![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/7bd203e0e71cb5a59757174f794bac0c.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/831920e565e6a7258ed1938fff87e049.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/c4b8a5b814268f9ccc248fcd989ee8bb.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/5271712ce5e51a3f2034cfbc040da2bb.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/ef5b2a0d9cd22e2c58a0a230d0667bab.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/0e720a4e7f114c233b8126e2b871a8d0.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/d8df1e9e23144d4e292c8675ca3183e2.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/e269388342f5f6531eb0c0ed3e0de0f3.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/9680f20ed9ed2ffcc7748adb9681d203.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/d1aac5e6d2839878f148ee05a911a5dd.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/4f66c269719382f2c2b4aae56d74f8e7.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/210e73f7d61997a198d8a47f26936f0e.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/f383942cc740115240ca11b9d61555e2.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/fa27c04b60ab70f32aa2888b6489143f.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/33b4baa2c7951e72e136f68f9d0c4cbe.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/ef5b2a0d9cd22e2c58a0a230d0667bab.jpeg)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/250202173919-c748b9dfbc0570fdc64dc49dbd9f4741/v1/0e720a4e7f114c233b8126e2b871a8d0.jpeg)
Toksini so povsod okrog nas, kar zagotovo ni novica. Nisem ljubitelj teorij zarote, vendar v 20 letih, ko urejam te novice, ne morem mimo dejstva, da se naša izvoljena in neizvoljena oblast spravljata le na slamice, borita za ohranjanje kakšnega metulja in ju motita riganje krav. Skrbi ju, da si ne bi skrajšali življenja, če kuhamo na plinu ali ognju, ne moti pa ju škodljivost vseh tehnologij, ki jih ponujajo kot bolj sodobne in so iz številnih domovanj naredile za zdravje zelo neprijazno okolje.
Toksični vojni ni videti konca. Proizvajalci plastike načrtujejo nemoten dvig porabe. Kemikalij, ki jih spuščamo v okolje, je z vsakim dnem več in postajajo vse bolj strupene, ker proizvajalci zavoljo ohranjanja enake količine strupe drobijo v nanovelikost, ki je na gram snovi tudi milijardokrat bolj nevarna za nas in okolje. Da bo le vse očiščeno hitreje in bolj učinkovito!
Stopnjuje se tudi toksikacija v obliki informacij, ki nam z vseh strani ponujajo le dokaze, da živimo v poblaznelem in nevarnem času. Vsaka slika groze, s katero nas bombardirajo skozi zaslone, na katere smo pripeti, v telesu ustvarja nove toksične snovi in tako se krog sistematičnega zastrupljanja vrti naprej.
Ko telo pod težo teh bremen ne zmore več, pomoč prihaja v obliki dodatnih udarnih odmerkov novih toksičnih snovi, ki jih milo imenujejo zdravila. Pripadniki elite že snujejo »novo čisto pleničko«, ko bodo ta svet do konca izropali, izčrpali in zastrupili, bi najraje zbežali na kakšen nov planet. Preostali nimamo izbire – če želimo preživeti, moramo počistiti v sebi, pred svojim pragom in še malo okrog. Naš plan B smo mi!
Upamo, da vam bomo na tej poti tudi v prihodnje stali ob strani.
Sanja Lončar, urednica
SVET ZDRAVIH REŠITEV
NA DOSEGU KLIKA!
• https://facebook.com/SkupajZaZdravje/
• https://instagram.com/zazdravje/
• https://zazdravje.net
Zazdravje.net
4 Strupi v duši! Ščepci zdravja
6 Zeleno za razstrupljanje
8 Silicij – naravni zaveznik pri razstrupljanju aluminija
10 Rastlinska moč za jetra
12 Kolagen – ključna telesna beljakovina
Zdrava medicina
14 Viroza? Ne zavirajte čiščenja!
18 Toksini iz ustne votline in njihov vpliv na splošno zdravje
Zdravo bivanje
16 Bolj čisti – bolj bolni?
Zdrava hrana
20 Pikantno razstrupljanje!
22 Gorivo iz čudežnih ploščic?
24 Želite korenček s kadmijem ali brez?
26 Pet sejmov, ena pomlad, neskončno priložnosti!
28 Hitri tečaj vzgoje sadik
29 Glasujte za samooskrbo
30 Zakaj se sodelovanje splača?
IMPRESUM:
Novice izdaja: Društvo Ognjič, Odg. urednica: Sanja Lončar, Redakcija: Sabina Topolovec
Kontakti: info@zazdravje.net, (041) 770 120
Fotografije: Saša Vučina, Sanja Lončar, Adobe Stock
Oglasno trženje: Zavod za celostno samooskrbo Škofja Loka
Oblikovanje: Saša Vučina (Opa!celica) Tisk: Schwarz print
BESEDILO: SANJA LONČAR
Obstajajo hujši strupi od težkih kovin, pesticidov in mikroplastike – to so naša čustva!
Še Kitajci so ugotovili, da so najmočnejši strupi, ki uničujejo telo – strah, jeza, pohlep, žalost in skrbi!
Sodobne raziskave temu pritrjujejo. Kot v svoji čudoviti knjigi opisuje Gabor Mate, so raziskovalci ugotovili, da na to, ali bodo kadilci zboleli za pljučnim rakom, odločilno vplivajo njihovo počutje in prevladujoča čustva. Raziskovalci so namreč že na osnovi psihološkega vprašalnika z zelo visoko natančnostjo napovedali, kdo od anketiranih bo zbolel in kdo ne.
Jeza in pohlep pa povzročata težave predvsem na srcu in ožilju. Že Hildegarda je zapisala, da jeza povzroča strupeni črni žolč.
Rak, multipla skleroza ali ALS, se po drugi strani primejo predvsem ljudi, ki imajo podoben vzorec zatiranja lastnih potreb, nenehne skrbi za druge ali za prihodnost ...
Branje knjige Ko telo reče ne, je bilo zame zelo »mokro doživetje«. Primeri, ki jih opisuje Gabor Mate, so tako stvarni, da sem velikokrat obtičala v solzah. Uspelo mu je, da sem končno slišala svoje telo, ki že dolgo kriči »ne«. Ne razumite narobe – to ni knjiga, ki koplje po ranah, temveč jih z blago milino resnice dobesedno celi.
To, kar boli, je spoznanje, da sebe nismo slišali že prej.
Iz srca sem mu hvaležna za to dragoceno branje in ga kot rešilno bilko priporočam mnogim, ki so obtičali v občutkih, ki jim jemljejo energijo in pohabljajo telo.
Knjiga: Gabor Mate: Ko telo reče NE!
Ko ozavestimo, da je treba spremeniti ne le svoje delovanje, temveč tudi »operacijski sistem«, trčimo o biokemijo svojih vzorcev. Ste že doživeli občutek, da želite nekaj spremeniti, telo pa vozi po svoje? Kot da bi bili na avtomatskem pilotu, ki nas več ne uboga?
Za pomoč pri spremembi v drugi fazi pa ni boljšega od Joeja Dispenze, ki je do obisti proučil povezavo med mislimi, čustvi in biološkim odzivom naših celic. Izziv, kako prenehati igrati vloge, ki nas omejujejo, in preseči svoje omejitve, je gnal Dispenzo do zelo natančnih načrtov in tehnik, ki resnično delujejo.
To pišem zelo osebno, ker imam trenutno res polne roke dela s pospravljanjem svojih destruktivnih vzorcev, ki so telo pripeljali do zelo nevarnega roba. Hrana in zdravo življenje zmoreta zelo dobro okrepiti telo, ko pa ga krepimo le zato, da bi ga naši vzorci še bolj zlorabljali, pa prej ali slej izda račun.
Ko trčimo v meje, ki jih postavi izčrpano in zlorabljeno telo, rešitev ni, da ga dodatno zastrupimo, režemo ali še bolj šibimo. Telo želi le, da ga slišimo, sprejmemo in podpremo. Bolj kot vsako zdravilo, prehransko dopolnilo ali terapevta telo potrebuje nas.
Naj sklenem še z eno mislijo, ki mi je spremenila življenje, iz knjige Zgodbe ob kuhinjski mizi. »To,
kar ste nekoč morali narediti, da bi preživeli, je to, kar vam zdaj preprečuje, da bi živeli.« Zato pustimo za seboj vse, kar nas zastruplja, in se odprimo novim možnostim za najboljše verzije sebe. Kot pravi Dispenza: »Zakaj ne bi postali brezmejni?«
Osebne lastnosti, ki nas po bližnjici peljejo do bolečin, avtoimunskih bolezni in raka, so:
» samodejna in kompulzivna skrb za čustvene potrebe drugih ob zanemarjanju svojih lastnih;
» rigidno istovetenje s svojo družbeno vlogo, dolžnostmi in odgovornostmi (kar je tesno povezano z naslednjo alinejo);
» pretirana, navzven usmerjena večopravilna hiperodgovornost, izvirajoča iz prepričanja, da mora človek upravičiti svoj obstoj z delovanjem in dajanjem;
» potiskanje zdrave, samozaščitne agresivnosti in jeze;
» gojenje in kompulzivno udejanjanje dveh prepričanj: »Odgovoren sem za počutje oziroma občutke drugih ljudi« in »Nikoli ne smem nikogar razočarati«.
Spletna knjigarna izBranih knjig
Spletna knjigarna izBranih knjig
Dr. Gabor Maté: Ko telo reče ne Ali lahko človek dobesedno umre zaradi osamljenosti? Ali obstaja povezava med zmožnostjo izražanja čustev in Alzheimerjevo boleznijo? Ali obstaja osebnost, »dovzetna za raka«?
Dr. Gabor Maté: Ko telo reče ne Ali lahko človek dobesedno umre zaradi osamljenosti? Ali obstaja povezava med zmožnostjo izražanja čustev in Alzheimerjevo boleznijo? Ali obstaja osebnost, »dovzetna za raka«?
Joe Dispenza: Placebo ste vi
Joe Dispenza: Placebo ste vi Dispenza v tej svetovni uspešnici pojasni pomembnost uma na različnih primerih iz prakse in znanstveno preverjenih učinkih placeba na možgane in telo. Spusti se v samo anatomijo misli, da dojamemo, kako misli spreminjajo možgane in telo.
Uporabite kodo in naročite knjigi z brezplačno poštnino: ZAZDRAVJE
Uporabite kodo in naročite knjigi z brezplačno poštnino: ZAZDRAVJE
Koda velja za nakupe v spletni knjigarni www.primus.si do 30. 4. 2025
Koda velja za nakupe v spletni knjigarni www.primus.si do 30. 4. 2025
Dispenza v tej svetovni uspešnici pojasni pomembnost uma na različnih primerih iz prakse in znanstveno preverjenih učinkih placeba na možgane in telo. Spusti se v samo anatomijo misli, da dojamemo, kako misli spreminjajo možgane in telo. Založba Primus
Primus
BESEDILO: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.
Rastline, bogate s klorofilom, so znane pomočnice pri razstrupljanju telesa. Še močneje pa lahko delujejo izvlečki klorofila, imenovani klorofilini. Kako spodbujajo razstrupljanje in kakšna je razlika med bakrovim in magnezijevim klorofilinom?
Jetra so med drugim naš največji organ za razstrupljanje. Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) jih podpira tudi zelena barva – zelena oblačila, posteljnina, zelena barva sten, zaves, luči pa tudi pogosti sproščujoči in za jetra krepčilni sprehodi po intenzivno zelenem gozdu spomladi. Zanimivo je, da so tudi mnoga živila in pripravki, ki podpirajo jetra in razstrupljanje, zelene barve. Med drugim so to artičoka, brokoli, temnozelena listnata zelenjava (rukola, listi rdeče pese in brokolija, zelje, ohrovt, špinača …), kopriva, regrat, avokado, oljčno olje, limeta, zeleno jabolko, zeleni čaj, alge (klorela) in cianobakterije (spirulina). Zeleno barvo jim daje klorofil, ki je prav tako ena od številnih učinkovin, znanih za podporo jeter in razstrupljanja telesa.
Klorofil je pigment, ki daje rastlinam značilno zeleno barvo. Bolj je rastlina intenzivno zeleno obarvana, več naj bi ga vsebovala. Klorofil je nujen za fotosintezo. Rastlinam omogoča vsrkavanje sončne svetlobe, ki jo s fotosintezo pretvarja v kemično energijo. Produkt je kisik, brez katerega ne moremo živeti. Klorofil se od pigmenta hemoglobina, ki v telesu prenaša kisik, razlikuje le v eni molekuli, in sicer namesto železa vsebuje magnezij. Uživanje živil, ki vsebujejo klorofil, na bi tudi krepilo kri, zato ga mnogi imenujejo kar »zelena kri«.
Že več stoletij naj bi živilom in pripravkom, bogatim s klorofilom, pripisovali številne blagodejne vplive na zdravje. Tako naj bi se uporabljal za krepitev krvi ob slabokrvnosti in tudi za podporo celjenju tkiv, okrevanju od različnih obolenj in pri razstrupljanju. Keliral naj bi karcinogene in mutagene kemikalije (Breinholt et al., 1995, Dashwood et al., 1996, Egner et al., 2001, Jubert et al., 2009, Simonich et al., 2007, Tachino et al., 1994), preprečeval tveganje za raka in deloval antioksidativno (Cervantes-Paz et al., 2014, Hsu et al., 2013, Lanfer-Marquez et al., 2005)
Zelenjava v primerjavi s sadjem vsebuje precej več klorofila. Kot je razvidno iz raziskav, prednjačijo špinača, brokoli, rukola, ohrovt in regrat. Koliko blagodejnih vplivov klorofila bomo deležni, pa ni odvisno le od izbire živila z njegovo visoko vsebnostjo. Pomembni so tudi način priprave hrane, skladiščenje in vsrkavanje prek prebavil. Dlje živilo termično obdelujemo (kuhamo, dušimo, blanširamo, pečemo), manj klorofila bomo prejeli in nasprotno.
V zadnjem času so delno zato, ker naj bi se klorofil iz hrane slabo vsrkaval iz prebavil, za izboljšanje njegove dostopnosti razvili različne izvlečke, topne v vodi. Te najdemo pod imenom magnezijev klorofilin (Mg-klorofilin) in bakrov klorofilin (Cu-klorofilin).
Klorofilini so vodotopni izvlečki klorofila, ki se vse pogosteje uporabljajo v prehranskih dopolnilih za podporo razstrupljanja telesa. Pridobljeni so lahko naravno ali sintetično (oziroma polsintetično).
Klorofilu odstranijo fitolni rep in delno zamenjajo osrednji atom magnezija v jedru molekule. Poznamo Cu-klorofilin, ki ima v jedru molekule namesto magnezija bakrov atom, in Mg-klorofilin
z ohranjenim magnezijevim atomom. Pripravek iz prvega prepoznamo po temnozeleni do modrozeleni barvi, drugega pa po temnozeleni do črni barvi. Cu-klorofilin pogosteje izdelujejo sintetično oziroma polsintetično. Mg-klorofilin pa ponavadi pridobijo iz povsem naravnih virov, na primer iz lucerne in špinačnih listov.
Obe obliki klorofilina sta kelatorja – vežeta in iz telesa odstranjujeta težke kovine, kot sta svinec in kadmij. Prav tako nevtralizirata toksine, saj kot antioksidanta zmanjšujeta oksidativni telesni stres, povezan s strupi. Obenem podpirata jetra, da bolje delujejo, ker spodbujata razstrupljanje telesa. Čeprav obe različici klorofilina telo pri razstrupljanju podpirata, med njima vseeno obstajajo razlike v prid Mg-klorofilina. Katere?
Mg-klorofilin je naraven, zato je do telesa prijaznejši tudi ob dolgoročni uporabi ali v večjih odmerkih, kar pa ne velja za Cu-klorofilin. Baker ni naravno prisoten v molekuli klorofila, zato je Cu-klorofilin manj združljiv s telesnimi sistemi. Hkrati lahko baker v Cu-klorofilinu poveča toksično breme telesa. Če že trpimo zaradi presežka bakra, ta lahko
poveča oksidativen stres in posledično povzroči poškodbe tkiv. Mg-klorofilin je zato v primerjavi s Cu-klorofilinom varnejši za dolgotrajnejšo uporabo ali uporabo v večjih odmerkih. Torej je bolj primeren za ljudi, ki potrebujejo dodatno podporo pri razstrupljanju brez tveganja za presežek bakra. Mg-klorofilin tudi bolj celostno podpira razstrupljanje. Magnezij v Mg-klorofilinu deluje pomirjevalno in podpira telesno homeostazo, kar je pomembno za uravnavanje stresa, povezanega z razstrupljanjem. Je ključni elektrolit, ki podpira delovanje mišic, živcev in srčno-žilnega sistema. Med razstrupljanjem, ko telo izgublja minerale, lahko magnezij iz Mgklorofilina pomaga nadomestiti izgubljeni magnezij. Ker je magnezij bazičen mineral, podpira kislo-bazno ravnovesje telesa. Kislo okolje pogosto spremlja kopičenje toksinov, zato je dobrodošla alkalizacija z bazičnimi minerali, ki podpirajo naravne razstrupljevalne procese. Poleg naštetega magnezij sodeluje v številnih encimskih procesih, ki podpirajo delovanje jeter in odstranjevanje toksinov.
Pomlad je nadvse primeren čas za podporo jeter, zato vam bodo hvaležna za veliko zelenega v takšni ali drugačni obliki. Pri izbiri pripravkov s klorofilinom pa je zlasti ob znani preobremenitvi z bakrom bolje dati prednost Mg-klorofilinu, kot ga najdete v pripravku QuantumD.TOX.
• magnezijev klorofilin
• glutation
• koriander
• organski silicij
• bor
Visoko koncentriran antioksidativen tonik za celovito podporo varnemu in učinkovitemu procesu celičnega čiščenja in razstrupljanja telesa.
BESEDILO: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.
Kopičenje aluminija lahko vodi do številnih težav, vključno tistih, povezanih z možgani. Silicij dobro veže aluminij, zato ga mnogi uvrščajo med pomembne elemente za čiščenje telesa. A dobro je vedeti, da ni vseeno, kakšen silicij izberemo za podporo čiščenja aluminija, nakopičenega v telesu.
Mehanizmov, prek katerih aluminij zastruplja telo, je veliko. Zavira na primer encimsko aktivnost in graditev telesnih beljakovin. Povzroča oksidativni stres, motnje v delovanju nukleinskih kislin in spremembe v prepustnosti celičnih membran. Aluminij zato povezujejo s številnimi težavami in obolenji, med drugim s sindromom kronične utrujenosti, pomanjkljivo mineralizacijo kosti, simptomi motenj avtističnega spektra, motnjami nastajanja krvi (povezanimi z železom) ter oksidativnim stresom v živčnem tkivu (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, multipla skleroza).
Kosti, sklepi, koža, lasje, nohti, vezivno tkivo, krvne žile, zunajcelični matriks … so tkiva, katerih zdravje je odvisno tudi od silicija, seveda če ga zaužijemo dovolj. Poleg tega, da silicij sodeluje pri presnovi in delovanju imunskega sistema, telo podpira še pri razstrupljanju. Silicij zelo dobro kelira – veže aluminij. Z njim tvori aluminij-silikatne komplekse, kar pripomore k lažjemu izločanju aluminija iz telesa z urinom. Vlogo naj bi tako imel pri izločanju že prisotnega aluminija iz telesa pa tudi pri preprečevanju vstopanja aluminija iz prebavil v telo. Uživanje silicija zato lahko vpliva na zmanjšanje obremenjenosti telesa z aluminijem in posledično na preprečevanje in potencialno zmanjšanje oksidativnega stresa.
Čeprav dnevne potrebe za silicij uradno še niso določene, raziskovalci menijo, da bi ga bilo dobro dnevno zaužiti od 20 do 30 miligramov. Med dobre prehranske vire silicija sodijo temno zelena listnata zelenjava (zelje, regratovi listi, zelena solata, listi zelene …), kalčki alfa alfa, kumare, bela čebula, redkev, gomolj zelene, rdeča pesa, krompir, hren, topinambur, šparglji, artičoka, ječmen, oves, proso, banane, zelene banane, pomaranče, jabolka, češnje, grozdje, rozine, breskve, sončnična in bučna semena, rjavi riž, mandlji, arašidi, brezalkoholno pivo (ječmen in hmelj), koprive, čaj njivske preslice ter pitje vode, bogate s silicijem. Po 40. letu starosti se telesne rezerve silicija počasi praznijo, zato je dobro telesu zlasti po tem obdobju ali pa že prej pomagati s prehranskimi dopolnili. To je še posebej pomembno, če želimo telo zaščititi pred kopičenjem aluminija oziroma ga razbremeniti, če je že nakopičen. Za podatek, koliko silicija dopolnjevati, je v pomoč občasno testiranje vsebnosti silicija in aluminija v telesu. Vpogled v to in tudi stanje drugih mineralov, vitaminov ter toksičnih kovin vam na primer omogoča testiranje SoCheck.
SILICIJ ZA ČIŠČENJE V TELESU NAKOPIČENEGA ALUMINIJA
Raziskave uživanja silicija kažejo, da ta lahko kelira in čisti tudi aluminij, ki je že v telesu. Po vezavi z njim se izloča iz telesa z urinom. Tako opažajo, da se koncentracija aluminija v telesu zmanjšuje (na primer merjeno v laseh), v urinu pa povečuje.
V raziskavi 150-dnevnega uživanja 5 miligramov silicija na vsakih 12 ur se je vsebnost silicija v laseh povišala za 6,4 %, vsebnost aluminija pa znižala za 4–7 %. Zaradi omenjenih vplivov so silicij predlagali kot alternativo za preprečevanje in nadzor nevrodegenerativnih bolezni, povezanih s kopičenjem aluminija v živčnem sistemu. Najbolj biorazpoložljiva za sistemsko čiščenje nakopičenega aluminija naj bi bila posebna oblika silicija. To je monometilsilanetriolna oblika silicija oziroma MMST (najdemo jo v pripravku G7 Original organski silicij).
MED SILICIJEVIMI PRIPRAVKI
Za učinkovito sistemsko čiščenje nakopičenega aluminija iz telesa je smiselno izbirati med silicijevimi pripravki, ki so najbolj biološko uporabni. Tako jih bo telo zlahka vsrkalo iz prebavil in uporabilo za sistemsko čiščenje. Posebna težava silicija v prehranskih dopolnilih je, da se lahko hitro veže v skupke molekul – polimerizira ali pa se veže z drugimi elementi. To mu med drugim otežuje vsrkavanje v telo in s tem sistemsko čiščenje aluminija, zato je dobro izbirati pripravke
z nevezanim, nepolimeriziranim silicijem. Takšne so monometilne oblike silicija. Če so delci monometilnega silicija dovolj majhni, kot je to pri monometilsilanetriolni obliki – MMST, ki jo je razvil Francoz Loïc Le Ribault, zlahka vstopajo v celice in odstranjujejo strupe znotrajcelično. V raziskavi iz leta 2009,1 v kateri so primerjali biorazpoložljivost silicija iz hrane in tovrstnih prehranskih dopolnilih, so ugotovili, da ima med prehranskimi dopolnili monometilsilanetriolna (MMST) oblika največjo biološko razpoložljivost. V raziskavi iz leta 2015,2 v kateri so primerjali stopnjo absorpcije različnih prehranskih dopolnil s silicijem, pa so ugotovili, da pripravki proizvajalca Silicium Spain Laboratories močno izstopajo. Absorpcija teh je bila dvakrat višja od ortosilicijeve kisline, stabilizirane s holinom (ChOSA), osemkrat višja od magnezij-trisilikata in kar 35-krat višja od koloidnega silicija.
Več o tej temi preberite v istoimenskem članku na www.zazdravje.net.
1 The comparative absortion of silicon from different foods and food supplements. Sripanyakorn S et al.
2 Silicon bioavailability from different formulations of oral products. Boqué N et al.
BESEDILO: TAMARA R. BUKOVEC
Jetra, naš tihi junak, so pravi čudež narave. Ta trikilogramski organ opravlja več kot 500 različnih funkcij, pomembnih za zdravje, zato je nujno, da zanje dobro skrbimo.
Jetra so naš naravni filter, ki iz krvi odstranjuje toksine in škodljive snovi. Poleg tega sodelujejo pri presnovi, saj razgrajujejo hranila, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. S sproščanjem glukoze v krvni obtok za telo zagotavljajo stalen vir energije. Jetra so tudi odgovorna za proizvodnjo žolča, ki je nujen za prebavo maščob v tankem črevesu.
Nezdrav življenjski slog, zlasti čezmerno uživanje alkohola, hrana, bogata s predelanimi živili in toksini, ter nekatera zdravila lahko povzročijo preobremenitev jeter.
Pegasti badelj, že stoletja cenjeno zelišče, je znan po svojih sposobnostih zaščite in regeneracije jetrnih celic. Poznamo ga tudi pod imenoma bodeča neža in Marijin osat. To ime izvira iz legende, po kateri je devica Marija iskala miren kraj za dojenje otroka. Bodeča rastlina je z listi zaščitila njo in otroka. Nekaj kapljic mleka je padlo na liste, zato imajo še danes pikčasto bel vzorec.
TAKO POSEBEN?
Njegova moč se skriva v silimarinu, skupini bioflavonoidov, med katerimi je silibinin najaktivnejša spojina. Silibinin deluje kot močan antioksidant, ki ščiti jetrne celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. V primerjavi z drugimi antioksidanti silibinin izkazuje sposobnost zaščite celičnih ovojnic in spodbuja regeneracijo poškodovanih celic.
Največ silimarina najdemo v semenih rastline. Poleg silimarina semena vsebujejo tudi številne druge koristne snovi, kot so polifenoli, betain in esencialne maščobne kisline, ki skupaj združujejo in povečujejo naravno moč pegastega badlja.
Rastlina je v zgodovini navduševala ljudi po vsem svetu. Od Kitajske do Afrike so jo uporabljali v tradicionalnih pripravkih za podporo zdravju in dobro počutje, v sodobnem času pa številne znanstvene študije kažejo, da je nepogrešljiva kot del prehrane.
Pegasti badelj tako ni le zaveznik zdravih jeter, temveč ponuja tudi številne druge prednosti. Poleg razstrupljanja je treba omeniti, da pozitivno vpliva na prebavo, izboljšuje stanje kože in pomaga pri zniževanju ravni holesterola in krvnega tlaka. Pogosto se uporablja tudi za spodbujanje laktacije, saj naj bi povečeval proizvodnjo prolaktina, hormona, ključnega za nastajanje materinega mleka.
Čeprav je pegasti badelj pogosto prva in kraljevska izbira, ko govorimo o zdravju jeter, so tudi druge rastline, kot sta regrat in artičoka, že stoletja v različnih kulturah del enake modrosti.
Naslednjič, ko boste nabirali regrat, si vzemite trenutek in se zamislite nad njegovo izjemno
vrednostjo. Ta sončni zdravnik, ki ga pogosto prezremo, je poln bioaktivnih spojin, kot so inulin, betakaroten in flavonoidi. Omenjene naravne snovi ščitijo naše celice, spodbujajo delovanje jeter in izboljšujejo prebavo. Regrat ni le okusna sestavina solat, ampak tudi prava zakladnica pomembnih hranil, ki jih telo potrebuje na dnevni ravni.
Pomemben sopotnik je tudi artičoka. Njeni listi so prepojeni s cinarinom in so pomemben del formule, ki jo je razvila narava. Ta bioaktivna spojina spodbuja proizvodnjo žolča, izboljšuje razstrupljanje in pomaga pri vzdrževanju normalnih vrednosti jetrnih encimov, kar so pokazale tudi raziskave.
Artičoka je tudi izjemno okusna in vsestranska. Lahko jo pripravimo na številne načine, od solat in omak do nadevov. S svojim rahlo grenkim okusom in sočno teksturo velja za odlično popestritev vsakega obroka.
Prav gotovo si vsi želimo dolgo in zdravo življenje, zato moramo najprej poskrbeti za svoja jetra. Ta pomembni organ je na vsakodnevni preizkušnji in izpostavljen številnim obremenitvam. Z vključitvijo zelišč, kot so pegasti badelj, regrat in artičoka, na naš jedilnik lahko preprosto in povsem naravno podpremo delovanje in zdravje jeter. To je majhen korak, ki lahko prinese velike spremembe.
Spoznajte, kako si lahko z začimbami pomagamo pri mnogih težavah.
V knjigi Ščepec rešitve boste našli tudi poglavje o tem, kako si lahko z začimbami pomagate krepiti in zdraviti jetra. Knjigo lahko prelistate in kupite na naslovu: https://znanje.zazdravje.net
BESEDILO: DIANA VLAHINIČ, CERTIFICIRANA SVETOVALKA TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE
Spoznajmo vloge kolagena – ene od najbolj zastopanih in pomembnih beljakovin v telesu, razloge za izgubo in načine za naravno tvorbo.
PODPIRA ČVRSTOST KOSTI
Kosti so zgrajene kar iz 90 % kolagena. Od tega je 60 % anorganske in 30 % organske komponente. Gostota kosti pomeni število mineralov v kostnem tkivu. Višja je gostota, bolj je kost čvrsta in odporna proti mehanskim silam ter zlomom. Na čvrstost kosti vplivajo prehrana, pogostost redne telesne aktivnosti, vključno z dvigovanjem uteži in vadbo z uporom, starost ter menopavza. Če gostota upada, smo bolj nagnjeni k osteoporozi, šibkosti kosti, s tem pa k večji verjetnosti za razpoke in zlome. Več kolagena zato pomaga zmanjšati razgradnjo kosti in povečati njihovo tvorbo ter gostoto.
Kolagen je tudi osnovni gradnik sklepnega hrustanca, vezi in tetiv. Hrustanec prenese tlačne sile,
poveča odpornost kosti in podpira kostna območja, pri katerih je potrebna fleksibilnost. Vezi in tetive so vezivna tkiva, ki vsebujejo kar 80 % kolagena. Pomembno povezujejo kosti s kostmi in mišice s kostmi. Njihovo zdravje je zato pomembno za premikanje kostne strukture in za fleksibilnost ter stabilnost v sklepih. Več kolagena podpira obnovo in tvorbo hrustanca in tudi popravilo ter zdravje tetiv in vezi. To pomeni manj vnetih in bolečih sklepov.
Kolagen je sestavljen iz aminokislin, ki so gradniki skoraj vsega v telesu, vključno z mišično maso. Več kolagena pomeni več aminokislin, na primer za gradnjo mišične mase po vadbi, kar lahko olajša bolečine po telesni aktivnosti. Ko imamo močne in zdrave tetive, so naši sklepi bolj stabilni in lahko uporabljamo mišice brez bolečin in nelagodja.
Kolagen je pomemben tudi pri popravilu in celjenju črevesne sluznice – deluje kot malta v zidani steni. Pomanjkanje povezujejo s sindromom prepustnega črevesja. Posledice niso vezane le na črevo (vnetja in nelagodja), ampak se odražajo tudi drugje kot napihnjenost, občutljivost za hrano, krči, glavoboli in bolečine v sklepih. Več kolagena ne podpira le celjenja sluznice črevesja, ampak tudi črevesno floro.
Koža je sestavljena iz 70 % kolagena. Številne raziskave potrjujejo njegov pomen zlasti pri elastičnosti in hidraciji kože. S staranjem ga tvorimo vse manj, kar povzroča gube, suho in povešeno kožo. Molekule vode in hialuronska kislina se vežejo na kolagen, kar ohranja kožo navlaženo. Ko se raven kolagena začne zniževati, je »prostora« za vezavo vode manj, zaradi česar postaja koža suha in nagnjena k poškodbam.
Vnos kolagena spodbuja zdravje in rast las, saj zagotavlja aminokisline glicin, fenilalanin, cistein in prolin, potrebne tudi za tvorbo keratina. Obenem podpira zdrave lasne mešičke, saj deluje kot antioksidant, ki jih ščiti pred prostimi radikali. Nohti so prav tako narejeni iz keratina in so dovzetni za podobne koristi. Poleg tega so krhki nohti posledica oslabljenega vezanja vode na molekularni ravni,
kar povzroča mehke, suhe in krhke nohte, ki niso sposobni rasti. Z aminokislinami, ki jih vsebuje kolagen, lahko telo obnavlja in sčasoma znova navlaži tudi nohte.
S staranjem proizvajamo vse manj kolagena, kar naj bi bila posledica staranja celic in zmanjšane mehanske stimulacije. Težava je tudi obremenjenost telesa s prostimi radikali, ki lahko poškodujejo kolagen in pospešijo njegovo razgradnjo. Oksidativne poškodbe poškodujejo strukturno plast in obrambno bariero kože. Te poškodbe nastanejo, ker se nestabilen atom v telesu poskuša vezati na kolagen, s čimer spremeni njegovo kemijsko strukturo. Nekateri pogosti sprožilci prostih radikalov so sončni UVžarki, onesnaženje in cigaretni dim. Med sporne onesnaževalce, ki motijo graditev kolagena, naj bi po mnenju številnih raziskovalcev, kot je Stephanie Seneff, sodil tudi glifosat. Glifosat ima strukturo podobno aminokislini glicin, zato naj bi se namesto nje vezal povsod, kjer je ta aminokislina potrebna za gradnjo določene beljakovine, tudi kolagena. S tem pa se funkcija prizadete beljakovine lahko iz
KAKO SPODBUDIMO
S povečanjem vnosa kolagena z živalsko prehrano in po potrebi s prehranskimi dopolnili spodbujamo proizvodnjo kolagena, saj damo telesu gradnike za njegovo tvorbo. Dobra novica je, da lahko gradnike aminokislin za kolagen najdemo tudi v rastlinskem svetu.
Ugotovili so, da lahko tudi z jemanjem veganskih prehranskih dopolnil z vsebnostjo aminokislin rastlinskega izvora, ki so gradniki kolagena, povečamo njegovo proizvodnjo v telesu. Pri izbiri teh naj vam bodo v pomoč štirje nasveti. Iščite takšne, ki imajo enako ali podobno razmerje aminokislin kot človeški kolagen tipa ena. Izberite klinično preizkušen odmerek kolagena za zdravstvene koristi. Za kožo je navadno priporočljiv odmerek 2,5 grama ali več. Poskrbite, da dopolnilo vsebuje vitamin C, saj ta pomaga podpirati proizvodnjo kolagena v telesu. Izberite formulacijo, ki vsebuje klinično preizkušene prijazne bakterije, kot je Streptococcus thermophilus. Poleg podpore mikrobioma imajo te tudi lastnosti, ki koristijo
BESEDILO: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.
Prehlad in gripa sta stanji, ko se telo med drugim bori z mikrobi in strupninami, tako da jih uniči in izloči oziroma sčisti iz telesa. Pri tem naj bi mu pomagali in ne ovirali z napačnimi postopanji. Poglejmo, česa med virozo ni dobro početi, da težav ne bomo zapletli in se bomo čim hitreje pozdravili.
PO NEPOTREBNEM
Mediji so v zimskem času polni oglasov, kako hitro in enostavno odpraviti viroze. Ob prvih znakih prehlada ali gripe je treba samo zaužiti pripravke, ki blažijo simptome in sočasno znižujejo vročino. In kot bi mignil, bomo spet v službi in družbi. Pa je res tako preprosto?
Če se počutimo dobro, smo ustrezno hidrirani in vročina še ni dosegla niti 39 °C, raje ne razmišljajmo o njenem zniževanju. Vročina je ena od glavnih mehanizmov obrambnih moči telesa za obvladovanje škodljivih mikrobov in presežka strupnin. Če
jo po nepotrebnem znižujemo, telo pri čiščenju in okrevanju oviramo. Težave, ki bi sicer ob pravilni podpori vročine hitro minile, se tako lahko zapletejo in podaljšajo. Najpogostejši sintezni učinkovini za zniževanje vročine in spremljajočih simptomov prehlada sta paracetamol in ibuprofen. Poleg tega, da imata kopico stranskih učinkov, ki dodatno obremenjujejo telo, je problematičen zlasti ibuprofen.
Raziskovalci1 iz Združenega kraljestva ne svetujejo, da proti simptomom prehlada, kot sta kašelj in boleče grlo, rutinsko uživamo pripravke za nižanje vročine (in lajšanje bolečine). Ugotovili so, da lahko celo podaljšajo prehlad in z njim povezane simptome. Kar 50–70 % obolelim, ki so uživali te pripravke, se je v enem mesecu obolenje ponovilo s hujšimi simptomi ali pa se je prehlad razvil v dodatno obolenje (vnetje srednjega ušesa, pljučnica, sinuzitis …). Rutinsko jemanje takšnih pripravkov ob virozah so zato označili z »verjetno neučinkovito«.
Telo pri vročini, povezani z obolenji dihal, raje ustrezno podprimo. Več o tem preberite v knjigi Adijo, prehladi. Bolj smiselna podpora ob prvih znakih prehlada ali gripe je uživanje zdravil iz alkoholnega izvlečka cele rastline ekološke škrlatne ehinaceje. Takšen je na primer Echinaforce Alfreda Vogla. Ta med drugim dokazano skrbi za ustrezen odziv imunskega sistema, podpira telo v boju s patogenimi mikrobi, ublaži simptome viroze in skrajša čas obolenja. Hkrati pomembno zmanjšuje terapije z antibiotiki kar za 80 %, saj nas učinkovito varuje pred bakterijskimi zapleti viroz.(2)2
Viroze spremlja tudi bolj ali manj neprijeten kašelj. Kot pri vročini tudi pri kašlju velja podobno. Ker je ta del naravne obrambe telesa, ki iz pljuč odstrani vse, kar tja ne sodi, ga ne smemo po nepotrebnem zavirati. S preprečevanjem produktivnega kašlja vnetna sluz ostaja v dihalih, kar lahko vnetje še poslabša. Viroza se tako lahko razvije celo v bakterijsko vnetje.
Pogosto se viroza začne s suhim dražečim kašljem,
1 Ibuprofen, paracetamol, and steam for patients with respiratory tract infections in primary care: pragmatic randomised factorial trial. BMJ 2013
2 Echinacea Reduces Antibiotics by Preventing Respiratory Infections: A Meta-Analysis (ERAPRIMA), Giuseppe Gancitano et al.
ki izvira iz grla, pri čemer so v hitro pomoč sluzi gorskega maha ali islandskega lišaja. Te celijo in mirijo razdraženo sluznico grla in posledično odpravljajo bolečino, pekočino pa tudi nadležen dražeč kašelj. Če pravočasno pomirimo vneto grlo in suh dražeč kašelj iz grla, se lahko izognemo napredovanju viroze globlje v spodnja dihala.
Če viroza vseeno poseže globlje in kašljamo iz pljuč, poskrbimo, da je izkašljevanje oziroma čiščenje pljuč čim bolj učinkovito. Tako skrajšamo obdobje nadležnega kašljanja in pljučem pomagamo k hitremu okrevanju. Če imate občutek, da je kašelj bolj suh in sluz gosta, ste verjetno premalo hidrirani. Pijte več vode in toplih čajev. Za lažje mehčanje sluzi in izločanje skozi normalno odprta dihala si lahko dodatno pomagamo z naravnim zdravilom iz bršljanovih listov. Ta namreč sočasno mehča gosto sluz v pljučih in zmanjšujejo krč sapnic. Rezultati so učinkovitejše izkašljevanje, »čistejša« pljuča in lažje dihanje. Posledično kašelj hitro mine, kar razkriva tudi raziskava pri 191 otrocih. Otrokom z akutno okužbo dihal in povečano tvorbo sluzi je zdravljenje s sirupom Prospan uspešno pomagalo. Med drugim sta se pri večini bolnikov v enem tednu kašelj in izkašljevanje popolnoma izboljšala (55,2 %) ali delno izboljšala (38,5 %).
Podobno kot se pljuča čistijo s povečanjem proizvodnje sluzi in kašljem, se tudi nos in sinusi čistijo s povečanjem proizvodnje sluzi in kihanjem. Zaviranje naravnih obrambnih mehanizmov zato tudi tu ni zaželeno. Včasih je res nadležno, če nam iz nosa nenehno curlja ali se ta zaradi zgoščene sluzi in otekle sluznice zamaši. Za številne so sintezni vazokonstriktorji hitro olajšanje, a ne brez posledic. Tovrstne kapljice skrčijo krvne žilice, kar sicer olajša dihanje, saj zmanjša oteklino sluznic in izločanje sluzi, toda dolgoročno lahko težave poglobi in podaljša. Delno zato, ker smo ustavili čiščenje prizadete sluznice, pa tudi zato, ker se sluznica nosu lahko prekomerno izsuši in poškoduje. Zaradi tega se lahko pojavijo pekoč občutek, kraste in kihanje. Izsušena sluznica se tudi težje obnavlja in varuje pred novimi napadi mikrobov.
Bolj smiselno je nos in sinuse podpreti tako, da pospešimo čiščenje sluzi in celjenje prizadete sluznice. Za podporo nosni sluznici in sinusom obstaja mnogo naravnih ukrepov. Izjemno dobro je raziskano zdravilo Sinupret iz petih zelišč – rumenega svišča,
jegliča, kislice, črnega bezga in navadnega sporiša. Najdemo ga v obliki tinkture, tablet ali sirupa. Čeprav ga zaužijemo, se njegove učinkovine osredotočijo prav na nos in sinuse. Zmanjšajo oteklino vnete nosne sluznice, redčijo gosto sluz, omogočijo boljšo drenažo sinusov in tako olajšajo dihanje ter izločanje sluzi.
Več znanja za manj strahu!
NARAVNE REŠITVE
Znanje.zazdravje.net
Kako se zaščititi pred virusi?
Naravni pristopi za krepitev imunskega sistema!
Kako se ubraniti pred virusi brez strahu in panike? Na spletnem tečaju “Kako se zaščititi pred virusi” boste izvedeli, kako na naraven način podpreti telo in preprečiti okužbe. Spoznajte preverjene strategije, ki delujejo!
Prijave so odprte! www.samooskrbni.net/tecaj-virusi Skupaj za zdravje človeka in narave | 2-3/2025 | Zazdravje.net 15
BESEDILO: SABINA TOPOLOVEC
Čistoča je nekaj povsem samoumevnega. Že narava sama nam to kaže. Vsi ljubimo čist zimski zrak, ko v nosnice prodira vonj po mešanici snega, hladnega zraka in sončnih žarkov. Ali spomladanski vonj, ki ga začutimo v prebujajočem se gozdu. Kako zelo pomemben je vonj, pa dobro vedo tudi proizvajalci čistil in praškov, ki želijo v nas prebuditi podobna občutja. Le da ob tem narave joče!
Žal se zgodba ne konča pri vonjavah. Bleščečo belino perila ali sijaj, ki se odbija od stekel ali straniščne školjke, bodo plačevale še mnoge generacije za nami. Ne pozabimo niti na posledice, ki jih številni nosijo že danes. Alergije vseh vrst, za katere nihče ne odkrije pravega vzroka, vse večja odpornost proti antibiotikom, težave z dihali in hormonske motnje so le nekatere od manj očitnih posledic nepremišljene uporabe vsega, kar nam ponujajo moderna čistila in praški.
Po eni strani želimo vse bleščeče čisto, po drugi pa kar najmanj ukvarjanja s čiščenjem. Je to mogoče? Seveda je. Če uporabljamo čistila, ki vsebujejo sintetične polimere, bo na primer okno dlje sijoče. Z drugimi besedami, nova umazanija se ga bo prijela kasneje. Zaščitni film na površinah pa ustvarja grozljivko za prihodnost, saj se te snovi zelo težko razgradijo, vplivajo na vodne sisteme in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Ste tudi sami opazili, da z njimi vse pogosteje čistijo tudi mize v restavracijah? To, kar sta včasih zmogli krpa in voda, sedaj naredijo nekaj razprškov čistila in papirnata brisača. S tem pa z mize ne izginejo le drobtinice, temveč vse življenje. Aerosoli v zraku ne škodujejo le osebi, ki mizo očisti, nos napolnijo tudi gostom za sosednjimi mizami. Vdihavanje draži nosno in grleno sluznico, lahko poslabša simptome astme in drugih kroničnih bolezni dihal ali sproži glavobol ali slabost pri občutljivih posameznikih.
V resnici nikomur ni treba »gagati«. Ključ je v rednem čiščenju WC-školjke, kar pomeni zlasti redno odstranjevanje oziroma še bolje preprečevanje nalaganja kamna. Vsi vemo, kako zelo trdovratno kombinacijo ustvari kemična reakcija urina in apnenca. Težko jo je odstraniti ne glede na »račko«, ki jo na piedestal brezhibne čistoče postavlja ta ali oni proizvajec. Brez dolgega učinkovanja in krepko zavihanih rokavov se nam obloga lahko le smeje v brk! Potne srage, ki se ustvarjajo ob vztrajnem in napornem drgnjenju, torej učinkovito preprečuje zgolj redno čiščenje. Takrat pa lahko uporabimo tudi izdelke, ki ne zastrupljajo ne nas ne okolja! Zanimivo je, da svojega dela ne opravijo prav nič slabše od arzenala kemije.
Le kaj se skriva v detergentih, ki se hvalijo s popolno belino, čistočo že pri nizkih temperaturah, ohranjanjem živosti barv in vonjem, ki nas spremlja vse do naslednjega pranja? Ni se vam treba zakopati v prebiranje vseh zapletenih kemijskih imen. Testiranja neodvisnih laboratorijev vedno znova pokažejo, da so najbolj sporni prav tisti izdelki,
katerih imena poznamo od malega. Večina pralnih sredstev vsebuje kopico težko razgradljivih spojin, ki kljub temu, da jih čistilna naprava lahko prefiltrira, ostajajo v njihovi usedlini, ki pogosto konča med gnojili na naših obdelovalnih površinah. Krog je tako sklenjen!
ALI LAHKO JAZ
Ne glede na odločitve svetovnih voditeljev smo mi tisti, ki ustvarjamo ta svet tukaj in zdaj. Naše ravnanje danes nosi posledice. Če se za hip zazrete na police, ki so namenjene ohranja nju čistoče vaših domov, in vidite, da te postajajo vse daljše, ni odveč premislek o lastnih nakupovalnih navadah. Nakup ekoloških čistil, ki so naprodaj v embalaži iz recikliranih materialov in omogočajo ponovno polnjenje ter vsebujejo biorazgradljive sestavine, ki ne povzročajo alergij ali draženja kože, je naložba v sedanji in prihodnje trenutke.
Takšna ponuja tudi blagovna znamka Nana, ki izdeluje ekološka čistila in izdelke za nego perila v slovenski, izključno ekološki proizvodnji. Celo njihove pršilke po novem vsebine ne razpršijo v zrak, temveč jo v obliki pene nanesejo na želeno mesto. S 100-odstotno reciklirano embalažo, ki hkrati omogoča ponovno polnjenje, prizanašamo naravi in lastni denarnici. In čeravno njihovi izdelki zelo prijetno dišijo in več kot zadovoljivo opravljajo svojo nalogo, v njih ne boste našli pesticidov v konzervansih, fosfatov, ftalatov, optičnih belil, mikroplastike, triklosana, aromatskih ogljikovodikov in drugih nedovoljenih snovi, škodljivih za naravo.
Zahvaljujoč takšnim, zlahka poskrbimo za urejen in čist dom, ne da bi ob tem trpeli nos, pljuča in koža. Zavihajmo rokave!
BESEDILO: DR. SEBASTJAN PERKO, DR. DENT. MED.
Usta niso le mesto za govor, prehranjevanje in nasmeh, temveč tudi kompleksno biološko okolje, ki pomembno vpliva na celotno telo.
Povezovanje zobozdravstva in medicine odpira nove priložnosti za celovito obravnavo pacienta. Na kliniki MAHA in Ustni medicini združujemo sodobno zobozdravstvo z medicinskimi dognanji, da lahko razumemo povezavo med ustnim zdravjem in vplivom na splošno zdravje. Tak pristop omogoča, da vas z analizo bioloških, biomehanskih, funkcionalnih in estetskih vidikov obravnavamo celovito in usmerjeno k dolgotrajnemu zdravju.
Čeprav prepogosto kot družba podcenjujemo pomen ustne votline, lahko različni procesi v ustih, od infekcij do izbire materialov za zdravljenje, prispevajo k sproščanju toksinov, ki krožijo po telesu
in vplivajo na zdravje posameznika. V prispevku bomo osvetlili tri ključne vidike:
1. infekcijska vnetja, kot so parodontalna bolezen in endodontske okužbe (granulomi),
2. aseptična vnetja in njihova povezava z osteoimunologijo ter
3. vpliv materialov v zobozdravstvu, zlasti kovinskih in brezkovinskih.
(obzobna)
IN ENDODONTSKE
OKUŽBE (granulomi)
Parodontalna bolezen je ena od najpogostejših infekcijskih kroničnih bolezni, ki prizadene obzobna tkiva. Povzročajo jo bakterije, ki se kopičijo v zobnih oblogah in ob prisotnosti dejavnikov, kot so slaba ustna higiena, kajenje, genetske predispozicije ter določene sistemske bolezni, sprožijo vnetni odziv. Vnetje sprva prizadene dlesni (gingivitis), kar vodi v rdečino, oteklino in krvavenje. Če gingivitisa ne zdravimo, lahko preide v parodontitis, pri katerem bakterijski toksini in imunski odziv telesa poškodujejo tkiva in kost, ki podpirajo zobe.
Napredujoči parodontitis lahko vodi v izgubo zob, vendar posledice ne ostanejo omejene le na ustno votlino. Kronično vnetje omogoča, da bakterijski toksini in vnetni mediatorji (na primer citokini) vstopijo v krvni in limfni obtok, širijo pa se tudi prek zunajcelične snovi . Številne raziskave povezujejo parodontalno bolezen z resnimi sistemskimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, revmatoidni artritis in celo zapleti v nosečnosti, kot sta prezgodnji porod in majhna porodna teža novorojenčka.
Endodontske okužbe nastanejo zaradi bakterijske okužbe zobnega živca ali strokovno pulpe, ki se lahko razvije zaradi globoke zobne gnilobe ali kariesa, poškodbe ali nepravilno oskrbljenega zoba. Znotraj pulpe bakterije sprožijo močan vnetni odziv, kar vodi do bolečine, otekanja in nastanka granuloma. Če stanja ne zdravimo, se bakterije in njihovi toksini razširijo na okoliška tkiva, kosti in celo na oddaljene organe prek prej omenjenih poti.
Ti infekcijski procesi so torej glavni vir toksinov, ki lahko krožijo po telesu in sprožijo različne sistemske bolezni. Pravočasno prepoznavanje in zdravljenje teh težav sta zato ključnega pomena.
V nasprotju z infekcijskimi vnetji aseptična vnetja niso povezana z mikroorganizmi. Najpogosteje nastanejo zaradi nepravilnega celjenja kosti po odstranitvi zob ali pri vsaditvi zobnih vsadkov. Klinično opazimo, da lahko nastanejo ob prisotnosti tujkov v čeljustni kosti. Aseptična vnetja v ustni votlini pogosto spremljajo tiha kronična stanja, ki jih bolniki težko opazijo, vendar imajo lahko dolgoročne posledice na zdravje čeljustne kosti in okoliških tkiv. Zelo očitna je trigeminalna nevralgija in prav vsi pacienti, ki smo jih oskrbeli, so se počutili zelo razbremenjeni.
povzročajo alergijske reakcije, vnetje in celo sistemske učinke. Študije so pokazale, da nekatere zlitine vplivajo na ravnovesje imunskega sistema, kar lahko sproži aseptična vnetja v čeljustni kosti.
Brezkovinski materiali, kot so steklokeramika, cirkonijeva oksidna keramika in kompoziti, so se izkazali kot varnejša in biološko kompatibilnejša alternativa kovinam. Ti materiali ne sproščajo škodljivih ionov, znižujejo tveganje za alergijske reakcije in imajo visoko estetsko vrednost.
Osteoimunologija je relativno mlado znanstveno področje, ki raziskuje kompleksno povezavo med imunskim sistemom in presnovo kosti. V kontekstu ustnega zdravja igra osteoimunologija pomembno vlogo pri razumevanju, kako kronična vnetja v ustih vplivajo na čeljustno kost in naprej na telo.
Pri kroničnem aseptičnem vnetju v čeljustni kosti, kot je maščobna degeneracija z osteonekrozo, lahko imunski sistem aktivira osteoklaste (celice, ki razgrajujejo kosti). Proces vodi v izgubo kostne mase in posledično se iz teh mest poviša izločanje vnetne molekule CCl5, imenovane tudi RANTES. Več o omenjeni molekuli in njenem vplivu najdete na spletu. Raziskave kažejo, da so ti procesi še posebej izraziti pri posameznikih z oslabljenim imunskim sistemom, kot so bolniki s sladkorno boleznijo, osteoporozo ali kroničnimi vnetnimi boleznimi.
MATERIALI V ZOBOZDRAVSTVU:
KOVINSKI VS. BREZKOVINSKI
Kovinski materiali, kot so amalgam, zlitine na osnovi niklja, kroma in kobalta ter celo plemenite kovine, so se tradicionalno uporabljali v zobozdravstvu zaradi svoje trajnosti. Konec koncev so tudi titanski vsadki v resnici zlitina titana, od 4 do 6 % aluminija in vanadija, vendar pa vse več raziskav opozarja na njihovo potencialno toksičnost in biološke posledice.
Amalgam, ki vsebuje živo srebro, sprošča hlape, ki se absorbirajo v telo. Prav tako lahko kovinski materiali sproščajo ione, ki pri občutljivih posameznikih
Cirkonijeva oksidna keramika, ki se uporablja za zobne krone, mostičke in vsadke, je izjemno mehansko odporna, hkrati pa se mehka tkiva nanjo celo nežno priraščajo. To zlasti opazimo pri biokeramičnih vsadkih. Njena biokompatibilnost znižuje tveganje za vnetja in zagotavlja neprimerljivo boljše dolgoročne rezultate.
Toksini, ki izvirajo iz ustne votline, so pogosto tihi, a pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na splošno zdravje. Razumevanje vloge infekcijskih in aseptičnih vnetij ter premišljena izbira materialov v zobozdravstvu sta odločilna za dolgoročno zdravje posameznika.
V medicinsko-zobozdravstvenih centrih, kot sta Ustna medicina in MAHA, posvečamo posebno pozornost sodobnim biološko kompatibilnim rešitvam, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah in modernem pristopu k zdravju. Skrb za usta ni le skrb za zobe – je skrb za celotno telo.
BESEDILO: SABINA TOPOLOVEC
Začimbe so na vrhu nabora tistih živil, ki pomagajo organizmu pri razstrupljanju. Če vam zmanjkuje idej, kako z njimi dopolnjevati vsakodnevne jedi in napitke, poglejte v našo največjo zakladnico receptov v knjigi Zdravilna moč začimb za otroke. V nadaljevanju prilagamo nekaj receptov za pokušnjo.
Na seznamu nepogrešljivih začimb so: kurkuma, ingver, česen, cimet, koriander, origano, čili, peteršilj, rožmarin in kapre. Redna uporaba malih ščepcev prinese največ koristi, saj ne podpirajo le razstrupljanja, temveč med številnimi drugimi koristmi krepijo tudi imunski sistem in olajšajo prebavo.
Ingver pospešuje razstrupljanje s spodbujanjem znojenja, podpira prebavo, lajša napihnjenost, deluje protivnetno in pomaga pri razstrupljanju
črevesja. Iz njega lahko pripravimo slasten sirup, ki ga imamo nato na voljo najmanj mesec dni. Dodajamo ga v čaj, vodo, jogurt, smuti, sok, kot preliv za pecivo in podobno.
Sestavine:
» 300 g svežega bio ingverja
» 4 bio limone
» 1 l vode
» 150 g svetlega trsnega sladkorja
» 350 g nesegretega medu
Ingver operemo (po potrebi olupimo) in narežemo na zelo tanke rezine. Limone operemo in z lupilnikom za krompir olupimo lupinico. Ingver, limonovo lupinico, vodo in sladkor zavremo. Kuhamo 10 minut, nato precedimo. Tekočino ohladimo do mlačnega, nato dodamo med in limonov sok. Hranimo v hladilniku.
Pripravimo testo za pico (najbolje iz polnovredne moke), nato pa se lotimo priprave omake. Ponuja se krasna priložnost, da vanjo vmešamo veliko začimb, ki delujejo močno antioksidativno, hkrati pa odlično razstrupljajo telo.
Sestavine:
» 300 g paradižnikove omake
» 1 žlica olja
» 1 manjša čebula
» 1 žlička koriandrovih semen
» 1 žlička posušenega rožmarina
» 1 žlička posušenega timijana
» 1 žlička posušenega origana (+ 2 žlički za posip)
» ⅓ žličke cimeta
» 1 noževa konica mletih klinčkov
» 2 stroka česna
» 2 žlički pesta iz bazilike
Koriander, rožmarin, timijan, origano, cimet in klinčke na suho prepražimo, da zadišijo. Ohlajene stremo z grobo morsko soljo. Na maščobi posteklenimo sesekljano čebulo, nato dodamo paradižnikovo omako. Ko zavre, dodamo strte začimbe, česen in pesto iz bazilike. Testo razporedimo po pekaču, ga premažemo s pripravljeno omako, nato dodamo dodatke po izbiri in sir, ki ga izdatno potresemo z origanom.
Česen spodbuja delovanje jeter in izločanje toksinov, hkrati pa krepi imunski sistem in nas varuje pred bakterijami, virusi ter glivicami! Marsikomu surov ne tekne, a tak ima največ zdravilnih moči (pod pogojem, da zraste na domačem vrtu ali čim bliže temu). Če nočete zagristi vanj, uporabite sekljalnik ali blender, ki ga bo skupaj s preostalimi
sestavinami spremenil v čudovit kremast preliv brez nadležnih koščkov.
Sestavine:
» 6 žlic oljčnega olja
» 3 žlice jabolčnega kisa
» 1 žlička gorčice
» 2 stroka česna
» sol
V knjigi boste našli tudi recept za česnov med, ki je ravno tako odličen, zato je čas, da se z njim čim prej spoprijateljite!
Knjiga za vse generacije!
Z zdravimi
recepti! in slastnimi
PRODAJNA USPEŠNICA!
Naravna podpora zdravju z močjo zdravilnih začimb ter naša najbogatejša zakladnica receptov.
Knjigo lahko prelistate in kupite v spletni knjigarni Znanje.zazdravje.net
ploščic?
BESEDILO:
SABINA TOPOLOVEC
Na beljakovinske in energijske ploščice ne prisegajo le športniki, ki takšno malico brez slabe vesti zaužijejo
po konkretni fizični aktivnosti. Zdi se, da danes brez njih ne moremo niti na navaden sprehod. Bomo po njihovem zaužitju res imeli več energije ali morda – ravno nasprotno?
Če bi vas vprašali, kaj je glavna sestavina tovrstnih prigrizkov, bi le redkokdo pomislil na sladkor. Pa tudi beljakovine niso na prvem mestu. Branje deklaracij je zapleteno delo, kajti črke so majhne, seznam sestavin pa dolg in nerazumljiv. Si res upate zagristi v tablico, polno čudnih imen? Poglejmo, katere sestavine povsem zadostujejo in čemu se je bolje izogniti.
ENERGIJSKE ALI
SLADKORNE PLOŠČICE?
Ko na prvem mestu stoji glukozno-fruktozni sladkor, ploščici kraljuje sladkor v najbolj razvrednoteni obliki. V večini tablic se sladkor pojavlja tudi v
različnih dodatkih, na primer v čokoladi, polnomastnem mleku, kremah in polnilih.
Pri izbiri energijskih in beljakovinskih ploščic je zato pomembno, da pozorno preverimo ne le vsebnost, temveč tudi vir sladkorja. Odstotek ni vse! Zelo pomembno je, od kod sladkor izvira. Hitri sladkorji iz rafiniranih virov povzročajo hiter dvig in upad krvnega sladkorja, kar lahko vodi v hitro izčrpavanje energije. Boljša izbira so ploščice, ki vsebujejo naravne vire kompleksnih ogljikovih hidratov, kot so ovseni kosmiči in suho sadje, saj zagotavljajo stabilnejšo in dolgotrajnejšo energijo.
Beljakovine pogosto slonijo na soji kot izolat sojinih beljakovin. Soja pa se v izdelku pojavlja tudi v drugih oblikah, najpogosteje kot sojin lecitin, včasih tudi kot sojini kosmiči in podobno. Če ploščica ni ekološko certificirana, obstaja precejšnja verjetnost, da je bila soja gensko manipulirana! Manj pogosto zasledimo grahove, riževe in konopljine beljakovine, čeprav so do telesa prijaznejše.
Med beljakovinami živalskega izvora so pogosti koncentrat sirotkinih beljakovin, izolati sirotkinih beljakovin in hidrolizirane sirotkine beljakovine, ob tem pa tudi druge mlečne sestavine, kot sta mleko in sirotka v prahu.
PLOŠČICE: ENERGIJA
ALI PAST?
Ko med sestavinami zasledimo arome, barvila, konzervanse in celo paleto dodanih vitaminov, je jasno, da imamo opravka s ploščico, ki bo naše celice prej oropala energije kot pa jim jo dala!
Neodvisna potrošniška revija Ökotest je leta 2020 pregledala 20 različnih energijskih žitnih ploščic. Kar polovica je dobila oceno zadostno ali nezadostno! Glavne težave so bili ostanki mineralnih olj in pesticidov ter prevelik delež sladkorja. Med
mineralnimi olji so posebej sporni nasičeni ogljikovodiki iz mineralnih olj (MOSH) in aromatski ogljikovodiki iz mineralnih olj (MOAH), ki v živila zaidejo med proizvodnjo ali pozneje z embalažo in skladiščenjem. Oboji pomenijo za zdravje potencialno tveganje: MOSH se lahko kopičijo v maščobnem tkivu in organih, kot so jetra in vranica, MOAH pa vsebujejo sestavine, ki so lahko mutagene (povzročajo spremembe DNK) in kancerogene. Med pesticidi so v nekaj tablicah našli tudi sporni glifosat in strupe, ki zelo škodijo čebelam, med njimi insekticida cihalotrin in indoksakarb (oba delujeta na živčni sistem insektov). Ena od testiranih tablic je vsebovala ostanke kar desetih različnih pesticidov!
Če ste kadarkoli sami ustvarjali energijske kroglice ali ploščice, veste, da zanje ne potrebujemo dolgega spiska sestavin. Nekaj suhega sadja, poljubnih oreščkov, morda še nekaj zdravega sladila, kot sta med ali agavov sirup, in osnova je pripravljena. Vanjo seveda lahko po okusu dodamo tudi kakav, rožiče, koščke temne čokolade, kokosov čips, različne kosmiče, dragocena olja, začimbe ... Seveda je pomembno, da uporabimo ekološko pridelane sestavine!
Ko nam zmanjka časa, brez slabe vesti posežemo po ploščicah Biotop Vitality. Kot nakazuje že ime, je v njih resnično veliko življenja, saj vsebujejo prav takšne sestavine. Med osmimi različnimi okusi me najbolj pritegne okus slane karamele. Sestavine v ploščici si po vrstnem redu sledijo tako: datlji, oves (brez glutena), lešnikova pasta, sončnično seme, pasta iz indijskih oreščkov, izolat grahovin proteinov, agavov sirup, mandlji, sončnično olje, granule izolata grahovih proteinov, naravna aroma in sol.
Veliko oreščkov in suhega sadja je torej nepogrešljiv dokaz, da bo telo prejelo dobro merico zdravih maščob in sladkorjev, ob tem pa tudi precej vlaknin in nepogrešljivih beljakovin izvrstnega izvora. Čisto vse sestavine so pridelane ekološko in več kot odlične za vegane in osebe s prehranskimi omejitvami, saj so brez laktoze, glutena, arašidov in jajc. Enakim merilom so sledili tudi pri ostalih okusih: malina, kokos-limona, lešnik, borovnica, čoko-gvarana, jabolko-mandelj in orehova potička.
Verjamem, da ste ob takšnih imenih hitro postali lačni! Morda pa postanejo navdih za vašo prihodnjo mojstrovino v domači kuhinji.
BESEDILO: SANJA LONČAR
Vemo, da je okolje vse bolj onesnaženo in strupi dobesedno prihajajo z neba, iz vode ali so že v tleh. Ne vemo pa, da o tem, koliko strupov bo »posrkala« naša zelenjava, še vedno lahko odločamo sami.
Znanstvenike je ta tema začela zanimati, ko so ugotovili, da na istem polju rezultati testiranja korenčka v eni sezoni kažejo zaskrbljujoče številke, v drugi pa so povsem normalni.
Še bolj jih je presenetilo, ko so ugotovili, da na dveh vrtovih, ki sta drug ob drugem, rezultati prisotnosti težkih kovin kažejo povsem različne rezultate. Vas zanima, v čem je magija? Dejansko ni magije, so le dejstva, ki jih je dobro poznati.
Znanost je že ugotovila, da pH tal lahko vpliva na razpoložljivost težkih kovin. Bolj so tla kisla, več vsrka zelenjava kadmija in drugih težkih kovin. Slaba novica je, da je pretežni del naših njiv, na katerih poteka konvencionalna pridelava, zakisan. Kmetje sicer tla poskušajo razkisati z apnenjem, vendar na dolge proge naredijo več škode kot koristi, ker apno ubija mikroorganizme, zato se dolgoročno kislost v tleh le povečuje.
Tla zakisa tudi uporaba umetnih gnojil, ki prinašajo kemične snovi in radioaktivno sevanje, ki trajno bremeni tla in uničuje mikroorganizme. Rastline, ki rastejo v takšnih tleh, so zato veliko bolj dovzetne za vsrkavanje težkih kovin.
Če v vrtu skrbite za živa tla, uporabljate komposte in pripravke, ki delujejo alkalizirajoče, bodo vaša tla, četudi je v njih mogoče veliko strupov, za rastline varna.
Kriza tako kot pri človeku nikoli ne pride sama. V trenutku, ko smo pod stresom, škodljivci in bolezni v našem telesu lahko zacvetijo. Enako se dogaja tudi v naravi. Ko je rastlina žejna, lačna ali poškodovana, postane lahek plen škodljivcev. Ko se počuti ogroženo, zastane v rasti in preklopi na program hitrega zaključevanja vegetacije. V takšnih trenutkih je zato zelo pomembno, da ji pomagamo pri prestajanju krize, da raste naprej. Foliarne rešitve so se izkazale za odlično pomoč, kar potrjujejo tudi številne raziskave, pri katerih uporabljajo takšne pripravke. Foliomax, ki ga uporabljamo foliarno, kmetom in vrtičkarjem v veliko državah pomaga pridelke občutno povečati, ob tem pa prihrani stroške in delo, ki ga prinašajo težave in škodljivci, ki napadajo oslabele rastline.
Foliomax so doslej preizkušali pri številnih kulturah in v različnih vremenskih okoliščinah. Največ kontrolnih testiranj v Evropi (Hrvaška, Francija, Nemčija) so opravili pri kulturah, kot so koruza, pšenica, soja, paprika, krompir, paradižnik, sladkorna pesa, korenje, kumare, por, zelena in oljke, od sadja pa pri jablanah, hruškah, robidnicah, jagodah, češnjah … Že v normalnih rastnih razmerah z njegovo uporabo pridelamo občutno več (od 25 % do 40 %). V obdobjih stresnih vremenskih pojavov
pa je učinek še večji, saj lahko tisto, kar bi bilo sicer izgubljeno, rešimo z zelo preprostimi ukrepi.
Foliarno pomoč na manjših površinah lahko zagotovimo tudi z rednim škropljenjem s čaji iz kopriv, rmana in kamilic.
Ko so lačni mikroorganizmi na koreninicah, ki so črevesna flora rastline, te začnejo iz okolja vsrkavati veliko več težkih kovin. Vsrkavanje težkih kovin zato preprečujemo tudi z vsemi pripravki, ki hranijo mikroorganizme v tleh. Biodinamiki to počnejo z gnojem iz roga in gnojem po Mariji Thun, učinkoviti pa so tudi vermikompostni čaji in efektivni mikroorganizmi.
Res je, da suša sproža stres, vendar razmočena tla niso nič boljša izbira. Preveč mokra tla olajšajo težkim kovinam prehod v rastline. Imeli smo primer, ko je bila kontaminacija rastlin največja na območjih, kjer so se poplavne vode ali obilne padavine zadrževale najdlje.
Pomembno je tudi preprečevanje koreninskih poškodb. Če smo pri puljenju plevelov preveč prizadevni ali če preveč opletamo z motiko, lahko poškodujemo korenine in sami oslabimo rastlino. Poškodovana rastlina bo vsrkala več težkih kovin kot nedotaknjena.
Preveč padavin je lani prehitro spiralo hranila, zato so rastline kljub obilnemu dežju hirale – razen tam, kjer smo jim pomagali s foliarno prehrano.
Zeolit nase veže težke kovine in tako ne dovoli, da bi dosegle rastline. Tudi povečano število deževnikov opravi čudežno nalogo, da strupe nevtralizira in predela v dragocen ter nekontaminiran humus. Zato se razveselite vsakega kupčka, ki ga deževniki podarijo vašemu vrtu.
Za več informacij obiščite www.foliomax.si ali pa nas pokličite 041 922 122
• Bistveno poveča količino in kakovost pridelka.
• Okrepi rastline pred sušo, pozebo in drugimi vremenskimi pojavi.
• Zviša odpornost rastlin na škodljivce in bolezni.
• Izboljša okus in hranilno vrednost pridelka.
• Zmanjša potrebo po zalivanju.
Trditve so dokazane s številnimi eksperimentalnimi aplikacijami in študijami. Primerno za vse rastline, ki razvijejo liste. Uporablja se v času vegetacije, med marcem in septembrom. Povprečna poraba 2 kg / ha. Odobreno za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Biostimulant Foliomax je na voljo v pakiranjih za hobi in profesionalno uporabo, preko spleta na www.foliomax.si in v kmetijskih zadrugah in vrtnih centrih.
Pet sejmov, ena pomlad, neskončno priložnosti!
BESEDILO: IRENA ŠKORJA
Celjsko sejmišče bo med 14. in 16. marcem 2025 znova postalo stičišče dobrih nasvetov za zdravje in samooskrbo, ljubiteljev narave, kulinarike, čebelarstva, lovstva, športne strasti in tradicije, saj bodo pod svojo streho gostili kar pet tematskih sejmov.
APIS Slovenija|Europe – čebelarstvo in narava (15. in 16. marec)
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj je Slovenija zibelka čebelarske kulture. Sejem APIS Slovenija se letos, v svoji že 48. izvedbi, predstavlja z novim imenom APIS Slovenia|Europe, saj sejem širimo na evropsko raven z evropskimi razstavljavci. Omenjeni čebelarski sejem bo svoja vrata odprl dan kasneje kot ostali marčni sejmi. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) tudi letos pripravlja strokovni spremljevalni program s strokovnjaki iz 15 držav, poleg zanimivih predavanj s tega področja pa boste lahko na sejmu našli tudi vrhunske čebelarske izdelke, opremo in inovacije, ki podpirajo sodobne pristope v čebelarstvu.
Altermed & Flora – zdravo življenje in naravna lepota
Sejem Altermed & Flora, ki letos praznuje že svojo 19. izvedbo, ostaja nepogrešljiv dogodek za vse, ki si želijo živeti bolj zdravo in v stiku z naravo. Na sejmu bodo predstavljeni ekološki pridelki, izdelki naravne kozmetike, rešitve za zdravje in dobro počutje ter ideje za urejanje vrtov in zelenih površin. V sklopu sejma bodo potekale tudi številne praktične delavnice in predavanja, ki obiskovalcem ponujajo uporabne nasvete za vsakdan.
V okviru sejma Altermed & Flora v sejemski dvorani L letos prvič gostujemo Gluten Free Expo Celje – sejem, posvečen brezglutenski prehrani, ki bo združil najboljše ponudnike brezglutenskih izdelkov, inovativne blagovne znamke in strokovnjake, ki bodo obiskovalce vodili skozi izzive in prednosti brezglutenskega življenja.
Sporočilo za javnost
Marčni sejmi 2025: Pet sejmov, ena pomlad, neskončno priložnosti, veliko novosti!
vstopnice velja ob predložitvi kupona ob nakupu vstopnice na blagajni sejmišča.
APIS Slovenija|Europe – čebelarstvo in narava (15. in 16. marec)
Celje, 24. januar 2025 - Celjsko sejmišče bo med 14. in 16. marcem 2025 znova postalo stičišče dobrih nasvetov za zdravje in samooskrbo, ljubiteljev narave, kulinarike, čebelarstva, lovstva, športne strasti in tradicije, saj bodo pod svojo streho gostili kar pet tematskih sejmov: Altermed & Flora, Dnevi lovstva, Dnevi športnega strelstva, Festival KulinArt in APIS Slovenija|Europe. Letošnja posebnost bo Gluten Free Expo Celje, kjer boste našli bogato ponudbo brezglutenskih izdelkov ter številne delavnice na to temo. Prvič boste lahko spoznali tudi Gozdne terapije, globalni trend, ki ga v Sloveniji šele spoznavamo.
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj je Slovenija zibelka čebelarske kulture. Sejem ApisSlovenija se letos, v svoji že 48. izvedbi, predstavlja z novim imenom APIS Slovenia|Europe, saj sejem širimo na evropsko raven z evropskimi razstavljavci. Omenjeni čebelarski sejem bo svoja vrata odprl dan kasneje kot ostali marčni sejmi. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) tudi letos pripravlja strokovni spremljevalni program s strokovnjaki iz 15 držav, poleg zanimivih predavanj s tega področja pa boste lahko na sejmu našli tudi vrhunske čebelarske izdelke, opremo in inovacije, ki podpirajo sodobne pristope v čebelarstvu.
Altermed & Flora – zdravo življenje in naravna lepota
Dnevi lovstva – tradicija v koraku s časom
Lovstvo je pomemben del naravne in kulturne dediščine, kar potrjuje že tretja izvedba sejma Dnevi lovstva.
Dogodek združuje lovce in ljubitelje narave, ki bodo lahko raziskovali najnovejšo lovsko opremo, prisluhnili strokovnim predavanjem in se seznanili z modernimi praksami trajnostnega upravljanja divjadi.
Letos dogodek nadgrajujemo s še bogatejšo ponudbo in strokovnim programom, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije.
Dnevi športnega strelstva –preciznost in dinamika
Športno strelstvo kot rekreativna in profesionalna dejavnost pridobiva vse več privržencev, zato so Dnevi športnega strelstva, ki že drugo leto spremljajo marčne sejme, izjemna priložnost za ljubitelje strelskih disciplin.
Na dogodku se bodo predstavili proizvajalci športnega strelskega orožja in opreme, strelska društva in klubi, organizirane bodo tudi predstavitve, ki obiskovalcem omogočajo vpogled v ta zanimiv svet.
Sejem, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Strelsko zvezo Slovenije, Slovensko zvezo za praktično strelstvo in Lokostrelsko zvezo Slovenije, prinaša tudi okroglo mizo z dobitniki medalj na Paraolimpijskih igrah.
Festival kulinaričnih doživetij – KulinArt
V sklopu marčnih sejmov bo poskrbljeno tudi za brbončice. Na Festivalu KulinArt bodo priznani kuharski mojstri in vrhunski ponudniki predstavili lokalne in mednarodne kulinarične specialitete, ki bodo navdušile obiskovalce.
Dogodek ponuja tudi možnost spoznavanja kulinaričnih trendov in druženja s somišljeniki v sproščenem vzdušju.
V treh dneh bo na sejmišču sodelovalo več kot 300 razstavljavcev, ki bodo obiskovalcem predstavili izdelke, rešitve in priložnosti za vse generacije. Poleg tega bo na voljo bogat spremljevalni program z delavnicami, predavanji in interaktivnimi dogodki.
Za več informacij obiščite: www.ce-sejem.si.
močan ščit za celice
Telo se dnevno sooča z oksidativnim stresom, ki pospešuje staranje in povečuje tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in možganske bolezni. Prosti radikali, ki nastajajo zaradi stresa, onesnaženja in nezdrave prehrane, škodujejo celicam, zato jih moramo nevtralizirati z antioksidanti.
Eden najmočnejših naravnih antioksidantov je resveratrol, ki ga najdemo v korenini japonskega dresnika, rdečem vinu, jagodičevju in arašidih. Študije potrjujejo, da ščiti srce, zmanjšuje vnetja, izboljšuje občutljivost na inzulin in podpira delovanje možganov. Kot epigenetski aktivator vpliva na gene dolgoživosti.
Ker ga s hrano težko zaužijemo dovolj, se priporoča prehransko dopolnilo s fitokompleksom, ki izboljša njegovo absorpcijo in učinkovitost. Resveratrol je ključ do zaščite celic, saj proste radikale na varen način odstranjuje iz telesa.
Si tudi vi želite le v nekaj urah do znanja, ki vam bo prihranilo leta poskusov in napak?
Mi že začenjamo novo vrtnarsko sezono, vpis za nove vrtnarje že poteka! Zakaj bi kupovali sadike, če lahko sami vzgojite boljše in cenejše?
17. februarja 2025 začnemo z uvodnim spletnim predavanjem. Prijavite se še danes!
Po uvodnem predavanju boste pridobili dostop do tečaja, kjer boste spoznali praktične napotke za vzgojo sadik, ključne dejavnike uspeha in preverjene trike. Vključeni so video napotki za 13 vrst zelenjave in bogato gradivo, ki si ga lahko natisnete. Dostop do tečaja imate 12 mesecev.
Tečaj vas bo opolnomočil, da boste svoje sadike končno pričeli vzgajati sami.
» Spletni tečaj z dodanim gradivom omogoča udobno in hitro učenje.
» V nekaj urah boste usvojili vse ključne informacije - brez iskanja po virih.
» Preverjene tehnike zagotavljajo dobre rezultate.
» Prihranite, saj se izognete napakam pri vzgoji.
Za prijavo poskenirajte QR-kodo ali obiščite: https://www.samooskrbni.net/tecaj-sadike
Če se želite poleg tečaja še praktično preizkusiti v presajanju, se udeležite še naše delavnice vzgoje sadik! Ob mojstru se izmojstrite še sami.
Pridružite se naši praktični delavnici na eni od 12 lokacij po Sloveniji. Pod vodstvom izkušenih mentorjev boste usvojili znanje za vzgojo domačih sadik. Sadike, ki jih boste presajali, boste lahko odnesli domov.
Kdaj? Kje? Kako?
Marca ali začetek aprila, v naslednjih krajih: Ljubljana, Komenda, Škofja Loka, Žirovnica, Logatec, Nova Gorica, Novo mesto/Trebnje, Maribor, Šmarje/Koper.
Pomembno: predhodna udeležba na spletnem tečaju ni obvezna.
Prijave že potekajo!
Še danes se prijavite preko
QR-kode ali na https://forms. gle/6Eovk8qt8i8zu9Re6.
Po prejeti prijavi vas bomo obvestili, kje in kdaj bo delavnica v vaši bližini!
Kaj pridobite?
Poleg znanja in izkušenj tudi lep zabojček sadik. Začnite svojo samooskrbo s sadikami!
Mnenja lanskih udeležencev delavnic sadik
Poglej na naš blog https://www.samooskrbni. net/blog?tag=sadike
BESEDILO: SABINA TOPOLOVEC
Izberite in glasujte: med 14 kandidatkami za Slovenko leta 2024 tudi Društvo Samooskrbni.net s sopredsednicama Sanjo Lončar in Alenko Šoštarič
Revija Jana je 30. decembra objavila imena kandidatk za Slovenko leta 2024. Predstavili so 14 imen, izjemnih in odličnih žensk, ki so nas v preteklem letu najbolj nagovorile. »Vsaka na svojem področju dosegajo na videz nemogoče in naravnavajo našo družbo nazaj na prave tirnice,« lahko preberemo v Jani.
Med nominirankami sta tudi naši Sanja Lončar in Alenka Šoštarič. Sanja in Alenka sta skupaj sprejeli kandidaturo, ne da bi tekmovali, ampak da se sliši glas samooskrbnih in širi zavest o pomenu prehranske varnosti. Predstavljata gonilno organizacijsko in idejno silo, kako poskrbeti zase, si priskrbeti semena in iz njih pridelati hrano. Učita nas s svojim zgledom, delom in neusahljivo energijo.
Verjetno se strinjamo, da je bila lani med nami najpogosteje izgovorjena ali prebrana beseda SAMOOSKRBA, ki je še kako pomembna za našo prihodnost.
Glasovanje poteka po klasični poti in po spletu. Po pošti glasujete tako, da iz revije izrežete glasovnico, jo izpolnite, nalepite na dopisnico ali vstavite v kuverto in pošljete na naslov: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje (s pripisom Slovenka leta).
Po spletu glasujete na https://slovenkaleta.si/, in sicer lahko vsak dan oddate en glas. Glas lahko oddate tudi tako, da poskenirate QR-kodo:
Glasovanje poteka do 3. marca 2025 do polnoči, h končnemu seštevku pa polovico prispevajo glasovi s spleta in polovico glasovi, ki jih boste poslali na glasovnicah naših edicij po pošti.
Alenka in Sanja se veselita vaših glasov in se vam zanje zahvaljujeta. S tem boste potrdili, da je Samooskrbni.net na pravi poti in s pomembnim poslanstvom za Slovenijo.
Pridruži se nam!
Lokalni timi, vrhunski tečaji, največja baza znanja in posnetkov, povezovanje in sodelovanje, ugodne skupne nabave ter odlična družba. Stopi
Preveri prenovljeno stran Samooskrbni.net
BESEDILO: ALENKA ŠOŠTARIČ
Ko nabavljamo skupaj, se cena na enoto precej zniža. Ko delamo skupaj, se učinek poveča. Dodana vrednost pa so naše povezovanje, izmenjava izkušenj v živo in medsebojna pomoč, kadarkoli jo potrebujemo.
Najbolj vneti vrtičkarji že delamo inventuro med svojimi semeni. Zakaj ni dobro, da sejemo s semeni iz vrečk, odprtih lani? Če semen niste hranili v zaprti embalaži, te pa v hermetično zaprti stekleni (tudi plastični) posodi, pri stalni nižji temperaturi, bo kaljivost veliko slabša. Priporočamo, da kupite sveže seme. A kako izbrati prava semena? To je pravi izziv. Semenske vrečke trgovci že veselo zlagajo na prodajne police. Na kaj morate biti pozorni ob nakupu, je tema za celotno predavanje. Priporočamo vam le, da izbirate ekološka semena, avtohtone in udomačene sorte, ki so vajene našega podnebja. Če se le da, kupujte pri pridelovalcih semen, saj so ta zagotovo sveža in dobro kaljiva.
Od domačih semenarjev naj omenimo Semenjalnico in Amarant, ki ponujata semena, pridelana v Sloveniji, Amarant delno še iz uvoza od ekoloških pridelovalcev. Tujih ponudnikov ekoloških semen je veliko, vse pa je mogoče naročiti po spletu.
KAKO SE MODRO LOTITI NAKUPA
DRAGOCENIH SEMEN?
Pozor: ob nakupu standardne vrečke semen boste preplačali seme za več desetkrat. Ne verjamete? Ko smo v društvu Samooskrbni.net raziskovali ponudbo, kakovost in možnosti nabave nekoliko večje količine semena od standardne vrečke, smo se dokopali do šokantnih ugotovitev. Cena semen, preračunana na kilogram semena, je namreč lahko visoka nekaj tisoč evrov! Jasno, da je do teh podatkov težko priti, saj na vrečkah s semeni pogosto ni navedena niti teža pakiranja.
Poglejmo si lep primer, zakaj te podatke prodajalci neradi prikažejo. Ekološko seme gomoljne zelene v maloprodaji stane od 2 do 3,50 evra. Vrečka vsebuje do največ 0,1 grama semena (do 100 rastlin). Preračunajmo ceno na kilogram semen: cena za kilogram semen te dragocene rastline se giblje od 22 tisoč in kar do 35 tisoč evrov, odvisno od prodajalca. Prav ste prebrali – vsi podatki so dostopni na spletu (za primerjavo: trenutna cena kilograma čistega 24-karatnega zlata na borzi je dobrih 84.000 evrov).
Zdaj se lotimo analize cene za kilogram semena gomoljne zelene. Če združimo naročilo in naročimo na primer od 5 do 10 gramov semena, je cena za kilogram kar od trikrat do šestkrat nižja. Tako bi za 5 gramov semena plačali 40 evrov (8 tisoč evrov za kilogram), za 10 gramov semena pa 59 evrov (5.900 evrov za kilogram). Ugotovitev: cena na kilogram eksponentno upada. Številke povedo vse in prepričevanje, da se splača sodelovati in združiti naročila, ni več potrebno.
Lani so sadiko paradižnika prodajali po ceni od 2 do 4,50 evra, sadiko sladkega krompirja za 4 evre,
sadiko solate pa za približno 15 centov. Množice teh sadik res ni težko vzgojiti. Če jih vzgajamo skupaj in presežke medsebojno izmenjujemo ali imamo ob vremenskih ujmah na voljo brezplačne sadike S.O.S., ki jih gojijo prostovoljci v društvu, smo vsi oskrbljeni, stroški pa minimalni. Postanimo samooskrbni s sadikami.
ZA
Za celoletno samooskrbo je za zaščito vrtnin pred mrazom in žgočim soncem nujna agrokoprena oziroma novejša ter boljša mreža arricover. Ali veste, da je razlika med ceno koprene za eno gredico in med ceno za cel zvitek, ki ga kmet kupi za njivo, tudi do 25 odstotkov na kvadratni meter? Ko kupimo skupaj, je precej ugodneje.
SOOSKRBA
Si želite samooskrbe s svežimi jajci, pa vam življenjski urnik ne dovoli vsakodnevne oskrbe kokoši? Če se združijo štirje podobno misleči, lahko s skupnimi močmi ustvarijo kokošnjak in redijo kokoši skupaj. Po urniku vsak skrbi za kokoši le en teden v mesecu, sami pa si razdelite čas za oskrbo. Infrastruktura je le ena, stroške za oskrbo si delite – in na koncu je dovolj jajc za vse. To je že preverjen recept pri društvu Samooskrbni.net.
SOOSKRBA NA SKUPNIH
Že četrto leto se lokalne skupine društva odločamo za pridelovanje poljščin na skupnih njivah. Tako si lahko tudi tisti, ki nimajo vrtov ali pa so ti premajhni za resno samooskrbo, zagotovijo pridelke za lastno shrambo. Dobra praksa in sodelovanje pri skupnem delu se dobro obneseta, pa še veselo je ob druženju na njivi. Uspešno pridelujemo krompir, fižol, čebulo, peso, ajdo, žito, letos tudi česen. Pridelujemo sonaravno, zato vemo, kaj jemo. Tako skrbimo tudi za lastno zdravje.
Sodelovanje se splača. Pridružite se nam. Samooskrbni.net skupaj zmoremo več.
Ljudje za ohranjanje zdravja potrebujemo rastline, ki so stabilne same v sebi, ki imajo uravnoteženo in harmonično rast in so odprte za vplive iz okolja in njihove naravne ritme. Samo tako seme in rastline nosijo v sebi živost in vitalnost, ki jo prenašajo na človeka. Iz semen, ki so bila pridelana na naravi prijazen način in v ritmu z naravo, lahko pridobimo najkakovostnejšo prehrano za človeka.
Sorte semen, ki jih pridelujemo v Semenjalnici, so prostoprašne in niso spremenjene s sodobnimi genskimi tehnologijami. Pri pridelavi semen sodelujemo s slovenskimi ekološko certificiranimi kmetijami in v tem sklopu ponujamo semenski material stročnic kot so: bob, grah, več kot 10 sort nizkega in visokega fižola ter paradižnikov.
Slovenskim kupcem želimo ponuditi večji izbor ekoloških in biodinamičnih semen. Iz tega razloga bomo z letošnjim letom ponudili raznolika, izbrana semena, pridelana na avstrijskih in nemških ekoloških in biodinamičnih kmetijah. Iz tega razloga se povezujemo in sodelujemo tudi z drugimi ekološkimi semenarskimi hišami v Evropi, kot je Bingenheimer Saatgut.
Z nakupom semen v Semenjalnici prispevate k ohranjanju biotske pestrosti in zdravega okolja.
Ekosemena - Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj
Rožna dolina 50 a, 4248 Lesce
T: 069/829-622
info@semenjalnica.si www.semenjalnica.si