VODNI AGENT Marec 2017
Vodni agent je brezplačna revija, ki izide predvidoma štirikrat na leto Poštnina plačana pri pošti 3250 Rogaška Slatina
V DNI AGENT
Številka 1, marec 2017
1
V DNI AGENT
Marec 2017
Jože Cvetko, predsednik Društva vodna agencija
Brez vode nas ni
Naši dedje so še lahko pili vodo iz studencev, mi je ne upamo več, pijemo jo lahko še iz pipe; je pod nadzorom. Ali je res neizogibno, da jo bodo naši vnuki lahko pili le še iz plastenk?
KOLOFON Vodni agent Izdajatelj: Društvo vodna agencija, Sveti Florijan 56a, 3250 Rog. Slatina E: revija@vodnaagencija.org, bilten@vodnaagencija.org W: www.vodnaagencija.org Urednica in lektorica: Monika Šeligo Prevod angleških prispevkov: Natalija Ferčec Halužan Oglasno trženje: Sandi Šeligo Tisk: Grafika Gracer, d. o. o., Celje Naklada 2000 izvodov ISSN 2536-3077 Vodni agent je brezplačna revija, ki izide predvidoma štirikrat na leto (marec, junij, september, december). Mnenja, zapisana v prispevkih, niso nujno tudi stališča uredništva. Rogaška Slatina, marec 2017
2
Od nas vseh je odvisno, kakšna bo voda in čigavi bodo vodni viri v prihodnosti ... Za okolje težko skrbimo samo lokalno, zato se moramo povezovati, da bomo za to skrbeli usklajeno, organizirano. Izmenjava podatkov porabe vode med šolami iz različnih držav je pričetek spoznavanja bodočih upravljavcev industrije, kmetovalcev, prebivalcev … In ravno zaradi zavedanja pomena vode in želje po organizirani skrbi za okolje je nastalo Društvo vodna agencija, ki je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb. Društvo deluje na področju varovanja narave in ozaveščanja o pomenu vodnih virov, varuje in zastopa interese voda, pomaga pri ohranjanju vodnih virov in ozavešča človeka, da naj racionalno ravna z njo. Z ozaveščanjem začnemo že zelo zgodaj, v predšolski dobi otrok, nadaljujemo s šolarji, ki svoja spoznanja prenašajo v domače okolje in tako se ideja širi naprej. Cilj društva je ustvariti skupnost, ki bo načrtno delovala na ozaveščanju, izobraževanju, spodbujanju in odgovornemu odnosu do vode. Skrbimo za varovanje voda, s svojim vzgledom vplivamo na ljudi z odgovorno rabo vodnih virov in skrbimo za ozaveščanje o smiselnosti racionalne rabe vode ter ohranjanja narave. V prihodnosti želimo pripraviti zemljevid javno dostopnih virov pitne vode, zato k sodelovanju vabimo komunalna podjetja, ki imajo na svojih seznamih priključkov tudi javne pitnike. S tem projektom imamo namen ozavestiti javnost, da za to, da bi lahko živeli, ni potrebno posegati po flaširani/embalirani vodi v plastenkah. Zahvaljujem se vsem, ki podpirajo naše projekte, ki so usmerjeni k osveščanju čim širše javnosti o pomembnosti odgovornega odnosa do vode in vodnih virov.
V DNI AGENT
Marec 2017
Majda Adlešić, vodja programa Društva vodne agencije
Vodni agent donavske regije Razvoj potrošniške družbe in miselnosti je privedel do nenadzorovane porabe in ogroženosti naravnih virov. Vsako leto vse hitreje porabimo razpoložljive vire in preostali čas živimo na ‘kredit’, s katerim se zadolžujemo pri planetu Zemlja. Ta ‘kredit’ pa vse težje odplačujemo. In ravno zaradi neobzirnega in nevestnega trošenja vode je nastala ideja projekta Vodni agent. Soočili smo se s težavo porabe vode v gospodinjstvih in začeli razvijati postopke, da to popravimo. Ustvarili smo Vodnega agenta, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom in šolam, in za tem vsej skupnosti. Začelo se je s šolami v Sloveniji, a glede na to, da voda ne pozna meja in da je težava ogroženosti naravnih virov vsem skupna, smo idejo hitro razširili. Najprej na zahodnem Balkanu in zelo hitro na donavsko regijo. Projekt Vodnega agenta donavske regije je skozi štiri leta resnega dela postal resna iniciativa v boju za ohranitev vode kot naravnega vira, brez katerega ni življenja. Od začetne ideje, da spremljamo porabo vode, smo oblikovali projekt, ki zastopa idejo, da je voda neodtujljiva pravica vsakega prebivalca Zemlje, da je ohranitev kakovosti vode odgovornost vsakega od nas in da je uporabo pitne vode za tehnične namene mogoče zamenjati z alternativnimi rešitvami. S predstavitvami na strokovnih in znanstvenih konferencah, javnih prireditvah, razstavah in z vsakodnevno komunikacijo z uporabniki spletne strani in družabnih omrežij smo dosegli izjemne rezultate. Projekt Vodni agent donavske regije poteka v Sloveniji, na Hrvaškem in Srbiji, z izvajanjem se je začelo tudi v Bosni in Hercegovini in na Madžarskem. Z namenom, da povežemo 20 držav širokega območja povodja Donave, smo se povezali
z organizacijami iz Slovaške, Češke, Črne gore in Albanije. Na prvo vabilo k sodelovanju, ki smo ga naslovili na organizacije Eco School International, je bil odziv precejšen. Odzval se je Ciper, Tajska, Islandija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Švica, Hrvaška, Slovaška, Srbija, Kazahstan, Kenija, Romunija ... Dejavnosti izvajamo s pomočjo partnerske podpore predvsem podjetij za upravljanja vodnih virov (javna komunalna podjetja) in apliciranjem na razpise. V tem smislu razvijamo partnerske povezave v vseh državah, hkrati pa širimo projekt in ga usklajujemo s potrebami in težavami posamezne države. Veliko nam pomeni tudi logistična podpora, ki jo dobimo iz različnih strani. Uspešno smo povezani z Muzejem novejše zgodovine Celje in v okviru projekta Herman Lisjak vódi po vôdi predstavljamo Vodnega agenta. V bližnji prihodnosti se v naš projekt vključuje Pokrajinski zavod za zaštitu prirode iz Novega Sada in v okviru desetdnevnih srbskih muzejskih dni bomo organizirali delavnice v njihovi naravoslovni zbirki. Vodni agent je sodeloval tudi v eko akciji design studia Jolene Luut in zahvaljujoči njim je nastal zelo privlačen predstavitveni video. Zelo smo dejavni v smislu promocije projektnih aktivnosti. Letos smo se predstavili na konferenci ‘Nove tehnologije u obrazovanju 2017’, ki jo organizirata British Council Srbija in britansko veleposlaništvo, in vzbudili veliko zanimanje, ne samo v regiji, temveč tudi širše. Spomladi in v okviru dejavnosti evropskega zelenega tedna (‘Green Weeka’ – European Sustainable Development Week) bomo od 30. maja do 5. junija 2017 izvajali predstavitve mobilne vodne postaje in celotnega projekta Vodni agent v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Vabimo vas, da se nam pridružite in da s pomočjo projekta Vodni agent postanemo vsi odgovorni do našega za preživetje najpomembnejšega vira. Brez vode tudi nas ni!!!
David Sánchez, Food & Water Europe
Zavzemanje za pravico do vode po vsej Evropi
Med evropskimi prebivalci velja splošno soglasje: voda je splošno dobro, ne pa tržni izdelek in upravljanje z njo ne bi smelo biti privatizirano. Vsakič, ko se državljane vpraša, bodisi z uradnimi referendumi kot v Italiji leta 2011 bodisi z ljudskimi referendumi kot npr. Solun (Grčija) leta 2014, Madrid (Španija) leta 2012 ali Berlin (Nemčija) leta 2011, ti množično podprejo javno upravljanje vode. Ampak evropski politiki in korporacije se zavzemajo za privatizacijo vode že vse od neoliberalnega vala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s pomočjo liberalizacijskih ukrepov, ki so poskušali privatizirati javne storitve. Druga pobuda se je začela pred malo manj kot desetletjem med dolžniško krizo. Evropska komisija je skupaj z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko vključila privatizacijo glavnih vodno gospodarskih podjetij med pogoje za finančno pomoč na Portugalskem in v Španiji, medtem ko je bila Irska prisiljena uvesti merjenje porabe vode – v državi, kjer se je voda plačevala s centralnim progresivnim sistemom obdavčitve. Čeprav se te države še vedno upirajo, je privatizacija vode spet v obravnavi preko trgovinskih sporazumov, kot sta TTIP in CETA, ki vsebuje več določb, ki postavljajo javno upravljanje z vodo in vodnimi viri pod pritisk mednarodnih trgovinskih mehanizmov. Vendar se povsod po Evropi širijo dobre novice. Slovenija je bila prva država v EU, ki je vpisala človekovo pravico do vode v svojo ustavo. Španska mesta se po letih intenzivne privatizacije trudijo v smeri vračanja vode v občinsko upravljanje in se tako pridružujejo globalnemu trendu, ki vključuje več kot 200 mest. In državljani se še vedno upirajo v Grčiji in na Irskem. Slovenski aktivisti za pravico do vode so dejali: „Brez barve, brez okusa in brez lastnika. Voda = svoboda.“ In evropski državljani to dokazujejo po vsej celini!
3
V DNI AGENT
Prof. dr. Tatjana Kikec, vsebinski vodja projekta
Marec 2017
Mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina
Pričeti z osveščanjem ni Voda je nikoli prezgodaj pomembna Današnji otroci in mladina so bodoči nosilci razvoja, ki bodo nekoč upravljali z našim okoljem. Zato je še kako pomembno, da se razvijejo v kritične in odgovorne osebnosti, ki se bodo zavedale pomena varovanja okolja, še zlasti vodnih virov.
Ustrezno izobraževanje o pomenu vodnih virov in njihovem upravljanju na vseh ravneh izobraževanja je ključnega pomena in hkrati temelj trajnostnega razvoja. Ker se temelji vrednostnega sistema razvijajo že v otroštvu, pričeti z osveščanjem ni nikoli prezgodaj. Zato moramo pri otrocih in mladostnikih že v okviru vzgoje in izobraževanja razvijati odgovoren odnos do okolja in vodnih virov, kar pa je najlažje doseči z aktivnim pristopom. Društvo vodna agencija z različnimi osveščevalnimi akcijami pomaga pri varovanju in ohranjanju narave s posebnim poudarkom na vodnih virih. V ta namen smo razvili projekt Vodni agent, katerega cilj je povečati osveščenost otrok in mladostnikov glede varovanja okolja in vodnih virov ter zmanjšati količino porabljene vode. Ciljna skupina so torej otroci, učenci in dijaki, do katerih dostopamo preko vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah, ki s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in osveščenostjo prenašajo svoje znanje in vrednote na mlade generacije. Projekt je zasnovan tako, da otroci in mladostniki z lastno aktivnostjo pridobivajo znanja, hkrati pa razvijajo zavedanje, da moramo prav vsi ravnati odgovorno do okolja in vodnih virov. Projekt je sestavljen iz treh delov: merilnika porabe vode, spletne aplikacije za vnos podatkov in vodne postaje. Učenci in dijaki na merilniku, nameščenem na armaturi na umivalniku
4
v razredu, dnevno, tedensko ali mesečno odčitavajo količino porabljene vode in podatke vnašajo v aplikacijo na spletu. Tako dobijo natančen vpogled v količino porabljene vode v določenem časovnem obdobju. Podatke lahko primerjajo s podatki učencev oz. dijakov v ostalih razredih na njihovi in ostalih sodelujočih šolah, s čimer dobijo vpogled, ali porabijo več ali manj vode kot ostali. Na podlagi podatkov si zastavijo konkretne cilje zmanjšanja porabe vode in spremljajo njihovo doseganje. Na ta način se navajajo na racionalno rabo vode in se spodbujajo k zmanjšanju njene porabe. To pogosto zaznajo tudi starši doma, ki so nemalokrat »okregani«, da ne ravnajo varčno z vodo. Otroci in mladostniki tako postajajo s svojo osveščenostjo vzor nam odraslim. V okviru projekta imajo vse sodelujoče šole možnost predstavitve vodne postaje na njihovi šoli. Ta vsebuje tehnične elemente vodovodne in komunalne infrastrukture, ki so otrokom, učencem in dijakom predstavljeni na zanimiv in njim razumljiv način. Z lastno aktivnostjo tako dobijo odgovore na vprašanja, kot so: Od kod in kako pride voda do pipe? Kam odteka odpadna voda? … S tako pridobljenim znanjem otroci in mladostniki boljše razumejo nujnost varovanja vodnih virov in varčne rabe vode. S svojo osveščenostjo postanejo vzor sovrstnikom, staršem, prijateljem in drugim. Prav vsak posameznik se namreč mora zavedati svojega vpliva na okolje, tako pozitivnega kot tudi negativnega, učinkovitost varovanja okolja je namreč odvisna od prav vsakega izmed nas. Pričeti z osveščanjem zato ni nikoli prezgodaj! To pa je šele začetek naše zgodbe. Ta bo v prihodnje dobila nova dejanja in nove sodelujoče. In čeprav zgodba šele nastaja, ima jasen namen: osveščati otroke in mladino, da vodni viri niso neomejeni, zato moramo z njimi ravnati odgovorno.
Voda je naravna in hkrati osnovna dobrina za življenje. In čeprav naš planet sestavlja več kot 70 odstotkov vode, jo je človeštvu za uporabo na voljo manj kot 1 odstotek. Glede na pomembnost vode in njene omejene količine je oskrba prebivalstva z njo temeljna naloga lokalnih skupnosti, smotrna uporaba pa dolžnost vsakega posameznika. Tega se v občini Rogaška Slatina dobro zavedamo. Zato smo leta 2009 skupaj z ostalimi občinami Obsotelja in Kozjanskega pristopili k projektu »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle«. Večmilijonska investicija, ki je bila financirana z evropskimi, državnimi in deloma tudi občinskimi sredstvi, je bila zaključena leta 2014. Z njeno izvedbo smo zagotovili ustrezno infrastrukturo in izboljšali javno oskrbo s pitno vodo. Samo na območju naše občine je bilo zamenjanih 11,9 kilometrov starih, salonitnih vodovodnih cevi in zgrajenega 2,3 kilometra novega vodovoda. Na območju novega vodovoda pa je bil zgrajen še vodohran in črpališče. Z dodatnimi količinami vode je zdaj možna širitev omrežja in oskrba višinskih območij s pitno vodo. Z realizacijo tega projekta smo naredili pomemben korak k zagotavljanju oskrbe s kakovostno pitno vodo naših občanov, kar ima neposreden vpliv na zdravje ljudi in celovit razvoj občine. Tudi v prihodnje želimo nadaljevati aktivnosti, ki bodo omogočale dostopnost in hkrati skrbele za varčno porabo in ohranjanje neoporečnosti tega pomembnega naravnega vira.
V DNI AGENT
Marec 2017
Mag. Aljaž Čoh, strokovnjak s področja naravnih mineralnih vod
Kategorije embaliranih vod V prispevku so predstavljene kategorije embaliranih vod: naravne mineralne vode, izvirske vode, namizne vode in embalirane pitne vode.
Poudarek je na naravnih mineralnih vodah, ki imajo že skozi zakonodajo posebno mesto med živili. Z vidika prehranjevanja pa je treba izpostaviti, da voda med drugim prenaša biološko pomembne minerale, ki se vključujejo v mnoge metabolične procese. Voda je najbolj razširjeno topilo v naravi in je vedno odraz okolja, v katerem se nahaja, ter vsebuje snovi, ki se v njej raztapljajo. Vsak organizem potrebuje vodo, brez nje življenje ni možno. Voda je glavna sestavina človeškega organizma, saj je osnovni gradbeni element vsake celice. Voda je topilo, reakcijski medij, reaktant in tudi reakcijski proizvod. Voda je potrebna za celično ravnovesje, saj transportira hranila v celice in iz celic odnaša odpadne snovi in je torej pomembno transportno sredstvo. Vzdržuje vaskularni volumen in omogoča cirkulacijo krvi. Voda zaradi velike toplotne kapacitete pomembno prispeva k termoregulaciji organizma; v kombinaciji z viskoznimi molekulami deluje tudi kot mazivo za sklepe, je sestavni del sluzi. V telesu deluje voda kot »shock absorber« med gibanjem. Ta njena funkcija je pomembna za možgane in hrbtenico in še posebej pri zaščiti ploda v maternici. Naravno čiste vode so energijsko revne, vsebujejo biološko pomembne minerale ter elemente v sledovih, in sicer v topni obliki, tako da jih človeški organizem dobro sprejme oziroma absorbira v prebavilih. Učinkovine so torej prosto gibljivi hidratizirani ioni (kationi in anioni) ter šibko disociirane oziroma nedisociiriane spojine. V Evropski uniji imamo dve direktivi, ki opredeljujeta vodo za prehranske namene. Direktiva 98/83/ES velja za t. i. pitno vodo oziroma vodo iz javnega omrežja. Direktiva 54/2009/EC velja za
naravne mineralne in izvirske vode. V obeh direktivah so podane tudi bistvene tehnološke zahteve za ohranjanje varnosti vode za potrošnike. Enako velja za slovensko zakonodajo s tega področja, ki je zajeta v Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009) ter Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004, 75/2005).
Naravne mineralne vode
Naravne mineralne vode se bistveno razlikujejo od t. i. pitne vode že v svojem izvoru, saj morajo izvirati iz podzemnega vira, ki je zaščiten pred vsakršnim onesnaženjem. Zaradi svojega podzemnega izvora: hidrogeoloških razmer, sestave kamnin, dolžine podzemnih vodnih poti, časa zadrževanja pod površino zemlje, vsebnosti ogljikovega dioksida, se naravne mineralne vode izrazito razlikujejo med seboj in seveda od običajne pitne vode tako po količini kot po vrstah raztopljenih mineralnih snovi. Kontinuirano spremljanje parametrov, ki so značilni za posamezne naravne mineralne vode, skozi daljše časovno obdobje, pokaže, da so to vode s konstantnimi kemičnimi (sestava) in fizikalnimi (temperatura, pretok …) lastnostmi. To so tudi vode, za katere veljajo strogi mikrobiološki pogoji na samem izviru. Oprema v tehnološkem procesu izkoriščanja (polnjenja) naravnih mineralnih vod mora biti takšna, da se prepreči vsakršna možnost onesnaženja in da se ohranijo enake lastnosti, kakor jih ima naravna mineralna voda na izviru. Zaradi svojih posebnih lastnosti so naravne mineralne vode tudi edino živilo, ki ga morajo ustrezni državni organi v državi, kjer taka voda izvira, priznati kot kategorijo naravne mineralne vode. Tako priznavanje se ne uporablja za nobeno drugo kategorijo živil. V Evropski uniji je tako priznanih več kot 2000 naravnih mineralnih vod, ki se nahajajo v Uradnem listu Evropske unije na posebnem seznamu, ki se redno obnavlja.
ravne mineralne vode, pri ostalih parametrih pa morajo ustrezati pogojem iz predpisa, ki ureja pitno vodo. Tehnološki proces polnjenja takih vod mora potekati na način, da se prepreči vsakršna možnost onesnaženja in da se ohranijo enake lastnosti, kakor jih ima voda na izviru. Se pa za izvirske vode ne zahteva, da imajo stalno kemično sestavo in konstantne fizikalne (temperatura, pretok …) lastnosti in se po tem bistveno razlikujejo od naravnih mineralnih vod.
Namizne vode
Namizne vode so kategorija embaliranih vod, ki se lahko pripravljajo iz različnih vodnih virov in lahko vsebujejo eno ali več dodanih snovi (npr. mineralne soli ali ogljikov dioksid). Glede mikrobioloških zahtev in fizikalno-kemijskih lastnosti morajo izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja pitno vodo. Zakonodajno niso zajete na nivoju Evropske unije, ampak so vključene v zakonodajo, ki zajema embalirane vode, le v nekaterih državah članicah EU. Za embalirano pitno vodo veljajo podobni kriteriji, kot za vodo iz javnega omrežja in tako kot namizne vode niso zajete v zakonodajo na nivoju Evropske unije, ampak so vključene v zakonodajo, ki opredeljuje t. i. pitno vodo v posameznih državah. Kar 97 % vseh embaliranih vod, ki se prodajo v Evropi, spada med naravne mineralne vode in izvirske vode, le 3 % odpade na preostali kategoriji embaliranih vod. Voda je torej lahko idealno energijsko revno živilo, ki telo oskrbuje s potrebnimi količinami tekočine in hkrati dovaja potrebne mineralne snovi ter tako pomembno prispeva k uravnoteženi prehrani. Stabilnost in tudi raznolikost sestave naravnih mineralnih vod sta s prehranskega vidika bistvena elementa v primerjavi z ostalimi vodami. Hkrati pa so mnoge, zlasti tiste naravne mineralne vode, ki vsebujejo večje količine mineralnih Izvirske vode snovi, v marsikateri državi osnova za razvoj naravIzvirske vode so vode, ki morajo izpolnjevati nih zdravilišč, saj imajo ugodne fiziološke učinke enake mikrobiološke zahteve, kot veljajo za na- na človekov organizem.
5
V DNI AGENT
Marec 2017
„Voda je naravna danost, ki jo moramo spoštovati“ Dr. Igor Šoltes je evropski poslanec Skupine Zelenih/ Evropske svobodne zveze. Pravi, da voda ni nekaj samoumevnega in da jo moramo znati spoštovati, Slovenija je z vpisom pravice do vode v ustavo lahko zgled vsem ostalim. Na vprašanje, kakšno vodo pa on pije, pa brez premisleka odgovarja, da iz pipe. Spraševala: Monika Šeligo Foto: arhiv dr. Igorja Šoltesa Aktivni ste na več področjih, lotevate se tako okoljskih vprašanj, samooskrbe, težav ljudi s posebnimi potrebami, zaščite 'žvižgačev', problematike beguncev, borite se proti davčnim oazam in še bi lahko naštevali. Kaj je tisto, kar pa vam je izmed številnih prizadevanj na prvem mestu, kaj si najbolj želite, da bi se uresničilo? „Vsa področja so enako pomembna, je pa res, da je trenutno najbolj pereče vprašanje begunske krize, ki ima hujše dolgoročne posledice kot ekonomska kriza. Gre za vprašanje, ki je povezano z varnostjo na eni strani in populizmom na drugi. Populizem je tudi tisti, ki ustvarja in še dodatno spodbuja strah pred ljudmi, ki bežijo pred vojnami. Evropska unija se bo morala znati soočiti s temi vprašanji, sicer nas lahko zelo resno skrbi za njeno prihodnost.“
tila vodi. Slovenija je neodtujljivo pravico do vode zapisala v ustavo. Slovenija in Slovaška sta edini državi, ki imata zaščito pitne vode v ustavi. Kaj so Slovenci s tem pridobili? „To je izjemno dragocena naložba v našo prihodnost, s katero smo pokazali, da razumemo in spoštujemo pomen te edinstvene naravne danosti, od katere sta odvisna tudi razvoj in blaginja naše države. Kot sem že večkrat povedal, bodo države, ki znajo to najdragocenejšo dobrino ustrezno varovati in jo upravljati v interesu prihodnjih rodov, zmagovalke časa, ki je pred nami. Zapis v ustavo ima seveda po eni strani močan simbolni pomen, po drugi strani pa ima tudi preventiven učinek. Samo spomnimo se vseh poskusov za privatizacijo vodnih virov, ki smo jim priča v Glede na to, da si Vodna agencija prizade- zadnjih letih. Od zloglasne trojke, ki je zahteva za odgovoren odnos do vode, bi se posve- vala od držav, ki so se znašle v primežu med-
6
narodnih finančnih institucij, da privatizirajo svoje vodne vire in vodooskrbo, pa do trgovinskih sporazumov, ki veliko grožnjo predstavljajo prav javnim dobrinam, kot je voda. Vpis v ustavo tako pomeni protiutež takšnim tržnim principom, ki se uveljavljajo za vsako ceno. Slovenci smo z vpisom v ustavo povedali, da tega ne želimo in nočemo. Seveda pa samo to še ni dovolj, na področju voda potrebujemo celovit strateški pristop, ki ga v vseh teh letih še nismo znali oblikovati, ustrezno pa je treba urediti tudi podzakonske akte, zato nas čaka še precej dela.“ Kaj pa Evropska unija in njena vodna politika? Se naredi dovolj na področju varovanja naravnih virov, ali prizadevanja Evropske unije prinašajo sadove? „Glede vode se je že večkrat pokazalo, da
V DNI AGENT
Marec 2017 je Evropska komisija blizu neoliberalni logiki in pritiskom za privatizacijo vodnih virov. Kar spomnimo se direktive o podeljevanju koncesij, s katero se je želelo vpeljati privatizacijo vode, a ljudje so se uprli. To je sprožilo evropsko državljansko pobudo Right2water, ki jo je podpisalo 1,9 milijona evropskih državljanov, ki so se zavzeli za to, da se v evropski zakonodaji prizna univerzalni dostop in človekovo pravico do vode. Pobuda je pozvala Evropsko komisijo k pripravi zakonodaje, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve, ki je dostopna vsem. Kljub množični podpori pa Evropska komisija vse do danes še vedno ni podala zakonodajnega predloga, ki bi ustrezno zaščitil pravico do vode v evropskem pravnem redu. Prav nasprotno, uradni odziv Komisije na državljansko pobudo je bil izjemno mlačen in neambiciozen, v štirih letih od vložitve pobude pa se ni zgodilo praktično nič. Na to sem sam Komisijo večkrat opozoril, a žal neuspešno. Gre zares za brezbrižen odnos evropske politike do tako pomembnega področja, kot je voda. Upam, da bo slovenska zgodba, ki je pripeljala do vpisa pravice do vode v ustavo, sprožila ustrezno zaščito tudi na evropski ravni. Nedvomno je lahko to za zgled vsem ostalim državam in tudi EU institucijam.“ Evropsko komisijo ste opozorili na neustrezno zaščito podzemnih voda. Kako jih lahko zaščitimo? „Evropsko komisijo sem opozoril na to, da zakonodaja EU obravnava podzemne vode predvsem kot vir pitne vode, a te niso le rezervoar za oskrbo z vodo, temveč imajo izjemno vrednost tudi zaradi svojega edinstvenega ekosistema, ki zahteva posebno zaščito. Direktiva o podzemnih vodah ščiti podzemne vode v prvi vrsti z vidika vira pitne vode, kar je upoštevano tudi pri standardih kakovosti, ki sicer ščitijo človekovo zdravje, a mejne vrednosti so previsoke, da bi ustrezno zaščitile tudi zelo občutljive podzemne organizme, ki so izjemno občutljivi že na nizke koncentracije strupov in kemikalij. Še zlasti težavo povzroča onesnaževanje zaradi kmetijskih, industrijskih in drugih dejavnosti, ki ogrožajo biodiverziteto. Primer tega je tudi črna človeška ribica, ki je izjemno ogrožena in jo lahko izbriše že lokalno onesnaževanje. Biotska raznovrstnost podzemnih voda je v primerjavi z ostalimi deli sveta ravno v Evropi najvišja in gledano primerjalno celo izjemna, zato je treba to bogastvo tudi ustrezno zaščititi. Prvi korak v tej smeri bi bila prav sprememba evropske zakonodaje, ki bi podzemnim vodam priznala mesto, ki
Znano je, da podpirate somooskrbo in čim ga zares imajo v naravi. Upam, da se to zgodi krajšo pot od 'vil do vilic'. Kakšna je rešitev, da čim prej.“ bi bili Slovenci bolj samooskrbni, da bi jedli Podpisan je prostotrgovinski sporazum bolj zdravo, lokalno pridelano hrano, hkrati med Kanado in Evropsko unijo CETA, ki ste pa bi skrbeli za naravo, neonesnaževanje mu sami nasprotovali. Nekateri menijo, da vodnih virov? bo to privedlo do še večje uporabe pesticidov „Res je, ves čas poudarjam, da je lokalno in posledično onesnaževanja. Lahko vpliva pridelana hrana bolj kakovostna, varna in tudi na vodne vire? zdrava ter da ne nazadnje omogoča ohra„Absolutno, na to ves čas opozarjam. Še zla- njanje domačih delovnih mest in prispeva k sti bodo naravni viri, vključno z vodo, na udaru dvigu lokalne samooskrbe, poseljenosti poprek izjemno problematičnega mehanizma deželja in ohranjanju krajine. Zaradi vseh teh ICS oziroma investicijskih arbitražnih sodišč. razlogov si moramo prizadevati za krajšanje Gre za mehanizem, ki korporacijam daje pravi- prehranskih verig. Kot vemo, se z daljšanjem co, da zaobidejo pravni sistem v državi in tako verige od pridelovalca do potrošnika zmanjša izpodbijajo odločitve države. Korporacije lahko kakovost hrane, saj je ta podvržena dolgemu tožijo državo v primerih izgube dobička ali ce- transportu in skladiščenju in nujnim obsežlo predvidenega dobička, če na primer država nim agrotehničnim ukrepom. Nasprotno pa sprejme ukrepe ali zakone, ki jih tuji investitorji pri sadju in zelenjavi domačega izvora zaradi prepoznajo kot zanje neustrezne. Pri tem ni no- bližine pridelave ni potrebno uporabljati konbenih omejitev, lahko se lotijo tudi predpisov zervansov, zato sta sicer lahko manj obstojna, s področja varstva okolja, prehrane, javnega vendar pa prepoznavna po bogatem in tradizdravja, delavskih in socialnih pravic, pa tudi cionalnem okusu. Prav tako pomembno pa je vode. To pomeni, da bi lahko korporacije tožile tudi dejstvo, da imajo kratke prehranske veridržavo zaradi predpisov in zakonov s področja ge veliko manj negativnih vplivov na okolje.“ varstva vodnih virov, za katere bi ocenile, da ji Kaj lahko naredi posameznik k izboljšanju zmanjšujejo dobičke. Nedopustno je, da prikakovosti vode? stajamo na takšne principe delovanja. Res je tudi, da ti sporazumi favorizirajo izje„Mislim, da je tu najbolj pomembno predmno intenzivno kmetijstvo, ki je zelo obreme- vsem zavedanje, da voda ni nekaj samoumevnjujoče za okolje. Mnogi opozarjajo tudi na nega in da gre za naravno danost, ki jo moramo gensko spremenjene organizme, saj imajo na spoštovati. Vsak izmed nas mora imeti do te drugi strani Atlantika zelo drugačen odnos do dragocene dobrine odgovoren odnos, raciotega področja, na katerega v Evropi gledamo nalna poraba vode je tukaj ključna. O tem je z zadržanostjo in veliko mero pazljivosti. Ka- treba učiti že najmlajše generacije. Narava se nada je tretja največja proizvajalka gensko ves čas trudi ohranjati ravnotežje in človek tega spremenjenih organizmov na svetu in tudi ne sme porušiti. Žalostno je, da naš planet ne sam postopek odobritve gensko spremenje- zmore več zadostiti vsem globalnim potrebam, nih organizmov je tam povsem drugačen kot saj v enem letu porabimo zalogo, za obnovo v Evropi. V EU izhajamo iz previdnostnega katere Zemlja potrebuje leto in pol. S tem temnačela, v Kanadi pa iz načela tveganja, ki bi, pom bi do leta 2050 potrebovali štiri takšne če bi nanj morali pristati tudi mi, za nas po- planete, da bi zadovoljili vse naše potrebe, kar menil razdor sedanjega sistema, ki v ospredje je grozljivo. Negativni učinki pa se seveda kažepostavlja varstvo potrošnika in širšega okolja. jo v podnebnih spremembah, onesnaženju in Vsa ta vprašanja so medsebojno povezana gorah odpadkov, ki jih proizvedemo.“ in odražajo tudi naš odnos do narave in tega planeta. Tudi zato pozivam nacionalne Kakšno vodo vi pijete, ustekleničeno ali iz parlamente, tudi slovenski Državni zbor, da pipe? Kateri bolj zaupate? „Nedvomno iz pipe. V Sloveniji imamo zavrnejo Ceto.“ Veliki onesnaževalci vod naj bi bili kmetje. Ali slovenski kmetje dovolj skrbijo za naravo in podtalnico? Ali je sploh res, da so kmetje tako veliki onesnaževalci podtalnice? „Kmetje še vedno zaradi uporabe pesticidov predstavljajo tveganje za podtalnico. Hkrati pa kmetje sami opozarjajo, da brez uporabe teh sredstev ni pridelka. Naloga države je, da najde ravnovesje med socialnopreživitvenim vprašanjem in zaščito narave. Verjamem, da se s pametnim pristopom to da doseči.“
eno najbolj kakovostnih vod na svetu in na to moramo biti ponosni. Tega se sam zelo dobro zavedam tudi, ko sem v Bruslju, kjer je voda veliko slabše kakovosti in je pri vsaki zadevi potrebno uporabljati posebne filtre, saj je brez tega voda zgolj pogojno pitna. Naj spomnim tudi na to, da poleg tega, da je voda iz plastenk slabše kakovosti, to pomeni tudi tveganje zaradi onesnaževanja okolja z odpadnimi plastenkami. Plastika postaja vse večji uničevalec našega planeta in predstavlja veliko tveganje tudi za zdravje.“
7
V DNI AGENT
Marec 2017
Vodni agenti tudi na petih os v občinah Krško in Kostanjevi Družba Kostak, ki izvaja komunalne storitve na območju občin Krško in Kostanjevica na Krki, je petim osnovnim šolam omogočila sodelovanje v mednarodnem projektu Vodni agent. Predstavitev projekta je potekala 9. marca na OŠ Leskovec pri Krškem, ki je tudi EKO šola. Na šoli izvajajo številne okoljevarstvene aktivnosti, ena najbolj zanimivih so terenske analize vode iz reke Save in Krke. Posavje je z vodami bogata regija, ki ima zelo raznovrstne vodne vire, od kraških zajetij do virov pitne vode na Krškem polju, kjer je tudi intenzivno kmetijstvo. Varovanje vodnih virov je zato izjemnega pomena. Družba Kostak podpira vrtce, osnovne in srednje šole pri okoljskem ozaveščanju, največ poudarka pa namenja zaščiti vodnih virov in izboljševanju kakovosti pitne vode, zato se je z veseljem odzvala povabilu Vodne agencije k sodelovanju pri projektu Vodni agent. Na dogodku na OŠ Leskovec pri Krškem, ki se je pričel z eko himno šole, so predstavniki petih osnovnih šol prevzeli merilce porabe vode. V prvi fazi projekta bo sodelovalo 12 oddelkov tretjih razredov osnovnih šol Leskovec pri Krškem, Jurija Dalmatina Krško, XIV. divizije Senovo, Podbočje in Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki. V drugi fazi pa bodo k sodelovanju povabljene še štiri ostale šole iz krške občine. Učenci bodo lahko spremljali porabo pitne vode v učilnicah, primerjali svoje
8
Jože Cvetko je učencem z veseljem pojasnil, kakšen je odgovoren odnos do vode.
Špela Arh Marinčič, vodja Vodovod-kanalizacije (VO-KA) pri družbi Kostak, je zaslužna, da se je družba priključila projektu.
Marec 2017
snovnih šolah ica na Krki
V DNI AGENT
Jože Cvetko in nove šolske koordinatorke projekta.
Direktor sektorja komunale Jože Leskovar je petim šolam izročil pakete projekta Vodni agent. Dogodek se je začel z eko himno šole. rezultate z drugimi šolami, še posebej pa se veselijo obiska mobilne vodne postaje v naslednjem šolskem letu. Namen projekta je, da se otroke iz 3. razredov v sklopu učnega programa seznani s pomenom pitne vode: od varovanja vodnih virov, pa do porabe pitne vode in v končni fazi čiščenja pred izpustom nazaj v naravo. Sodelovanje v projektu Vodni agent je ena izmed aktivnosti, ki jih je družba Kostak v marcu izvedla v okviru svetovnega dneva voda. Letošnja tema so odpadne vode, zato so izdali zloženko Kaj ne sodi v kanalizacijo, 22. marca pa bo dan odprtih vrat čistilne naprave v Krškem. Družba Kostak, Vodna agencija in osnovne šole imajo skupni cilj: odgovoren odnos do okolja. Če bo vsak naredil en korak naprej v tej smeri, bo to skupna pot k ohranjanju narave za prihodnost.
Sabina Žibert
PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V MEDNARODNEM PROJEKTU VODNI AGENT DONAVSKE REGIJE Ime šole: Mesto (naslov): Število sodelujočih razredov: Kontaktna oseba: Telefon: e-mail:
9
V DNI AGENT
Marec 2017
Skupaj smo najmočnejši Invalidi so ranljiva skupina naše družbe, ki težko najde delo in zaposlitev. V Vodni agenciji smo veseli, da imamo posredno možnost pripomoči k socialni vključenosti te skupine. „Potrebovali smo nekoga za sestavljanje merilnikov porabe vode in smo se povezali z invalidskim podjetjem iz Šentjurja, kar nam veliko pomeni, saj tako na neki način tudi mi pomagamo k njihovemu boljšemu počutju in socialni vključenosti,“ pove Jože Cvetko, predsednik Vodne agencije, in pojasni, da smo ljudje najmočnejši, ko sodelujemo.
SOC-EKO
Podjetje SOC-EKO – Socialna ekonomija, razvoj in raziskave, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2005, kasneje pa se je preoblikovalo v invalidsko podjetje. Podjetje zagotavlja delovna mesta za invalide in so gospodarska družba posebnega pomena. Locirani so v Šentjurju v lastnih poslovnih prostorih.
10
V invalidskem podjetju SOC-EKO sestavljajo merilnike pretoka vode. Foto: arhiv SOC-EKO Delo nudijo osebam s telesnimi in duševnimi težavami in čeprav delo ni zahtevno, saj gre za sestavljanje različnih izdelkov, prebiranje, pakiranje … je za njihove zaposlene zelo pomembno, saj pripomore k njihovi boljši socialni vključenosti.
Poleg dela nudijo šibkejši skupini naše družbe tudi različne psihosocialne aktivnosti v obliki delavnic, razgovorov ipd. Pred enim letom je podjetje začelo sodelovati z Vodno agencijo z namenom sestavljanja merilnikov pretoka za vodo.
Delo se je izkazalo kot primerno za njihove zaposlene. „Veseli smo, da lahko sodelujemo v zelenem projektu in tudi mi prispevamo k racionalnemu ravnanju z vodo. Brez vode ne moremo, saj je potrebna v vsakdanjem življenju in širše,“ pove direktor podjetja Toni Slatinšek.
Marec 2017
V DNI AGENT
11
V DNI AGENT
Marec 2017
Vodni agenti iz JVIZ I. OŠ Rogašk Splošni cilj projekta je mednarodno sodelovanje in ozaveščanje otrok o racionalni porabi vode in odnosu do nje. Z dodatnimi aktivnostmi v razredu otroke spodbujamo k ozaveščanju otrok o pomenu vode. V prvi triadi se otroci zelo veliko naučijo skozi igro in ta projekt omogoča ravno to. Na šoli imamo v štirih razredih števce za merjenje porabe vode, s pomočjo katerih vsak teden kontroliramo porabo vode in pošiljamo podatke na zbirni center. Na varčevanje z vodo nas opozarjajo znaki pri umivalniku, ki smo jih sami izdelali. Podatke o porabi vode si beležimo tudi v zvezek za spoznavanje okolja. Izdelali smo poseben plakat o porabi vode. Vsak razred ima tudi varuha števca v razredu. Obiskala nas je zastopnica Vodne agencije Majda Adlešić iz Novega Sada. Predstavili smo ji naša razmišljanja o vodi in naše aktivnosti. Naša razmišljanja so bila objavljena v biltenu Vodni agent. V petek, 21. oktobra 2016, je v Celju potekalo regijsko srečanje koordinatorjev mednarodnega projekta Vodni agent donavske regije v Hermanovem brlogu. Otroci so si ogledali razstavo Herman Lisjak v di po v di in ustvarjali v Hermanovi otroški ustvarjalnici Barčica po morju plava. Za koordinatorje je potekalo predavanje dr. Mihaela Jožefa Tomana z naslovom Pomembnost odgovornega odnosa do vode in vodnih virov. Jože Cvetko je izvedel delavnice za koordinatorje. Predstavnika podjetja Tuš in OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina sta koordinatorjem podelila pakete
12 12
Otroci iz 1. osnovne šole Rogaška Slatina se zavedajo pomena vode za prihodnje rodove.
Vodne agencije z novimi števci odčitavanja porabe vode. V mesecu marcu bomo ob svetovnem dnevu vode izvedli dan dejavnosti za 1. razrede z naslovom Jaz vodni agent in organizirali obisk Vodne postaje in predstavitev vodovodne ter komunalne infrastrukture za učence od 1. do 5. razreda. Srečni in ponosni smo, da sodelujemo v projektu Vodni agent, saj si s tem gradimo ne samo odgovoren odnos do vodnih virov, ampak se zavedamo tudi pomena vode za prihodnje rodove, saj je voda naše največje bogastvo. Natalija Pobežin, koordinatorica projekta
Foto: Natalija Pobežin
S projektom Vodni agent smo na naši šoli začeli v šolskem letu 2014/2015.
Natalija Pobežin in mladi vodni agenti so se seznanili z vplivom vode na podnebje.
DNIAGENT AGENT V DNI
Marec 2017
ka Slatina
Bolnišnični šolski oddelki, na kratko Bolnišnična šola, v sklopu OŠ Ledina delujejo že od leta 1958, s šolskim delom v bolnišnici pa smo v Ljubljani začeli že leta 1951. Danes Bolnišnična šola šteje 19 oddelkov, v njih pa poučuje 23 učiteljic in učiteljev. Bolnišnična šola OŠ Ledine deluje na Pediatrični kliniki, otroškem oddelku Dermatovenerološke in Ortopedske klinike, na Psihiatrični kliniki ter na Univerzitetnem rehabilitacijskem inZaradi nameščenih štitutu Soča. merilnikov si otroci ne prenehajo umivati Nekateri učenci in učenke obiskujejo roke, se pa zavedajo bolnišnično šolo le nekaj dni, drugi tudi več porabe vode. mesecev, celo vse šolsko leto. Obiskujejo jo zato, da je dan v bolnišnici bogatejši in prijetnejši, predvsem pa zato, da se po vrnitvi iz bolnišnice lažje vključijo v življenje in delo svoje šole. Več o naši šoli in aktivnostih, ki potekajo, si lahko preberete na spletni strani naše šole: www.bolnisnicna-sola.si/ V projekt Vodne agencije smo se vključili, ker se zavedamo pomena pitne vode, njene ranljivosti in omejenih virov. Za uvod v projekt smo učencem povedali, da voda, ki jo pijemo v Ljubljani, prihaja iz podtalnice, ki se nahaja pod Ljubljano (Ljubljansko polje), da je ta vir vode omejen in občutljiv za onesnaženje. Vsak ozaveščen posameznik lahko po svojih zmožnostih prispeva k manjši in nepotrebni porabi čiste pitne vode in zmanjša onesnaženje voda. V začetku šolskega leta 2016/2017, ko smo se vključili v projekt, smo na štirih oddelkih namestili merilnike pretoka vode na pipah, ki jih uporabljajo samo učenci. Učencem smo razložili, da si zaradi nameščenih merilnikov ne bomo prenehali umivati rok ali si jih umivali redkeje, saj smo v bolnišnici, kjer je higiena zelo pomembna. Moramo pa se zavedati porabe vode, ne samo čiste, pitne vode iz pipe, pomisliti moramo tudi na problem odpadnih voda, ki jih je potrebno prečistiti v čistilnih napravah. Žal se odpadna voda vse prevečkrat izteka direktno v vodotok. Dogovorili smo se, da učitelji na oddelkih vsak petek odčitajo porabo vode in jo vnesejo v tabelo. Ob zaključku šolskega leta bomo primerjali odčitke po oddelkih. Rezultati so nam lahko v pomoč pri osveščanju o rabi vode v prihodnosti. Poskusili smo tudi meriti posamezna opravila, ki jih imajo otroci po likovnem pouku ali kakšnih drugih dejavnosti – pranje čopičev, pranje rok po delu z glino … Konec septembra, ko smo imeli na šoli prvi naravoslovni dan na temo voda, smo ga popestrili s projektom Vodne agencije. Mirsad Skorupan, učitelj geografije V okviru Bolnišnične šole poskušajo meriti tudi druga in zgodovine v Bolnišnični šoli, opravila, kot je npr. pranje Ljubljana čopičev. Foto: arhiv Bolnišnične šole
Foto: arhiv Bolnišnične šole
Vtisi učen
cev: Ana Berc, 3. a: D ežne kapljice, gosp a Natalija in gospod hišnik Martin so na deževen dan odpe s na ljali v Hermanov brlog v Celju. Tam smo videli veliko st arih in novih igra č. Slišali smo velik vodnega zvoka in o ugotovili, kaj plav a in kaj se meša z Izdelali smo si tudi vodo. ladjico. Nato so na s dežne kapljice sp et varno pripeljale nazaj do šole. Ožbej Žurman, 3. a: Najbolj mi je bilo všeč, ko sm ko smo opazovali o delali barko in stare predmete. N a začetku smo im o vodi. Videli smo eli predstavitev tudi lisjaka Herm ana. Na koncu sm o imeli pojedino s sadjem. Pot tja in nazaj je bila uspe šna. Gal Herček, 3. a: Začelo se je neke ga petka. Ko se je ura končala, smo prva šolska se s kombijem od peljali proti Celju smo se v Herman . Ustavili ovem brlogu. Nav dušen sem bil, ko v delavnicah preizk sem se usil kot delavec v Abanki. Na pogo tvi so bile še posebe stij dobre mandarin e.
Bolnišnična šola in Vodna agencija
13 13
VV DNI DNIAGENT AGENT
Marec Marec2017 2017
Mednarodni projekt Vodni agent na OŠ Vide Pregarc Na OŠ Vide Pregarc že od začetka šolskega leta poteka mednarodni projekt Vodni agent. Naši glavni cilji so:
• spodbuditi premišljeno ravnanje z vodo, • vzpostaviti odgovoren odnos do vode, • izmenjati in primerjati podatke o porabi vode med šolami, • informirati ljudi okoli nas o trajnostni rabi vode in pomenu vode za življenje na Zemlji in • spreminjati in spremljati navade učencev pri ravnanju z vodo. V 2. a in 2. b razredu smo na vodne pipe namestili merilce porabe vode, s katerimi merimo porabo vode v razredu. Števci nas opominjajo na premišljeno ravnanje z vodo. Naš glavni cilj je trajnostna Pridobitev izkaznice ‘vodnega agenta’. raba vodnih virov in skrb za ohranjanje vodnih virov za naše zanamce. Vsak teden v spletno aplikacijo vpisujemo porabo vode enega tedna. Aplika- vode na grafu in brati grafe. V aplikaciji si velikokrat cija nam omogoča, da se podatki pretvorijo v graf. ogledamo porabo vode drugih učencev, ki sodeluTako se že drugošolci učimo spremljati porabo jejo v projektu. Z učenci prebiramo tudi pravljice na temo vode in iščemo rešitve za ohranjanje našega planeta Zemlja. Iskanja rešitev smo se lotili tudi s pomočjo izdelave lutk iz odpadnega materiala, ki smo jih uporabili za senčno gledališče. Učenci so si s svojimi dejanji in aktivno vlogo pridobili izkaznice ‘vodnih agentov’, ki jih ponosno kažejo naokoli. Vodni pozdrav iz OŠ Vide Pregarc. Saša Mezek, koordinatorica projekta
14 14
Foto: Saša Mezek
Marec2017 2017 Marec
DNIAGENT AGENT VV DNI
Projekt vodni agent na Osnovni šoli Olge Meglič Zaradi zavedanja pomena vode za naše življenje smo se na Osnovni šoli (OŠ) Olge Meglič v šolskem letu 2016/2017 vključili v mednarodni projekt ‘Vodni agent donavske regije’. Voda je najbolj dragocena tekočina. Pomembno je, da jo ohranjamo čim bolj čisto. V mesecu novembru smo na šolo dobili dva merilca za merjenje porabe pitne vode, ki nam jih je podarilo Komunalno podjetje Ptuj. Učenci 5. a razreda so prevzeli vlogo vodnih agentov. Pri pouku smo se pogovorili o pomenu in ravnanju z vodo, varčevanju, ohranjanju vodnih virov, osveščanju ljudi o preventivi in preprečevanju nepravilnega ravnanja z vodo. Učenci so izdelali plakate, s katerimi so opozarjali, da napačno ravnanje ogroža kakovost vode. Od meseca novembra učenci s pomočjo merilcev redno spremljajo porabo pitne vode, beležijo in primerjajo porabljene količine. Ker se količina porabljene vode spreminja, učenci iščejo vzroke, zakaj se ob določenih dnevih porabi več vode in ob določenih manj. Učenci so s preudarnim razmišljanjem ugotovili, da lahko ob premišljenem ravnanju z vodo te porabimo manj. Podali so ideje, kako bi lahko količino porabljene vode zmanjšali v šoli, in predlagali, da bi bilo potrebno redno preverjati kotličke v šolskih sanitarijah, ali delujejo, da po nepotrebnem ne odteka voda. Za ustrezno ravnanje v domačem okolju pa predlagajo, da bi bilo potrebno izbirati ekološka sredstva za pranje posode, umivanje, pranje oblačil ipd. ter da bi bilo ob nakupu pralnega stroja smiselno biti pozoren na izbiro pralnega stroja – izbrati
Foto: Simona Jakomini
Vlogo vodnih agentov na Ptuju so prevzeli učenci 5. a razreda OŠ Olge Meglič. takšnega, ki porabi manj vode. Ob pranju oblačil pa uporabiti pralni stroj šele, ko je poln umazanih oblačil. Učenci, ki so vključeni v projekt, svoje novo pridobljeno znanje redno širijo v svojem domačem okolju in so občutljivi na neustrezno uporabo vode v svojem okolju. Ker želimo projekt razširiti še na širše okolje, smo se odločili, da si bomo v mesecu aprilu ogledali vodno postajo na Ptuju. K sodelovanju pa bomo povabili zunanje sodelavce – Komunalno podjetje Ptuj, d. d., lokalno skupnost, predstavnike staršev ... Simona Jakomini, razredničarka 5. a, koordinatorica projekta
Foto: Simona Jakomini
Odčitavanje porabe vode je učencem zelo zanimivo, hkrati pa jih spodbuja k premišljenemu ravnanju z vodo.
Foto: Simona Jakomini
Učenci so izdelali plakate, s katerimi so opozarjali, da napačno ravnanje ogroža kakovost vode.
15
VV DNI DNIAGENT AGENT
Marec Marec2017 2017
Kapljico po kapljico za našo prihodnost Osnovna šola Viktora Kovačića s Huma na Sutli (Republika Hrvaška) se je v mednarodni projekt Vodni agent vključila marca leta 2015 in je prva šola iz Republike Hrvaške, ki se mu je pridružila. Pred dvema letoma je šola dobila merilec porabe vode za učilnico 2. razreda. Z njim učenci v svojem razredu merijo potrošnjo vode enkrat na teden, podatke vpisujejo v razredno ‚tablico‘ in jih vnašajo v medna likacijo. Temu pogosto sledi razprava o trenutni potrošnji in primerjanje s potrošnjo drugih šol (kot tudi iskanje drugih mest in krajev na karti).
Foto: arhiv Jasminke Podhraški
Od vključitve v projekt Vodni agent do danas Učenci 4. razreda z učiteljico Jasminko Podhraški. smo izpeljali že nekaj projektov:
Lisjaka – predavanje prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana na temo odgovornega ravnanja z vodo in vodnimi viri ter ogled razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje. 2. Do konca šolskega leta bomo v sklopu terenskega pouka 4. razredov pod naslovom Odpad je tudi moja skrb (izvirno ime Otpad je i 3. moja briga) in s sodelovanjem s komunalnim podjetjem Humvio, d. o. o., obiskali čistilno napravo za prečiščevanje odpadnih voda naše občine. Konec marca bodo vsi učenci od prvega do četrtega razreda spoznali delovanje in vlogo ‚vodne postaje‘. Učenci četrtih razredov redno izvajajo aktivnosti, vezane na proVeselimo se nadaljnjega sodelovanja in novih vodnih izzivov. jekt. V preteklih letih smo sodelovali na tridnevni konferenci ‚vodnih Jasminka Podhraški, koordinatorica projekta agentov‘ (leta 2015) v Celju in na mednarodnem srečanju učencev in koordinatorjev v Celju na manifestaciji Vodni agenti Hermana 1.
Kapljico po kapljico za našo prihodnost (izvirno ime – Kap po kap za našu budućnost) Pitna voda – od kod prihaja in koliko je je (izvirno ime – Pitka voda – od kuda dolazi i koliko je ima) Kisli dež (izvirno ime – Kisele kiše) V sklopu projekta smo leta 2016 obiskali in vključili v projekt podružnične šole Druškovec in Prišlin. Istega leta je tudi matična šola dobila še tri merilce porabe vode.
Foto: Jasminka Podhraški
16 16
DNIAGENT AGENT VV DNI
Marec2017 2017 Marec
Povezovanje partnerjev je pomemben dejavnik pri razvoju projekta Vodni agent donavske regije – primeri iz Srbije Projekt Vodni agent donavske regije je v treh letih razvoja vzpostavil veliko partnerskih povezovanj. Ta partnerstva so za nas zelo pomembna, saj z njimi ne samo da krepimo strukturo organizacije, ampak prihajamo do novih pristopov in možnosti za izvedbo projekta v praksi. Leta 2013 smo začeli razmišljati, kako razširiti projekt zunaj meja Slovenije, in največje možnosti za to so bile v Srbiji. Imeli smo jasno sliko, da samo namestitev merilnikov na pipe in vnašanje podatkov v aplikacijo ni dovolj. Začeli smo z oblikovanjem izobraževalnih vsebin, ki vključujejo interaktivno komunikacijo z otroki, in delavnic, povezanih s spremljanjem porabe in vnosom podatkov o porabi. Na podlagi tega načrta je bil pripravljen mali delovni zvezek – pobarvanka. Vse to, kakor tudi pilotni projekt v osnovnih šolah in vrtcih občine Bački Petrovac, nam je uspelo realizirati zaradi sredstev, ki jih je naš partner – Udruženje gradjana ‘Kultura na dlanu‘ – prejel od pokrajinskega sekretariata za energetiko in mineralne vire. V teh letih smo razvili izobraževalni proces, izboljšali delovni zvezek in materiale, ki jih otroci radi uporabljajo, ter obogatili vsebine neposrednega dela pri pouku. Partnerstvo z ‚Udruženjem gradjana Kultura na dlanu‘ je ostalo nosilec razvoja projekta skozi različne razpise. Tako nam je to šolsko leto (2016/17) uspelo dobiti sofinanciranje, da lahko izpeljemo projekt v treh največjih mestih, Beogradu, Novem Sadu in Nišu, in vključimo skoraj 700 otrok. V preteklem letu smo dobili zelo pomembnega partnerja, in sicer zabaviščni park ‚Starli‘ iz Novega Sada. Ker se srečujemo z enako ciljno skupino, predšolski otroci in otroci nižjih razredov, smo najprej razvili izobraževalne ekološke delavnice v prostoru zabaviščnega parka. S tem partnerstvom smo pridobili in izboljšali komunikacijo z javnostjo ter pridobili nove vsebine za delo z otroki. Zabaviščni park ‚Starli‘ se je odločil podpreti številne šole v Novem Sadu in omogočil, da sodelujejo v projektu Vodni agent podonavske regije. V pripravi je serija
Učenci 3. razreda OŠ Nikola Tesla iz Budimpešte; timsko delo pri izdelovanju plakatov. spomladanskih serij delavnic in tudi skupno sodelovanje v okviru evropskega zelenega tedna (Green Week), ki bo konec maja. V okviru Vodnega agenta donavske regije posebno pozornost posvečamo razvoju projektov v štirih glavnih mestih ob Donavi – v Beogradu, Budimpešti, na Dunaju in v Bratislavi. V okviru letošnjih aktivnosti imamo na zemljevidu projektnih aktivnosti Beograd
Učenka iz Osnovne šole (OŠ) Djordje Natošević iz Novega Sada marljivo rešuje naloge iz delovnega zvezka.
in tudi Budimpešto z vključevanjem srbske osnovne šole „Nikola Tesla“ v glavno mesto Madžarske. Zahvaljujoč temu, da je projekt Vodni agent nastal in se razvijal kot civilna iniciativa se zelo enostavno in uspešno razvija s pomočjo partnerstev. Majda Adlešić
Otroci iz vrtca Zemlja čuda iz Novega Sada; timsko delo pri izdelovanju plakatov.
Plakat učencev 3. razreda OŠ Učitelj Tasa iz Niša.
Foto: Majda Adlešić
17 17
VV DNI DNIAGENT AGENT
Servis vodomerov BoĹĄtjan PodrepĹĄek, s. p. ObrtniĹĄka cesta 6 3220 Ĺ tore T: 03 781 03 30, F: 03 781 03 30 GSM: 041/040 644 131 e-mail: svp@siol.net W: www.svp.si
V naĹĄem servisu obnavljamo vse tipe vodomerov v dimenzijskem obsegu od 1/2’’ do DN 150. Imamo najsodobnejĹĄe raÄ?unalniĹĄko krmiljene merilne linije, ki nam omogoÄ?ajo hitro in kakovostno opravljanje dela. Letno servisiramo in overimo okoli 15.000 meril razliÄ?nih dimenzij. S pomoÄ?jo Slovenske akreditacije smo postali tehniÄ?no in strokovno usposobljeni za izvajanje in opravljanje kontrole. Stanje veljavnosti akreditacije najdemo na straneh Slovenske akreditacije pod ĹĄtevilko K051. NaĹĄe podjetje, Servis vodomerov BoĹĄtjan PodrepĹĄek, s. p., izvaja postopke ugotavljanja skladnosti in overitev skladno z OdloÄ?bo o imenovanju pod identifikacijsko ĹĄtevilko MIRS ID 389 .
Marec Marec2017 2017
Merilna linija za navojne horizontalne vodomere.
V servis so zajeta naslednja opravila: • prevzem in dostava vodomerov pri naroÄ?niku, • demontaĹža mehanizma in grobo Ä?iĹĄÄ?enje, • fino Ä?iĹĄÄ?enje (peskanje), po dogovoru tudi barvanje, • vgraditev mehanizma SENSUS, ELSTER ali po vaĹĄi izbiri z vsemi potrebnimi novimi tesnili, steklom, regulirnim vijakom in filtrom, • umerjanje in overjanje vodomerov, • rok dobave 0 do 5 dni, odvisno od naroÄ?ene koliÄ?ine po dimenzijah, • na opravljeno storitev in vgrajene nadomestne dele dajemo enoletno garancijo.
Merilna linija za prirobniÄ?ne vodomere.
Servis vodomerov; BoĹĄtjan PodrepĹĄek, s. p., iz Ĺ tor je podjetje s 23-letno tradicijo na podroÄ?ju servisiranja in dobave vodomerov.
Plima d.o.o., Ulica Şalskega tabora 14 3310 Žalec, Slovenija
18 18
Izdelava cevnih sistemov (vodovodi, namakalni sistemi, osuĹĄevalni sistemi, kanalizacija ...), vodnogospodarske ureditve ...
STROJNE INĹ TALACIJE GOBEC STROJNE INĹ TALACIJE ALOJZIJ GOBEC, s.p. Pod Bellevujem 30 3250 RogaĹĄka Slatina www.gobec.si
Marec2017 2017 Marec
DNIAGENT AGENT VV DNI
V D DNA AGENCIJA
Društvo vodna agencija je prostovoljno, nepridobitno združenje, ki deluje na področju varovanja narave in ozaveščanja o pomenu vodnih virov. Ustanovljeno je bilo leta 2013 s ciljem, da se usmeri pozornost širše javnosti na pomembnost odgovornega odnosa do vode v okolju ter na njeno vsakodnevno racionalno rabo.
V okviru tega smo razvili spletno aplikacijo Vodni agent, do katere lahko dostopate preko spletne strani www.vodnaagencija.org. V sklopu naravoslovnih dni v osnovnih šolah izvajamo predstavitve z vodno postajo. Otrokom prikažemo vodni krog od izvira preko zajetja do uporabnika in nato skozi čistilno napravo nazaj v naravo. Menimo, da je pomembno, da se že mladostnike nauči odgovornega ravnanja z vodo in pazljivosti pri odlaganju nevarnih snovi v okolje. V sklopu projekta Vodni agent na četrtletje izdajamo revijo Vodni agent. Revija predstavlja dejavnosti Vodne agencije, strokovne članke, intervjuje in prispevke šol, ki sodelujejo v proTako smo začeli s projektom Vodni agent, jektu. Revijo prejemajo kot brezplačnik komuki temelji na izmenjavi podatkov porabe nalna podjetja, občinske uprave in osnovne šole. vode med šolami in predstavitvami vodne V Sloveniji prejemajo prejemniki revijo v tiskani postaje. verziji. Na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Herce-
Kot neprofitna organizacija svojo dejavnost financiramo predvsem iz naslednjih virov: • promocijo svojih partnerjev skozi izvajanje programa (sponzorske pogodbe) • trženjem izobraževalnih paketov • trženja oglasnega prostora v reviji, na vodni postaji in spletnih straneh • donacij
govini, Črni gori, na Slovaškem in Češkem pa jo prejmejo v angleškem jeziku v elektronski obliki. Reviji (angleška in slovenska) sta dostopni tudi na spletni strani.
Z veseljem bomo pomagali širiti prepoznavnost vašega podjetja in vaše sporočilo, če je v skladu z našim poslanstvom in vizijo, preko naše spletne strani, revije, vodne postaje in na družabnih omrežjih. Več informacij: Jože Cvetko – +386 51 848 234, joze.cvetko@vodnaagencija.org, Sandi Šeligo – +386 31 771 556, revija@vodnaagencija.org.
19 19
VV DNI DNIAGENT AGENT
www.vodnaagencija.org
20 20
Marec Marec2017 2017