Zbornik ob 100-letnici cerkve v Župeēji vasi
Odhod župeških fantov v vojsko Ko so bili mladi fantje povabljeni k naboru, so se zbrali iz dveh ali treh vasi, da jih je bilo ēim veē. Ta dan so za pot do Ptuja porabili precej ēasa, saj se nekoē niso vozili s takšnimi prevoznimi sredstvi kot v današnjem ēasu. Za pot proti Ptuju so fantje priskrbeli v vasi voz ter par konjev, voz so tudi lepo okrasili. Na vsakem vogalu voza, kateri je bil namenjen na »štelngo«, je bila postavljena s krep papirjem okrašena smreka. Na voz je prisedlo še nekaj vaških fantov, da so jim polepšali pot k naboru, saj je šlo za izredno vesel dogodek. »Štelnga« je bil neke vrste preizkus in zdravniški pregled, ali je fant sposoben služiti vojsko. Beseda izhaja iz nemške besede in pomeni vojaški nabor. Težko je bilo slovo, ko so vojaki zapušēali rodno vas in svojce, takrat je pritekla tudi marsikatera solza regrutov (nabornikov) in domaēih. Posebej težki so bili odhodi od doma v vojnem ēasu, saj se nekateri od tam niso nikoli veē vrnil v domovino. Ker so bili hudi ēasi predvsem okrog leta 1950, so takrat le nekateri pripravili poslovilno zabavo ob odhodu v vojsko. Pripravila se je predvsem takrat, ēe je šlo služit vojaški rok veē vojakov iz iste vasi. Po »štelngi« so bodoēi regruti ēakali na termin, kdaj zaēeti služiti vojaški rok. Ko so izvedeli za toēen datum odhoda v vojsko, so se morali na datum, ki so jim ga doloēili, javiti na Ptuju. Nato so jih z vlakom odpeljali v Maribor, kjer so (v petdesetih letih 20. stoletja) ēakali dva dni na naslednji vlak. Nato so jih iz Maribora odpeljali v Beograd. Iz Maribora so se peljali s tovornim vlakom, na katerem so sedeli na lesenih kovēkih, v njih so imeli vse kar so potrebovali za dolgo pot služenja vojaškega roka. Med drugim je bila v kovēku hrana za prva dva dni, pripomoēki za osebno higieno, jedilni pribor, krema za ēevlje … Na služenju vojaškega roka so morali namesto nogavic nosit za današnji ēas neobiēajen kos oblaēila »šuh feci«, neke vrste krpe, s katerimi so si povili noge. Pozimi med leti 1945–1950 vojaki niso smeli nositi rokavic. Vladal je ruski režim, saj so bili prijatelji z Rusi, kateri so imeli zelo mrzle zime in so bili navajeni mraza. Vse se je spremenilo, ko so se sprli z Rusi, med drugim so takrat lahko zaēeli nositi nogavice in rokavice. DELOVNI DAN
10 0 l e t
Zjutraj ob 6. uri je bilo vstajanje, kateremu je sledilo umivanje z mrzlo vodo pri približno 20 metrov dolgem koritu. Umivanje se je odvijalo zunaj, kjer so morali biti sleēeni do pasu. Temu je sledila »fis kultura«, kar pomeni, da so morali sleēeni do pasu teēi približno dva kilometra. Sledil je zajtrk (ponavadi prežganka in kruh, le tu in tam so jedli popero – jed, ki je bila pripravljena iz suhega kuhanega kruha, poparjenega z vodo. Še 114
