 x 27 cm, je izvezena s ploščatim in stebelnim vbodom ter z vozlički, nekatere luknjice so zapolnjene s »pajki«. Bordura, široka 7 cm in dolga 72 cm, se v vogalu z rožo dotika 94 cm dolge robne vezenine z uvezenimi luknjicami. MERE: Širina................130 cm Dolžina.............131 cm Širina čipke.......2 cm

82

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Peče

bombaž (batist), viskoza / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1009 »Roža« s pentljo, velika 36 x 30 cm, je pestro izvezena v stebelnem, ploščatem in verižnem vbodu, z vozlički, izrezi, podloženimi s tilom, in z vezenjem na til ter luknjicami, izdelanimi v najrazličnejše »pajke«. Borduro, široko 10 in dolgo 76 cm, oblikujejo rožice iz »pajkov«. Tri cm in pol od roba je peča zarobljena z ažurjem in obdana z morda pozneje dodano strojno vezeno čipko. MERE: Širina................124 cm Dolžina.............124 cm Širina čipke.......5 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Peče

83


89. Peča / Smokuč bombaž (batist) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1011 »Roža« s pentljo, velika 45 x 37 cm, je izvezena v stebelnem in ploščatem vbodu, izjemno bogata z izrezi, podloženimi s tilom in z vezenjem na til, različnimi umetelnimi, zelo domiselnimi »pajki«. Nageljni, marjetice in zvončnice so izjemno lepo oblikovani. Borduro, široko 14 in dolgo 83 cm, sestavljajo številni izrezi in luknjice, med katerimi izstopajo vodoravne lunice. Dva cm od roba je peča zarobljena z ažurjem in obdana z izjemno fino pečno klekljano čipko. MERE: Širina................119 cm Dolžina.............118 cm Širina čipke.......6 cm, 9 cm

90. Peča / Zasip bombaž (batist) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1012 »Roža« s petljo, velika 40 x 32 cm, je izvezena s stebelnim in ploščatim vbodom ter z vozlički, veliko izrezov je domiselno podloženih s tilom in z vezenjem na til, nekatere luknjice so izvezene v »pajke«. Borduro, široko 13 in dolgo 82 cm, izmenjaje sestavljajo cvetovi in zastavice. Dva cm od roba je peča zarobljena z ažurjem in obdana s klekljanimi čipkami. MERE: Širina................120 cm Dolžina.............121 cm Širina čipke.......6 cm, 8 cm

Naglavne rute Od srede 19. stoletja so kmečke ženske bele peče zamenjevale za barvaste in vzorčaste rute. Ti kvadratni kosi blaga so bili cenejši industrijski izdelki, ki so privlačili s svojo barvitostjo. Za zaščito pred vremenom in umazanijo so jih nosila tudi dekleta. Hranimo preko sto deset rut, več kot sedemdeset je naglavnih. Petnajst jih glede na rabo, obliko, okras in material lahko datiramo v čas pred prvo svetovno vojno. Merili izbora za objavo v katalogu sta ohranjenost in različnost materialov.

92. Ruta / Breg pri Žirovnici svila / začetek 20. stoletja / inv. št. E 1001 Zlatorumena ruta je damastno tkana v progah, ki se izmenjujejo z rastlinskimi venci in s krogci. Resice so zavozljane s po šestimi nitmi. Na začetku 20. stoletja so jih ženske nosile na glavi k praznični obleki. MERE (brez resic): Kvadrat s stranico..... 81 cm

93. Ruta / Bohinj volna / ok. 1900 / inv. št. E 1501 Topla rdeča potiskana ruta je okrašena z barvito borduro s cvetovi vrtnic in številnimi detajli. Rdeče resice so izrazito dolge in poudarjene. MERE (brez resic): Širina....................71 cm Dolžina.................74 cm

91. Peča / Zgornje Gorje bombaž (etamin) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 7301

94. Ruta / Stara Fužina

»Roža« s pentljo, velika 39 x 33 cm, je na tankem blagu bogato izvezena s stebelnim in ploščatim vbodom, z izrezi, podloženimi s tilom, eden je na til tudi vezen, z luknjicami in s pajki. Borduro, široko 5 in dolgo 73 cm, sestavljata dve vrsti izmenjujočih se šopkov. Centimeter od roba je peča zarobljena z ažurjem in obdana z ozkimi čipkami.

mešanica svile in volne pred prvo svetovno vojno / inv. št. E 1551

MERE: Širina................119 cm Dolžina.............116 cm Širina čipke.......1,5 cm, 2 cm

84

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Peče

Naglavna ruta je okrašena z vzorčno tkano in potiskano borduro rumene barve z motivom rožnatordečih mačeh in številnih drobnih cvetov. Rob rute je modrovijoličast, na sredi je rjava. Ruta je mestoma poškodovana. MERE: Dolžina.................72 cm Širina....................75 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Naglavne rute

85


95. Ruta / Bohinjska Bistrica

99. Ruta / Bohinj

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 3059

svila / prvo desetletje 20. stoletja / inv. št. E 3392

Temnordeča naglavna ruta je okrašena s potiskano borduro bele in rumene barve z vejicami vijoličastih vrtnic. Ob pražnjih dneh jo je nosila prababica Bistričanke, rojene leta 1909.

Črno naglavno ruto krasi široka svetla bordura z ozkim vencem drobnih vijoličastih cvetov in rdečih cvetov vrtnic v šopku po dve, na vseh štirih vogalih pa po tri.

MERE: Širina......... 75 cm Dolžina...... 77 cm

MERE: Širina........ 71 cm Dolžina..... 74 cm

96. Ruta / Bohinjska Bistrica volna / konec 19. stoletja / inv. št. E 3060 Črna naglavna ruta z robno borduro v gostem ornamentu zelene barve z rumenimi in vijoličastimi ribicami, pikami in križci. Ruta je bila last Bistričanke, ki je priletna umrla leta 1914. MERE: Kvadrat s stranico....81 cm

Dodatki

Predpasniki Predpasniki so se kot obvezni dodatki tudi k praznični noši nosili celotno obravnavano obdobje. Starejši so večji, izdelani iz enega velikega kosa blaga, mlajši so krojeni na pole. Med 80 predpasniki v še ne povsem raziskani zbirki je okoli 20 starejših. Objavljamo značilne predpasnike glede na kroj in vrsto blaga.

97. Ruta / Rateče

100. Predpasnik / Kranj

volna / konec 19. stoletja / inv. št. E 3188

svila, bombaž (klot) / konec 19. stoletja / inv. št. E 159

Zelena naglavna ruta s široko borduro rumenih medaljonov med rdečimi peresi in vijoličastimi vejicami z listi in belimi cvetovi vrtnic. Vogali rute so natrgani.

Črn predpasnik je strojno sešit iz enega pravokotnega kosa blaga. V pasu je drobno naguban, gubice so štirikrat ročno prešite. Pas je iz enakega blaga, po širini prepognjenega na pol, pokroženo našitega z dodanimi trakovi iz klota. Verjetno se je prvotno zapenjal na zapence. Na spodnjem robu je nekrašen in zarobljen.

MERE: Kvadrat s stranico....80 cm

MERE: Dolžina........................................ 80 cm Širina........................................... 124 cm Pasna širina................................. 43 cm Dolžina pasu................................ 64 cm Širina trakov za zavezovanje....... 3,5 cm Dolžina trakov za zavezovanje.... 66 cm

98. Ruta / Bohinj svila / zadnja četrtina 19. stoletja / inv. št. E 3390 Črna naglavna ruta z vijoličasto vtkano cvetno borduro in drobnimi cvetki na sredi. MERE: Širina............74 cm Dolžina.........76 cm

86

OBLAČENJE ŽENSK | Pokrivala | Naglavne rute

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Predpasniki

87


101. Predpasnik / Rateče

103. Predpasnik / Planina pod Golico

viskoza / konec 19. stoletja / inv. št. E 799

bombaž (kotenina) / konec 19. stoletja / inv. št. E 2290

Zelo širok zelen predpasnik je ročno sešit iz dveh enako velikih pravokotnih kosov blaga. V pasu je drobno nabran, gubice so trikrat ročno prešite. Pas je iz enakega blaga, po širini prepognjenega na polovico. Trakov za zavezovanje nima. Enajst in 9,5 cm od spodnjega robu sta dve prešiti gubi, spodnja s črnim sukancem, zgornja s svetlozelenim. S takšnim sukancem je zarobljen tudi spodnji rob. Spodaj in ob straneh ga do polovice obdajajo 4 cm široke črne strojne viskozne čipke. Predpasnik je dobro ohranjen.

Strojno sešit bel predpasnik je krojen v tri pole (srednja je spodaj široka 62 cm, krajni 31 cm) tako, da je ob robu tkanja, »krajca«, na obeh straneh ostala obledela rdeča črta. V pasu so na krajnih polah naložene tri gube, na vsaki strani sredinske pole pa po ena. Na pol prepognjen pas iz traku enakega blaga je našit, za zavezovanje sta mu dodana dva trakova iz enakega blaga. Enemu je dodan zaključek iz kvačkane čipke, drugi ni ohranjen v celoti. Osemnajst cm od spodnjega robu sta 12 mm ena od druge ročno zašiti dve ozki 4-mm gubici. Predpasnik je ob straneh in spodaj okrašen z 2,5 cm širokimi kvačkanimi čipkami. Takšne predpasnike so dekleta nosila ob nedeljskih popoldnevih in posebnih delovnih opravilih, kot sta npr. košnja in žetev. Ob veliki noči in drugih priložnostih so jih posojale tudi strelcem z možnarji.

MERE: Dolžina.................. 87 cm Širina..................... 160 cm Pasna širina........... 44 cm Pas širok................ 3 cm

102. Žaklevc / Rateče lan (domače platno) / leto 1910 / inv. št. E 1291 Preprost predpasnik iz enega kosa hodnega platna, »prta«, je ročno sešit z domačim lanenim sukancem. V pasu je na štirih mestih zožan s 7 cm dolgimi in 1,5 cm globokimi gubami. V pasu je samo 1 cm zarobljen, 4 cm od roba so prišiti doma na namiznih statvah za »štrike« izdelani trakovi za privezovanje. Spodaj je dodan 10-cm kos bolj belega in preprosto zarobljenega grobega platna. Predpasnik je pred prvo svetovno vojno nosila kmečka žena ob spravilu sena v senožetih. MERE: Dolžina..........................................83 cm Širina.............................................72 cm Pasna širina...................................60 cm Širina trakov za zavezovanje.........0,8 cm Dolžina trakov za zavezovanje......68 cm in 87 cm

88

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Predpasniki

MERE: Dolžina brez čipke.........................93 cm Širina brez čipke............................124 cm Pasna širina brez čipke..................44 cm Širina pasu.....................................5 cm, na sredi......................................3 cm, ob kraju......................................4 cm Dolžina pasu..................................64 cm Širina trakov za zavezovanje.........7 cm Dolžina trakov za zavezovanje......44 in 66 cm

104. Predpasnik / Šenčur svila, bombaž (klot), viskoza / konec 19. stoletja / inv. št. E 3578 Sivozelen predpasnik na pas je strojno sešit in krojen v tri pole (srednja spodaj široka 53 cm, krajni 29 cm). V pasu ima na krajnih polah naložene tri gube, po eno pa na vsaki strani sredinske pole, kar je bilo priljubljeno zlasti konec 19. stoletja. Tri cm širok pas je našit, na sredi sestavljen in oblikovan v 6,5 cm širok klin, po vsej dolžini je našitih osem šivov, ki sledijo obliki pasu s klinom na sredi. Predpasnik s treh strani obdaja črna, 6 cm široka, na spodnjih vogalih bogato nabrana viskozna čipka. Dva in 19 cm nad spodnjim robom predpasnik krasita našita črna, 3 cm široka svilena trakova. Trakovi za zavezovanje iz črnega klota so dodani pozneje. MERE: Dolžina brez čipk...........................76 cm Širina brez čipk..............................110 cm Pasna širina...................................44 cm Dolžina pasu..................................54 cm Širina trakov za zavezovanje.........3,5 cm Dolžina trakov za zavezovanje......66 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Predpasniki

89


106. Predpasnik / Kranj Svilen predpasnik enakega kroja inv. št. E 993 iz Kamne Gorice, izjemno natančno sešit. MERE: Dolžina brez čipk................79 cm Širina brez čipk...................80 cm Pasna širina brez čipk.........32 cm Širina pasu na sredi............8,5 cm, ob strani..........................3 cm.

taft svila / konec 19. stoletja / inv. št. E 3626 Črn predpasnik je strojno sešit iz enega kosa blaga, na spodnjem robu mu je dodan 18 cm visok plise. Ob robu je na eni strani povsem, na drugi pa deloma ohranjen prvotni rob zaključevanja tkanja v vijoličasti in beli barvi. Zgoraj je drobno, neurejeno naguban in s strojem osemkrat vodoravno prešit čez gubice. Na pol prepognjen pas iz traku enakega blaga je našit. Ohranjeno je prvotno zapenjanje na dva zapenca. Osem cm nad plisejem so prešite tri gubice v nizu po pol cm, 2 cm nad njimi je še ena 2 cm globoka guba. Predpasnik, ki izhaja iz kranjske gostilniško-pivovarske hiše, je v slabem stanju, svila, ponekod zašita še med nošenjem, je navpično razpokana. MERE: Dolžina.................. 85 cm Širina..................... 102 cm Pasna širina........... 50 cm Pas širok................ 78 cm

105. Predpasnik / Kranj svila (brokat), viskoza / konec 19. stoletja / inv. št. E 3625 Črn predpasnik je ročno sešit iz treh pol blaga (stranski 21 cm, srednja 28 cm) tako, da se pri strani vidi vijoličasto tkan krajec. V pasu so na krajnih polah naložene tri gube, po ena pa na vsaki strani sredinske pole. Ob straneh in spodaj ga obdaja na vogalih nagubana črna čipka s sivimi nitmi. Na krajšanje kaže 2 cm nad robom zašita guba s čipko. Na pol prepognjen pas iz traku enakega blaga je našit. Sprva se je zapenjal z zapenci, pozneje so mu dodali tkan črn trak. Blago predpasnika, ki izhaja iz kranjske gostilniško-pivovarske hiše, je precej preperelo.

Ovratne rute Svilene rute so po vsej površini brokatno tkane v različnih vzorcih s številnimi detajli. Na nekaterih so rože vtkane z zlatimi ali vsaj zlatorumenimi nitmi. Resice ob robu rute so zavozlane v centimeter ali dva mrežastega vzorca. Ohranilo se je veliko vijoličastih ovratnih rut. Na Gorenjsko so jih iz okoliških dežel svojim bližnjim prinašali vozarji, kramarji pa so jih prodajali na sejmih. V zbirki je 31 ovratnih rut, izbor pa temelji na različnosti motivov in barv.

MERE: Dolžina brez čipke.........................78 cm Širina brez čipke............................70 cm Pasna širina brez čipke..................32 cm Dolžina pasu..................................83 cm Širina trakov za zavezovanje.........1,6 cm Dolžina trakov za zavezovanje......40 in 91 cm

107. Ruta / Kranj svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 169 Ovratna ruta je okrašena s široko robno borduro v vzorcu belih čipk. V dveh vogalih so rumene, zelene in modre rožice. MERE (brez resic): Kvadrat s stranico 70 cm

90

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Predpasniki

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Ovratne rute

91


108. Ruta / Preddvor

111. Ruta / Ljubno

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 354

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 684

Ovratna ruta je karirasto tkana v rjavih, rdečih in zelenih tonih. Komaj opazna robna bordura je še najbolj vidna v temnordečih progah.

Ovratno ruto krasi križast vzorec vzorčastih prog različnih barv, ki jih izmenoma križata širok in ozek zelen rastlinski vzorec.

MERE (brez resic):

MERE (brez resic): Kvadrat s stranico 72 cm

Širina............... 73 cm Dolžina............ 75 cm

109. Ruta / Preddvor

112. Ruta / Dovje

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 358

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 833

Belo ovratno ruto krasi baročen moder vzorec z ovalnim poljem z barvitimi cvetličnimi šopki v vsakem vogalu, s številnimi lepimi detajli in z belim zvezdastim poljem v sredini.

Ovratno ruto krasi široka robna bela bordura s cvetovi, z listi in s čipko, polje na sredini je v obliki enakostraničnega križa. V dveh vogalih je sredi zelenih listov rumen cvet vrtnice.

MERE (brez resic): Širina............... 73 cm Dolžina............ 74 cm

MERE (brez resic): Kvadrat s stranico 70 cm

110. Ruta / Preddvor

113. Ruta / Dovje

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 360

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 834

Ovratno ruto krasi bel baročen vzorec z okroglim poljem in barvnimi rožami v vsakem vogalu, med seboj jih povezuje kvadrat z lomljenimi stranicami, ob njem so številne rozete, listi, cvetovi, venčki.

Rdeče-modro ovratno ruto proge in črte delijo na devet polj, v vsakem je večji, centralno oblikovan cvetlični vzorec.

MERE (brez resic):

MERE (brez resic): Kvadrat s stranico 80 cm

Širina............... 72 cm Dolžina............ 74 cm

92

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Ovratne rute

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Ovratne rute

93


114. Ruta / Moravška dolina svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1000 Ovratna ruta je okrašena s široko dvodelno borduro v motivu nagubanega čipkastega blaga. Med obema deloma je enakomerno razporejeno dvanajst rumeno-modrih šipkovih cvetov z zelenimi listki. MERE (brez resic): Kvadrat s stranico...... 70 cm

Robci Lepo oblikovane, precej velike robce, vezene ali obdane s čipkami, so nosile ženske predvsem kot dodatek k »narodni noši«. Med štirimi v zbirki sta dva povsem enaka. Merilo za uvrstitev v katalog je bila starost nad 100 let.

117. Rutca / Dovje bombaž / prelom z 19. v 20. stoletje / inv. št. E 843 Pravokoten kos tankega bombažnega blaga zaključuje robna vezenina z motivom dvojnega kroga, zobci so ročno obrobljeni. Na enem mestu je zašita raztrganina. MERE: Dolžina...... 66 cm Širina......... 61 cm

115. Ruta / Jereka svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1541 Ovratno ruto vijoličasto-oranžne barve krasi nežen rastlinski vzorec. Modrikastozelenkaste proge jo ločijo na devet polj, srednja tri obsegajo polovico rute. MERE (brez resic): Širina............... 82 cm Dolžina............ 85 cm

118. Rutca / Doslovče bombaž / prelom z 19. v 20. stoletje / inv. št. E 1007

116. Ruta / Kranj svila / konec 19. stoletja / inv. št. E 2312 Ovratno ruto rdeče in kremaste barve krasijo proge rastlinskih vzorcev. Barvno pestre proge jo ločijo na devet polj, v večjih srednjih treh je vzorec postavljen vzdolžno oz. centralno.

Skoraj kvadraten kos tankega bombažnega blaga je v vseh štirih vogalih ročno belo izvezen v cvetličnem motivu. V dveh vogalih sta izvezeni začetnici FJ in KK. Zelo dobro ohranjen robec je obrobljen z luknjičastimi zobci. MERE: Dolžina...... 59 cm Širina......... 58 cm

MERE (brez resic): Širina............... 70 cm Dolžina............ 72 cm

94

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Ovratne rute

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Robci

95


Dežniki

122. Broška / Kranj

119. Dežnik

Ovalna broška je zelo plastično oblikovana s polokroglimi, na robu dvignjenimi zobci, na njej je pritrjen cvet s steblom in z listi. Zelo lepo ohranjena broška je bila del »narodne noše« iz Kranja (krilo z životkom E 154, špenzer E 155, rokavci E 1533).

bombaž, les, kovina / začetek 20. stoletja / inv. št. E 167 Ženski dežnik za »narodno nošo« iz rdečega bombažnega blaga ima leseno palico z leseno kljuko in konico, preostalo ogrodje je kovinsko. Osnovna rdeča barva je na robu in v sredini okrašena z rumenimi, s črnimi in z modrimi progami.

pozlačeno srebro / konec 19. stoletja / inv. št. E 1548

MERE: Dolžina.........3 cm Širina............2,5 cm

MERE: Dolžina.......... 95 cm Premer........... 66 cm

Pasovi Nakit Predstavljamo vse uhane in edino broško za »narodno nošo«, ki smo jih med nakitom v zbirki prepoznali kot izdelke izpred prve svetovne vojne. Nakit je značilno oblikovan iz manjkaratnega zlata. Za pomoč se zahvaljujemo kranjskemu zlatarju in pasarju, restavratorju Mateju Maroltu.

Predstavljamo vse sto in več let stare pasove iz zbirke. Sestavljeni so iz daljšega in krajšega usnjenega traku, okrašenega z zakovicami v ritmičnih vzorcih tako na gosto, da je prekrito vse usnje. Eden ima tako kot sklepanec obešalo za nože ali ključ.

123. Pas / Savica, Bohinj

120. Uhani / Rateče

usnje, kositer, medenina, železo / sreda 19. stoletja / inv. št. E 1499

zlato, steklo / začetek 20. stoletja / inv. št. E 2942

Ženski usnjen pas je sestavljen iz dveh delov (71 cm in 23 cm), ki ju povezuje kovinski obroček premera 6 cm. Na krajšem delu je medeninasta zaponka. Okrašen je s kositrnimi zakovicami; ob robu z linijo okroglih, ki ji sledi vzorec podolgovatih, na sredi pa je geometričen vzorec z vložki finega zeleno in rdeče barvanega usnja. Okras mestoma ni ohranjen, izpadli so zlasti žebljički na manj gosto okrašenem daljšem delu, koničasto prirezanem za zapenjanje.

Par uhanov z zlomljenim delom za vtikanje v ušesa. Rdeč kamenček je steklen. Na uhanih so vidne sledi popravljanja. MERE: Višina...........2,5 cm Širina............2 cm

MERE: Dolžina................... 100 cm Širina...................... 6,5 cm Dolžina zaponke..... 7 cm Širina zaponke........ 5 cm

121. Uhani / Rateče zlato, biseri, tirkizi, baker / zadnja četrtina 19. stoletja / inv. št. E 2943 Uhani so filigranski izdelek s pravimi biseri in tirkizi, namenjeni za pražnje oblačenje, tudi za k »narodni noši«. Iz Primorske, na primer iz Trsta, so jih prinašali furmani, izdelovali pa naj bi jih na Azurni obali pri Nici. Pri enem poškodovanem uhanu je izvirni zlati obroček nadomeščen z bakrenim. Uhani so shranjeni v usnjeni škatlici s svetlomodro podlogo. MERE: Višina...........4,5 cm Širina............1,4 cm

96

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Dežniki / Nakit

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Pasovi

97


124. Pas / okolica Kranja usnje, kositer, železo / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 1516 Ženski usnjen pas je sestavljen iz dveh usnjenih trakov (76 cm in 16 cm), obešala z veznima členoma, skupaj dolgima 13 cm, in zaponke na krajšem traku. Usnje je prekrito z zakovicami; zgoraj, spodaj in na sredi s po tremi vrstami okroglih, vmesni polovici pa s podolgovatimi. Zadnji del daljšega traku je prirezan in okrašen s tremi iz zakovic različno oblikovanimi zvezdicami. Zaponko sestavljata dva ovalna obročka z nabrazdano površino, na usnje pritrjena z dvema kovinskima zakovicama. Obešalo je polkrožno zavito in površinsko nabrazdano. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno z dvema kot školjki oblikovanima členoma. MERE: Dolžina................... 105 cm Širina...................... 3 cm Dolžina zaponke..... 2,5 cm Širina zaponke........ 4,5 cm

125. Pas / okolica Kranja usnje, medenina, železo / sreda 19. stoletja / inv. št. E 2741

Sklepanci V gotiki in renesansi so bili okrasni kovinski pasovi najprej ponos plemkinj, pozneje pa meščank, od 17. stoletja so jih nosile kmetice na alpskem oblačilnem območju. Medtem ko so bili plemiški zlati in srebrni, meščanski srebrni in delno pozlačeni, so kmečki železni, medeninasti, redko srebrni, posrebreni ali pozlačeni. Izdelovali so jih pasarji, srebrarji in zlatarji. Ohranili so se kot sestavni del ženske »narodne noše«; v pasu so sklepanec pretaknile za trak predpasnika, na obešalo so pritrdile pentljo. Med 15 sklepanci iz zbirke predstavljamo devet v celoti ohranjenih.

127. Sklepanec / Kranj srebro, pozlačeno železo / 19. stoletje / inv. št. E 168 Sklepanec sestavlja devet pravokotnih členov in izmenjaje med njimi skupine s po tremi srebrnimi verižicami. Obešalo je ulito v reliefni podobi angelske glavice, ob njem sta levo in desno dvoplastna člena z zelo izbočenim cvetličnim motivom. Pravokotni pozlačeni členi so dvoplastni, zgornja plast je okrasno vtisnjena v motivu angelske glavice. Zadnji člen ima zatič za zapenjanje z deltoidnim členom z reliefno vrhnjo plastjo in zanko. MERE: Dolžina...........104 cm Širina..............2,7 cm

Ženski usnjen pas je okrašen po vsej površini, zapenja se z dekorativno oblikovano medeninasto zaponko z zatičem, drugi del zaponke na drugem koncu pasu pa ni popoln. Pas je ob zgornjem in spodnjem robu okrašen s po dvema nizoma medeninastih okroglih zakovic, na sredi pa z ornamentom šestkrakih zvezdic, vsako v svojem polju. MERE: Dolžina................... 81 cm Širina...................... 3,5 cm Dolžina zaponke..... 7,5 cm in 3 cm

126. Pas / Studor svila, kovina / prvo desetletje 20. stoletja / inv. št. E 5007

128. Sklepanec / Kranj medenina / konec 19. stoletja / inv. št. E 180 Sklepanec je sestavljen iz štirih pravokotnih in petnajstih ovalnih členov, obešala in zaponke; med seboj so povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Ovalni členi so reliefno in predrto krašeni odlitki z izbočenimi rozetami na sredi. Polkrožno obešalo z zobci je masivno in krašeno z vtisnjenimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni, pločevinasta zgornja plast je izbočena in krašena z vrezanim in vtisnjenim cvetličnim okrasom. Zaponka je iz dveh masivnih delov z vrezanimi črtami, na eni strani je okrogla zanka, na drugi gumb. MERE: Dolžina...........100 cm Širina..............3,5 cm

Širok pas z umetelno dvodelno spono je vzorčno elastično tkan. Spona je okrašena z motivom listov in češnjevih plodov. MERE: Dolžina................... 79 cm Širina...................... 6 cm Dolžina zaponke..... 7 cm

98

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Pasovi

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Sklepanci

99


129. Sklepanec / Kranj

131. Sklepanec / Bohinj

srebro / 19. stoletje / inv. št. E 181

posrebrena medenina / 19. stoletje / inv. št. E 3385

Sklepanec je sestavljen iz šestih pravokotnih in osmih ovalnih členov, povezanih s po tremi žičnatimi obročki. Vsi členi so okrašeni s tolčenim izbočenim ornamentom. Ovalni šestkotni členi imajo središčno postavljen motiv drobnih ornamentov. Pravokotni členi so dvoplastni, vrhnji del krasijo črte in zanke, na sredi so izbočeni s kroglico. Zaponka je dvodelna, na eni strani je ovalna zanka, na drugi zatič. Sklepanec je na ogled na razstavi Ljudska umetnost na Gorenjskem v Mestni hiši v Kranju.

Sklepanec sestavlja dvanajst pravokotnih členov in izmenjaje med njimi skupine s po dvema srebrnima verižicama. Obešalo je masivno ulito s členki. Pravokotni pozlačeni členi so dvoplastni, zgornja plast pa je okrasno izrezana v cvetličnem motivu. Zadnji člen ima zatič za zapenjanje z okroglo dvoplastno zaponko s čipkasto izrezano vrhnjo plastjo. MERE:

MERE: Dolžina...........103 cm Širina..............4 cm

Dolžina................... 92 cm Širina...................... 1cm Premer zaponke...... 3,5 cm

130. Sklepanec / Gorenjska posrebrena medenina / 19. stoletje / inv. št. E 1537 Sklepanec je sestavljen iz številnih podvojenih elementov: dveh kratkih kosov sklepanca, dveh ovalnih ploščic, dveh veznih elementov v obliki ležeče osmice in dveh trikotnih sponk, s katerimi sta ploščici speti s preostalimi deli in z daljšim delom sklepanca. Sklepanec sestavljata dve verižici, med katerima so prečni elementi. Verižici izmenoma sestavljata širši – večji obroček in ožji – manjši obroček. Na vsakem manjšem obročku je pritrjen pločevinasti valjček, potiskan z zdaj že slabo vidnim cvetličnim vzorcem. Ovalni ploščici imata tolčen motiv bojevnika s ščitom in šlemom. Sklepanec se zapenja z ovalno žičnato zanko, v katero se zatakne drugi del v obliki ležeče osmice. Izjemno dekorativno in lepo oblikovan sklepanec je na ogled na razstavi Ljudska umetnost na Gorenjskem v Mestni hiši v Kranju.

131. Sklepanec / Kranj medenina / 19. stoletje / inv. št. E 3642 Sklepanec sestavlja osem pravokotnih členov in izmenjaje med njimi skupine s po štirimi srebrnimi verižicami. Med dvema ploščicama je okroglo uvito obešalo. Pravokotni pozlačeni členi so dvoplastni, zgornja plast je okrasno vtisnjena v motivu angelske glavice. Zadnja dva člena sta opremljena z zanko in zatičem za zapenjanje.

MERE: Dolžina...........106 cm Širina..............2,2 cm

100

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Sklepanci

MERE: Dolžina...........94 cm Širina..............2 cm

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Sklepanci

101


133. Sklepanec / Kranj

135. Sklepanec / Kranj

kositer, medenina / 19. stoletje / inv. št. E 3643

posrebrena medenina / 19. stoletje / inv. št. E 3646

Sklepanec sestavljajo štirje pravokotni in dvanajst ovalnih členov, vsi so dvoplastni s tolčeno rozeto, spodaj je kositrna pločevina. Med dvema pravokotnima členoma je obešalo, lito v reliefni podobi angelske glavice. Lito je tudi dvodelno zapenjalo na zanko in zatič. Na spodnji strani zadnjega pravokotnega člena je s tušem napisano: Jelca Holchaker, Kranj SHS.

Sklepanec sestavlja 24 predrtih členov z reliefnim cvetom marjetice na sredi, okrog njega pa so črtice, povezane s po dvema žičnatima obročkoma. Obešala nima. Na nepravilno okrogli zaponki je zanka, na zadnjem členu pa žičnat zatič za zapenjanje.

MERE: Dolžina...........105 cm Širina..............3,5 cm

MERE: Dolžina...........103 cm Širina..............2,5 cm, 5 cm

Trakovi in pentlje Med 14 ohranjenimi pentljami in trakovi so štirje črni. Vsi so manufakturni izdelki, uporabljeni kot dodatek k »narodni noši«. Predstavljamo najzanimivejše.

134. Sklepanec / Kranj medenina / 19. stoletje / inv. št. E 3644 Sklepanec je sestavljen iz sedmih pravokotnih členov, med katerimi je po osem manjših pokončno pravokotnih členov, povezanih s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Manjši členi so okrašeni s štirimi drobnimi štirilistnimi rozetami s kroglico na sredi. Pravokotni členi so dvoplastni z izsekanim cvetličnim ornamentom, med dva takšna člena je vstavljeno polkrožno zavito obešalo, okrašeno z vtisnjenim vzorcem. Zaponka je okrogla, dvoplastna, s podobnim cvetličnim ornamentom kot členi, spodnja plast je večja, okrašena po obodu, na njej je zatič, zanka pa je dodana zadnjemu pravokotnemu členu.

136. Trak za pentljo / Preddvor svila / 19. stoletje / inv. št. E 361 Svilen širok bel trak z natisnjenim vzorcem velikih vijoličastih, črno senčenih cvetov vrtnic, s številnimi zelenimi listi in manjšimi rumeni rožami. MERE: Dolžina...........205 cm Širina..............11 cm

MERE: Dolžina...........96 cm Širina..............3 cm

102

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Sklepanci

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Trakovi in pentlje

103


137. Pentlja / Preddvor

140. Žnura / Rateče

svila, viskoza, keper / 19. stoletje / inv. št. E 566

svila / 19. stoletje / inv. št. E 800/3

Pentlja je izdelana tako, da se zgoraj zavezuje s črnim trakom, s katerim se nato priveže okoli pasu ali na trak predpasnika pri narodni noši. En konec traku je okrašen s 13 cm široko in 16 cm dolgo čipko.

Vijoličast trak z enakim vtkanim vzorcem kot trak E 800/2. Je sestavni del rateškega rasa E 799. Konca sta prešita v koničast zaključek.

MERE:

MERE:

Dolžina...........69 cm in 72 cm Širina..............13 cm

Dolžina...........227 cm Širina..............5 cm

141. Žnura / Rateče 138. Žnura / Rateče svila / 19. stoletje / inv. št. E 800/1

svila / 19. stoletje / inv. št. E 800/4 Trak iz vzorčno tkane svile je bež barve z geometrijskimi liki in z zelenimi in vijoličastimi trakovi. Zaključka sta prirezana v konici. Trak je sestavni del rateškega rasa E 799.

Širok, črtast, gosto tkan trak rožnate in srebrne barve je sestavni del rateškega rasa E 799. MERE: MERE: Dolžina...........180 cm Širina..............12 cm

Dolžina...........148 cm Širina..............5 cm

142. Panklc / Kranj svila / 19. stoletje / inv. št. E 3618

139. Žnura / Rateče svila / 19. stoletje / inv. št. E 800/2 Modrosiv trak iz vzorčno tkane svile je sestavni del rateškega rasa E 799. Konca sta prešita v koničast zaključek.

Svilen temnozelen trak s strojno izvezenimi cvetovi rumenih, svetlo- in temnoroza vrtnic z zelenimi lističi v skupinah po tri in s posameznimi rumenimi cvetovi. MERE: Dolžina...........170 cm Širina..............5,5 cm

MERE: Dolžina...........225 cm Širina..............4 cm

104

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Trakovi in pentlje

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Trakovi in pentlje

105


143. Panklc / Kranj svila (brokat) / 19. stoletje / inv. št. E 3621 Svilen, vzorčno tkan trak po eni strani temno-, po drugi svetlozelen, z nasičenim cvetličnim vzorcem zlatorumene, rdeče, vijolične, modre barve. Zelo dobro ohranjen, skoraj nov. MERE: Dolžina...........248 cm Širina..............7 cm

OBLAČENJE MOŠKIH Vrhnje obleke Kožuhi Ovčje kože za moške kožuhe so včasih strojili s pomočjo tanina iz lubja; pri strojenju s hrastovim ali kostanjevim lubjem so se obarvali rjavo. Krasili so jih z usnjenimi aplikacijami druge barve ali volneno vezenino. Znani izdelovalci kožuhov so bili v Škofji Loki, kjer so jih na sejmih prodajali še okoli leta 1900. Izdeloval jih je tudi oče pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah. V zbirki je šest moških kožuhov, dva iz okolice Radovljice in štirje iz Bohinja. Predstavljamo dobro ohranjene kose, drugi so se namreč v Stari Fužini pri maskiranju za šego otepanja precej strgali.

Moški v kožuhu in kučmi, Bohinj, zadnja četrtina 19. stoletja.

145. Kožuh / Studor

Obutev Predstavljamo edini kos v zbirki iz obravnavanega obdobja.

144. Čevlji / Luže usnje, bombaž (žamet), kovina / leto 1913 / inv. št. E 3566 Visoki ženski čevlji z usnjenimi podplati in s peto so od gležnjev navzgor kombinirani s črnim žametom. Usnjen sprednji del dopolnjuje 20 cm visok cikcakasto narezan pas z luknjicami in s kaveljčki za zavezovanje z vezalkami, na zadnji strani od pete navzgor pa prav tako cikcakasto prešit usnjen vložek. Zgornji rob se valovito zaključi. Podplati so zaščiteni z nizom nabitih žebljev, peta je visoka 3 cm. Poročni čevlji Šenčurjanke iz leta 1913 so v celoti podloženi z rjavim usnjem. MERE: Višina.............24 cm Dolžina...........26 cm Širina..............10 cm

krzno (ovca), volna / leto 1893 / inv. št. E 985 Ročno sešit kožuh iz več manjših kosov ovčjega krzna z navznoter obrnjeno volno. Pod pasom je prerezan, ramenski šiv je pomaknjen nazaj. Od pasu navzdol je krojen rahlo navzven. Med dva kosa usnja je v šive vstavljena paspula – ozek usnjen trak. Spodnji del je iz petih kosov: prednji polovici iz kožuhovine črnih ovac, hrbtni in oba vstavka ob njem pa iz kožuhovine belih. Zgornji del je iz petih belih kosov, rokavi pa iz dveh delov z ozkim vstavkom na notranji strani. Obrobljen je s fino črno ovčjo kožuhovino. S platnom podložen in pikiran ovratnik je oblikovan na fazono. Rokav je v zapestju okrašen z vezenino v križnem vbodu iz rdeče in rumene volne. Je usločen in brez rokavnih razporkov, v zapestju ima dodatek, obrnjen s kosmato stranjo navzven. Kožuh ima spredaj na vsaki strani žep, s križnim vbodom prišit z rumeno in rdečo volno, na vrhu ima 3 cm visoko črno obrobo iz ovčje kožuhovine. Zapenja se s tremi pari gumbov z novejšimi vrvicami, desno en gumb manjka. Spodnji rob kožuha je polkrožno oblikovan. Na hrbtu je od pasu navzgor z volno izvezen motiv šopka v vazi, visok 29 cm in širok 10 cm, pod pasom je izvezena letnica 1893 (visoka 6 cm, dolga 16 cm). Levo in desno je okrasen volnen in usnjen gumb. Podobno cvetje je izvezeno tudi od ovratnika navzdol (11 cm visoko, 11 cm široko). MERE: Dolžina kožuha..................... 126 cm Hrbtna širina........................ 50 cm Prednja širina....................... 18 cm Prsni obseg........................... 109 cm Stranska dolžina od pazduhe do spodnjega robu................ 95 cm Dolžina rame........................ 18 cm Dolžina rokava...................... 64 cm Obseg rokava zgoraj............. 44 cm Obseg rokava spodaj............. 30 cm Širina kožuha v pasu............. 112 cm Obseg spodnjega robu.......... 205 cm Dolžina ovratnika................. 57 cm Višina žepa........................... 20 cm Širina žepa............................ 15 cm

106

OBLAČENJE ŽENSK | Dodatki | Obutev

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Kožuhi

107


146. Kožuh / Stara Fužina

147. Kožuh / Potoki pri Žirovnici

krzno (ovca), volna / leto 1881 / inv. št. E 1085

krzno (ovca), usnje / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1504

Iz več kosov temnorjavega usnja in enega belega na plečih je sestavljen po enakem kroju kot kožuh E 985 iz Studora; verjetno ga je sešil isti izdelovalec. V pasu je prerezan, spodnji del je iz treh kosov, zgornji pa iz petih. Spodaj in spredaj je obkrožen z 2,5 cm črne fine ovčje kožuhovine. Ovratnik je krojen na pikirano fazono s krznom na zunanji strani, na spodnji strani je za trdnejšo obliko podložen z vrvico, prešito z nitjo.

Kožuh rjave barve z navznoter obrnjeno kožuhovino je sestavljen iz več kosov; v pasu je prerezan, na hrbtu višje kot spredaj. Od pasu navzdol je krojen rahlo navzven. Šiv med prsnim in hrbtnim delom je podaljšan na hrbet. Hrbtni del ima ob spodnjem robu na sredi 13 cm visok razporek. Desni prednji del ima vstavek, očitno zato, ker krpa usnja ni bila dovolj velika. Rokava sta starinsko krojena v zgornji in spodnji del, v zapestju je dodana krznena fina črna obroba, široka 6 cm, s 5-cm razporkom. V nekatere šive je vstavljena usnjena paspula, drugi so prekriti z okrasnimi usnjenimi trakovi rdečerjave barve različne širine, od 16 do 25 mm. Obrobljeni so z modro ali belo vrvico, skupaj z usnjenim trakom so pritrjeni s prečnimi šivi. Kožuh je obrobljen z usnjenimi trakovi in 2 cm široko krzneno, črno, finejšo obrobo. Ovratnik, krojen na bolj zaprto fazono, je dodan – pikiran na kožuh. Ovalno oblikovani žepi so našiti in imajo zavihek iz črnega krzna, krasi jih pletena črno-bela usnjena kita. Spredaj sta na vsaki strani dva usnjena gumba premera 2,5 cm, okrašena z usnjeno rožico; čeprav je od njiju speljana vrvica, se morda sploh ni zapenjal.

Kožuh ima spredaj na vsaki strani žep, prišit s križnim vbodom z volno rumene in rdeče barve, na vrhu ima 3 cm visoko črno obrobo iz ovčje kožuhovine. Na notranji strani je v pasu levo in desno na boku žep. Tudi rokav je spodaj obrobljen s 4 cm visoko črno obrobo. Nad njo je v križnem vbodu vezen z rumeno in rdečo volno. Sešit je s krznarskimi šivi, eni so s paspulo, drugi brez. Plašč je na več mestih poškodovan, več parov gumbov manjka, vidni so ostanki vrvic za privezovanje. Hrbet krasi vezenina s cvetličnim motivom z letnico, vezeno z volno: visoko 33 cm, široko 28 cm, 9 cm sega pod pas. Na vsaki strani letnice 1881 sta dva cofka iz usnja in volne. MERE: Dolžina kožuha..................... 110 cm Hrbtna širina........................ 46 cm Prednja širina....................... 20 Prsni obseg........................... 110 cm Stranska dolžina od pazduhe do spodnjega robu................ 84 cm Dolžina rame........................ 18 cm Dolžina rokava...................... 58 cm Obseg rokava zgoraj............. 40 cm Obseg rokava spodaj............. 30 cm Širina kožuha v pasu............. 104 cm Obseg spodnjega robu.......... 168 cm Dolžina ovratnika................. 56 cm Višina žepa........................... 18 cm Širina žepa............................ 16 cm

Hrbtni del je okrašen z usnjeno aplikacijo, visoko 29 cm in široko 16 cm. Cvetlični motiv, izdelan v zeleni, beli, rjavi in rdeči barvi, je obrobljen z obšito vrvico. Steblo je izdelano iz položenega in prešitega usnjenega traku. V pasu je bel trak – paspula, šivan kot valovnica. Motiv zaključuje prečen trak z belimi zobci. Zadaj na rami je z dreto prišit preplet iz usnjenih trakov – belih, rjavih in zelenega. MERE: Dolžina kožuha..................... 114 cm Hrbtna širina........................ 52 cm Prednja širina....................... 20 Prsni obseg........................... 129 cm Stranska dolžina od pazduhe do spodnjega robu................ 88 cm Dolžina rame........................ 20 cm Dolžina rokava...................... 60 cm Obseg rokava zgoraj............. 49 cm Obseg rokava spodaj............. 35 cm Širina kožuha v pasu............. 140 cm Obseg spodnjega robu.......... 230 cm Dolžina ovratnika................. 55 cm Višina žepa........................... 20 cm Širina žepa............................ 20 cm

Aplikacija barvastega usnja – roža na hrbtu.

Kroj prednjega in zadnjega dela.

108

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Kožuhi

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Kožuhi

109


Suknjiči

Hlače

V zbirki je samo en suknjič iz obdobja pred prvo svetovno vojno.

Do druge polovice 19. stoletja so kmečki ljudje nosili dokolenske hlače, na Gorenjskem po navadi izdelane iz jelenovega ali gamsovega usnja. Na kolenih so se zavezovale ali zapenjale, spredaj pa so imele hlačni preklop, t. i. »bautaro«, »vautaro«, v pasu zapeto z dvema kovinskima gumboma. Ko so začeli nositi dolge hlače, so nekateri hlačnice podaljšali tudi irharicam. Praznične irharice so bile lepo okrasno obšite. V zbirki jih je pet, ene so zelo uničene, ene pa odrezane v kratke hlače. Dolgih hlač iz obravnavanega obdobja nimamo.

149. Irharce / Bled usnje (jelenova irhovina), medenina, lan (platno) / sreda 19. stoletja / inv. št. E 619

Kmečki posestniki z Bleda v Kranju, 1901. Foto Jagodic, Kranj

148. Suknjič / Rateče volna (čoja), bombaž (flanela, oksford), bakelit / konec 19. stoletja / inv. št. E 1495 Kratek suknjič iz grobega, debelega, temnozelenega sukna je krojen po osnovnem kroju s konca 19. stoletja (M. Kunc, 1893), ramenski šiv je skoraj polkrožen in močno pomaknjen nazaj. Ima ovratnik na reverje in dvojno zapenjanje s plastičnimi, bakelitnimi gumbi. Obrobljen je z zelenorjavo industrijsko pleteno vrvico; prav tako tudi 4 cm visoki paspuli na obeh vstavljenih žepih. Podložen je z rjavo flanelo, rokavi pa z modrim črtastim blagom, iz kakršnega je izdelan tudi notranji prsni žep. Z vrvico obrobljen rokav je v zapestju zavihan nazaj. MERE: Dolžina suknjiča........... 57 cm Hrbtna širina................ 42 cm Dolžina od pazduhe do spodnjega robu........ 36 cm Dolžina rame................ 17 cm Dolžina rokava.............. 61 cm Obseg rokava zgoraj..... 40 cm Obseg rokava spodaj..... 31 cm Širina suknjiča v pasu... 110 cm Obseg spodnjega robu.. 110 cm Dolžina ovratnika......... 55 cm Širina žepa.................... 16 cm

110

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Suknjiči

Precej oprijeto krojene hlače iz temnega irha. Hlačnice segajo pod koleno, kjer se zapenjajo s kaveljčki, spodnji rob pa je kot ozek usnjen pašček podaljšan čez razporek, vendar ni v celoti ohranjen (morda trakovi za zavezovanje). Spredaj so narejene na hlačni preklop, ki se v pasu pripenja z dvema okrašenima reliefnima medeninastima gumboma z dvema različnima motivoma. Velika hlačna žepa sta na obeh straneh vrezana vzporedno s pasom. Pod desnim žepom je ob stranskem šivu še ozek, dolg žep za nož. Hlače so ob vseh šivih in na preklopu ornamentalno pošite. Podložene so z debelim domačim lanenim platnom, preklop in žepi pa z irhom. MERE: Stranska dolžina sprednjega dela hlač...... 60 cm Sedalo spredaj do pasu............................. 25 cm Sedalo zadaj.............................................. 31 cm Dolžina koraka.......................................... 43 cm Širina hlačnice spodaj............................... 34 cm Širina v koraku.......................................... 58 cm Zadnja širina hlačnice.............................. 26 cm (polovica) Prednja širina hlačnice............................. 22 cm (polovica) Širina preklopa......................................... 15 cm Dolžina hlačnega preklopa....................... 11 cm Širina hlačnega preklopa spodaj............... 4,5 cm, zgoraj.................................................... 3,5 cm Dolžina razporka od pasu......................... 8 cm Višina razporka......................................... 18 cm Višina pasu na preklopu........................... 8 cm Višina pasu zadaj...................................... 5 cm, ob strani................................................ 5,5 cm in spredaj.............................................. 6 cm Obseg pasu............................................... 80 cm Širina žepa do razporka............................ 15 cm, vstavljen trikotnik s stranico................. 7,5 cm

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Hlače

111


150. Irharce / Gorenjska

151. Irharce / Preddvor

usnje (jelenova irhovina), medenina, lan (platno) / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1507

usnje (jelenova irhovina), roževina, lan (platno) / sreda 19. stoletja / inv. št. E 1511

Zaradi uničene barve sedaj svetlejše moške hlače so bile prvotno temnorjave. Krojene so bile do kolen, pozneje so od drugih irharic dodali še ozke, dekorativno obšite hlačnice, tako da segajo do gležnjev. Zamenjali so tudi irh v koraku in na notranji strani stegen. Podložene so z domačim hodnim platnom. Hlačni preklop je spodaj za 2 cm širši kot zgoraj. Hlače se spredaj zapenjajo z dvema medeninastima gumboma. Zunanji robovi hlačnic in preklop so dekorativno obšiti. So srednje dobro ohranjene.

Kratke irharice so na zunanji površini temnorjave, znotraj rumene. Podložene so samo v pasu, na preklopu in žepih. Ročno so šivane s krznarskimi šivi, na preklopu, ob žepih in na stegnih pa tudi vezene; vezenina je reliefno oblikovana. Na notranji strani stegen obeh hlačnic in v koraku je 15 cm širok vstavek iz manjših usnjenih kosov. Zapenjajo se z roževinastimi gumbi, hlačnice na kolenih pa z usnjenimi jermenčki. Ker je vzorec na kolenih odrezan, so bile irharice prvotno dolge čez kolena, najbrž so jih skrajšali za potrebe oblačenja v »narodno nošo«. Tudi sicer so krojene po starem; zadaj visoke, spredaj nižje. Žepi so krojeni s stranskim trikotnim vstavkom. Hlače so zelo dobro ohranjene.

MERE: Stranska dolžina sprednjega dela hlač...... 100 cm, prvotna.................................................. 64 cm Sedalo spredaj do pasu............................. 23 cm Sedalo zadaj.............................................. 40 cm Dolžina koraka.......................................... 76 cm, prvotna.................................................. 28 cm Obseg hlačnice spodaj.............................. 28 cm Obseg hlačnice v koraku........................... 60 cm Obseg hlačnice na kolenu......................... 48 cm Dolžina preklopa...................................... 15 cm Širina hlačnega preklopa spodaj............... 27 cm, zgoraj.................................................... 19 cm Dolžina razporka od pasu......................... 12 cm Višina pasu na preklopu........................... 7,5 cm Višina pasu zadaj...................................... 6,5 cm, ob strani................................................ 7,5 cm in spredaj.............................................. 6,5 cm Obseg pasu............................................... 80 cm Širina žepa do razporka............................ 13 cm, vstavljen trikotnik................................. 9 x 5,5 x 6,5 cm

112

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Hlače

MERE: Stranska dolžina sprednjega dela hlač...... 48 cm Sedalo spredaj.......................................... 27 cm Sedalo zadaj.............................................. 34 cm, vstavek v koraku.................................... 8 cm Dolžina koraka.......................................... 32 cm Širina hlačnice spodaj............................... 48 cm Širina v koraku.......................................... 62 cm Zadnja širina hlačnice.............................. 27 cm (polovica) Prednja širina hlačnice............................. 22 cm (polovica) Širina preklopa......................................... 17 cm Dolžina hlačnega preklopa....................... 15,5 cm Širina hlačnega preklopa spodaj............... 7 cm, zgoraj.................................................... 4 cm Dolžina razporka od pasu......................... 11 cm Višina pasu na preklopu........................... 7 cm Višina pasu zadaj...................................... 4,5, ob strani in spredaj............................... 6 cm Obseg pasu............................................... 80 cm Dolžina razporka s pasom zadaj............... 7 cm Širina žepa do razporka............................ 14 cm

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Hlače

113


152. Irharce / Bohinjska Bistrica usnje (jelenova irhovina), kovina, plastika, bombaž / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 4886 Dokolenske usnjene hlače so v razkoraku krojene s skoraj enako dolgim sprednjim in zadnjim delom. Enajstcentimetrski razporek na kolenih se zapenja s tremi roževinastimi gumbi. Hlače so zadaj polkrožno izrezane, ob stranskih šivih pa okrasno obšite. Podoben okras je tudi na preklopu in sprednjem šivu. Na preklopu, ki se zapenja z dvema plastičnima gumboma, sta ob strani spodaj tudi dve šestkraki rozeti in spirali. V pasu sta v prerezano usnje levo in desno vstavljena žepa, na vrhu razširjena z usnjenim trikotnikom. Zadaj sta pokonci čez pas našiti dve zanki z enim plastičnim gumbom, drugi manjka. Tudi spredaj je ohranjen en roževinast gumb za naramnice, drugi manjka. Hlače so v celoti podložene z žepovino. MERE: Stranska dolžina sprednjega dela hlač...... 53 cm Sedalo spredaj do pasu............................. 29 cm Sedalo zadaj.............................................. 32 cm Dolžina koraka.......................................... 36 cm Širina hlačnice spodaj............................... 36 cm Širina v koraku.......................................... 56 cm Zadnja širina hlačnice .............................. 5 cm (polovica) Prednja širina hlačnice............................. 26 cm (polovica) Širina preklopa......................................... 10 cm Dolžina hlačnega preklopa....................... 15,5 cm Širina hlačnega preklopa spodaj............... 11 cm, zgoraj.................................................... 14,5 cm Dolžina razporka od pasu......................... 15,5 cm Višina pasu na preklopu........................... 6 cm Višina pasu............................................... 5,5 cm Obseg pasu............................................... 82 cm Širina žepa do razporka............................ 15 cm, vstavljen trikotnik s stranico................. 9 cm

Telovniki V zbirki je dvanajst telovnikov, iz obravnavanega obdobja samo žametni, primerni za »narodne noše«. Zanimiv je zelen žameten telovnik z gumbi iz tihooceanskih kauri školjk. En tak telovnik se je ohranil v Mojstrani, drugi v okolici Begunj.

153. Lajbč / Rečica bombaž (žamet), volna (polst), kovina / konec 19. stoletja / inv. št. E 620 Rdeč telovnik je strojno sešit; zadnji del je izdelan iz enega kosa črne bombaževine, prednji polovici pa iz v cvetličnim motivu vzorčasto tkanega žameta, podloženega s sivo bombaževino. Ob straneh in spodaj sta prednji polovici obrobljeni s 5 cm širokim črnim trakom z všitimi gumbnicami. Visoko pod vratom se zapenja s 24 velikimi polokroglimi kositrnimi gumbi, pritrjenimi s pomočjo navadne vrvice. Pod vrvico je telovnik podložen s 5 cm širokim trakom iz ornamentirano izrezane polsti in trakom bombaževine. Ovratnik je ozek, ležeč. V spodnji tretjini sta v izrezano blago vstavljena dva žepa z dodano paspulo. V spodnjem delu je žamet precej oguljen. MERE: Hrbtna dolžina................................. 50 cm Hrbtna širina................................... 36 cm Pasna širina zadnjega dela............... 46 cm Prednja dolžina................................ 57 cm Prednja širina.................................. 18 cm Prsna širina...................................... 102 cm in za preklop................................ 3 cm Pasna širina..................................... 95 cm in za preklop................................ 3 cm Prednja pasna širina (vzorec).......... 24 cm Višina zapenjanja............................ 45 cm – 24 gumbov Obseg rokavne odprtine.................. 58 cm Ovratni izrez.................................... 38 cm

154. Pruštah / Mojstrana bombaž (žamet, klot), kovina, školjke / začetek 20. stoletja / inv. št. E 839 Zelen žameten telovnik s šal ovratnikom je krojen in strojno sešit z dolgim vratnim izrezom in v špico oblikovanimi prednjimi polovicami. Hrbet je iz črnega klota, širina v pasu je nastavljiva s trakom in kovinsko zaponko. Zapenja se s štirimi kauri školjkami, druge štiri so v obliki dvorednega zapenjanja samo okrasne prišite. V blago sta vstavljena dva žepa z dodano paspulo. MERE: Hrbtna dolžina............................. 57 cm Hrbtna širina............................... 35 cm Pasna širina zadnjega dela........... 53,5 cm Prednja dolžina............................ 63 cm Prednja širina.............................. 15 cm Prsna širina.................................. 110 cm in za preklop............................ 3 cm Pasna širina................................. 104 cm in za preklop............................ 3 cm Prednja pasna širina (vzorec)...... 23 cm Višina zapenjanja........................ 28 cm – 4 gumbi Obseg rokavne odprtine.............. 57 cm Ovratni izrez................................ 88 cm

114

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Hlače

OBLAČENJE MOŠKIH | Vrhnje obleke | Telovniki

115


155. Telovnik / Preddvor bombaž (vzorčast žamet), volna (polst), kovina / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 1509 Značilen žametast telovnik za »narodno nošo« je strojno sešit; zadnji del je izdelan iz enega kosa črne bombaževine, prednji polovici pa iz vzorčastega žameta, podloženega s črno bombaževino. Zapenja se visoko pod vratom z vrsto na gosto pritrjenih velikih polokroglih kositrnih gumbov, pritrjenih s pomočjo navadne vrvice in traku iz rdeče polsti. V blago sta vstavljena dva ozko obrobljena žepa. Ozek ovratnik in sprednji polovici so obrobljeni z rdečim bombažem. Telovnik je zelo dobro ohranjen. MERE: Hrbtna dolžina............................. 53 cm Hrbtna širina............................... 34 cm Pasna širina zadnjega dela........... 52 cm Prednja dolžina............................ 58 cm Prednja širina.............................. 17 cm Prsna širina.................................. 98 cm Pasna širina................................. 94 cm Prednja pasna širina (vzorec)...... 42 cm Višina zapenjanja........................ 48 cm – 24 gumbov Obseg rokavne odprtine.............. 51 cm Ovratni izrez................................ 44 cm

Perilo Spodnje hlače 156. Gate / Kamna Gorica bombaž (pike, flanela), školjčevina, plastika / konec 19. stoletja / inv. št. E 7208 Dolge moške spodnje hlače iz bombažnega rebrasto tkanega blaga so strojno sešite po starem kroju z visokim pasom. Dodan pas je podložen s tankim platnom, zadaj je prerezan in ima dve luknjici za prevezovanje s trakom, spredaj pa je rezan v navzdol obrnjen klin. Razporek se zapenja s štirimi gumbi, trije so iz školjčevine, eden je plastičen. Hlačnici sta ob spodnjem robu prerezani in imata prišita po dva trakova za zavezovanje. Na zadnjičnem delu so precejkrat zakrpane z zaplatami izvirnega in drugih kosov blaga, na nekaj mestih so raztrganine strojno prešite. MERE: Obseg pasu.................................. 92 cm Širina pasu................................... 5 cm, zadaj......................................... 6 cm, ob razporku.............................. 9 cm Dolžina........................................ 114 cm Dolžina do razkoraka................... 35 cm Obseg hlačnice v razkoraku......... 66 cm Spodnji obseg hlačnice................ 37 cm

Pokrivala Predstavljamo vsa pokrivala v zbirki iz obravnavanega obdobja.

157. Kapa s cofom / Dovje svila (pletenina) / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 840 Strojno pletena vrečasta kapa je na vrhu zvezana skupaj, spodaj pa široko zarobljena. V vrh kape je vstavljena vrvica, posukana iz črnih in rjavih niti, nanjo je pritrjen črn svilen cof. Kapo so nosili pod klobukom. Svoje mesto so pozneje našle v koroški »narodni noši«, redkeje tudi v gorenjski. MERE: Višina......................... 41 cm Širina.......................... 23,5 cm Dolžina vrvice............. 19 cm Dolžina cofa................ 15 cm Širina cofa ca.............. 5 cm

158. Kapa s cofom / Radovna svila (pletenina) / prva polovica 19. stoletja / inv. št. E 841 Strojno pletena vrečasta kapa črne barve z barvastimi progami in s črnim cofom. Moški so jih nosili pod klobukom k praznični obleki. Kapa je zelo dobro ohranjena. MERE: Višina......................... 36 cm Širina.......................... 23 cm Dolžina vrvice............. 12,5 cm Dolžina cofa................ 13 cm Širina cofa ca.............. 3 cm

159. Klobuk / Leše pri Tržiču volna (klobučevina) / druga četrtina 19. stoletja / inv. št. E 687 Širokokrajen klobuk z nizkim oglavjem je izdelan iz enega kosa debele, rjavo barvane klobučevine. Še v 20. stoletju so jih nosili pastirji po vsem Gorenjskem. Klobuk je že zelo utrujen, ob robu se trga. MERE: Višina glave................ 7 cm Premer s krajci............ 53 cm Širina krajcev.............. 17,5 cm

116

OBLAČENJE MOŠKIH | Perilo | Spodnje hlače

OBLAČENJE MOŠKIH | Pokrivala

117


160. Kastorec / Selška dolina

163. Ruta / Mojstrana

volna (klobučevina), svila, bombaž, usnje / sreda 19. stoletja / inv. št. E 1026

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 837

Črn polokrogel klobuček z navzgor zavihanimi krajci je okoli štule okrašen s 3 cm širokim sivim trakom. Krajci so obrobljeni s podobnim sivočrnim, 4 cm širokim trakom z drap paspulo. Trak je zavezan z belim trakom – vidi se pentljica. Notranjost je obrobljena s 4 cm širokim usnjenim potnim trakom in podložena z vijoličastim blagom z drobnim belim vzorcem.

Ruta z resicami je na sredi oranžne barve, ob straneh pa so široki zeleni pasovi. Pasovi raznobarvnih črt ustvarjajo karirast vzorec, obogaten s stiliziranim cvetličnim vzorcem v zeleni ali beli barvi. Ruta je srednje dobro ohranjena.

MERE: Višina......................... 10,5 cm Premer s krajci............ 25 cm Širina krajcev.............. 5,5 cm

MERE: Kvadrat s stranico....... 66 cm

161. Kastorec / Srednja vas v Bohinju volna (klobučevina), svila, usnje / konec 19. stoletja / inv. št. E 1093 Zelen klobuk s širšimi krajci iz česane klobučevine ima na tri vogale oblikovano štulo. Okrašen je s sivim, 5 cm širokim trakom. Notranjost je oblečena v 4,5 cm široko usnje, na dnu je žig proizvajalca HAT MANUFACTORY. MERE: Višina......................... 10 cm Dolžina....................... 33 cm Širina.......................... 29 cm Širina krajcev.............. 7 cm

164. Ruta / Mojstrana svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 838 Ruta črnorjave barve z resicami je poudarjena z mrežo različno širokih pasov modrovijoličaste barve. V vseh tako nastalih pravokotnikih so cvetlični vzorčki, le kvadrat na sredi je prazen.

MERE:

Dodatki

Širina............ 66 cm Dolžina......... 68 cm

Ovratne rute Ovratne rute so se uveljavile v drugi četrtini 19. stoletja, ko so si jih kmečki moški zavezovali prek srajce in pod telovnik. Meščani so tedaj že nosili kravate. V zbirki je 14 kosov, predstavljamo nekaj dobro ohranjenih z resicami in eno precej slabo ohranjeno brez resic.

162. Ruta / Mojstrana svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 836 Ruta z resicami rožnate barve je po vsej površini okrašena s stiliziranim cvetličnim vzorcem. V osrednjem pravokotniku so v štirih vrstah vtkani večji svetlomodri cvetovi. Ruta je srednje dobro ohranjena.

165. Ruta / Bohinj svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 1091 Ruta ciklamne barve z resicami je poudarjena z mrežo različno širokih zelenih, rumenih in modrih pasov z belimi črtami, krasi jo cvetlični vzorec. MERE: Kvadrat s stranico....... 57 cm

MERE: Širina............ 66 cm Dolžina......... 68 cm

118

OBLAČENJE MOŠKIH | Dodatki | Ovratne rute

OBLAČENJE MOŠKIH | Dodatki | Ovratne rute

119


166. Ruta / Kranj svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 2311 Ruta brez resic je oranžne barve z zelenimi in rumenimi pasovi v karirastem vzorcu. V robni borduri je okrašena z drobnimi vzorčki. Ruta je slabo ohranjena, pošita in strgana. MERE: Širina............ 69 cm Dolžina......... 70 cm

Pasovi 169. Pas za denar / Podkoren usnje, pavovo perje, kovina / konec 19. stoletja / inv. št. E 802 Usnjen pas je oblikovan kot dolga mošnja. Na enem koncu je sponka, na drugem pa jermen za zapenjanje. Ob sponki je z gumbom pripet ovalen štirioglat kos črnega usnja v merah 22 x 14 cm, na katerem so z ozkim belim trakom iz pavjega perja drobno vezeni živalski in rastlinski motivi, napis Wies Gottwiell in ime lastnika pasu – Lorenz Pezhar. Če vezenje odpnemo, se pokaže odprtina, ki se kot z zadrgo zapenja z usnjeno vrvico, »žnorco«. Pas si je dal izdelati lastnik furmanske gostilne v Podkorenu, da bi v njem hranil denar, ko je v Beljaku prodajal živino. MERE:

167. Ruta / Bohinj

Dolžina.................. 120 cm Širina..................... 15,5 cm Širina jermena....... 3 cm

svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 3391 Ruto brez resic temnovijoličaste barve krasi široka bordura z rožami. V vogalih so luknjice od spenjanja. MERE: Širina............ 68 cm Dolžina......... 69 cm

Nakit 170. Verižica s tolarji / Bohinjska Bistrica srebro / konec 19. stoletja / inv. št. E 4887 Kratka verižica iz uvitih členov ima na enem koncu ovalno dvodelno vponko, na drugem pa manjši okrogel obroček. Na njej je obešen masiven obroček, na katerem visi drug obroček z obema kovancema. Na vsak kovanec je pritrjena srebrna, lepo izdelana zanka za obešanje. Blizu obročka je med člene vstavljen manjši okrogel člen, na njem pa del v obliki osmice.

168. Ruta / Kranj svila / druga polovica 19. stoletja / inv. št. E 3629 Ruta vijoličaste barve z resicami iz ugledne kranjske gostilničarske družine je okrašena s široko robno borduro belega tkanega finega vzorca z zlato tkanimi rožami v vogalih. Ohranilo se je veliko takšnih rut.

MERE: Dolžina.....................37 cm Širina........................0,8 cm Premer kovancev......4 cm

MERE: Širina............ 68 cm Dolžina......... 70 cm

120

OBLAČENJE MOŠKIH | Dodatki | Ovratne rute

OBLAČENJE MOŠKIH | Dodatki | Pasovi / Nakit

121


171. Murček / Bohinj zlato, emajl / sreda 19. stoletja / inv. št. E 7824 Na moškem uhanu iz 10- do 12-karatnega zlata je emajlirana črnčeva glava z belo krono. Vozarji naj bi jih v Trstu dobili z menjavo z mornarji. Uhan je pridobljen z ženskim nakitom iz zapuščine potomke lastnikov hotela Zlatorog.

OBLAČENJE OTROK Otroških oblačil iz obravnavanega obdobja je le za vzorec. Kočemajka in kožušček sta iz meščanskega okolja.

MERE: Višina.........2,5 cm Širina..........2 cm

Obutev 172. Cokle / Radovna les / ok. 1920 / inv. št. E 642 Podplat iz bukovega lesa je debel 4 cm, na konici 4,5 cm, spredaj pa je zakrivljen za 2,5 cm. V koničast dvignjen del je vstavljen zgornjik, pleten iz 0,8 cm širokih smrekovih viter, zaključuje pa ga 7 cm širok lok iz klane smrekovine. Ker cokle niso bile nošene, na podplatih niso okovane. MERE: Dolžina podplata od konice do pete....... 31 cm Dolžina pletenega dela........................... 19 cm Širina podplata....................................... 9 cm Višina pletenega dela............................. 7,7 cm

Ladislav Benesch, detajl gruče otrok na vaškem motivu iz Podkorena, 1883. Hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije

174. Kočemajka / Radovljica volna, bombaž (flanela), plastika / konec 19. stoletja / inv. št. E 526 Dekliško vrhnje oblačilo iz modrega blaga s pokončnimi temnejšimi pasovi je narejeno po kroju odraslih kočemajk. Ukrojena je oprijeto, v pasu stisnjena, nato zvonasto razširjena. Rokavi so na ramenih nabrani, sredi hrbta je v pasu 11 cm visok razporek. Tudi rokavi so podloženi s flanelo. MERE:

173. Cokle s klunom / Rateče les, goveje usnje / ok. 1920 / inv. št. E 814 Cokle sestavljata podplat iz bukovega lesa in z ročno kovanimi žebljički pribit zgornji del iz doma strojenega govejega usnja. Podplati so okovani z ročno kovanimi »kroparskimi« žeblji. Zase jih je izdelal Janez Popodi iz Rateč. MERE: Dolžina po vrhu cokel od kljuna do pete.....28 cm Širina podplata čez prste.............................11,5 cm Debelina podplata.......................................5 cm

122

OBLAČENJE MOŠKIH | Dodatki | Obutev

Premožna meščanska družina z dojenčkom v pindekelčku, malčki v srajčkah, dekletom v belem in s fantoma v mornarski obleki, Kranj, konec 19. stoletja.

Prednja dolžina od rame do pasu............ 31 cm, celotna dolžina.................................... 43 cm Prednja širina od rame do sredine.......... 16 cm Hrbtna širina.......................................... 30 cm Prsni obseg............................................. 73 cm in za preklop....................................... 3 cm Pasni obseg............................................. 60 cm Obseg spodnjega robu............................ 112 cm Stranska dolžina od pazduhe do pasu..... 14 cm, celotna dolžina.................................... 29 cm Višina zapenjanja................................... 40 cm Hrbtna dolžina do pasu.......................... 34 cm, celotna dolžina.................................... 47 cm Zunanja dolžina rokava.......................... 51 cm Notranja dolžina rokava......................... 35 cm Širina zapestja........................................ 21 cm Zgornja širina rokava.............................. 19 cm Obseg rokavne okrogline........................ 35 cm Višina ovratnika..................................... 2 cm Dolžina ovratnika................................... 35 cm Širina rame............................................. 10 cm

Kočemajka se znotraj zapenja s trakom na zapenca, zunaj vse do vratu z desetimi gumbi, ovratnik pa z zapencem.

OBLAČENJE OTROK

123


175. Kožušček / Kranj

177. Povoj za dojenčka / Rateče

zajčje krzno, bombaž (flanela) / konec 19. stoletja / inv. št. E 3916

lan (platno) / 19. stoletje / inv. št. E 1294/3

Kožušček iz belega zajčjega krzna ima črne lise le zadaj na ovratniku in notranji strani rokava. Ovratnik je zadaj krojen na vogale. Zapenja se s tremi v krzno oblečenimi gumbi, zanke so izdelane iz sukanca. Kožušček je iz ugledne kranjske gostilniške družine, domnevno s konca 19. stoletja.

Dolg ročno tkan povoj iz domačega cvilha ima na enem koncu dve vrvici za povezovanje. Povoj ni v celoti ohranjen.

MERE: Prednja dolžina....................................... 45 cm Prednja širina od rame do sredine.......... 19 cm Hrbtna širina.......................................... 30 cm Prsni obseg............................................. 87 cm in za preklop....................................... 6 cm Obseg spodnjega robu............................ 112 cm Stranska dolžina..................................... 27 cm Višina zapenjanja................................... 30 cm Hrbtna dolžina........................................ 45 cm Zunanja dolžina rokava.......................... 30 cm Notranja dolžina rokava......................... 17 cm Širina zapestja........................................ 24 cm Zgornja širina rokava.............................. 27 cm Obseg rokavne okrogline........................ 32 cm Širina ovratnika...................................... 7 cm, na rami................................................. 8 cm, na hrbtu............................................... 13 cm Dolžina ovratnika................................... 33 cm Širina rame............................................. 9 cm

MERE: Dolžina.......... 113 cm Širina............. 4 cm

178. Pindekelček / Studor bombaž, svila / ok. 1900 / inv. št. E 4983 Vatirana odejica je okrašena s svilenimi trakovi, pentljami in strojno izdelanimi čipkami. Vanjo so položili v štruco povitega dojenčka, prevezali s trakovi leve in desne polovice in pokrili z okrašenim spodnjim delom, ki se pritrdi z zapenci. Tako povitega in pokritega s krstno odejico so dojenčka nesli h krstu. Odejica izhaja iz Oplenove hiše, kjer je bila doma babica Marija Žmitek. Kot vse babice v tistem času je morala tudi ona poskrbeti, da so bili novorojenčki čim prej krščeni. Odejica je zelo dobro ohranjena. MERE:

176. Povoj za dojenčka / Rateče

Dolžina...........................102 cm, spodnji del..................41 cm, polkrožni za glavo.......18 cm, pokrivni del.................43 cm Širina..............................49 cm Dolžina zloženega..........61 cm Širina zloženega.............25 cm

lan (platno) / 19. stoletje / inv. št. E 1294/1, 2 Dolg ročno tkan povoj iz domačega pražnjega – tanjšega platna ima na enem koncu dve vrvici za povezovanje. MERE: Dolžina.......... 250 oz. 350 cm Širina............. 9 oz. 8 cm

124

OBLAČENJE OTROK

OBLAČENJE OTROK

125


179. Dekliške spodnjice / Kamna Gorica lan (platno) / konec 19., začetek 20. stoletja / inv. št. E 7210 Spodnjice z dolgimi hlačnicami in razporkom do razkoraka so strojno sešite. V pasu imata hlačnici neznano zakaj na obeh koncih prišita dva 32 cm dolga keprasta trakova. Zavezujejo se s trakom na hrbtni strani. Hlačnice so obrobljene z ročno kvačkano, na notranji strani strgano čipko; tudi v razkoraku so hlače precej ponošene. MERE: Obseg pasu............................................54 cm Širina pasu.............................................3,5 cm Dolžina s čipkami in pasom...................55 cm Dolžina razporka...................................38 cm Dolžina prednjega šiva do razporka.......12 cm Kvačkane čipke višine............................4,5 cm Obseg hlačnice v razkoraku...................45 cm Spodnji obseg hlačnic spodaj.................30 cm

180. Kapica / Kamna Gorica volna, svila / konec 19. stoletja / inv. št. E 7137 Zelo lepo oblikovana kapica za malčka je umetelno spletena iz mehke volne. Na tilniku je podaljšana in valovito zaključena. Spredaj je obrobljena z nizom majhnih cofkov. Naglavni del je podložen z mehko pletenino. Zavezuje se z modrim svilenim, med pletenje vdetim trakom. MERE: Višina ........................ 4 cm Obseg......................... 27 cm Višina podaljška........ 8 cm

S čim se bova odela, oj vandrovček moj? Ti mene s kiklico,

jaz tebe s suknjico,

ljubca moja, pojd z menoj! (Tristo narodnih, str. 81)

126

OBLAČENJE OTROK

127


Materiali, iz katerih so izdelana v katalogu opisana oblačila Opisi tkanin so pripravljeni po članku Poimenovanje tkanin dipl. inž. tekstilstva Alojza Orešiča (Tekstilec 48/2005, št. 10–12, str. 282–304), rokopisnem Slovarčku poimenovanj blaga Katarine Šrimpf in Pregledu najbolj pogostih vrst tekstilnega blaga Ive Legat, ki sta ga leta 2015 pripravili za seminar JSKD za krojače in garderoberje folklornih skupin. Številna imena tkanin so vključena tudi v Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, 2004.

Etamin – lahka, prosojna tkanina iz fine bombažne preje, tkane v platnovi vezavi s kombinacijo sukljalne tehnike za stabiliziranje votka. Iz etamina so šivali ženska oblačila in zavese.

Flanela – mehka bombažna ali volnena tkanina v platnovi ali keprovi vezavi z rahlo vitim votkom.

Značilno obojestransko kosmatena tkanina je bila izdelana v zelo različnih debelinah. Iz široko uporabne flanele so šivali vrhnja in spodnja oblačila ter podloge in izdelovali predmete za notranjo opremo.

Hodno platno – platno domače, ročne izdelave iz srednje dolgih lanenih vlaken. Iz hodnega platna so šivali izdelke za hišno opremo, vsakdanje perilo in oblačila.

Bakelit – prva umetna masa, duroplastika iz fenola in formaldehida, je poimenovana po svojem

izumitelju, belgijskem kemiku Leu H. Baekelandu. Patentirana je bila leta 1907, industrijsko so jo leta 1910 začeli proizvajati v Nemčiji. Iz bakelita so sprva izdelovali gumbe za vrhnja oblačila.

Barhent – enostransko kosmatena bombažna tkanina, tkana v keprovi ali atlasovi vezavi, potiskana ali pestro tkana. Iz barhanta so šivali perilo.

Batist – lahka, skoraj prosojna lanena ali bombažna tkanina v platnovi vezavi, izdelana iz finih vlaken.

Glede na surovino in način izdelave so obstajali zelo različni batisti. Nanj so vezli, iz njega pa šivali peče, perilo in robce. Batist se imenuje po prvem izdelovalcu tovrstnih tkanin, Francozu Jeanu Batisti.

Inlet – zelo gosta, gladka bombažna tkanina z lepim leskom je tkana v keprovi ali atlasovi vezavi in nežno obarvana. Iz inleta so šivali pernice, blazine in s puhom polnjene prešite odeje.

Irhovina (irh) – koža domačih ali divjih živali (kozja, jelenja, gamsova), strojena in neglajeno obdelana, tako da je imelo lice mehak žametni otip. Irhovino so pogosto barvali v rjavo ali črno.

Kanafas – bombažna ali lanena tkanina je bila iz različnih barv tkana v karirastih vzorcih, lahko je tudi

Bombaž – vlakna, ki v plodu obdajajo semena enoletne toploljubne rastline, in tudi iz njih stkano

enobarvna. Močno je bila zglajena in škrobljena. Iz kanafasa so šivali krojaške podloge in posteljnino.

Brokat – težka, vzorčasta, včasih z zlatom ali s srebrom pretkana tkanina iz svilenih, lanenih,

v keprovi vezavi, pogosto v beli, temnomodri ali črni barvi.

blago.

Keper trak – trak za obrobljanje, ki so ga uporabljali tudi kot trak za zavezovanje, je stkan iz bombaža

bombažnih ali acetatnih (rejon) vlaken, tkanih v večvezni atlasovi vezavi. Iz brokata so šivali praznična vrhnja oblačila ter izdelovali dekoracijo in predmete za notranjo opremo.

Klobučevina (polst) – spolstena volna različnih debelin. Iz polsti so izdelovali pokrivala.

Bukle (bouclette) – groba tkanina iz volne, bombaža ali mešanice, tkana v platneni ali keper vezavi

kalandrirano, da se po eni strani sveti. Iz tanjšega klota so šivali predpasnike in domače obleke, iz debelejšega pa delovne plašče, podloge in prešite odeje.

z vozličastim, s kodrastim ali z zankastim votkom. Iz bukleja so šivali vrhnja, zlasti ženska oblačila.

Klot – gosto bombažno blago, tkano v 5-vezni votkovni atlasovi vezavi, različnih enobarvnih odtenkov, Kotenina – bombažna, surova tkanina iz srednje debelih niti v platnovi vezavi. Iz kotenine so šivali

Cefir (zefir) – gosto tkano gladko bombažno blago v platnovi vezavi, beljeno, ozko karirasto ali potiskano, z lepim leskom. Iz cefirja so šivali perilo in vrhnja oblačila.

cenena vrhnja oblačila, perilo in izdelke za notranjo opremo.

Krpince – okrasni trak, oblikovan cikcakasto ali v obliki pentljic.

Cic (chintz) – bombažno blago v platnovi vezavi, potiskano z nežnimi vzorci, na eni strani zaradi apretiranja zelo gladko z močnim leskom. Iz cica so šivali gornja in spodnja oblačila ter izdelke za notranjo opremo.

Cvilh – lanena, bombažna ali konopljena tkanina, gosto tkana iz finih dvonitnih prej v keper vezavi.

Okrašen z rdečimi ali modrimi progami je izdelek gorenjskih tkalcev in tkalnic. Iz cvilha so šivali perilo in vzglavnike ter izdelovali žimnice.

Čoja – ceneno blago iz slabše volne, tkano v platnovi vezavi. Damast – tkanina v atlasni vezavi s cvetličnimi, redkeje z geometrijskimi vzorci, tkanimi v raznih

vezavah. Tkanina, ki se imenuje po mestu Damask v Siriji, od koder je izvirala težka svilena tkanina, je bila največkrat izdelana iz bombaža, lahko tudi lanu, volne ali svile. Damast so najprej izdelovali na Kitajskem, iz njega pa so šivali predmete za notranjo opremo, zlasti prte, pa tudi obleke.

Deftin – močna bombažna tkanina v 5-vezni atlasovi ali votkovi križni vezavi; osnova je iz fine sukane

bombažne preje, votek iz rahlo vitega bombaža. Tkanina je bila barvana, močno kosmatena in zelo kratko strižena. Iz deftina so šivali vrhnja oblačila.

Double – dvojna volnena ali z bombažem mešana tkanina v keprovi ali platnovi vezavi iz zgornjega in spodnjega dela, z vezno osnovo pritkanima drug k drugemu. Zgornji del je bil boljše kakovosti kot spodnji. Iz doubleja so šivali vrhnja oblačila.

128

Lan – vlakna eno- ali dvoletne rastline, ki so jo gojili tudi pri nas in iz nje izdelovali tkanine, največ platno.

Lister – lahka, lesketajoča se tkanina v platnovi vezavi, osnova je iz bombažne sukane preje, votek

iz sukane preje moherja ali volne. Običajno je bila temnomodre ali črne barve. Iz listra so šivali poletne suknjiče.

Loden – močno, pogosto debelo volneno blago iz melirane preje, tkano v platnovi ali obojestranski 4-vezni keprovi vezavi, kosmateno in valjano. Obarvano je bilo v zeleno-rjavih odtenkih. Izdelovale so ga tudi gorenjske suknarne. Iz lodna so šivali vrhnja oblačila.

Moleskin – trpežna bombažna tkanina v atlasni vezavi z veliko gostoto votkovnih niti. Ime (angl.

moleskin pomeni ‘krtovo kožo’) nakazuje videz nekosmatenega krtovega krzna. Obarvan je črno, sivo ali olivno. Iz težjega moleskina so šivali obleke, iz lažjega pa žepovino.

Muslin – lahka, prosojna, mehka tkanina v platnovi vezavi iz fine, malo vite preje, lahko svile, bombaža ali viskoze. Imenuje se po mestu Mosul v Iranu, kjer so jo najprej izdelovali iz volne. Iz enobarvnega ali potiskanega muslina so šivali otroška in ženska oblačila.

129


Oksford – bombažno grobo, močno blago, tkano v platnovi, lahko tudi rips ali panama vezavi,

progastih ali karirastih barvastih vzorcev; poimenovano po angleškem mestu Oxford. Iz oksforda so šivali vrhnja oblačila in srajce.

Ovčje krzno in usnje – ročno galunsko ustrojene ovčje kože z volno ali brez nje. Za okras so uporabljali tanjše usnje, izdelano iz kož jagenjčkov.

Paspula – v poševni smeri glede na nitke rezan neelastičen, a prožen trak. Pavovo perje – na tanke trakove rezan osrednji, kompaktni del pavovih peres, namenjen vezenju. Piké (piqué) – tkanina iz bombaža ali drugih vlaken z vtkanimi reliefnimi črtami ali geometričnimi vzorci. Iz pikéja so šivali gornja oblačila in izdelke za notranjo opremo.

Špangiolét – na obeh straneh vozličasta tkanina. Izdelovali naj bi ga tudi suknarji v okolici Begunj. Štruks – bombažna ali volnena, podolžno rebričasta tkanina v enako imenovani vezavi. Hrbtna stran je navadno kosmatena. Iz štruksa so šivali vrhnja oblačila, zlasti hlače.

Taft – skupno ime za vse tkanine v platnovi vezavi, izdelane iz svile ali umetnih vlaken. Iz tafta so šivali bluze, krila, predpasnike in obleke.

Til – mrežasto ali čipkasto blago, na različnih strojih izdelano iz bombaža, lanu, svile ali umetnih vlaken. Iz tila so šivali peče in izdelovali dodatke k ženskim oblekam.

Turing – porozno bombažno blago v platnovi ali keper vezavi, gladko ali pestro tkano s progastimi in karirastimi vzorci. Iz turinga so šivali vrhnja oblačila.

Plastika – gumbi na predstavljenih oblačilih so sešiti ali kvačkani iz niti, izrezani iz lesa, kosti ali

školjčevine, izdelani iz kovine, lahko oblečeni v blago, ali iz porcelana. Gumbi iz plastičnih mas so se pojavili na začetku 20. stoletja, pred prvo svetovno vojno sprva bakelitni. Plastični gumbi na starejših oblačilih so verjetno prišiti pozneje, ko so se prvotni izgubili.

Viskoza – regenerirano celulozno vlakno iz lesa in dodatkov iz bombaža, lanu, slame, ostankov

Platno – domače, ročno tkano platno iz lanu je bilo tkano v treh kakovostih glede na dolžino vlaken

po trenju lanu ali konoplje. Po kemični obdelavi celuloze dobljeno maso kemično spredejo. Vlakna so zelo podobna svili. Hilaire de Chardonnet je postopek izdelave patentiral leta 1884, poznejše izboljšave pa so omogočile proizvodnjo za široko rabo.

Poplin – bombažna ali viskozna tkanina v platnovi vezavi z rebrastim videzom; osnova je namreč

Žakard (jacquard) – vzorčasta enobarvna ali barvasta bombažna, volnena, svilena, viskozna

(pražnje, hodno in najslabše za vreče in nosivne rjuhe – tule).

gostejša kot votek. Tkanina je mehka, tanka, beljena, barvana, črtasta ali karirasta. Iz poplina so šivali perilo in vrhnja oblačila.

Potnice – odstranljive blazinice iz več plasti mehkega blaga, ki so jih za vpijanje potu prišili na ženske obleke pod pazduho. Po potrebi so jih odparali, oprali in ponovno prišili. Tako so zagotavljali čistočo in podaljševali življenjsko dobo dragocenim oblačilom iz nepralnega blaga.

Pražnje platno – tanko domače platno iz najdaljših lanenih vlaken, iz katerega so šivali praznično perilo in fine rjuhe.

tkanina v atlas vezavi in v kombinaciji z drugimi vezavami. Iz žakarda so šivali vrhnja oblačila in izdelke za notranjo opremo.

Žamet – skupno ime za različno izdelana blaga, pri katerih se vtkana lasasta osnova ali votek razreže. Las je visok do 3 mm, tkanina z višjim lasom se imenuje pliš. Žamet je lahko tkan iz svile, bombaža, volne, viskoze ali sintetičnih vlaken.

Žepovina – gosto in gladko bombažno blago, stkano v različnih vezavah, kalandrirano.

Raševina – groba tkanina v platnovi vezavi ali 4-vezni obojestranski keprovi vezavi, tkana na ročnih

statvah. Lanene, za zelo grobo blago tudi konopljene niti so bile v osnovi, volnene pa v votku. V zbirki je kos raševine iz Rateč, ki jo je iz niti, spredene iz lanenih in volnenih vlaken, leta 1925 stkal Janez Petrič.

Rips – tkanina s prečnimi ali podolžnimi rebri, stkana iz bombaža, volne, svile, viskoze ali sintetičnih materialov. Iz ripsa so šivali vrhnja oblačila in izdelke za notranjo opremo.

Satin (saten) – lahka, gladka, gosta tkanina iz bombaža, viskoze ali acetata, tkana v atlas vezavi, z značilnim leskom. Iz satena so šivali vrhnja oblačila, podloge in izdelke za notranjo opremo.

Sukno – skupno ime za volnene tkanine v platnovi vezavi, z volneno mikanko v osnovi in votku. Bile so valjane, česane in strižene. Iz sukna so šivali vrhnja oblačila.

Svila – tkanina, izdelana iz niti, ki so jih odvili iz kokonov metulja – sviloprejke. Šifon – gosta, škrobljena, beljena tkanina iz tankih bombažnih, viskoznih ali svilenih niti, tkanih

v platnovi vezavi. Prvotno je to ime označevalo nežno svileno tančico. Iz bombažnega šifona so šivali perilo.

Školjčevina – iz apnenčastega ogrodja školjk, ki ima na notranji strani svetlečo, mavrično prelivajočo se površino, so izdelovali gumbe za perilo.

130

131


Literatura o oblačilni dediščini Gorenjcev Baš, Angelos, Poglavja iz etnološkega dela Stanka Vraza na Slovenskem. Traditiones 7–9, 1980, str. 189–250 (o noši na Gorenjskem str. 219–220).

Makarovič, Gorazd, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo. Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008. Makarovič, Marija, Moške srajce slovenske kmečke noše. Slovenski etnograf 18–19/1965–1966, str. 37–56.

Baš, Angelos, Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1984.

Makarovič, Marija, Glavna gibala v razvoju slovenske kmečke noše v 19. in 20. stoletju. Slovenski etnograf 20/1967, str. 92–119.

Baš, Angelos, Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času: 1. polovica 19. stoletja. Ljubljana: DZS, 1987.

Makarovič, Marija, Slovenska ljudska noša. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Slovenski etnografski muzej, 1971.

Baš, Angelos, Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1989. Baš, Angelos, Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992. Baš, Angelos, Posebnosti slovenske in nemške obleke na Slovenskem od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne. Zgodovinski časopis 46/1992, str. 445–450. Baš, Angelos, ur., Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: DZS, 2004.

Makarovič, Marija, Kmečka noša v Bohinju. Slovenski etnograf 29/1976, str. 75–90. Makarovič, Marija, Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče: Priročnik za rekonstrukciju nošnje. Zagreb: Kulturno prosvijetni sabor Hrvatske, 1988. Makarovič, Marija, in Niklsbacher, Neli, Ljudske vezenine na Slovenskem. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 1971.

Baš, Franjo, Prispevek k zgodovini naših moških noš. Slovenski etnograf 2/1949, str. 48–53.

Makarovič, Marija, Oblačilna kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33–34/1988–1990, str. 247–300.

Bertoncelj, Mojca, Narodna noša na Škofjeloškem nekoč in danes. Loški razgledi 8/2000, str. 179–206.

Mohorič, Ivan, Škofjeloško platnarstvo in njegov zaton. Loški razgledi 2/1955, str. 71–80.

Curk, Tina, Spodnje perilo: So ga mar kmečke ženske sploh poznale? Folklornik 1/2006, str. 29–35.

Novak, Anka, Domača obrt na Gorenjskem. Kranj: Gorenjski muzej, 1965.

Slovenska narodna noša: Navodila in predpisi glede narodnih noš pri slavnostnem sprevodu na Slovensko-hrvatskem katoliškem shodu v Ljubljani dne 24. avgusta 1913. Gorenjec, 4. julij 1913.

Novak, Anka, Kmečka noša v Ratečah v 19. in v začetku 20. stoletja. V: Etnologija je življenje. Kranj: Gorenjski muzej, 2012, str. 18–22.

Holynski, Nada, in Žontar, Majda, Gorenjska industrija od manufaktur do danes: Tovarne in njihovi izdelki. Kranj: Gorenjski muzej, 1992.

Orešič, Alojz, Poimenovanje tkanin. Tekstilec 48/2005, št. 10–12, str. 281–314.

Klobčar, Marjanca, Vsi obrazi »narodnih noš«. Dnevi narodnih noš 25. Kamnik: Občina Kamnik, 1990.

Pakiž, Alenka, Oblačilna preteklost Kamnika in okolice: Govorica oblek razkriva preteklost in bogati našo sedanjost (zloženka). Kamnik: Zavod za šport in turizem Kamnik, 2012.

Zbudite se gorenjski suknarji! Kmečke in rokodelske novice 24, 13. december 1843, str. 1–2.

Petek, Mihael, in Roblek, Edvard Andrej, 100 let Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Tržič: BPT Tržič, 1985.

Od Bohinja kaj. Kmečke in rokodelske novice 2, 8. januar 1851, str. 8.

Podlogar, Alenka, Od sestavljanja pravokotnikov do krojenja: Vpogled v krojenje ženskih kmečkih oblačil na Slovenskem od prve polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Glasnik SED 50/2010, št. 3, 4, str. 63–71.

Dopis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim unukinam. Kmečke in rokodelske novice 88, 3. november 1852, str. 351; 89, 6. november 1852, str. 354–355. Stara obleka Gorencov. Kmečke in rokodelske novice 88, 2. november 1853, str. 350. Knific, Bojan, ur., V besede in fotografije ujeti izrazi pripadnostnega kostumiranja: Ob 40-letnici Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, 2010. Knific, Bojan, Peča in njena petelinčkova vezava. Folklornik 7/2011, str. 83–92. Knific, Bojan, Gate čez štebale. Glasnik SED 51/2011, št. 3–4, str. 54–60; 52/2012, št. 1–4, str. 23–28. Knific, Bojan, Tržiška dekleta daleč slove: Prežitki oblačenja in z oblačenjem povezanih dejavnosti Tržičanov in okoličanov iz obdobij pred sredino 20. stoletja. Tržič: Ljudska univerza Tržič, 2012. Knific, Bojan, in Pance, Tadeja, Oblačilna podoba Preddvorčanov in okoličanov v preteklosti. Preddvor: Občina Preddvor, 2015. Kordesch, Leopold, Erklärung der heutigen Bilderbeigabe. Carniolia 6/1844, št. 14, str. 248. Kos, Marija, in Rogelj, Monika, Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov. Kranj: Gorenjski muzej in Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2012. Kunc, Matija, Krojni vzorci za perilna oblačila: Navod za prikrojevanje ženskega, moškega in otroškega perila. Ljubljana, samozaložba, 1895. Kunc, Matija, Knjiga krojaštva, način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji z 10 velicimi tabelami in 50 izvirnimi vzorci in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt. Ljubljana: Samozaložba, 1890; www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC, 3. 6. 2015. Legat, Iva, Pregled najbolj pogostih vrst tekstilnega blaga: Gradivo za seminar JSKD o oblačilni dediščini februarja 2015 v Kranju. Tipkopis, februar 2015. Ložar, Marta, Rokavci v slovenskih nošah. Etnolog 2/1944, str. 63–81. Ložar, Marta, Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih ljudskih nošah. Slovenski etnograf 2/1949, str. 54–67.

132

Ložar, Marta, Slovenska ljudska noša. V: Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Klas, 1952, str. 166–239.

Rant, Helena, Rokavci iz zbirke etnološkega kustodiata. Tipkopis v arhivu Gorenjskega muzeja, Kranj, april 2009. Rant, Helena, Kočemajke in špenzerji iz zbirke etnološkega kustodiata. Tipkopis v arhivu Gorenjskega muzeja, Kranj, 2010. Rant, Helena, Izbor oblačil iz zbirke etnološkega kustodiata Gorenjskega muzeja za predstavitev na seminarju JSKD o oblačilni dediščini februarja 2012 v Kranju. Tipkopis v arhivu Gorenjskega muzeja, Kranj, marec 2012. Rant, Helena, Zavijačke, čelniki, avbe in otroška oblačila iz zbirke etnološkega kustodiata Gorenjskega muzeja za predstavitev na seminarju JSKD o oblačilni dediščini februarja 2013 v Kranju. Tipkopis v arhivu Gorenjskega muzeja, Kranj, februar 2014. Stopar, Ivan, Kranjske noše: Goldensteinove upodobitve. Ljubljana: Arterika, 1993. Šrimpf, Katarina, Slovarček poimenovanj blaga: Gradivo za seminar JSKD o oblačilni dediščini februarja 2015 v Kranju. Tipkopis, februar 2015. Torkar, Zora, Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud’ Kamniku gliha nič ni: Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Kamnik: Kulturni center, 1996. Valvasor, Janez Vajkard, Čast in slava vojvodine Kranjske, 4 zvezki. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2009–2014. Vilfan, Sergej, Predpisi o obleki in blagu v policijskih redih 16. stoletja. Slovenski etnograf 2/1949, str. 26–48. Vurnik, Stanko, Doneski k studiju slovenske avbe. Etnolog 1/1926–1927, str. 41–67. Vurnik, Stanko, Slovenska peča. Etnolog 2/1928, str. 1–25. Žagar, Janja, Pasovi in sklepanci: Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1993. Žagar, Janja, Pokrivala: Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2004. Žontar, Josip, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana, 1939.

133


Marjanca Ambrožič Jeglič: Kdor starega ne raztrga, tudi novega ne

Sonce in umetna svetloba s svojim valovanjem omogočata, da obleko vidimo, hkrati pa sta zanjo nevarna. Škoda, povzročena s svetlobnim sevanjem, je za oblačila nepopravljiva, vpliv osvetljevanja pa se sešteva. Obstojnost tekstila na svetlobo določata britanski standard modre volne BS 1600 in mednarodni standard ISO 105.

Preventivna nega in konserviranje-restavriranje najstarejših oblačil Gorenjskega muzeja

Oblačila je najbolje shranjevati v popolni temi, med rokovanjem, raziskovanjem in razstavljanjem pa na okna in svetlobna telesa namestiti filtre, ki vpijajo ultravijolične žarke in ne prepuščajo infra rdečih žarkov; ti namreč oblačila segrevajo. Potrebam prilagojeno osvetlitev (med 50–200 luxi) izklopimo vsakič, ko je ne potrebujemo.

Od nekdaj ljudje potrebujemo obleko, da nas ščiti pred mrazom, sončnimi žarki, nevarnimi delci iz okolja (prahom, umazanijo, padavinami), pogledi, z njo pa poglede tudi pritegnemo.

Omare in prostori morajo imeti možnost pretoka zraka s čim manj oz. brez za zrak nepretočnih žepov, zato morajo biti omare postavljene vsaj 15 cm od zidu in 10 cm od tal.

Pomen varovalne vloge obleke spoznaš, ko slečeš mokro, umazano, preznojeno obleko … Vse, pred čemer nas obleka ščiti, na njej pusti svoj pečat, največkrat kvarni (kot poškodbo). Na soncu obleka obledi, ostri predmeti jo raztrgajo, prah in umazanija jo umažeta, ponavljajoče se pranje tkanino najprej obrabi in nato strga.

Oblačila naj počivajo vodoravno, pritiskom iz katerekoli smeri, ki lahko povzročijo deformacijo, se je treba izogibati. Položena naj bodo v predale ali na police omar. Teža naj bo enakomerno razporejena, po potrebi je treba gube podložiti in napolniti rokava. Podloge in obloge polic naj bodo iz brezkislinskega papirja ali opranega nebeljenega blaga.

S prihodom v muzej (v depo) obleka nikogar več ne ščiti in ne varuje, izgubi prvotni namembnost in uporabno vrednost. Zdaj smo na vrsti konservatorji-restavratorji, kustosi in vsi drugi muzejski delavci, da jo zavarujemo, zaščitimo in ohranimo za sedanje in prihodnje generacije. Obleka je zdaj na razstavi, da jo lahko obiskovalci občudujejo, zdaj v depoju, da jo strokovnjaki proučujejo, zdaj v rokah konservatorjev-restavratorjev, da ji povrnemo njeno izpovedno vlogo in z vsemi preventivnimi in kurativnimi metodami poskušamo zaustaviti in upočasniti njeno propadanje. Temeljna etična odgovornost vsakega muzejskega strokovnjaka je zagotavljanje primerne nege in konservacije obstoječe zbirke in tudi vsakega predmeta posebej. Ste se že kdaj vprašali, zakaj molji napadajo volno in ne lanu, zakaj se na bombažnih tkaninah pojavijo rumeno-oranžne pike, zakaj se svila strga v obliki razpoke, zakaj je obleka sprezana ali celo strgana na ramenih, zakaj barve obledijo, zakaj …?

Preventivna konservacija V prispevku želim zlasti poudariti preventivno nego in hrambo oblačil oz. – povedano strokovno – preventivno konservacijo. Konservatorji-restavratorji se vedno bolj zavedamo, da dediščine ne moremo rešiti samo z aktivno konservacijo. Preventivna konservacija oblačil ali celotne tekstilne dediščine zajema načine deponiranja, razstavljanja, transporta, izposoje, rokovanja z oblačili in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah. Za ohranjanje oblačil največ naredimo s pravilno hrambo. Preventivna konservacija se začne z nego in varovanjem oblačil. Kar želimo varovati, moramo dobro poznati, prav tako pa tudi vzroke za nastanek poškodb. Poškodbam se lahko izognemo le z dobrim poznavanjem vzrokov zanje; le tako lahko uredimo razmere, v katerih se upočasnijo procesi propadanja vlaken. Upoštevati pa moramo tudi občutljivost oblačil. Ker se z oblačili dnevno srečujemo v vsakdanjem življenju, zlahka prihaja do zmotnega ravnanja in nastanka nepopravljive škode.

Rokovanje z oblačili in shranjevanje tekstila Pravilno rokovanje in shranjevanje tekstila prispevata velik delež k ohranjanju in upočasnitvi staranja vlaken.

Na gubah krila z životkom, inv. št. E 1087, v katalogu št. 6, je barva blaga obledela, v gubah skrita barva se ni spremenila.

134

Temperatura v shrambah za oblačila naj bi ne presegla 18 °C, relativna vlaga naj bi se gibala med 55–60 odstotki. Zelo pomembno se je izogibati skokoviti menjavi temperature. Pretirano suhi prostori zmanjšujejo elastičnost niti in te začnejo pokati, pri veliki vlažnosti se razbohotijo plesni, njihovi produkti pa tkanino obarvajo. Tekstilna vlakna so hidroskopična, kar pomeni, da absorbirajo vodo in se glede na spremembo vlage v zraku krčijo in raztezajo. Med njimi nastane mehanična napetost, ki povzroča trenje in s tem nepopravljive poškodbe.

Le oblačila v zelo dobrem stanju – z izjemo svile – lahko izjemoma visijo na lesenih obešalnikih z dovolj širokim ramenskim delom in s predhodno zaščitenimi kovinskimi obešali, da kovina ne pride v stik z obleko. Za razporeditev teže jim je treba podložiti ramena. Oblačila primemo z obema z rokavicami zaščitenima rokama. To je priporočljivo tako za tekstil kot za tistega, ki z njim rokuje. Tekstilna vlakna so polna prahu in delcev vlaken, ki so lahko alergeni za uporabnika, hkrati pa z rokami lahko prenesemo na tekstil izločke iz kože in umazanijo z rok, kar vse kvarno vpliva na tekstilna vlakna. Rokavice so lahko bombažne, iz lateksa ali akrilne, lahko pa se zaščitimo tudi z »nevidnimi rokavicami« v obliki pene, nanesene na umite roke. Poskrbeti moramo, da z novim tekstilom v depoje ne prinesemo moljev in vešč v katerem koli življenjskem ciklusu. Nujna sta temeljit pregled in karantena, že ob najmanjšem sumu pa zamrzovanje. Oblačila ovijemo s polietilensko folijo in dvakrat za šest tednov zamrznemo. Med prvim in drugim zamrzovanjem oblačila oz. tekstil vsaj 4 tedne pustimo v za razvoj moljev in vešč ugodnih klimatskih razmerah, da se nadaljuje razvoj morebitnih latentnih oblik škodljivcev, ki lahko prenesejo zelo nizke temperature. Po načinu »hitrega globokega zamrzovanja« tekstil zamrznemo na temperaturo minus 18 °C. Z zamrznjenimi oblačili zelo pazljivo rokujemo, da ne pride do steklenega loma občutljivih vlaken. Oblačila se ne začnejo rositi, če jih s kontroliranim odvajanjem vlage počasi odtajamo.

Konserviranje-restavriranje Konservatorska etika nam veleva minimalno poseganje v oblačilne kose z ohranjanjem izvirnih šivov in dodelav ter predelav. Uporabljamo metode, tehnike in materiale, ki gradnike eksponata učvrstijo, mu pa ne spreminjajo istovetnosti. Restavriranje je potrebno le, kadar so brez dodelave ogrožene trdnost eksponata in zgodovinska ali estetska vrednost. Vodilno načelo konservatorskega dela je, da morajo biti konservatorski posegi reverzibilni, takšni, da se po potrebi odstranijo brez sledi na starem tekstilu. Le tako lahko prihodnjim generacijam strokovnjakov omogočimo uporabo pozneje odkritih metod. V nadaljevanju opisujem konserviranje-restavriranje posebnih primerov oblačil, preventivno konservacijo, ki s pravilnim ravnanjem s tekstilijami preprečuje nastanek novih poškodb in ohranja vlakna v dobri kondiciji, aktivno konserviranje in restavriranje. Oblačila so izdelana iz različnih materialov, po navadi iz tekstila, včasih iz usnja. Pri oblačilih so omenjenim materialom dodani kovine, kosti, les, žima … (gumbi, pritiskači, opore, …). Temeljni gradnik tekstila je vlakno. Glede na izvor vlakna delimo na: živalska (volna, svila, dlake) – temeljni gradnik je beljakovina; rastlinska (lan, konoplja, bombaž) – temeljni gradnik je celuloza; umetna (regenerirana – pridobljena iz naravnih polimerov in sintetična polimerizirana iz industrijsko pridobljenih monomerov).

135


Naravno pridobljene surovine je treba očistiti in zrahljati, sledi česanje ali mikanje, ki vlakna združi v pramen (pri ročnem delu je to kodelja), predprejo in prejo z levim ali desnim zavojem. S predenjem preje dobimo nit, s prepletanjem osnovne in votkovne niti tekstil, s pletenjem ene niti pa pletenino. Polst ali filc dobimo z mehansko, s toplotno ali kemično obdelavo vlaken. Omenjenim postopkom sledijo še beljenje, barvanje, tiskanje …

Molji in vešče Z vlakni živalskega izvora se hranijo gosenice iz družine moljev (Tineidae), ličinke iz družine vešč (Pyralididae) pa z vlakni rastlinskega izvora. Obe družini spadata k tako imenovanim malim metuljem ali metuljčkom (Microlepidoptera) z naslednjima najmanj dvema življenjskima ciklusoma (maj, avgust): jajčece, gosenica (ličinka), buba in metulj. Izjema je hišni molj, ki ima v ogrevanih prostorih med aprilom in novembrom od tri do pet zarodov. V določeni latentni obliki lahko preživijo tudi zelo neugodne življenjske razmere (nizke temperature, pomanjkanje hrane …) Vrste moljev so poimenovane po materialih, ki jih napadajo: suknarski ali hišni molj (Tinea pellionella) napada volno, svilo …, krznarski (Tinea pollionella) molj napada krzno, živalske dlake, lase …, preprogar (Trihophaga tapetzella) preproge … Vrsta vešče, poimenovane po materialu, ki ga napada, je senena vešča (Hypsopygia costalis), ki napada seneni drobir.

Poškodbe Plesni so po oblekah lahko razporejene pikčasto, pegasto, v obliki madežev ali pa enakomerno po vsej površini. Povzročajo površinsko, zelo težko odstranljivo spremembo barve (pri odstranjevanju poškodujemo vlakna); material poškodujejo encimi, ki jih proizvajajo plesni. Poškodovana vlakna omogočajo boljše prehranjevalne razmere za gosenice moljev in vešč.

Pogoji za rast plesni Ker so trosi v ozračju vse leto in jih je zelo veliko, prenašajo pa jih veter, dež, žuželke, človek, divjad, je okužba s trosi omogočena v vsakem času in povsod; kalivost lahko v slabih razmerah ohranjajo še več let. Hrana za plesni so organski in maščobni madeži na obleki in v celicah vlaken, hranijo se tudi same s seboj (kanibalizem) in z elementi celičnih sten. V materialu jim prija 35–55-odstotna vlaga (idealne razmere za rast plesni); pod 20-odstotki in nad 60-odstotki vlage v materialu se plesni ne razvijajo. Relativna zračna vlaga je tista količina vlage, ki jo zrak pri dani temperaturi sprejme – izražena v odstotkih. Idealne razmere za rast plesni so pri 70-odstotni relativni zračni vlagi; pri relativni zračni vlagi pod 65-odstotki in nad 90-odstotki se plesni ne razvijajo. Idealne temperature za rast plesni so med 20°C in 30 °C; pod 3°C in nad 50 °C se plesni ne razvijajo.

Klimatske razmere za hrambo (glej hrambo) so odvisne od razmer za rast plesni Preventivna zaščita pred napadom plesni

Molje so vedno poskušali odgnati od oblačil. V rokavu volnenega špenzerja inv. št. E 2773 smo našli zavitek tobaka, ki ga kaže fotografija.

Okužbi s trosi plesni se skoraj ne moremo izogniti. Lahko jo le omejimo, če prostore, v katerih bomo hranili obleke, obsevamo z UV svetlobo (sterilizacija spor), stene prostorov pa preventivno premažemo z biocidnimi sredstvi. Umazanijo odstranimo z obleke in poskrbimo, da ni novih madežev. Rast plesni zavira bazično okolje (pH 8). Plesni za razrast ne marajo kroženja zraka, zato je zelo pomembno, da ga zagotovimo. Rast plesni zavira tudi neposredna sončna svetloba, vendar oba spektra povzročata škodo na tekstilu. Ultravioletni del sončne svetlobe povzroči, da iz kisika nastane ozon, ki reagira s tekstilnimi vlakni. Infrardeči spekter pa tkanino segreva, vlakna izgubijo preveč vlage in pokajo.

Na hlačah iz irha, inv. št. E 1511, v katalogu št. 151, so sledi delovanja ličinke molja.

Odstranjevanje zapredka bube molja, zavite v svilena vlakna male avbe, inv. št. E 3617, v katalogu št. 69; po njeni odstranitvi v svileni tkanini ostane luknjica.

Nogavice, inv. št. E 3627, v katalogu št. 115. S plesnijo povzročenih madežev z običajnim pranjem ne odstranimo, močnejša čistila in belila pa kvarno vplivajo na tekstilna vlakna. Odstranjevanje ostankov moljev iz volne kožuha, inv. št. E 1085, v katalogu št. 146, in zbirka vseh odstranjenih sledi tega škodljivca, ki spodjeda dlake.

Poškodbe na rokavu špenzerja, inv. št. E 162, v katalogu št. 20, ki jo za seboj pušča ličinka molja.

Plesen Plesni so mikrobni rastlinski razkrojevalci oz. steljčnice brez zelenila. Ker ne morejo same sintetizirati organskih snovi za prehrano, se preživljajo kot zajedavke. So različnih oblik, barv in velikosti, razmnožujejo pa se s trosi (spore), ki se sproščajo v ozračje.

136

Usnjeni potni trak klobuka kastorca, inv. št. E 1093, v katalogu št. 161, je plesen obarvala belo in pod barvo najedla usnje.

Rja iz železnih dodatkov na tekstilu povzroča … Rja iz železnih dodatkov na tekstilu pušča nepopravljive posledice, saj se blago obarva rjavo. Rjast madež je iz tekstilnih vlaken praktično neodstranljiv, saj rja pospešuje razgradnjo vlaken. Pri daljšem delovanju tako poškoduje vlakna, da se na blagu pojavi raztrganina. Prav tako železen rjast dodatek pri odstranjevanju pretrga niti in ob raztrganini pušča rjavo barvo.

137


Na kožuščku, inv. št. E 3916, v katalogu št. 175, je bil z dvema rjastima sponkama pritrjen listek z napisom.

Na avbi, inv. št. E 3616, v katalogu št. 68, sta bili zapičeni tako zarjaveli buciki, da smo ju lahko odstranili le s kleščami. Za njima so ostale pretrgane niti in z rjastim madežem obrobljene luknjice.

Otroška krstna kapica, inv. št. 1297. Tudi podloženi oblačilni predmeti se perejo v celem kosu. Po takem pranju jih je treba zelo pazljivo posušiti. Močne poškodovane kose tekstila se pere z blagim premikanjem levo in desno ter rahlimi pritiski z roko po tekstilu. Pri ročnem pranju v dovolj veliki količini vode sobne temperature sta potrebni pazljivost in stalna kontrola predvsem z namenom preprečevanja razbarvanja. Med sušenjem na zraku je treba zagotoviti obliko oblačila, ravnati trakove, čipke in podloge.

Na fotografijah telovnika, inv. št. E 620, v katalogu št. 153, je vidna razjeda tekstila, ki ga je povzročila rja iz železne spone. Pas smo morali odparati, raztrganino nalepiti na medvlogo in konservirano in zaščiteno spono zašiti nazaj na brezrokavnik.

Odstranjevanje voska

Čiščenje z vodo in pranje Obstojnost barve je treba pred vsakim čiščenjem z vodo preizkusiti v pralnem sredstvu. Na skritem delu (notranji rob, všitek …) omočimo blago in popivnamo z belo opojno bombažno tkanino. Če se bombažna tkanina obarva, je to znak, da barva na tkanini ni obstojna. Najbolje je prati z mehko vodo (demineralizirano ali destilirano). Učinek pranja povečamo z dodatki blagih pralnih sredstev, ki so za vlakna rastlinskega izvora rahlo bazična, za vlakna živalskega izvora pa rahlo kisla. Izpiranje je zelo pomembno. Vsak ostanek pralnega sredstva privlači umazanijo in poškoduje vlakna, zato se mora iz tekstila popolnoma odstraniti. Temperatura vode naj ne presega 40 °C. Cilj pranja je zdrave niti osvoboditi usedlin, ki so največkrat kisle in v ugodnih razmerah omogočajo rast plesni. Pranje ima še eno prednost: mokra oblačila med sušenjem laže poravnamo v pravilno obliko.

Kočemajka, inv. št. E 2288, v katalogu št. 30. Vosek odstranjujemo z likalnikom preko pivnika ali vpojnega papirja. Pivnik z vpitim raztaljenim voskom takoj zamenjamo. Z menjavo preprečimo nanos voska na drug del tkanine.

Šivanje Za šivanje z iglo in s sukancem se odločimo samo takrat, ko tekstil ali pletenina preneseta napetosti novega sukanca in igla ne povzroča novih poškodb.

Pred pranjem rokavcev, inv. št. E 8555, v katalogu dodanih k št. 49, je bil rokav s temnim in rdečkastim madežem zmečkan. Na opranem rokavu ni več rdečega madeža, temna madeža od plesni pa sta ostala. Ker likanje ni priporočljivo, smo med sušenjem na zraku rokav lepo poravnali. Lokalno odstranjevanje madežev ni primerno, ker se ob tem umazanija raztopi in jo tkanina še globlje vsrka. Ob veliki verjetnosti, da se bo čipka predpasnika, inv. št. E 3578, v katalogu št. 104, raztrgala, jo poskušamo zašiti s podobno prejo istega barvnega odtenka.

138

139


Volneno modro krilo, inv. št. E 1087, v katalogu št. 6, je prišlo v konservatorsko delavnico v nezavidljivem stanju: dodobra ponošeno, večkrat zakrpano, popravljeno in obledelo. Po koncu nošenja so se ga lotili še molji oz. njihove ličinke in mu dodali veliko raztrganin. Zaradi vsega hudega so mestoma popustili šivi, ki so povezovali životek s krilom. Za šivanje smo se odločili, ker sta bila blago in podloga videti dovolj trdna, da bosta prenesla napetosti šivanja z iglo in s sukancem. Najprej smo krilo na životek zašile z enakimi izvirnimi šivi.

Raztrgano luknjico v pletenini nogavic, inv. št. E 156, v katalogu št. 61, poberemo s kvačko in zašijemo s podobnim šivom, kot je zanka v pletenini.

Moteč raztrgan rob spodnjega krila, inv. št. E 7121, v katalogu št. 57, smo zašili s prejo podobne barve in debeline. S tem smo preprečili nadaljevanje trganja po robu spodnjega krila.

Za povrnitev oblike in trdnosti smo krilo podložile z lahkim blagom ustrezne kakovosti in barve. Sledilo je krojenje po delih krila, ki jih je bilo treba podložiti. Podlogo smo najprej vložile ali položile na mesto podlaganja, jo pripele z bucikami, navdarile in zašile s skritimi šivi.

Spodnje krilo, inv. št. E 965, v katalogu št. 51, je bilo zelo strgano. Zaradi same nosilnosti krila smo se odločili za podporo – podlaganje skoraj v celoti.

Poškodovana volnena tkanina potrebuje lahko in gibko podporo, da ne bo povzročala dodatnih napetosti na izvirni tkanini in s tem dodatnih poškodb, prevzeti mora namreč težo samega spodnjega krila.

Najprej je bilo treba poiskati tanko volneno blago podobne vezave kot izvirnik in ga pobarvati v nekoliko svetlejšem odtenku. Ker obstaja možnost, da bi novo dodane tekstilije s svojo apreturo škodljivo vplivale na izvirnik in ga s tem poškodovale, smo blago za podlogo po barvanju še dodatno oprali in večkrat splaknili. Sledili so krojenje podpore oz. podloge, umeščanje in pritrjevanje, nato šivanje s prednjim vbodom – navdarjanje in likanje). Izvirno blago in podloga sta sešita s skritimi šivi. Zelo pomembno je, da na izvirniku zajemamo zdrave nitke. To zahtevno delo je opravila Maja Zorec; na tem mestu se ji zahvaljujem.

140

Zašiti je bilo treba nešteto skritih šivov, zato je bila pomoč več kot dobrodošla. Hvala Ivi Legat, Olgi Bevk, Mojci Gubanc, Jožici Šmid in Ireni Gortan Armanini.

141


Lepljenje tekstilnih niti Za lepljenje se odločimo, kadar so niti in vlakna v tako slabem stanju, da ne prenesejo šivanja. Star tekstil lepimo na umetno podlago, v našem primeru medvlogo (centelin ali flizelin) s toplim likanjem. Podlogo lahko odstranimo s ponovnim segrevanjem z likalnikom, prav tako z likalnikom preko vpojnega papirja ali pivnika odstranimo morebitne ostanke lepila. Raztrganina od molja na rokavu špenzerja, inv. št. E 162, v katalogu št. 20, je bila moteča in tako blizu šiva, da druga rešitev kot lepljenje ni bila mogoča.

strgan obrobni trak

zalepljen trak Raztrganina na rokavu-molj.

lepljenje

pred obdelavo

konserviran

Konserviranje svile

Zalepljena raztrganina na rokavu.

Fotografije kažejo potek lepljenja tanke in raztrgane vezene čipke ženskih spodnjic, inv. št. E 7312, v katalogu št. 60, na medvlogo – centelin.

Poškodbe Na svilenih oblačilih – tkaninah so najpogostejše poškodbe strgane niti, tako v osnovi kot tudi votku; rečemo, da se svila seka. Svila je največkrat zlomljena po pregibih. Na zloženih rutah se na ostrih robovih svila zlomi, na nabranih predpasnikih pa se po gubah pojavijo razpoke. S svilenimi vlakni se hranijo ličinke moljev. Te na svili poleg luknjic puščajo trde izločke, ki svilo še dodatno poškodujejo.

Konserviranje Šivanje raztrganin ne pride v poštev, ker še tako tanka igla občutljive svilene niti reže in povečuje poškodbe. Odločila sem se za lepljenje na umetno podlago – medvlogo. Podlogo lahko pozneje odstranimo s ponovnim segrevanjem z likalnikom. Pred lepljenjem

Podlaganje centelina

Akriviranje lepila z likalnikom

Po podlepljanju

Krilo z životkom, inv. št. E 5788, v katalogu št. 11, ima dobro ohranjeno zelo težko volneno krilo. Životek je iz tanke volnene tkanine, podložene s tankim platnom, obrobljen je z vrvico. Zaradi težkega krila je bil životek sprezan in strgan, okrasna vrvica je izrabljena in se mestoma plasti. Skozi raztrganino se je videla tudi lesena opora pod prsmi. Zaradi tankega in še sprezanega blaga smo se odločili za lepljenje na medvlogo, vrvico smo uredili in prav tako zalepili z lepilom za tekstil.

142

Raztrganina z leseno opornico

Podlaganje medvloge

podlaganje in urejanje

aktiviranje lepila s segrevanjem z likalnikom

Hramba Trakove in rute položimo vodoravno na platneno polico ali na z opranim nebeljenim platnom obloženo polico. Prav tako na police položimo predpasnike in obleke, ki jim podložimo gube.

Lepljenje raztrganine na ruti, inv. št. E 1541, v katalogu št. 115, na medvlogo (flizelin).

143


Dodelava ročno kvačkane čipke na predpasniku, inv. št. E 2290, v katalogu št. 103, v enakem vzorcu.

Lepljenje sprezanega traku male avbe, inv. št. E 3617, v katalogu št. 69, na medvlogo.

Predpasnik, inv. št. E 3625, v katalogu št. 105. Dodelava manjkajočih elementov strojno vezene čipke, izdelane s svilenim sukancem, na posebno tkanino s šivalnim strojem – Iva Legat je nato tkanino raztopila in kopije nadomestnih delov čipk všila na manjkajoča mesta. Trak, žnura, inv. št. E 800/1, v katalogu št. 138, je bil raztrgan v tanke pasove. Raztrgane so bile predvsem votkovne niti. Treba je bilo urediti niti in jih nato nalepiti na medvlogo (flizelin).

Razbremenilne naramnice, deponiranje Dodelava kvačkanih in strojno izdelanih čipk Kadar manjka veliko čipke, je smotrno, da se s prejo podobne kakovosti dodela kopija v enakem vzorcu. To zahtevno delo ročnega kvačkanja čipke v enakem vzorcu je opravila Iva Legat, ki je izdelala tudi nadomestne dele strojno izdelane čipke. Za njeno delo se ji zahvaljujem.

144

Krilo z životkom, inv. št. E 3610, v katalogu št. 9, je bilo poškodovano v naramnem delu zaradi dolgotrajnega obešanja na obešalnik; tako je vsa teža nagubanega krila visela na dveh naramnicah. Niti v tem delu tkanine (blagu) so se raztegovale do kritične točke elastičnosti in razteznosti. Ko pa se niso mogle več vrniti v prvotno lego, so se vlakna v niti pretrgala in nastala je raztrganina.

145


Preventivna zaščita na razstavi V izogib nastanku podobnih poškodb smo za potrebe razstavljanja krila z modrcem na obešalniku iz bombažnega platna brez apreture (platno je bilo večkrat oprano) izdelali razbremenilne »naramnice«; so brez šiva in le obšite. »Naramnice« so zašite v gube zadnjega dela krila, ki so dovolj močne, da nosijo težo; nova nit je rdeče barve zato, da jo bo mogoče v prihodnje po potrebi odstraniti. »Naramnice« so nekoliko krajše od ramenskega dela zato, da namesto izvirnih ramenskih delov životka nosijo težo nabranega krila.

Konserviranje kožuha Kožuh, inv. št. E 1085, v katalogu 146, je otrdel, usnje je postalo krhko, napadel ga je tudi molj. Pri grobem ravnanju z njim – dviganju za rokav – je prišlo do raztrganin, ki so jih v času uporabe zelo grobo zašili z vrvjo. Po odstranjevanju vrvi smo raztrganine zalepili.

raztrganina desnega rokava

delno zalepljena raztrganina

delno zalepljena raztrganina

odstranjevanje grobega šiva z vrvico

nadaljevanje dela

Primerno deponiranje: Krilo z modrcem smo pospravili tako, kot so ga nekoč v skrinje ali predalnike pospravile naše babice. Pri takem deponiranju se teža krila razporedi po celi dolžini, gube pa ostanejo poravnane.

zalepljen rokav

Ob zaključku Zadovoljstvo planinca, ki po težkem vzponu in nemalokrat brezpotju doseže vrh, lahko primerjamo z občutki konservatorja, ki je našel pot – načine in sredstva, kako tekstil ohraniti za naslednje generacije raziskovalcev in občudovalcev obleke. Trud konservatorja je poplačan, ko vidi, da se obleka »dobro počuti« v varnem zavetju urejenega depoja, zažari v svoji lepoti na razstavi, pokaže izdelovalčeve veščine, pomaga razumeti čas, v katerem je lastnika ščitila pred mrazom, sončnimi žarki, pogledi …

146

147


Literatura: Bratuž, Ciril, Več preventivne nege, Konservator restavrator – povzetki strokovnega srečanja. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2007, str. 11. Carnelutti, Jan, Še enkrat o moljih. Moj mali svet 3, 1986, str. 36–37. Ilec, Eva, Tekstil. Priročnik: Muzejska konservatorska in restavratorska dejavnost. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2004. Klots, Alexander Barrett in Elise Broughton, Žuželke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971. Milić, Zoran, Konservacija in njen pomen: Muzejska konservatorska in restavratorska dejavnost. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2001. Motnikar, Ana in Ana Resnik, Restavriranje koroške avbe iz zbirke pokrival Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog 20/2010, str. 151–164. Motnikar, Ana, Tekstil. Priročnik za nego predmetov kulturne dediščine. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej: Skupnost muzejev Slovenije, 2010, str. 56–65. Pajagić Bregar, Gojka, O zbirki tekstila v Narodnem muzeju. O zbirki tekstila v Narodnem muzeju in o metodah konzerviranja, varovanja in restavriranja tekstila po knjigi M. F. Lemberg, Zbornik zborovanja. Dobrna: Društvo muzealcev Slovenije, oktober 1993, str. 156–164. Pajagić Bregar, Gojka, Tapiserja Štirje letni časi. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002. Vodopivec, Jedert, Svetloba in arhivska dediščina, Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: Zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 145–155.

148

Profile for Gorenjski muzej

Obleka, ki je naredila človeka  

Katalog izbora oblačil iz 19. in začetka 20. stoletja, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju. Avtorica razstave mag. Tatjana Dolžan Eržen.

Obleka, ki je naredila človeka  

Katalog izbora oblačil iz 19. in začetka 20. stoletja, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju. Avtorica razstave mag. Tatjana Dolžan Eržen.

Profile for 05584
Advertisement