Latnik 173 februar by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Nova Gorica

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 26. februar 2016, številka 173, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

tel.: 05 366 49 47

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Francu Černigoju priznanje za življenjsko delo

Praznik slovenske besede

latnik Superherojinje

Osrednja proslava ob kulturnem prazniku v občini Ajdovščina je počastila slovenstvo in slovensko besedo, kot temelj našega naroda. Zveza kulturnih društev Ajdovščina je podelila priznanja zaslužnim domačim kulturnikom. Priznanje za življenjsko delo je prejel mojster besede Franc Černigoj. Priznanje ob 25 letnem aktivnem delovanju je prejel Tamburaški orkester Danica, priznanje za prizadevno delo na področju ohranjanja dediščine pa Društvo za ohranjanje lokavškega izročila DOLI.

isatelj Bojan Bizjak, slavnostni govornik na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v Ajdovščini, je govoril o pomenu kulture in jezika. Bizjak je besedo, jezik, označil za smisel civilizacije, za bit vsakega naroda. Ozrl se je daleč nazaj v zgodovino, v čas pred besedo, omenil Feničane, ki so izumili denar (»odtlej se tudi kultura vrednoti drugače«), pa Grke in druge napredne civilizacije, »ki so postavili močne temelje za naše evropsko kulturno

bitje« … Ob bok živahnemu evropskemu dogajanju je postavil Praslovane, Slovane, nato Slovence. Poudaril, da so slovenske Pisanice izšle že 1779, le nekaj let po izidu prvega pesniškega almanaha v Parizu in nekaj let preden so začele izhajati Ljubljanske novice. Pa da je prvi slovenski roman Deseti brat izšel istega leta kot Dostojevskega Zločin in kazen. »Slovenščina ni samo nabor knjižnih besed, slovenščina je zven slovenske duše,« je poudaril

slavnostni govornik ter kot primer navedel Prekmurce, z lastno slovnico in časopisom v svojem narečju vse do leta 1919 – dokaz, kako se da negovati domačo govorico, če le hočemo: »In to hotenje je prepotrebno tudi nocoj. Da se zavedamo da smo vredni tega, da smo enakopravni narod te tako opevane Evrope. Da danes lahko naši poslanci govorijo v Bruslju v slovenščini!« Da smo Slovenci že gensko programirani na vsaj dva jezika, je še dodal pisatelj: »… ker smo imeli kar naprej tuje gospodarje, ki so z nami občevali na svoj način, v svojem jeziku. In kljub vsem tem silnim jezikovnim morjem, ki so oblivala ta ubogi slovenski jezik, smo danes tukaj. Govorimo slovensko, pojemo slovensko, pišemo slovensko, razpravljamo slovensko …« In zaključi z besedami: »Spoštovane in spoštovani, polagam vam na srce, da je slovenščina še vedno za vas tista edina prava popkovina, ki nas veže na našo bit.« Zveza kulturnih društev Ajdovščina je na osrednji proslavi

podelila svoja najvišja priznanja. Za življenjsko delo je priznanje prejel upokojeni učitelj slovenščine, zbiralec ljudskega gradiva in pisatelj Franc Černigoj. Priznanje pa sta prejela še Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj, ki prav letos praznuje 25 let neprekinjenega delovanja, ter Društvo za ohranjanje lokavškega izročila DOLI iz Lokavca, za prizadevno delo na področju zbiranja in ohranjanja dediščine. V duhu slovenstva in besede je potekal tudi kulturni program, ki ga je oblikoval režiser Peter Avbar. Interpretacije ljudskih zgodb, z glavnim protagonistom hudičem, je zaokrožil z glasbo in petjem – nastopila sta kvartet Mistika in vokalni kvintet Anike iz Črnič. V avli dvorane so člani društva POC pripravili imenitno priložnostno razstavo svojih izdelkov. Za prijeten zaključek pa so se gostje ob kozarcu odličnega domačega vina posladkali s tradicionalnimi pustnimi dobrotami iz pekarne Marte Pipan. sh

Občinski paket spodbud gospodarstvu

Za nova delovna mesta gre V iskanju in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti si občina Ajdovščina pospešeno prizadeva ustvariti ugodno podporno okolje za nova podjetja, za razvoj podjetniške in obrtne dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest. Tako bodo vlagatelji v občini Ajdovščina deležni velikih ugodnosti. Nekateri razpisi iz paketa pomoči gospodarstvu so objavljeni na notranjih straneh.

a bi privabila nove investitorje, občina sofinancira nadomestilo za podeljeno stavbno pravico na zemljiščih v lasti občine in sicer celo do 100 %, vendar mora investitor odpreti najmanj deset delovnih mest, pri čemer je prag eno novo trajno

delovno mesto na 200 m2. V praksi to pomeni, da investitorju ne bi bilo treba kupiti zemljišča, če bi na površini dveh hektarjev zagotovil sto delovnih mest. V ta namen občina tik ob avtocesti in železnici že pospešeno ureja obrtne cone s popolno komunalno opremo.

Občina spodbuja gradnjo ali širitev poslovnih in proizvodnih objektov v obstoječih in novih poslovnih conah tudi z oprostitvijo komunalnega prispevka, tudi do 100 %. Spodbudo pri odpiranju novih trajnih delovnih mest predstavljajo subvencije, ki 'pokrijejo' do 75 % stroškov prispevkov delodajalca za prvi dve leti novih zaposlitev, sklenjenih za obdobje vsaj treh let. Že uveljavljen ukrep je subvencioniranje obrestne mere za najete kredite - namen ukrepa je spodbujanje investicijskih vlaganj v novogradnjo ali obnovo proizvajalnih in storitvenih zmogljivosti ter opreme za opravljanje dejavnosti in za nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje).

Občina želi pri podjetnikih spodbuditi pridobivanje nepovratnih sredstev na evropskih in državnih razpisih, zato krije polovico stroškov priprave dokumentacije. Tudi sicer bo podjetnikom nudila strokovno pomoč, saj je že sicer ustanovila pisarno za učinkovito črpanja teh sredstev za namene občine in njenih podjetij oziroma zavodov. Prav tako bo podpirala promocijske in sejemske nastope podjetij in obrtnikov in pokrila 50 % najemnine za sejemski prostor. Poslovne prostore, ki so prazni ali zasedeni z neustrezno dejavnostjo bo občina ponudila za gospodarske dejavnosti in sicer z znižano najemnino.

Mesec marec, ki prihaja, mi je bil od vedno pri srcu. Sporoča, da počasi prihajajo toplejši dnevi, narava se na novo rojeva in z njo se tudi naše odpadlo listje, ki smo ga jeseni spustili na tla, na novo poraja v lepših pojavnih oblikah. Iz zimske mrzline začnemo počasi ponovno ogrevati našo dušo in iz raznih skritih predalov vleči na plano vse dobro kar je v nas. Je tudi mesec, ki ženskam in mamam posveča kar dva praznika. Prvi je 8. marec, dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk, konec pa ga krasi materinski dan, ko bodo otroci domov nosili za vogalom ubrane vijolice ali v šoli umetelno izdelane čestitke. Je v bistvu mesec, ko je zveličavno in primerno, da se tudi vi spomnite nanje - na svoje matere in žene, dekleta in hčerke, prijateljice in ljubice, sosedo ali pa (zakaj ne?) na najljubšo prodajalko. Ženske s(m)o izjemna bitja, kar sami že veste. So nosilke novega življenja, pomladi v vseh smislih, so povezovalke v družini in trdni zidovi hiše. So resnične superherojinje, ki lahko hkrati delujejo na več frontah, z ljubeznijo, a še vedno trdno na tleh, vsak dan v letu. Svojega kostuma nikoli ne odložijo in si odpočijejo. Zahvalite se jim, da jih imate v svojem življenju, pa naj bo za valentinovo, osmi marec, gregorjevo, miklavža, novo leto, pa rojstni dan, za prvi poljub in zaobletnico prvega poljuba, obletnico zaroke, poroke, pa magari tudi za prvi april ali noč čarovnic – vedno bo premalo. P.s.: Če pa pride dan, ko, drage soborke, pozabite, kako zelopomembne ste in sposobne, se le za par trenutkov postavite v pokončno držo - z rokami na bokih in glavo pokonci in kmalu boste začutile to, kar resnično ste – super herojinje! Ana Krečič

OBČINA AJDOVŠČINA

Priznanja Zveze kulturnih društev Ajdovščina na področju kulture

Franc Černigoj, za življenjsko delo

ajbrž ni med nami prav veliko ljudi, o katerih na ugledni fakulteti razpišejo diplomsko nalogo in z njim, oziroma njegovim delom, študent, v tem primeru študentka, diplomira. Pa še to zgolj iz dveh področji njegovega delovanja, namreč iz poezije, s katero se je javnosti predstavil in razkril že v mladosti, in pa iz slovstvene folklore, ki je tako odločilno zaznamovala njegova zrelejša leta. Vendar je ves nabor njegovega delovanja bistveno širši in še ostaja kot širno polje za raziskovalce oziroma bodoče študijske in diplomske naloge. Že samo seznam njegovih objavljenih del je dolg več strani, vendar ga ne gre ocenjevati zgolj skozi izjemno produktivnost, pač pa glede na pečat, ki ga je zapustil v družbi - v družbi, ne le v literaturi, saj je pri Černigoju v bistvu težko ločiti duhovno plat od socialne, celo materialne. Njegovo neizmerno hotenje, želja, volja iztrgati pozabi marsikateri drobec

duha naših prednikov, ob brezpogojni zavezanosti temu koščku slovenske zemlje, bi morda še najlažje označili za domoznanstvo. Danes je še toliko bolj dragoceno, saj ga novodobni socialni mediji na žalost ne dohajajo. Stroka sicer z dvema besedama opredeljuje Černigojevo življenjsko delo, ko išče skupni imenovalec tako obsežnega, pa tudi raznolikega opusa - to sta 'beseda' in 'narava'. Toda 'besede' ne moremo ločiti od človeka, kot ne moremo v njegovem dojemanju 'narave' brez kamna, skale, grublje kot simbola Gore. Franc Černigoj namreč izhaja iz kraja in časa, ki ga stereotipno vežemo na snežene zime, velike družine ob krušni peči, zato dolge večere v družbi pravljičnih bitij - spak kulak in škratov, živih pripovedi starejših o vojnih dogodkih, pa doživljajev, ki so se Gorjanom dogajali v širnem svetu, kamor so odhajali s trebuhom za kruhom. Kot da je Černigoj vse te številne pripovedovalce ponotranjil, saj iz zapisa v zapis, iz knjige v knjigo, veje pripoved - topla, barvita, čutna, tudi če govori o manj lepih stvareh, ki so se ljudem na Gori dogajale - skratka černigojevsko enkratna in neponovljiva. In zato njegova zbiranje ljudskega blaga, ki seveda zahtevajo dolgotrajno, vestno zbiranje in urejanje, disciplino in kondicijo, daleč presega interes strokovnega zapisovanja, in pridobiva novo razsežnost – že prepoznaven avtorjev pečat, s katerim želi ohraniti in dejansko ohranja 'dušo' nosilcev slovstvene folklore, torej anketirancev

Društvo DOLI

ineva 24 let od uradne ustanovitve Društva za ohranjanje lokavškega izročila, s kratico DOLI. Fantovska skupnost, iz katere je nastalo, pa je delovala že dve leti prej. Člani so se že v začetku odločili za strokovno vodeno delo, v sodelovanju z ustanovami. Večino njihovih projektov tako poteka pod okriljem Goriškega muzeja.

Prvi velik projekt, ki odmeva še danes, je razstava Vozovi in sledovi, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem ob njegovi 40-letnici. Sledila je prva Furenga – živ prikaz prevoza tovora z vozovi in konjsko vprego. Prevažali so vino, hlodovino, celo jambore, pa led, drva, seno … Ena od najzahtevnejših uprizoritev tradicionalnega prevoza je bil prikaz prevoza zvona na Sveto Goro, s kar osmimi pari konj. Za tako zahtevno delo morajo biti člani dobro usposobljeni, večina njih so konjarji, ki svoje konje pripravljajo za vsak tak podvig posebej. Redno se udeležujejo tudi Furmanskega praznika v Postojni, od koder vedno znova prinašajo najsijajnejše pokale. Pomembno je tudi poslanstvo društva v svojem kraju, v Lokavcu. Skupaj s podružnično šolo so se lotili raziskovanja in poučevanja domoznanstva. Projekt Lokavec in čas beleži že 21 let, vsako leto z novimi vsebinami. Vzorčen primer dobrega oživljanja dediščine je projekt Lokavške hiše pripovedujejo. Etnološka zbirka Batičeva hiša tako prikazuje bivalno kulturo v Lokavcu.

oz. pripovedovalcev. Černigoj namreč spretno krmari med krajevnim govorom in literarnim jezikom, zna ujeti in v pismeni obliki ohraniti dikcijo in ritem ljudske pripovedi ter stotine krajevnih besed, ki bi že utonile v pozabo. Morda širši javnosti manj znana je njegova lovska beletristika. Černigoja namreč nezaustavljivo vleče v naravo. Toda spet ni samo tenkočuten opazovalec in zapisovalec rastlinskega in živalskega sveta, vedno je na preži za človekom, lovcem s svojo širšo zgodbo, pa naj gre za lastne doživljaje ali urejanje zbornikov lovskih družin in celo edicij krovne lovske organizacije. Černigojeva splošna pripravljenosti pomagati, sodelovati, prevzeti in izpeljati - ga je zapeljala na različna področja in s tem širila njegovo poznavanje in vedenje. Tako je uredil več obsežnih zbornikov, kot je denimo Mati Gora, pa vodičev, kot pisec je avtor mnogih člankov, ocen, priložnostnih zapisov, tudi nekrologov. Toda prav v vsem, kar počne, bomo zlahka našli njegovo predanost zadani nalogi, pa tudi inovativne ideje, zagotovo občutili njegovo poudarjeno osebno noto, pa tudi pedagoško in mentorsko usmerjenost k pozitivnemu in spodbudnemu, iskreno navdušenje za sodelovanje, posluh za sočloveka … Kljub nagradi za življenjsko delo pa smo lahko vsi skupaj prepričani, da njegov že tako obsežen opus še zdaleč ni zaključen in da nas bo s svojo neusahljivo ustvarjalnostjo razveseljeval tudi v bodoče.

Društvo pa skrbi še za ohranjanje oblačilne kulture, kulinaričnih posebnosti in tehnične dediščine. V prizadevanju za večjo prepoznavnost svojega kraja so člani izredno aktivni tudi na turističnem področju. Skozi zaselke Lokavca so uredili zanimivo pohodno pot, prirejajo pohodne izlete in kulturno-turistične prireditve. Predstavljajo se na sejmih, zadnjih nekaj let so organizatorji in koordinatorji predstavitve ponudbe Vipavske doline na osrednjem slovenskem turističnem sejmu. Društvo je zadnji dve leti nastopilo kot koordinator Tedna vseživljenjskega učenja, programe izvajajo tudi v sklopu Tedna evropske kulturne dediščine. Preveč je dejavnosti in projektov, da bi vse omenili. Društvo DOLI je leta 2006 prejelo pomembno nagrado stroke – častno Valvasorjevo priznanje. Leta 2010 pa je za ohranjanje dediščine prejelo tudi Priznanje občine Ajdovščina.

Tamburaški orkester Danica

tursko-ajdovski tamburaški zbor je bil ustanovljen leta 1897, z namenom »gojiti in pospeševati godbo« in utrjevati narodno zavednost. Prvih 12 članov orkestra je glasbene teorije poučeval šturski župnik Mihael Arko, igranja na tamburice pa Hrabroslav Vogrič, ustanovitelj tamburaških zborov v Tolminu in Gorici, pa tudi skladatelj tamburaških skladb. 9. marca leta 1900 je bilo registrirano Tamburaško društvo Danica, s sedežem v Šturjah. Zadnji zabeležen nastop društva v času stare Avstrije je bil 5. septembra leta 1909. Štursko-ajdovske tamburice so se ponovno oglasile leta 1921 in dejavno negovale narodno zavest, vse do leta 1928, ko so bila vsa slovenska društva razpuščena. Danica je kljub temu ilegalno nadaljevala svoje delo, tamburaši naj bi so se zbirali v Polževem mlinu, kjer so imeli tudi varno skrite inštrumente. Ponoven začetek delovanja skupine beležimo v letu 1958, pod okriljem šole, vse do leta 1964, ko tamburice za dobrih dvajset let utihnejo.

Današnja skupina je nastala ob spodbudi Glasbene šole Vinka Vodopivca. Na šolski kašči so namreč prav po naključju našli stare, zaprašene tamburice. Prenovljene so ponovno zabrenkale leta 1985, v okviru glasbene šole in pod takratnim vodstvom Martine Černe Vodopivec. Po 14-ih letih je vodenje prevzel Franc Leben, leta 2012 pa Uroš Trebižan. Istega leta orkester prejme Priznanje občine Ajdovščina. Orkester že vrsto let deluje v okviru Kulturnega društva Dobravlje, kjer ima tudi sedež. Nastopa na občinskih in regijskih revijah tamburaških orkestrov, na različnih kulturnih in dobrodelnih prireditvah ter družabnih dogodkih v domači občini in izven. Lani je orkester praznoval 25. letnico delovanja, precej članov sodeluje od samega začetka. Vsem pa druženje ob glasbi pomeni sprostitev po napornem delovniku in polnjenje srčnih baterij za nove izzive delovnega vsakdana.

Snovalec 2016 - na voljo 15.000 evrov Slovenska turistična organizacija objavila poziv za podelitev priznanja Snovalec za spodbujanje promocije in uresničitev novih idej - invencij v turizmu.

si tisti, ki za uresničitev svojih turističnih zamisli iščete finančna sredstva in promocijsko podporo, se lahko prijavite na poziv Snovalec. Sredstva - predvideni denarni sklad znaša 15.000 evrov bruto - bo strokovna komisija razdelila med predvidoma tri prejemnike, ki bodo svoje projekte

uresničili do novembra letos ter s tem pomembno obogatili slovenski turistični prostor. Lani so nagrado prejeli projekti Pobeg iz igluja, Footgolf v dolini Soče in SnappGuides. Namen Snovalca je spodbujanje ustvarjalnosti, inventivnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem in tujih trgih. Poziv Snovalec je objavljen na portalu Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si). Za priznanje Snovalec bodo kandidirali predlogi, ki bodo pravilno oddani do 14. marca 2016.

OBČINA AJDOVŠČINA Vipavska dolina tudi Petrolovci podarili gorskim na sejmu v Münchnu reševalcem tisoč evrov V Münchnu je sredi februarja potekal največji turistični sejem na Bavarskem, f.re.e. 2016, ki ga je obiskalo rekordnih 122 tisoč ljudi. Drugo leto zapored se je na sejmu predstavil Turistično informacijski center (TIC) Ajdovščina.

okviru slovenskega razstavnega prostora smo se predstavili kot Vipavska dolina - destinacija aktivnega oddiha, ki v kombinaciji s pristno in kakovostno kulinariko ponuja odlične razloge za krajše počitnice.

za potovanja skozi vse leto, kratka razdalja med Mediteranom in gorskim svetom, primeren teren za pohodništvo, kolesarjenje in vožnjo z motorjem, odlično izhodišče za raziskovanje sosednjih destinacij, lahka dostopnost ... Z vzpostavitvijo ka-

Letošnja novoletna donacija petih Petrolovih bencinskih servisov je odšla v roke ajdovski skupini gorskih reševalcev GRS Tolmin. Priložnostno slovesnost ob izročitvi čeka v petek, 12. februarja popoldan, je obiskal tudi župan Tadej Beočanin.

obrodelna akcija Petrola teče že peto leto, vsak od približno 400 bencinskih servisov ob koncu leta izbere dobitnika donacije iz lokalnega okolja.

Na Vipavskem se je tokrat za dober namen združilo kar pet Petrolovih črpalk – obe ajdovski, vipavska, s Kozine in avtocestna (Vipava) - in donacijo v skupni višini tisoč evrov

poklonilo ajdovski skupini gorskih reševalcev GRS Tolmin. Skupina šteje 17 članov, 6 med njimi jih ima tudi licenco. Sedež skupine je v Ajdovščini, v objektu Civilne zaščite v nastajajočem Logističnem centru na robu mesta. Rešujejo na območju celotne severne Primorske, pa tudi dlje, če je potrebno. Najbolje pa poznajo svoj rajon v Trnovskem gozdu, na Hrušici, Nanosu … Ob reševalnih akcijah imajo veliko dela tudi z varovanji pohodov in športnih prireditev. Kot je povedal član skupine Vasja Lozar, bodo donacijo s pridom uporabili za nakup medicinske opreme, ki bo služila tako terenskim zdravnikom, kot tudi reševalcem. sh

Učni center Brje

O obrezovanju sadnih dreves Rez drevja ne pomeni, da odrežemo kar se nam zdi odveč ali nas moti. Poznati moramo osnove in zakonitosti rezi za vsako sadno vrsto posebej, gojitvene oblike, poznavanje rodnega lesa pa je osnova za strokovno opravljeno rez. V knjigah in člankih sicer najdemo nazorne prikaze rezi v sliki in besedi, a v praksi se z vrtnarskimi škarjami v roki kaj kmalu znajdemo v dvomih in težavah, koliko, kaj in če sploh kaj odrezati.

Če je Slovenija za Bavarsko konkurenčna, bližnja turistična destinacija, katere glavna prednost je raznolikost na stičišču Alp, Sredozemlja in Panonske nižine, to še posebej velja za Vipavsko dolino, ki na majhnem območju združuje zares številne raznolikosti. Vipavsko dolino odlikujejo ugodni podnebni pogoji

kovostnih turističnih produktov in ustrezno promocijo bi lahko Vipavska dolina na trgih južne Nemčije pridobila veliko gostov, saj je tudi zaradi trenutnih nestabilnih razmer v svetu prav gotovo mamljiva destinacija. kp

razlikuje, zato smo se poglobili v najpogostejše sadne vrste, ki uspevajo pri nas: marelice, breskve, nektarine, češnje, jabolka, hruške in kaki. Pravi čas za zimsko rez sadnega drevja je druga polovica zime, to sta meseca februar in marec, ko so sadna drevesa še v mirovanju. V času mirovanja je namreč bistveno manj nevarnosti za okužbe nekaterih vrst. Pravilno obrezana sadna drevesa so tudi bolj odporna na razvoj sadnih bolezni, zajedavcev ali drugih škodljivcev.

adna drevesa sadimo zaradi plodov, ki so nepogrešljiv vir vitaminov, mineralov in drugih za zdravje koristnih elementov v naši prehrani. Naši predniki so sadili in negovali svoja drevesa s toliko večjo skrbnostjo in spoštovanjem, saj so jim sladki sadeži v času pomanjkanja in vojn predstavljali skoraj edini posladek ali mašilo za lakoto. Današnji prebivalci planeta pa se vedno bolj zavedamo razlike med sadeži s trgovskih polic, ki so pripotovali od kdo ve kje in so bili obrani kdo ve kdaj, in tistimi, ki so zrasli in dozoreli tako rekoč pred našimi očmi ali celo z našo pomočjo. Količino in kakovost sadežev torej ohranjamo tudi s pravilnim obrezovanjem. Brez reza bi v večini primerov imela drevesa preveč plodov, ki se ne bi pravilno razvijali in bi težje dozoreli. Istočasno bi izčrpavali drevo, ki bi se prav tako slabše razvijalo in posledično slabše rodilo.

V naših vrtovih srečamo skoraj vse vzgojne oblike krošnje. Način obrezovanja je odvisen od prostora, ki je na voljo in ali si želimo samo sadje ali pa ima sadno drevo še kakšno drugo funkcijo v prostoru. Pri tem moramo upoštevati tudi podnebne razmere. V predelih, ki so izpostavljeni hujšim ekstremnim vremenskim vplivom, morajo biti krošnje sadnih dreves temu prilagojene. Nasvete o posaditvi, ureditvi in negi sadovnjaka je na učni delavnici v mesecu decembru delil specialist za sadjarstvo Ivan Kodrič. Ker pa ni teorije brez dobre prakse, smo se 22. februarja 2016 zopet zbrali v Učnem centru Brje, od koder smo se skupaj odpravili v bližnji sadovnjak kmetije Čehovin. Ivan Kodrič je okrog 30-im udeležencem ob praktičnem prikazu rezi različnih sadnih dreves delil tudi strokovna navodila in napotke, dokler nas tema ni pregnala. Rez med posameznimi sadnimi vrstami se zelo

Z vztrajnim učenjem, tudi ob napakah, si lahko vsakdo pridobi veščine obrezovanja sadnega drevja, da bo to dobro uspevalo in obilno rodilo. Ingrid Marc

OBČINA AJDOVŠČINA

Občina Ajdovščina na podlagi Statuta Občine Ajdovščina (Ur. l. RS, št. 44/2012 in 85/2015), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS, št. 92/2015), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 34/2015 in 93/2015) ter Priglašene sheme državne pomoči »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (št. priglasitve: M001 5879914-2015), objavlja

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje investicijskih vlaganj v proizvodne in storitvene kapacitete v občini Ajdovščina za leto 2016 1. Splošna določila Predmet javnega razpisa so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, namenjena za subvencioniranje obrestne mere za spodbujanje investicijskih vlaganj v proizvodne in storitvene kapacitete v občini Ajdovščina. Subvencioniranje obrestne mere se odobri za najete kredite pri poslovni banki oziroma drugi finančni instituciji, s katero Občina Ajdovščina sklene pogodbo o subvencioniranju obrestne mere za kredite, za namen spodbujanja investicijskih vlaganj v proizvodne in storitvene kapacitete v občini Ajdovščina. Z Odlokom o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS, št. 92/2015) so za subvencioniranje obrestne mere za najete kredite zagotovljena sredstva v višini 47.300 evrov. Obrestna mera za kreditojemalce je EURIBOR + 0 %, odplačilna doba kredita je 5 oziroma 10 let, odvisno od višine kredita ter namena kredita. Rok koriščenja najetega kredita je do 30. 11. 2016. Upravičenci so dolžni v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi državne pomoči (kredita s subvencionirano obrestno mero) Občino Ajdovščina pisno obvestiti ali bodo sklenili kreditno pogodbo in koristili odobrena kreditna sredstva, sicer se šteje, da odobrenih sredstev ne bodo koristili. 2. Splošni razpisni pogoji Kreditna sredstva z benificirano obrestno mero se bodo odobrila za investicijska vlaganja za naslednje namene: – za nakup, urejanje in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov, – za nakup, gradnjo ali investicijsko vzdrževanje poslovnih ali proizvodnih prostorov, – za nakup nove ali generalno obnovljene proizvajalne in storitvene opreme, – za nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje). Investicija v premičnino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, se mora ohraniti v občini Ajdovščina vsaj 5 let po končani investiciji, oziroma se lahko pred iztekom tega obdobja nadomesti z novo, sodobnejšo opremo za enako dejavnost. Stroški nakupa zemljišč ter poslovnih prostorov so upravičeni stroški le, če je naložba vezana na investicijo v razširitev ali posodobitev proizvodne ali storitvene kapacitete. Nepremičnina, ki je predmet dodelitve državne pomoči, se ne sme odtujiti najmanj 5 let. Sredstva po tem javnem razpisu se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis, v skladu z Uredbo Komisije (EU) 1407/2013 z dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013). Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen istemu enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 evrov v kateremkoli obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne gleda na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem

cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 evrov). Državna pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu. 3. Upravičenci Upravičenci do kreditnih sredstev so mikro, majhna, srednja, majhna enotna, srednja enotna podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki, ki investirajo na območju občine Ajdovščina. Pri nakupu premičnin se za lokacijo šteje sedež podjetja oziroma stalno bivališče samostojnega podjetnika posameznika. »Enotno podjetje« (v nadaljevanju podjetje) pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Do sredstev niso upravičena podjetja, ki so iz sektorjev ribištva in akvakulture, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju Pogodba), predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev, ali jih zadevna podjetja dajo na trg ter je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Do sredstev niso upravičena podjetja, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do države, če so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah, so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v skladu z določbami

zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, nimajo sedeža v občini Ajdovščina, razen če investicija, ki je predmet prijave na razpis, leži na območju občine Ajdovščina. Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega pravilnika le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli drugih lokalnih, regionalnih, državnih ali mednarodnih javnih virov. Posamezen upravičenec lahko na tem javnem razpisu kandidira samo z eno vlogo. 4. Posebni razpisni pogoji in merila Kreditna sredstva bodo dodeljena vlagateljem, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje. Investicija, s katero vlagatelj kandidira, mora zagotavljati ohranitev ali odpirati nova delovna mesta. Investicija, ki je predmet vloge, mora predstavljati zaključeno celoto, mora biti skladna z vso tangirano zakonodajo ter mora biti okoljsko sprejemljiva in energetsko učinkovita. 5. Višina kredita in kreditni pogoji Višina kredita je odvisna od vrste investicije ter višine zaprošenega kredita. Krediti za nakup premičnin ter krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin do višine kredita vključno 25.000 evrov je odplačila doba 5 let, krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin nad višino kredita 25.000 evrov je odplačilna doba 10 let. Subvencionirana obrestna mera znaša 6-mesečni EURIBOR + 0 % letno, moratorij za odplačevanje glavnice kredita je do 31. 12. 2016, stroški vodenja kredita znašajo največ 0,2 % od stanja kredita (enkrat letno), stroški odobritve kredita znašajo največ 75 evrov, ne glede na višino kredita, način vračila in zavarovanja kredita je skladen s pogoji poslovne banke. Višina kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti upravičenih stroškov posamezne investicije in 10 % skupne kreditne mase oz. največ 50.000 evrov, razen v primeru, če strokovna komisija ugotovi upravičenost in gospodarnost investicije. V tem primeru lahko strokovna komisija odobri kredit tudi nad zgoraj navedenimi limiti, vendar višina državne pomoči, ki se jo dodeli posameznemu upravičencu na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000 evrov oziroma 100.000 evrov za podjetja iz cestnoprometnega sektorja v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. Intenzivnost pomoči ne sme presegati 55 % upravičenih stroškov. Državna pomoč se dodeli v obliki subvencionirane obrestne mere. Višino dodeljene državne pomoči po pravilu de minimis bo za vsakega upravičenca posebej preverjala strokovna komisija pri Ministrstvu za finance RS. 6. Upravičeni stroški Upravičeni stroški investicije so stroški nakupa, urejanja in komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov, stroški izdelave projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, stroški nakupa, gradnje ali investicijskega vzdrževanja poslovnih in proizvodnih

prostorov, stroški nakupa nove ali generalno obnovljene proizvajalne in storitvene opreme, stroški nakupa nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje). Stroški nakupa zemljišč ter poslovnih prostorov so upravičeni stroški le, če je naložba vezana na investicijo v razširitev ali posodobitev proizvodne ali storitvene kapacitete. 7. Rok koriščenja kredita Rok koriščenja kredita je od objave razpisa do pokoriščenja celotne kreditne mase oziroma najkasneje do 30. 11. 2016. 8. Odločanje Vloge bo obravnavala strokovna komisija praviloma enkrat mesečno. Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi kredita z benificirano obrestno mero obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva oddaje popolne vloge. Vloge bodo obravnavane po vrstnem redu, kot bodo vložene, pri čemer se šteje dan in ura oddaje vloge oziroma zadnje dopolnitve vloge (velja poštni žig). Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev, bodo zavrnjene, nepopolne vloge ali vloge, ki bodo vložene po porabi sredstev, pa zavržene. Pritožbe zoper sklep obravnava arbitražna komisija, ki jo imenuje župan. Za imenovanje in delovanje arbitražne komisije se smiselno uporablja določila Pravilnika o pospeševanju in razvoju malega gospodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava (Uradni list RS, št. 57/2003). Posojilna pogodba se bo sklepala med kreditojemalcem in banko. Namensko porabo pridobljenega kredita bosta preverjali strokovna komisija in banka. V primeru, da prosilec

odobrenega kredita ne prične koristiti v roku treh mesecev od datuma pravnomočnosti sklepa o dodelitvi državne pomoči, izgubi pravico do koriščenja sredstev in do ponovne prijave na razpis v koledarskem letu. 9. Rok in navodila za oddajo vlog Interesenti oddajo vlogo s zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu – vlogi, ki jo lahko dvignejo na tajništvu Občine Ajdovščina (Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina), na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina (Vipavska cesta 4, Ajdovščina) ali ga natisnejo iz spletne strani www. ajdovscina.si. Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ, PRIJAVA NA RAZPIS – PODJETNIŠTVO« in z naslovom pošiljatelja na hrbtni strani v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina od 15. 3. 2016 dalje do najkasneje 15. 11. 2016 do 12. ure oziroma do porabe sredstev kreditne mase. Dodatne informacije lahko zainteresirani upravičenci dobijo na Oddelku za gospodarstvo in razvoj Občine Ajdovščina (Janez Furlan, tel. št. 05 365 91 26, v času uradnih ur organa) ali na Območni obrtno – podjetniški zbornici v Ajdovščini (Marko Rondič, tel. št. 05 364 49 00). Št. 41031-10/2016 Datum: 23. 2. 2016 Občina Ajdovščina, župan Tadej Beočanin

Za mlinom se dogaja

a starim mlinom podjetje Stopar d.o.o. iz Lokavca hiti z zemeljskimi deli pri urejanju velikega parkirišča. Deževno vreme izvajalcu sicer ne gre na roko, vendar rok za dokončanje del (sredina aprila) ob normalnih pogojih ne bi smel biti pod vprašajem. Pripravo terena za parkirišča so izkoristili tudi za obnovo vodovodne napeljave in tako bodo na tem odseku zamenjali dotrajane vodovodne cevi. Kot pri vseh odkopih po

Ajdovščini so tudi za starim mlinom na delu arheologi. Za zdaj niso našli še nič pretresljivega, vsaj iz rimskega obdobja ne. Za starim mlinom bo skoraj sto parkirnih mest, večina jih bo na tako imenovanih travnatih rešetkah, do njih bodo vodile asfaltne poti. Ob desnem bregu Hublja bodo uredili sprehajalno pot. Štiri posekane topole bodo nadomestili z javorji, skupno bodo zasadili 30 dreves.

OBČINA AJDOVŠČINA

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 11. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 5/12,76/12 – v nadaljevanju Pravilnik), objavlja

Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina za leto 2016 1. Splošna določila Subvencioniranje obrestne mere se odobri za najete kredite pri poslovni banki oziroma drugi finančni instituciji, s katero Občina Ajdovščina sklene pogodbo o subvencioniranju obrestne mere za stanovanjske kredite, za namen gradnje, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše občanov na območju občine Ajdovščina ter za poplačilo že odobrenih stanovanjskih kreditov občanov. Z Odlokom o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS, št. 92/15) so za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite zagotovljena sredstva v višini 87.300 €. Obrestna mera za kreditojemalce je EURIBOR + 0 %, odplačilna doba kredita je do 10 let. Rok koriščenja najetega kredita je do 30. 11. 2016. Upravičenci so dolžni v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi subvencije Občino Ajdovščina pisno obvestiti, ali bodo sklenili kreditno pogodbo in koristili odobrena sredstva, sicer se šteje, da odobrenih sredstev ne bodo koristili in se ta lahko dodelijo naslednjemu upravičencu na prednostni listi. 2. Upravičenci Upravičenci do subvencioniranja obrestne mere so fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem na območju Občine Ajdovščina in ki na območju občine Ajdovščina rešujejo svoj stanovanjski problem. 3. Razpisni pogoji Upravičenci do subvencioniranja obrestne mere morajo izpolnjevati vsaj enega od splošnih pogojev in oba posebna pogoja, določena v Pravilniku. Splošni pogoji so: - da si z gradnjo ali nakupom ali

prenovo stanovanja, stanovanjske hiše rešujejo stanovanjsko vprašanje, - da prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je starejša od 15 let, - da jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno, - da imajo odobren stanovanjski kredit za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše, stanovanja. Neprimerno stanovanje je stanovanje, ki po normativih ne ustreza določbam 10. člena Stanovanjskega zakona. Smiselno enako se obravnava primernost stanovanjske hiše. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere kredita v primeru prenove se po Pravilniku lahko dodeli samo za izvedbo ali prenovo fasade, toplotne izolacije, prenovo dotrajane strehe, obnovo sanitarij, elektro in vodovodnih instalacij, tlakov in stopnišč, vgradnjo ali zamenjavo oken in vrat ter vgradnjo ali zamenjavo sistema ogrevanja. Posebni pogoji so: - da niti sam niti njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner ter otroci, ki so jih starši dolžni po zakonu preživljati, niso lastniki primernega stanovanja po 10. členu Stanovanjskega zakona, razen v primeru prenove stanovanja, stanovanjske hiše ali poplačila stanovanjskega kredita, - da ima sam ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner pravnomočno gradbeno dovoljenje, oziroma drugo ustrezno dokumentacijo v primeru prenove stanovanjske hiše, stanovanja oziroma sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup stanovanja, oziroma sklenjeno pogodbo o stanovanjskem kreditu v primeru poplačila drugega stanovanjskega kredita.

Ob pogoju, da proračunska sredstva za subvencioniranje obrestne mere, navedena v razpisu, niso v celoti porabljena, se lahko izjemoma subvencionira obrestno mero tudi lastniku primernega stanovanja, ki rešuje stanovanjsko vprašanje na vasi, z namenom razbremenitve mesta. V tem primeru je potrebno dostaviti dokazilo, s katerim se izkazuje, da je stanovanje v mestu, v katerem trenutno prebiva, prodano. Izpolnjevanje navedenih pogojev se dokazuje na zadnji dan roka za prijavo na javni razpis. 4. Merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda upravičencev Merila za ocenjevanje vlog upravičencev in sestavo prednostnih list so: - status družine, - materialno in premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, - socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, - stanovanjske razmere prosilca in njegove družine, - način reševanja stanovanjskega vprašanja. Točkovno vrednotenje meril je opredeljeno v 8. členu Pravilnika. Na podlagi točkovanja in ob upoštevanju pogojev iz Pravilnika, se oblikujejo prednostne liste upravičencev (lista A, lista B, lista C …). Na prednostno listo A se uvrščajo prosilci, ki niti sami niti njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji v obdobju 10 let pred letom razpisa še niso bili upravičenci do subvencioniranja obrestne mere za stanovanjske kredite s strani Občine Ajdovščina; na prednostno listo B se uvrščajo prosilci, ki so sami ali njihov zakonec oz. zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred letom razpisa že bili enkrat upravičeni do subvencioniranja obrestne mere; na prednostno

Izbor županovega vina 2016 Občina Ajdovščina vabi vinarje s stalnim prebivališčem na območju občine Ajdovščina k sodelovanju na občinskem ocenjevanju vin 2016. Namen občinskega ocenjevanja vin je promocija domačega vinogradništva in vinarstva. Najviše ocenjena vina v posameznih kategorijah bodo prejela listine odličnosti. Župan Občine Ajdovščina bo izmed vin, ki bodo prejela listine odličnosti, na priporočilo ocenjevalne komisije izbral županovo vino 2016.

bčina bo od prejemnikov listin odličnosti odkupila določeno količino vin za pogostitve na svojih dogodkih.

Pogoji za sodelovanje na občinskem ocenjevanju vin 2016:

Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi vinarji, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, imajo dovoljenje za stekleničenje vin ter stalni naslov bivališča na območju občine Ajdovščina. Na ocenjevanje bodo sprejeta vina sort, ki so v sortnem izboru za Vipavsko dolino ter so pridelana kot vina normalnih trgatev. Pri belih vinih pridejo v poštev vina letnikov 2014 in 2015, pri rdečih vinih pa letniki od 2010 naprej. Vsak vinar mora zagotavljati najmanj 200 steklenic (0,75 l) vina po vzorcu, ki morajo biti opremljene z lastno etiketo, skladno s pravilniki o označevanju vina. Posamezni vinogradnik lahko na ocenjevanje prijavi največ pet (5)

vzorcev, za vsak vzorec pa je potrebno dostaviti najmanj tri (3) steklenice.

Potek občinskega ocenjevanja vin 2016

Ocenjevalno komisijo v večjem delu sestavljajo usposobljeni strokovnjaki. Ocenjevanju lahko v omejenem številu prisostvujejo tudi vinarji, in sicer največ dva do trije – prvi, ki se bodo prijavili organizatorju. Njihova ocena ne šteje, namen tovrstnega sodelovanja je pridobivanje izkušenj pri ocenjevanju vin. Ocenjevanje vina bo potekalo anonimno, vendar sledljivo, za kar poskrbi organizator ocenjevanja. Ocenjevanje je za pridelovalce brezplačno, o ocenah svojih vin bodo po opravljenem ocenjevanju obveščeni po pošti.

Listino odličnosti bosta prejeli po dve najviše ocenjeni vini v vsaki od petih kategorij:

- vina iz domačih sort pinela in zelen, - ostala bela vina zadnjega ali predzadnjega letnika, - rose vina, - rdeča vina zadnjega ali predzadnjega letnika, - ostala rdeča vina. Županovo vino bo izbrano izmed vin, ki bodo prejela listino odličnosti. Izbor bo na podlagi priporočila ocenjevalne komisije opravil župan Občine Ajdovščina.

Sprejem vzorcev in termini

Vzorci se bodo sprejemali na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, v delovnem času, do konca marca 2016. Ocenjevanje vin, podelitev listin odličnosti in razglasitev županovega vina bo potekala v prostorih hotela Gold Club, v prvi polovici aprila. Listine odličnosti bo podelil župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Občina Ajdovščina

listo C se uvrstijo prosilci, ki so sami ali njihov zakonec oz. zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred letom razpisa že dvakrat bili upravičeni do subvencioniranja obrestne mere v skladu s Pravilnikom in enako naprej. Dodelitev subvencij poteka po zaporedju do porabe sredstev tako, da se subvencije najprej dodeli upravičencem na listi A, potem upravičencem na listi B in tako naprej. 5. Višina kredita Višina kredita je odvisna od števila družinskih članov izkazanih s potrdilom iz gospodinjske evidence, in sicer: število najvišja višina družinskih kredita v € članov 1-2 29.000,00 3-4 36.000,00 5 ali več 44.000,00 V primeru prosilcev, ki v letu razpisa dopolnijo do največ 29 let, se najvišja možna višina odobrenega kredita, odvisna od števila družinskih članov izkazanih s potrdilom iz gospodinjske evidence, poveča za 5.000 €. Najvišji znesek kredita se za namen obnove starih hiš na vasi in v starem mestnem jedru poveča še za dodatnih 20 %. Banka ima glede na ugotovljeno kreditno sposobnost kreditojemalca pravico znižati dodeljen znesek kredita. 6. Kraj, način in rok prijave Razpisna dokumentacija bo od 1. 3. 2016 do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si pod rubriko: javna naročila, objave, razpisi; zavihek: javni razpisi, in v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. Občina si pridružuje pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavi kot popravek na spletni

strani največ 15 dni pred zaključkom razpisa. Vloge na javni razpis morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene s pripisom »Ne odpiraj - subvencija stanovanjskega kredita«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden polni naslov prijavitelja. Vloge se lahko odda osebno v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina ali po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. Rok za oddajo vlog je četrtek, 31. 3. 2016. Šteje se, da je prijava pravočasna, v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina do 15. ure. Nepravočasno vložene vloge in vloge, ki ne bodo v roku dopolnjene, se s sklepom zavržejo. Dodatne informacije lahko zainteresirani občani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37, v času uradnih ur organa. 7. Izid razpisa Prejete vloge bo strokovna komisija odpirala predvidoma dne 4. 4. 2016. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo, se prijavitelja pozove, da vlogo dopolni v roku 8 dni. Občinska uprava izda sklepe o uvrstitvi na prednostne liste in o dodelitvi sredstev s subvencionirano obrestno mero oziroma sklepe o zavrženju ali zavrnitvi vlog predvidoma v roku40dni od datuma odpiranja prijav. Številka: 3527-1/2016-3 Občina Ajdovščina

Vrtičkarji, pozor!

bčina Ajdovščina razpolaga z nekaj prostimi površinami na območju urejenih vrtov ob stanovanjski soseski Kresnice. Vrtički bodo oddani v skladu z veljavno zakonodajo, ki predvideva predhodno javno obvestilo. Interesente za zakup pozivamo, da v prvi polovici meseca marca spremljajo občinsko spletno stran: http://www.ajdovscina.si/

javna_narocila_in_razpisi/obvestila_obcinske_nepremicnine/ oziroma oglasno desko v avli Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. Javno obvestilo bomo poimenovali »Vrt Kresnice: Namera za neposredno sklenitev pogodbe s pozivom interesentom k prijavi«. Interesenti bodo lahko oddali svojo prijavo za zakup v roku 15 dni od prvega dne objave javnega obvestila.

Kmečka tržnica v Ajdovščini

sobota, 12. marca Trg 1. slovenske vlade info TIC Ajdovščina 05 365 91 40

OBČINA AJDOVŠČINA

Javni razpis za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah v letu 2016 1. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov udeležbe podjetij na sejmih in razstavah v Sloveniji in tujini. 2. Namen javnega razpisa: Javni razpis je namenjen spodbujanju sodelovanja podjetij na sejmih in razstavah z namenom promoviranja svojih proizvodov in storitev potencialnim kupcem. Namen javnega razpisa je, preko sofinanciranja upravičenih stroškov individualnih nastopov podjetij na sejmih in razstavah v Sloveniji in tujini, podjetjem s sedežem v občini Ajdovščina povečati možnost predstavitve izdelkov/storitev domači in mednarodni poslovni javnosti, povečati možnost poslovnega sodelovanja podjetij z domačimi in tujimi partnerji ter zvišati stopnjo internacionalizacije domačih podjetij. 3. Cilj javnega razpisa: Cilj javnega razpisa je podpreti vsaj 15 podjetij pri njihovih individualnih predstavitvah na sejmih in razstavah v Sloveniji n tujini. 4. Oblika pomoči – državna pomoč: Dodeljena sredstva po tem povabilu za upravičence predstavljajo državno pomoč, priglašeno s shemo »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (številka priglasitve: M001-5879914-2015). Dodeljena sredstva po tem povabilu ne smejo preseči dovoljene intenzivnosti državne pomoči. Dovoljena intenzivnost državne pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov, oziroma največ 2.000 evrov na posamezen sejem oziroma razstavo. Višina dodeljenih sredstev na posameznega upravičenca v tekočem koledarskem letu ne sme presegati 20 % od skupno razpisanih sredstev. Državna pomoč se dodeli kot nepovratna sredstva v obliki dotacije. Občina bo v okviru obravnave vlog pred dodelitvijo državne pomoči preverila pogoje, kot so opredeljeni v tem javnem razpisu. V primeru, da upravičenec ne bo izpolnjeval navedenih pogojev, mu občina državne pomoči ne bo dodelila. Sredstva po tem javnem povabilu se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije EU 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013). Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen istemu enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 evrov v katerem koli obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali EU (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 evrov). Državna pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo

domačih proizvodov pred uvoženimi. Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu. 5. Upravičenci: Upravičenci do državne pomoči po tem pozivu so: mikro, majhna, srednja, majhna enotna,srednja enotna podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah in drugih veljavnih predpisih s tega področja (v nadaljevanju podjetja). Izraz »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Posamezen upravičenec lahko na ta javni razpis odda samo eno vlogo. Do sredstev niso upravičena podjetja, ki: a) so iz sektorjev: – ribištva in akvakulture, – primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, – predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: – če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev, ali jih zadevna podjetja dajo na trg, – če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, b) nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do države, c) so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, d) so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah, e) so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, f) nimajo sedeža v občini Ajdovščina. 6. Pogoji za prijavo na javni razpis: Vlogo na javni razpis lahko odda delodajalec, ki poleg pogojev iz 5.

poglavja izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. Je registriran za opravljanje dejavnosti na podlagi vpisa v Poslovni register Slovenije; 2. Je najmanj eno leto registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji; 3. Ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe; 4. Poda izjavo, da je v zadnjih šestih (6) mesecih zaposlenim izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja v zakonsko določenih in/ali pogodbeno dogovorjenih rokih; 5. Poda izjavo, da sprejema vse ostale pogoje in kriterije, določene v tem javnem povabilu; 6. Ni naveden v evidenci poslovnih subjektov iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št. 69/2011-UPB2, 81/2013 Odl.US: U-I-81/11-12); 7. Ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči; 8. Skupna vrednost že prejetih (ali zaprošenih) de minimis pomoči podjetja ne presega zgornje meje de minimis pomoči; 9. Za iste upravičene stroške ni prejel ali zaprosil za državno pomoč; 10. Podjetje v celoti zagotavlja sredstva za zaprtje finančne konstrukcije udeležbe na sejmu, ki ga navaja v vlogi na ta javni razpis. Pri tem se poleg lastnih sredstev upoštevajo tudi pričakovana sredstva iz naslova tega javnega razpisa (več v Obrazcu št. 1: Prijava, točka 3); 11. Podjetje bo vodilo stroške udeležbe na sejmu oziroma razstavi, ki ga navaja v vlogi na ta javni razpis, na ločenem stroškovnem nosilcu/mestu (možnost izpisa analitične bilance); 12. V finančnem načrtu projekta je upoštevana maksimalna vrednost sofinanciranja upravičenih stroškov projekta, ki znaša 50% upravičenih stroškov, oziroma največ 2.000 evrov. 13. Podjetje ni kapitalsko ali kakorkoli drugače lastniško ali upravljavsko povezano s sejmiščem oziroma organizatorjem sejma, ki ga navaja v vlogi na ta javni razpis; 14. Podjetje se lahko na ta javni razpis prijavi samo z eno vlogo oziroma samo z enim prijavljenim projektom (udeležba na enem sejmu); 15. Podjetje ne more zahtevati sofinanciranja upravičenih stroškov udeležbe za tiste sejme, ki so na seznamu skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini v letu 2016, objavljenem na portalu SPIRIT Slovenija; 16. Podjetje ne more zahtevati sofinanciranja upravičenih stroškov udeležbe za tiste sejme, ki so na seznamu sejmov in borz za leto 2016, objavljenem na portalu SPIRIT Slovenija; 17. Podjetje se mora sejma udeležiti kot samostojni razstavljavec. Podjetje, ki se prijavlja na javni razpis, mora biti tudi prijavitelj na sejem, kar izkaže s prijavnico na sejem. 7. Omejitve sodelovanja: Do sredstev iz tega javnega razpisa niso upravičeni prijavitelji, ki ne

izpolnjujejo pogojev za kandidiranje in katerih vloge niso skladne s predmetom in namenom tega javnega razpisa, intenzivnostjo pomoči ter upravičenostjo stroškov. 8. Merila in način izbora prejemnikov: Vse pravočasne in formalno popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za kandidiranje in bodo skladne s predmetom in namenom tega javnega razpisa, intenzivnostjo pomoči ter upravičenostjo stroškov, bodo ocenjene s strani komisije. Za formalno popolno vlogo se šteje: a. vloga, ki prispe pravočasno na naslov Občine Ajdovščina v zaprti in pravilno opremljeni ovojnici (13. poglavje tega javnega razpisa), b. vloga, ki vsebuje obrazce, navedene v 18. poglavju tega javnega razpisa in druge obrazce, navedene v tem javnem razpisu; obrazci morajo biti izpolnjeni v skladu z določili tega javnega razpisa, razpisne dokumentacije in navodili, ki so navedena na obrazcih. Komisija bo vloge ocenila na podlagi naslednjih meril: Zap. Merilo Največje št. št. točk 1 Stabilnost 6 podjetja 2 Reprezentativnost 5 sejma oziroma razstave 3 Izvozni potencial 2 podjetja - izvozno poslovanje Način uporabe meril je opredeljen v točki II. razpisne dokumentacije. Najvišje število točk, ki jih je mogoče doseči, je 13. Za sofinanciranje bodo izbrani tisti prijavitelji, ki bodo v postopku ocenjevanja dosegli 6 ali več točk. V primeru, da bo po končanem ocenjevanju ugotovljeno, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki so dosegle 6 ali več točk, presega razpoložljiva razpisana sredstva, bodo razpisana sredstva dodeljena glede na število doseženih točk, pri čemer bodo imele prednost vloge z višjim številom točk. V primeru, da bo več vlog doseglo enako število točk, višina razpisanih sredstev pa ne bo zadostovala za vse vloge, bodo izbrane vloge glede na čas oddaje popolne vloge. Izbrane bodo vloge, ki so bile oddane prej. Če sredstva ne zadoščajo za pokrivanje celotne načrtovane vrednosti sofinanciranja, opredeljenega v finančnem načrtu vloge, ki je naslednja upravičena do sofinanciranja, se sredstva ne dodeli in ostanejo nerazporejena. Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazporejen v primeru premajhnega števila ustreznih vlog. 9. Višina sredstev: Okvirna skupna višina sredstev je 10.000 evrov. Finančna sredstva so zagotovljena v Proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016. 10. Intenzivnost pomoči: Prejemnik pomoči poda Občini Ajdovščina pisno izjavo o: - že prejetih (ali zaprošenih) de minimis pomočeh, - drugih že prejetih ali zaprošenih državnih pomočeh za iste upravičene

stroške. Kumulacija državne pomoči ni dovoljena. Intenzivnost pomoči znaša 50% upravičenih stroškov. Prijavitelj mora upoštevati mejni znesek pomoči in sicer lahko prijavitelj prejme največ 2.000 evrov. 11. Upravičeni stroški: Upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja, so stroški najema razstavnega prostora. Stroški najema razstavnega prostora so stroški najemnine neopremljenega razstavnega prostora, oziroma stroški najemnine razstavnega prostora s tipsko stojnico, v kolikor organizator sejma to ponuja. 12. Obdobje, v katerem morajo biti projekti izvedeni in posredovani zahtevki za sofinanciranje upravičenih stroškov: Upoštevani bodo projekti udeležbe na sejmih, ki bodo izvedeni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Osnova za izplačilo odobrenih sredstev po tem javnem razpisu je zahtevek za izplačilo. Zahtevek za izplačilo z vsemi pripadajočimi prilogami mora prispeti na Občino Ajdovščina najkasneje v roku petnajst (15) dni od nastanka zadnjega upravičenega stroška v okviru prijavljenega projekta oziroma najkasneje do vključno 31. 12. 2016. V primeru izvedbe projekta udeležbe na sejmu pred podpisom pogodbe mora zahtevek z vsemi pripadajočimi obveznostmi prispeti na Občino Ajdovščina najkasneje v roku petnajst (15) dni od podpisa pogodbe. Obvezne priloge zahtevka za izplačilo so: - fotokopije računov, - dokazila o plačilu računov, - dokazna gradiva o udeležbi na sejmu oziroma razstavi (kopija uradnega seznama/kataloga razstavljavcev, fotografija razstavnega prostora podjetja). 13. Način prijave: Javni razpis bo odprt do vključno 29. 4. 2016 do 13. ure. Vloga mora biti poslana po pošti ali dostavljena osebno, v zaprti ovojnici, ki je opremljena z obrazcem št. 6 »Naslovnica za ovojnico«, na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/A, 5270 Ajdovščina. Obravnavane bodo samo vloge, ki bodo prispele na naslov Občine Ajdovščina do vključno 29. 4. 2016 do 13. ure. Vloge, ki bodo ne glede na način dostave (osebno ali po pošti) prispele kasneje, se kot prepozne s sklepom zavržejo. 14. Odpiranje vlog in izbor podjetij - prejemnikov sredstev: Odpiranje vlog bo potekalo dne 4. 5. 2016. Odpiranje vlog ne bo javno. Obravnavane bodo le pravočasno prispele vloge. V primeru ugotovitve nepopolnosti vloge bo prijavitelj pozvan k dopolnitvi vloge. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v roku osmih (8) dni ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene. Občina Ajdovščina lahko kadarkoli zahteva od prijavitelja pojasnilo navedb v vlogi in predložitev dokazil, ki potrjujejo navedbe v vlogi. V kolikor

OBČINA AJDOVŠČINA prijavitelj tega ne stori v določenem roku, bo Občina Ajdovščina odločila na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za kandidiranje, se kot neustrezne zavrnejo. 15. Obveščanje o izboru: O izboru in dodelitvi sredstev na predlog strokovne komisije s sklepom odloči direktorica Občine Ajdovščina. Prijavitelji bodo o izidu obveščeni s sklepom najkasneje v roku trideset (30) dni od datuma odpiranja vlog. Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izbiri pozvani k podpisu pogodbe. Če se prijavitelj v roku osmih (8) dni od prejema poziva na podpis pogodbe ne odzove, se šteje da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.

Morebitne pritožbe zoper sklep vložijo prijavitelji na Občino Ajdovščina v roku petnajst (15) dni od prejema sklepa, o pritožbi odloči župan. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. Prijavitelj, ki se pritoži, mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za izbor prejemnikov. 16. Razpisna dokumentacija: Vlogo, zahtevke in poročila o izvajanju projekta je potrebno oddajati na obrazcih, ki so navedeni v tem javnem razpisu in so podlaga za izplačilo državne pomoči. Dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Ajdovščina: http:// www.ajdovscina.si v rubriki »javni razpisi«. 17. Dodatne informacije:

Kontaktna oseba, pri kateri lahko upravičenci dobijo dodatne informacije, je Janez Furlan. Morebitna vprašanja se naslovijo pisno na elektronski naslov: janez.furlan@ajdovscina. si . V »zadevi« sporočila mora biti jasno navedeno, da se vprašanje nanaša na javni razpis za sofinanciranje udeležbe na sejmih in razstavah. Odgovori ter morebitne spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije in razpisnih pogojev bodo objavljeni na spletni strani Občine Ajdovščina v rubriki javni razpisi. 18. Obrazci za pripravo vloge: Obrazec št. 1: Prijava Obvezni prilogi tega obrazca sta: a. kopija prijavnice na sejem oziroma razstavo, iz katere so razvidni podatki o sejmu (naziv sejma, sejmišče, organizator, termin, cena razstavnega prostora), in ki je podpisana in

žigosana s strani organizatorja sejma; b. kopija potrditve razstavnega prostora s strani organizatorja sejma (v primeru elektronske prijave velja elektronski izpis prijavnice); Priloge, na podlagi katerih bo Občina Ajdovščina ocenila vloge skladu z merili: a. kopija potrdila organizatorja sejma o deležu tujih razstavljavcev na zadnjem že organiziranem sejmu ali kopija izpisa iz mednarodnega registra sejmov M+A ExpoDataBase ali AUMA, iz katerega je razvidno število vseh tujih in domačih razstavljavcev na zadnjem že organiziranem sejmu, upoštevajo se neposredni razstavljavci na sejmu; b. v primeru izvoznega poslovanja, kopije potrdil, ki izkazujejo izvedbo vsaj dveh (2) izvoznih poslov času od

7 1. 1. 2015 do datuma objave razpisa (dobavni list ali tovorni list ali potrdilo o prejetem plačilu ali drugo dokazilo o izvedenem izvoznem poslu). Obrazec št. 2: Izjava prijavitelja o sprejemanju pogojev javnega razpisa (podpisana s strani odgovorne osebe) Obrazec št. 3: Izjava prijavitelja o že prejetih (ali zaprošenih) »de minimis« pomočeh in drugih državnih pomočeh za iste upravičene stroške (podpisana s strani odgovorne osebe) Obrazec št. 4: Ocenjevalni list (parafiran s strani odgovorne osebe) Obrazec št. 5: Vzorec pogodbe (parafiran s strani odgovorne osebe, en (1) izvod) Obrazec št. 6: Naslovnica za ovojnico Občina Ajdovščina, župan Tadej Beočanin

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. l. RS št. 57/03, 26/04 in 15/05), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Ajdovščina (Ur. l. 34/2015, 93/2015), Mnenja o skladnosti sheme državne pomoči št. M001-5879914-2015 ter Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Ur. l. RS št. 92/2015) objavlja

Javni razpis za spodbujanje projektov inovacij v letu 2016 1. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je dodelitev državne pomoči za spodbujanje projektov inovacij v letu 2016. 2. Namen javnega razpisa: Namen javnega razpisa je spodbuditi podjetja in posameznike k oblikovanju inovativnih projektov, izdelavo prototipov ter tehničnih izboljšav. Sredstva se zato namenja za sofinanciranje stroškov pridobitve patenta oziroma stroškov zaščite izdelka, stroškov izdelave začetnega prototipa, stroškov dokumentiranih inovativnih tehničnih rešitev, idej ali raziskovalnih nalog. 3. Cilj javnega razpisa: Cij javnega razpisa je sofinanciranje štirih (4) inovativnih projektov na območju občine Ajdovščina. 4. Oblika in višina državne pomoči: Dodeljena sredstva po tem javnem razpisu predstavljajo državno pomoč, priglašeno s shemo »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (številka priglasitve: M001-5879914-2015). Višina državne pomoči za prijavljene projekte ne sme presegati 50 % vrednosti upravičenih stroškov prijavljenega projekta – intenzivnost pomoči. Državna pomoč se dodeli za: a) zaščito patenta oziroma za zaščito izdelka – do višine 3.000 evrov, b) izdelavo začetnega prototipa – do višine 5.000 evrov, c) inovativne tehnične rešitve – do višine 1.000 evrov, d) tehnično dokumentirane inovativne ideje – do višine 1.000 evrov, e) tehnične raziskovalne naloge, ki so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev – do višine 2.000 evrov. 5. Upravičenci: Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina, zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina ter mikro, majhna, srednja, majhna enotna, srednja enotna podjetja ter samostojni podjetniki s sedežem v občini Ajdovščina, ki morajo razpolagati z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj.

»Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij (v nadaljevanju podjetje): a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa dru¬gega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki nave¬denega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Do sredstev niso upravičena podjetja, ki so iz sektorjev: - ribištva in akvakulture, - primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju Pogodba), - predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ter je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Do sredstev prav tako niso upravičena podjetja in samostojni podjetniki, ki: - nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do države, - so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, - so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah, - so lastniško, upravljavsko ali

kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije. Do sredstev prav tako niso upravičene fizične osebe, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do države. Upravičenci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli drugih lokalnih, regionalnih, državnih ali mednarodnih javnih virov. Posamezen upravičenec lahko na tem javnem razpisu kandidira samo z eno vlogo. Prijavitelji lahko za delo v projektu najamejo izumitelja novosti oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi o raziskovalni dejavnosti. Začetni razvoj obsega razvojna dela, ki so potrebna, da se preverijo tehnične in druge lastnosti izuma. 6. Pogoji za dodelitev sredstev: Popolne vloge na razpis morajo biti pripravljene v skladu z navodilom za pripravo vloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vloga za dodelitev državne pomoči mora vsebovati: - potrdilo pristojnega organa, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti; - predstavitev predlagatelja; - predstavitev novosti; - finančno konstrukcijo projekta z viri financiranja; - izjavo, da za prijavljeni projekt v zadnjih treh (3) letih predlagatelj ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov; izjavo o soglašanju s pogoji in prevzemanju odgovornosti; - izjavo za povezana podjetja oziroma povezane subjekte; - za fizične osebe je potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice; - za zaposlene v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina je potrebno predložiti potrdilo o zaposlitvi; - predstavitev tehnične rešitve, inovativne ideje oziroma raziskovalne naloge. 7. Merila za dodelitev sredstev: Pri razvrščanju predlogov projektov bodo upoštevani naslednji ocenjevalni kriteriji:

Zap. št. Ocenjevalni kriteriji 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev v novosti Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta Večja varnost in racionalnost Število podeljenih patentov oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje raziskovalne oz. izobraževalne institucije

Prejete vloge bo ocenila strokovna komisija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta. Sofinancirani bodo le inovativni in hkrati najboljši projekti. 8. Višina sredstev: Za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2016 je na voljo 8.000 evrov. Za fizične osebe je višina namenjenih sredstev 4.000 evrov, za podjetja prav tako v višini 4.000 evrov. 9. Upravičeni stroški: Upravičeni stroški so: - stroški za pridobitev patenta, - stroški za zaščito izuma, - stroški dela, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja projekta, - materialni stroški za izdelavo začetnega prototipa, - stroški raziskovalnih in svetovalnih storitev, - stroški instrumentov in druge opreme, ki se uporabljajo izključno za izvedbo projekta. DDV ni upravičen strošek. Zgornja višina pomoči ne sme biti presežena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena. 10. Rok, do katerega morajo biti porabljena dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 25. 11. 2016. 11. Razpisna dokumentacija: Objavljena je na spletnih straneh Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo kot popravek na spletnih straneh, največ 15 dni pred zaključkom razpisa. Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu na številki

Najvišje možno št. točk 25 25 20 10 10 10

(05) 365 9126 (Janez Furlan) in (05) 365 9135 (Ingrid Marc). 12. Rok za oddajo vlog: Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS – INOVACIJE 2016« in z naslovom pošiljatelja na hrbtni strani v zgornjem delu ovojnice morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina osebno ali s priporočeno poštno pošiljko do najkasneje 29. 7. 2016, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga. Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni do 31. 8. 2016. Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč. Številka: 41031-7/2016 Datum: 15. 2. 2016 Občina Ajdovščina, župan Tadej Beočanin

OBČINA AJDOVŠČINA

Javno povabilo delodajalcem za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih v občini Ajdovščina 1 Predmet javnega povabila: Zbiranje ponudb delodajalcev za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih v občini Ajdovščina. Ponudbo za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih v občini Ajdovščina lahko odda delodajalec, registriran kot samostojni poslovni subjekt s svojo matično številko, ki bo s pomočjo subvencije ustvaril novo delovno mesto na območju občine Ajdovščina ter zaposlil osebo(e), za neprekinjeno obdobje najmanj 36 mesecev in polni delovni čas 40 ur tedensko, ali za krajši delovni čas (v primeru zaposlitve invalida) v skladu z odločbo o invalidnosti. 2 Namen javnega povabila: Povabilo je namenjeno večanju števila delovnih mest in s tem krepitvi gospodarstva v občini Ajdovščina, hkrati pa zmanjševanju stopnje brezposelnosti v občini in regiji. 3 Cilj javnega povabila: Cilj javnega povabila je omogočiti nastanek 50 novih trajnih delovnih mest v letu 2016 ter zaposlitev oseb za neprekinjeno obdobje vsaj šestintrideset (36) mesecev za polni delovni čas (tj. 40 ur tedensko), ali za delovni čas v skladu z odločbo o invalidnosti. 4 Oblika pomoči – državna pomoč: Dodeljena sredstva po tem povabilu za delodajalce predstavljajo državno pomoč, priglašeno s shemo »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (številka priglasitve: M001-5879914-2015). Dodeljena sredstva po tem povabilu ne smejo preseči dovoljene intenzivnosti državne pomoči. Dovoljena intenzivnost državne pomoči znaša do 75 % upravičenih stroškov posamezne

subvencionirane zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: upravičeni stroški). Upravičen strošek je strošek obveznega prispevka delodajalca na plačo (prispevki delodajalca). Podatke o izplačilih poda delodajalec v končnem poročilu o izvedbi projekta in sicer za vsako posamezno subvencionirano zaposlitev, kjer navede tudi olajšave, oprostitve in vračila socialnih prispevkov na podlagi posebnih predpisov z njihovo višino, do katerih je upravičen za posamezno osebo, katere zaposlitev je bila subvencionirana na podlagi tega javnega povabila. Podatke o dejanskih izplačilih in uveljavljenih olajšavah, oprostitvah in vračilih socialnih prispevkov lahko občina preveri v uradni evidenci Finančne uprave Republike Slovenije. Občina bo spremljala intenzivnost državne pomoči na ravni posamezne vključene osebe in bo v primeru ugotovitve preseženega praga 75 % sofinanciranja upravičenih stroškov iz naslova državnih pomoči vzpostavila terjatev do delodajalca v višini presežno izplačane državne pomoči. Občina bo v okviru obravnave ponudb pred dodelitvijo državne pomoči preverila pogoje, kot so opredeljeni v tem javnem povabilu. V primeru, da ponudnik ne izpolnjuje navedenih pogojev, mu občina državne pomoči ne bo dodelila. Državna pomoč se ne dodeli delodajalcem za delovna mesta s področja trgovine in transporta. Državna pomoč se ne dodeli delodajalcem, za nova delovna mesta, na katerih se delo ne opravlja na območju občine Ajdovščina. Državna pomoč se ne dodeli delodajalcu, ki zaposli osebo s katero je že imel sklenjeno delovno razmerje v obdobju med 1. 1. 2014 do 31. 12. 2015 (sklenjena pogodba o zaposlitvi).

*1 Pogoj zaposlitve vsaj ene osebe je izpolnjen le, če je imel delodajalec zaposleno vsaj eno osebo s polnim delovnim časom zadnje 3 mesece pred oddajo ponudbe. Za zaposleno osebo po tem javnem povabilu ne šteje samozaposlena oseba, določena v 5. členu ZUTD, in poslovodna oseba oz. direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi družbenik te družbe. *2 Za ponudbo oddano npr. 15. 3. 2016 bo Občina navedeni pogoj preverjala na dan 28. 2. 2016 in 28. 2. 2015. *3 Za dopustne razloge zmanjšanja števila zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih, ki so skladni z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008, se štejejo: - prostovoljni odhodi delavcev (npr. sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca); prenehanje zaposlitve zaradi izteka pogodbe za določen čas se ne šteje za prostovoljni odhod delavca, razen če je do prenehanja prišlo zaradi vrnitve delavcev, katere se je nadomeščalo s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, - nezmožnost opravljanja dela (npr. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi invalidnosti ali iz razloga nesposobnosti zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela ali neizpolnjevanja zahtevanih pogojev za opravljanje dela), - neuspešno opravljeno poskusno delo; - prostovoljno skrajšanje delovnega časa, - starostna upokojitev, - odpoved iz krivdnih razlogov na strani delavca. *4 Za ponudbo oddano npr. 15. 3. 2016 bo Občina navedeni pogoj preverjal na dan 28. 2. 2016. *5 Dne 28. 7. 2012 je stopil v veljavo ZPDZC-C, ki z novo določbo pravne osebe in podjetnike, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po ZPDZC, za obdobje dveh let izključuje iz upravičenosti do javnih sredstev, dodeljenih na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila.

Sredstva po tem javnem povabilu se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 1407/2013 z dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013). Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen istemu enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne gleda na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 evrov). Državna pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu. 5. Upravičenci: Upravičenci do državne pomoči po tem pozivu so: mikro, majhna, srednja, majhna enotna, srednja enotna podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah in drugih veljavnih predpisih s tega področja (v nadaljevanju podjetja). 2) Izraz »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Posamezen upravičenec lahko na to povabilo odda samo eno vlogo. Vse ponudbe, ki jih odda upravičenec na to javno povabilo se šteje kot ena vloga. Do sredstev niso upravičena podjetja, ki: a) so iz sektorjev: – ribištva in akvakulture,

– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, – predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: – če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, – če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, b) nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do države, c) so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, d) so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah, e) so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, f) nimajo sedeža v občini Ajdovščina, razen v primeru, da zaposlijo osebo s stalnim bivališčem v občini Ajdovščina. 6 Pogoji za oddajo ponudbe na javno povabilo: Ponudbo za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih na območju občine Ajdovščina lahko odda delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba in izpolnjuje naslednje: a) splošne pogoje: 1. je registriran za opravljanje dejavnosti na podlagi vpisa v Poslovni register Slovenije, 2. je najmanj eno leto registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji; 3. ima s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo*1, 4. da za izvedbo takega ali podobnega ukrepa ni pridobil sredstev iz drugih javnih virov; 5. zadnjih dvanajst (12) mesecev*2 pred mesecem oddaje ponudbe na javno povabilo na območju občine Ajdovščina: a) ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov*3 oz. b) je zaposlene osebe, katerim je prenehalo delovno razmerje iz drugih razlogov, nadomestil z novimi zaposlitvami, ki pa niso predmet subvencioniranja po tem javnem povabilu; 6. ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe*4, 7. poda izjavo, da je v zadnjih šestih (6) mesecih zaposlenim izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja v zakonsko določenih in/ali pogodbeno dogovorjenih rokih; 8. da mu po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Zakona o

preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 57/12, v nadaljevanju: ZPDZC-C ), torej od 28. 7. 2012 dalje, ni bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 12/07- uradno prečiščeno besedilo, 29/10, 57/12 in 21/13 - ZUTD-A, v nadaljevanju: ZPDZC*5; 9. poda izjavo, da sprejema vse ostale pogoje in kriterije, določene v tem javnem povabilu. b) dodatne pogoje v zvezi z omejitvijo števila subvencioniranih zaposlitev: Delodajalec lahko odda več ponudbo, vendar za omejeno skupno število subvencioniranih oseb, pri čemer je število možnih vključitev odvisno od povprečnega števila oseb, ki jih je imel prijavljene v vsa obvezna socialna zavarovanja za najmanj polovični delovni čas v zadnjih treh (3) mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na javno povabilo, ter znaša: - za vsako povprečno prijavljeno osebo lahko prejme po eno (1) subvencionirano zaposlitev, pri povprečno 10 ali več prijavljenih oseb lahko prejme subvencijo za največ deset (10) subvencioniranih zaposlitev. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko delodajalec, ki je v obdobju po 1. 1. 2015 na območju občine Ajdovščina pridobil uporabno dovoljenje za nove poslovne oz. proizvodne zmogljivosti, prejme subvencijo za največ deset (10) subvencioniranih zaposlitev, ne glede na povprečno število prijavljenih oseb. Če delodajalec v ponudbi predlaga vključitev večjega števila oseb, kot je navedeno v tej točki, občina odloči, katere predlagane vključitve v projekt bodo izbrane in sicer na podlagi vrstnega reda prijavljenih vključitev. Izpolnjevanje pogojev delodajalec/ ponudnik potrjuje in izkazuje z Izjavo, ki je obvezen sestavni del ponudbe (obrazec št. 1 iz dokumentacije tega javnega povabila) in jo mora predložiti k vsaki ponudbi. Delodajalec s podpisom Izjave poda soglasje, da občina v uradnih evidencah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil preveri izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na tem javnem povabilu. Navajanje neresničnih podatkov ima za posledico materialno in kazensko odgovornost. Občina podatke iz uradnih evidenc pridobi v času odločanja o sprejemu ponudbe po uradni dolžnosti. Podatke o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev v Republiki Sloveniji bo občina pridobila od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), podatke o številu oseb, prijavljenih v obvezna socialna zavarovanja, pa od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 7 Postopek pred oddajo ponudbe: Delodajalec odda ponudbo na javno povabilo po opravljeni izbiri kandidata.

OBČINA AJDOVŠČINA 8 Oddaja ponudbe: Ponudbe morajo biti oddane osebno ali po pošti v zaprti pisemski ovojnici, na kateri naj bo prilepljen izpolnjen Obrazec št. 2: Oprema ponudbe iz dokumentacije javnega povabila oz. naj bodo na pisemski ovojnici jasno razvidni podatki o nazivu javnega povabila, nazivu delodajalca in označba, da gre za ponudbo. Ponudbe morajo biti oddane na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. majaj 6/a, 5270 Ajdovščina. Nepravilno izpolnjene ali označene pisemske ovojnice s ponudbo bodo s sklepom zavržene in praviloma neodprte vrnjene pošiljatelju. Za pravočasno ponudbo se šteje ponudba, ki jo občina prejme do predvidenega končnega roka za predložitev ponudb oz. do porabe razpoložljivih sredstev. Oddaja ponudbe pomeni, da delodajalec soglaša z vsemi pogoji in določili javnega povabila ter sprejema in v celoti soglaša z vzorcem Pogodbe, ki je tudi sestavni del dokumentacije tega javnega povabila, parafiran vzorec pogodbe je potrebno priložiti ponudbi. Ponudba mora vsebovati popoln in v celoti izpolnjen Obrazec št. 1: (točka a, b, c, d), ki mora biti opremljen s podpisom odgovorne osebe in žigom, če delodajalec posluje z njim, sicer navede: »Ne poslujem z žigom«. Za formalno popolno ponudbo se šteje ponudba, vložena v zaprto in pravilno označeno pisemsko ovojnico, poslana po pošti ali osebno oddana na vložišču Občine Ajdovščina in ki vsebuje v celoti izpolnjeno dokumentacijo iz prejšnjega odstavka. Za nepopolno se šteje ponudba, ki ne vsebuje vseh sestavin, zahtevanih v tem javnem povabilu in v priloženi dokumentaciji javnega povabila. Ponudnik, ki bo oddal nepopolno ali nerazumljivo ponudbo, bo v roku osmih dni (8) od obravnave ponudbe pozvan k njeni dopolnitvi. Dopolnitev ponudbe se ne sme spreminjati v delih, ki bi lahko vplivali na višino upravičenih stroškov (število predlaganih zaposlitev), in delov, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudnike. Dopolnitev mora biti oddana v zaprti pisemski ovojnici, na kateri naj bo prilepljen izpolnjen Obrazec št. 2: Oprema ponudbe

iz dokumentacije javnega povabila oz. naj bodo na ovojnici jasno razvidni podatki o nazivu javnega povabila, nazivu in matični številki delodajalca in označba, da gre za dopolnitev ponudbe. Če bo ponudnik pomanjkljivosti odpravil v predpisanem roku, bo strokovna komisija štela (glede vrstnega reda prispetja), da je ponudba prispela takrat, ko je prispela dopolnitev ponudbe, s katero so se pomanjkljivosti odpravile. Če ponudnik v predpisanem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil, bo občina takšno ponudbo s sklepom zavrgla. 9 Obravnava ponudb, obveščanje o njihovi ustreznosti in sprejetju: Prejete ponudbe bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovna komisija bo obravnavala ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih sredstev. Odpiranje prispelih ponudb se praviloma izvede vsak prvi četrtek v mesecu. Na posameznem odpiranju bodo odprte tiste ponudbe, ki bodo na Občino Ajdovščina prispele najkasneje dan pred predvidenim rokom za odpiranje. Sprejete bodo ponudbe, ki bodo pravočasne, formalno popolne in bodo izpolnjevale določila tega javnega povabila ter pogoje za oddajo ponudbe. V primeru, da razpoložljiva sredstva ne omogočajo sprejetja vseh formalno popolnih in ustreznih ponudb, se obravnavajo in sprejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo osnovno merilo za izbor in sicer vrstni red glede na datum in uro njihovega prispetja. V primeru, da delodajalec odda ponudbo za več zaposlitev oseb, se lahko njegovo ponudbo sprejme le delno. Delodajalca, katerega ponudba je bila sprejeta, strokovna komisija praviloma v 30-ih dneh od prispetja ponudbe obvesti o sprejemu ponudbe in ga pozove k podpisu pogodbe. Če se delodajalec v roku osmih dni (8) od prejema poziva ne odzove na podpis pogodbe, se šteje, da je ponudbo umaknil. Delodajalec, katerega ponudba ne bo sprejeta, bo obveščen v 30-ih dneh od odpiranja ponudbe. Občina z delodajalcem, katerega ponudba je na tem javnem povabilu sprejeta, sklene Pogodbo o sofinanciranju. V kolikor bo občina po

posredovanju obvestila o sprejemu ponudbe ugotovila, da ponudnik ne izpolnjuje pogojev tega javnega povabila, bo odstopila od sklenitve pogodbe oz. od že sklenjene pogodbe, na podlagi katere še ni izvršila nobenega izplačila sredstev. V primeru razdelitve razpoložljivih sredstev pred potekom končnega roka za predložitev ponudb, bo občina na svoji spletni strani objavila zaključek javnega povabila. Če po objavi zaključka javnega povabila zaradi porabe sredstev delodajalec, katerega ponudba je bila sprejeta, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko občina z nadomestnim obvestilom naknadno sprejme popolno ponudbo tistega delodajalca, katerega ponudba: - je bila odprta na datum, na katerega je bilo ugotovljeno, da razpoložljiva sredstva javnega povabila ne omogočajo sprejetja vseh prispelih ponudb, - je izpolnjevala vse pogoje javnega povabila in je bila po vrstnem redu iz 2. odstavka tega poglavja javnega povabila prva med ponudbami, ki zaradi pomanjkanja sredstev niso bile sprejete, oziroma prva sledeča, če je zaradi odstopa sproščenih več sredstev in če zaradi odstopa od pogodbe sproščena sredstva zadostujejo za njen sprejem. Ponudbe, prispele po zaprtju javnega povabila, bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene ponudnikom. 11 Viri in obdobje financiranja ter višina razpoložljivih sredstev: Višina razpoložljivih sredstev v letu 2016 je 50.000 evrov. Iz navedene višine sredstev se bodo krili upravičeni stroški izvajanja ukrepa nastali v letu 2016. 12 Upravičeni stroški: Upravičen strošek je strošek prispevka delodajalca na izplačano plačo zaposlenemu na novo ustvarjenem delovnem mestu v občini Ajdovščina za obdobje štiriindvajset (24) mesecev in polnim delovnim časom (40 ur tedensko) oz. krajšim delovnim časom za zaposlitev invalida v skladu z odločbo o invalidnosti. Delodajalec lahko uveljavlja upravičene stroške nastale od 1. 1. 2016 dalje. Subvencija se delodajalcu izplača v dveh delih in sicer prvi del v višini 75 % prispevka delodajalca na predvidena izplačila plač v prvih 12-ih mesecih po podpisu pogodbe, ter v drugem delu po izteku prvih 12 mesecev v višini 75 % prispevka delodajalca na predvidena

izplačila plač v drugih 12-ih mesecih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem in zaposleno osebo na novo ustvarjenem delovnem mestu. Pogoj za izplačilo subvencije je predložitev zahtevka s prilogami (pogodba o zaposlitvi, poročilo, dokazilo o prijavi v zavarovanje idr.). Subvencija se delodajalcu izplača na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji, ki je razviden iz registra transakcijskih računov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), in sicer najkasneje v 30ih dneh od predložitve pravočasnega in popolnega zahtevka za plačilo upravičenih stroškov, na podlagi sklenjene pogodbe, ki ga delodajalec naslovi na Občino Ajdovščina. Občina Ajdovščina bo pred vsakim izplačilom preverila obstoj zaposlitve. Dokazilo za uveljavljanje upravičenih stroškov je kopija pogodbe o zaposlitvi zaposlene osebe za neprekinjeno obdobje vsaj šestintrideset (36) mesecev in polni delovni čas 40 ur tedensko oz. sorazmerno manj glede na krajši delovni čas za zaposlitev invalida, v skladu z odločbo o invalidnosti. (vzorec iz dokumentacije javnega povabila), dokazilo prijavi v zavarovanje (obrazec M-1). 13 Pristojnosti in odgovornosti delodajalca: Pristojnosti in odgovornosti delodajalca se opredeli v pogodbi o sofinanciranju. 14 Obdobje izvajanja programa: Rok javnega povabila: Povabilo je odprto od objave do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 31. 10. 2016. Zaprtje javnega povabila bo objavljeno na spletni strani Občine Ajdovščina. Pogodbe z delodajalci se sklepajo od objave javnega povabila do 30. 10. 2016, pogodbe o zaposlitvi med delodajalci in vključenimi osebami se prav tako sklepajo do 30. 10. 2016. 15 Dokumentacija javnega povabila: Besedilo javnega povabila, - Obrazec št. 1: Ponudba za izvedbo projekta »Nova delovna mesta«, z Izjavo, - Obrazec št. 2: Oprema ponudbe, - Obrazec št. 3/1: Zahtevek 1 za plačilo upravičenih stroškov za ustvarjanje novih delovnih mest za obdobje prvih 12 mesecev, - Obrazec št. 3/2: Zahtevek 2 za

9 plačilo upravičenih stroškov za ustvarjanje novih delovnih mest za obdobje drugih 12 mesecev, - Obrazec št. 4: vmesno poročilo o izvedbi projekta, - Obrazec št. 5: končno poročilo o izvedbi projekta z izjavo, - Vzorec Pogodbe o sofinanciranju, Uporaba v tem poglavju navedenih obrazcev je obvezen element oddaje ponudbe, zahtevkov in poročil o izvajanju projekta in podlaga za izplačilo subvencije. Dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si (v rubriki »javni razpisi«. 16 Dodatne informacije Kontaktna oseba, pri kateri lahko delodajalci dobijo dodatne informacije, je Janez Furlan. Morebitna vprašanja se naslovijo pisno na elektronski naslov: janez. furlan@ajdovscina.si Odgovori ter morebitne spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije in razpisnih pogojev bodo objavljeni na spletni strani Občine Ajdovščina v rubriki javni razpisi. 17 Mehanizmi nadzora Za zagotavljanje popolnosti nadzora in resničnosti podatkov, posredovanih s strani ponudnikov, lahko tehnično, administrativno in finančno kontrolo programa ali dokumentov izvajajo institucije Republike Slovenije, ki so pristojne za izvrševanje nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev Republike Slovenije. Delodajalec se s podpisom pogodbe o sofinanciranju zaveže, da bo nadzornim organom predložil vse relevantne dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost stroškov, sofinanciranih za izvajanje predmeta pogodbe; ali na kraju samem omogočil vpogled v delovno okolje oseb(e), vključene(ih) v subvencionirano zaposlitev, računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter za potrebe nadzora, poročanja in spremljanja zagotovil vse zahtevane podatke. 19 Protikorupcijsko določilo Vsak ponudnikov poskus vpliva na obravnavo ponudb bo imel za posledico zavrnitev njegove ponudbe. Enako velja za poizkuse vplivanja na delo in odločitve strokovne komisije. Št.: 41031-08/2016 Datum: 12. 2. 2016 Občina Ajdovščina Župan Tadej Beočanin

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih Občine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja

Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ajdovščina za leto 2016 1. Za podelitev naziva častni občan Občine Ajdovščina Naziv č astni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli izjemnim posameznikom, ki imajo izjemne in posebne zasluge za ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med ljudmi in narodi ali za razvoj države, oboje v povezavi z občino. 2. Za podelitev Petomajskega priznanja Občine Ajdovščina Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno uspešno

delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih področjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in življenje v občini. 3. Za podelitev Priznanja Občine Ajdovščina Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v krajšem obdobju in so pomembni za razvoj in življenje v občini. 4. Za podelitev Spominskega priznanja Občine Ajdovščina Spominsko priznanje Občine

Ajdovščina se za prispevek k razvoju in življenju v občini podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju ter ob drugih slovesnejših priložnostih. Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, občani, župan ter delovna telesa občinskega sveta. Predlog mora vsebovati: podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem kandidatu, kandidatovo pisno

soglasje, vrsto priznanja, za katero se predlog vlaga, ter obrazložitev in utemeljitev predloga. O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ajdovščina na predlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Rok za oddajo predlogov je četrtek, 17. 3. 2016, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlogi, posredovani po elektronski pošti, ne bodo upoštevani. Predlog se

odda v zaprti kuverti z oznako na prednji strani kuverte »Ne odpiraj - Priznanja 2016«. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do vključno četrtka, 17. 3. 2016, do 15. ure. Predlogi, prejeti po navedenem roku, ne bodo upoštevani. Številka: 094-1/2016 Datum: 19. 1. 2016 Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jordan Polanc

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 173, 26. februar 2016

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia! Včlanite se lahko na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Ponudba velja od 25. februar do 21. marec 2016.

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Limon in Kumkvat višina 75 cm - 85 cm (od 25. 2. do 31. 3.)

Briketi za mačke Bonami, govedina 2kg (od 25. 2. do 31. 3.)

Art:36827, 37762

Art: 66999

Redna cena: 29,90 Cena klub Kalia:

Redna cena: 3,69 Cena klub Kalia:

20,99

Art: 185933

Redna cena: 22,99 Cena klub Kalia:

2,55

Art: 5383

Redna cena: 7,49 Cena klub Kalia:

Art: več šifer

Različne cene

2+1 GRATIS

Semenske vrečke PROFI HOBI

15,99

Gerbera različne barve, v loncu p. 12 cm

Čebulček Ptujska rdeča, Belokranjka, Tera, česen Ptujski spomladanski

5,59

Campanula adenta v okr. lončku p. 12 cm Art: 183511

Barva za pirhe Že od:

Redna cena: 9,99 Cena klub Kalia:

Sadike marelice

Art: več šifer

7,49

Art: več šifer

0,59

Redna cena: 8,50 Cena klub Kalia:

6,80

Art: več šifer

SUPER CENA:

Zunanju bonsaji (od 25. 2. do 31. 3.)

1,22

Cvetoče grmovnice Vajgelija, Budleja, Medvejka, Majnica, Dren V Loncu 3 L Art: 183061

VEČ VRST

Že imate semenski krompir?

Gnojilo za vrtnice 1 kg

Ameriška borovnica 2 - letna

Art: 40026

Art: 32716

Redna cena: 6,19 Cena klub Kalia:

Redna cena: 8,00 Cena klub Kalia:

4,95

V zelenjavnem vrtu številni vrtičkarji namenjamo prostor tudi krompirju, saj ga je precej enostavno pridelovati. Preden pa semenski krompir posadimo, ga je treba kupiti in že v januarju smo običajno postavljeni pred odločitev, katero sorto izbrati, da bo najbolje ugodila vsem našim gurmanskih zahtevam. Kolobar in dobri sosedje Tako kot s številnimi vrtninami tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s čimer zadržujemo napad škodljivcev in bolezni. V kolobarju ga uvrščamo v skupino rastlin s srednjimi potrebami po hranilih in ga sadimo na drugo poljino, za kapusnicami, ki potrebujejo največ hranil, in pred stročnicami, ki jih najmanj gnojimo. Dobri sosedje krompirju so: nizek fižol, hren, brstični ohrovt, špinača, koruza, kumina in česen, slednja mu tudi izboljšujeta okus. Slabi sosedje pa so paradižnik, grah, zelena in čebula.

Redna cena: 9,90 Cena klub Kalia:

7,42

6,40

PRIMURA

Zelo zgodnja sorta • Svetlo rumeno meso, ovaljni gomolji • Pečenje, kuhanje, priprava solat

EVEREST

NATASCHA

PRIMADONA

DESIREE

BELLAROSA

MONTE CARLO

PRINCESS

Pakiranja po 2,5kg, 3kg, 5kg, 10kg in 25kg Za informacije o zalogi se obrnite na prodajalce

Zgodnja sorta • Za svežo porabo • Odporen na sušo in vročino

Zgodnja sorta • Za svežo porabo • Odporen

Zgodnja sorta • Zelo debeli okroglo ovalni gomolji • Za pečenje, praženje

Zgodnja sorta • Močno rumeno meso • Izjemno odporen na plesen • Primeren za bio pridelavo • Mlad pečen krompir, solate

Zgodnja do srednje zgodnja sorta • Za solate, kuhanje, praženje • Odličen okus

Srednje pozna sorta • Za pečenje, praženje, kuhanje, pomfri • Svetlo rumeno meso, rdeča koža

Srednje pozna sorta • Za pečenje, praženje in kuhanje • Odlično skladiščenje

Odpiralni čas v MARCU: pon-pet: 8h - 19h sob: 8h - 13h

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 25. 2. do 21. 3. 2016 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

Latnik 173, 26. februar 2016

PUST

Otroško pustno rajanje 2016

a nami so norosti in pustno rajanje 2016. Pustovali smo v torek, 9. februarja 2016, kot vedno v veliki dvorani ajdovskega

Zavoda za šport, kamor smo se navkljub slabemu vremenu napotili v pustni povorki iz centra Ajdovščine. Da pa je bilo rajanje še bolj veselo,

je poskrbela Mojca Robič in njen Lepi svet, ob pomoči naše plesne skupine ADC! Letošnja popestritev dogajanja je bila tolkalska skupina La Konga, ki je spremljala povorko pustnih šem ter nam za uvod v nori torek zabobnala tudi na odru. Težko delo je imela žirija pri izboru najboljših mask, saj je bila prav vsaka skupina izvirna, posamezniki pa prav tako. A izbrali smo najboljše in te seveda tudi nagradili. Zahvaljujemo se sponzorjem nagrad (Zavod za šport Ajdovščina, Fama Vipava, Picerija in slaščičarna Halo Erik ter Špageterija - Picerija Zmaj). MC Hiša mladih

Maske in krofi v Pristanu Pust je čas rajanja, veseljačenja in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad.

Pustno rajanje na Predmeji »Juhuhu! Spet se bomo maškarali,« so navdušeno vzklikali otroci s Predmeje, Otlice in Kovka, ko so zagledali izobešene plakate, ki so jih prijazno vabili na pustno rajanje.

ako se je v soboto, 6. 2. 2016, ob 16. uri v Domu krajanov na Predmeji zbralo prav lepo število našemljenih otrok. Skupaj z

animatorji – Evo, Slavico in Nejcem so se šeme najprej prepustile domišljiji in iz navadnih papirnatih krožnikov ustvarjale prelepe obrazne maske vseh

VSAKO DESETO MALICO ALI PIZZO PODARIMO! Ugodnost ni združljiva z drugimi ponudbami naše hiše in popusti za podjetja! Malice strežemo vsak delovnik med 11. in 14. uro.

WWW.HOTELGOLDCLUB.EU

Pigal Hotel & Casino Gold Club

barv in oblik. Ko pa je udeležencem pustnega rajanja ustvarjalna moč pošla, je prišla na vrsto prava pustna pogostitev s krofi in sokovi. Le-to sta omogočili ajdovski podjetji Mlinotest in Fructal, za kar se jima prav lepo zahvaljujemo. V zadnjem delu pustovanja so nadobudne maškare še zarajale v ritmu njim najljubših glasbenih zvokov in nato prijetno utrujene od novih pustnih doživetij odšle domov. Na uho smo ob koncurajanja ujeli še besede enega od staršev: »Sedaj bi pa lahko sledilo še pustno rajanje za »stare« šeme.« Kdo ve, mogoče se iz tega razmišljanja, izrečenega bolj v šali kot zares, naslednje leto še kaj izcimi. KS Predmeja

ot prvi znanilci pomladi so nas v petek pred pustno soboto obiskali ptujski kurenti. Po centru je glasno odmevalo zvonjenje kravjih zvoncev, s katerimi skušajo kurenti odgnati zimo. Stanovalci so jih pozdravili nasmejanih obrazov. Pred nadaljevanjem njihovega poslanstva so se kurenti okrepčali in se slikali z nekaterimi stanovalci, ki so se opogumili in stopili v njihovo družbo. Naslednji dan, na pustno soboto so nas obiskali otroci plesnega studia

ADC Ajdovščina. Pustno našemljeni otroci so se zavrteli v plesnih ritmih in s svojo radoživostjo pričarali marsikateremu obrazu nasmeh in veselje. Starejše ljudi spominjajo na njihovo mladost in le-ti se jih še posebej razveselijo. Pust smo zaokrožili na pustni torek ob živahni glasbi in mastnih krofih. Nadeli smo si maske in zaplesali ter tako pripomogli k odganjanju zime in pomahali pomladi v pozdrav. DV

Srečanje s kurenti Kot že nekaj let, so kurenti preganjali zimo tudi v Vipavi.

e posebej je bilo prisrčno srečanje četrtošolcev z malo “kurentico” Tio, drugošolko, ki je med drugimi “tavelikimi” prav veselo poskakovala in glasno zvonila.

V pričakovanju pomladi pa si šolarji vseeno želimo, da bi nam zima še pokazala svoje zobe in nasula še nekaj snežink. Vsaj med zimskimi počitnicami!! Damjana Černigoj

latnik

PUST

Latnik 173, 26. februar 2016

Fama d.o.o.

Kurenti pregnali vse ‘slabo’ Na pustni petek, 5. februarja, so nas že štirinajstič tradicionalno obiskali kurenti Etnografskega društva „Ježevka“ iz Ptuja. Pričakal nas je čudovit dan in nebo brez oblačka! zabavale ob pomoči „naše“ Sande in se imele noro lepo, smo s kurenti na povabilo predsednice ga. Melite Dolenc, odšli v Krajevno skupnost Lože. Zaplesali so pred podružnično šolo in razveselili številne zbrane krajane. Tradicije so zato, da se jih spoštuje in neguje. Zaključek celodnevnega potepanja in druženja v pravi primorski kleti! Tokrat nas je prijazno sprejel odlični vinar g. Dušan Benčina. Kar trije »harmonikaši« so poskrbeli, da je bilo vzdušje nepozabno.

okrat se je pot začela na Colu. Najprej z okrepčilom pred prenovljenim marketom Podvelb in nato v otroškem vrtcu. Mali »junaki« se kurentov niso prav nič ustrašili, saj so jih cel teden risali in nato z risbami okrasili vsa okna na marketu. Razigrano in norčavo je bilo tudi pred osnovno šolo, kjer so si učenci radovedno ogledovali ta naš enkratni pustni lik. Nato pa k malce starejšim v Center Pristan. Bilo je prijetno, tako kot vedno. Naredili smo ogromno fotk, saj so se prav vsi želeli slikati s kurenti. In že smo bili na poti po vipavskih ulicah, vse do Glavnega trga, kjer je kurente sprejel vipavski župan mag.

Ivanu Princes ter jih zaprosil za dobro letino in pomoč pri odganjanju zime ter vsega slabega iz Vipavske doline. Dogajanje se je nato preselilo v Trgovski center Fama Vipava, kjer jih je direktor Aleksander Lemut zaprosil, da iz dežele preženejo še previsoke » davke«. Pustovanje je bilo letos v Kulturnem domu. Srečanja starih prijateljev so vedno lepa in z člani Etnografskega društva Ježevka smo res že pravi prijatelji. Tudi letos smo jim podarili „pomladansko košaro“ z vipavskim pršutom. Sledil je izbor najboljših mask, fotografiranje, zabavne igrice, pustni krofi in še in še. In medtem, ko so se maškare

Nič ni manjkalo, ne odličnih domačih klobas, še najmanj pa ne odlične vinske kapljice, ki je v tej kleti res doma. Noč je bila po vseh naporih kar prekratka in pustni petek se je prevesil v pustno soboto. Najprej v Kanalu, kjer »Famin« market praznuje deset let poslovanja. Da imajo ljudje naše »prodajalke« radi, je dokazala

udeležba večine krajanov. V zahvalo smo jih posladkali z odličnimi Mlinotestovimi krofi. Veliki finale pa se je nato zgodil v Šempasu pred marketom Zan. Kot vedno nas je pričakalo ogromno obiskovalcev. Človeku od veselja zaigra srce in poplačani so vsi napori. Hvala domačemu turističnemu in kulturno prosvetnemu društvu Lipa za izvrstno domačo polento s pršutom ter odličnim domačim godcem za pravi „štimung“! Pa na odlično kavo Kerimba, ki se praži prav Šempasu, ne smemo pozabiti Letošnje dvodnevno odganjanje zime in „vsega slabega“ je ponovno dokazalo, da ljudje še kako potrebujejo malo veselja, norčij in razposajenosti. Zato se vidimo tudi naslednje leto! AL

Matija Ceket s. p.

Tovarniška cesta 4a (C3), 5270 Ajdovščina t: +386 (0)5 99 280 75 f: +386 (0)5 99 268 56 g: +386 (0)51 690 437 nepremicnine@gaberit.si

Pri nas poskrbimo za varno in strokovno izpeljavo vseh vaših nepremičninskih želja.  Posredovanja pri prodaji oz. nakupu ter najemu oz. oddaji nepremičnin  Urejanja pravnega statusa nepremičnin  Svetovanja s področja nepremičninskega poslovanja  Izpeljave pravnega posla v prometu z nepremičninami

Obiščite nas na sedežu agencije ter nam zaupate vaše želje in pričakovanja. Potrudili se bomo da kar najbolj upravičimo vaše zaupanje.

Za znane stranke iščemo vse vrste nepremičnin za nakup ter najem!

www.gaberit.si

Latnik 173, 26. februar 2016

PRIPOROČA 29. 11% POPUST

PONEDELJEK

FEBRUAR

ZA UPOKOJENCE

OB NAKUPU NAD 20€ NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC

TOREK

PRIMORSKI TROJČEK SPET MED NAMI

MAREC

DOPOLDANSKA PEKA OD 1. 3. DALJE

01. SREDA

02. MAREC ČETRTEK

03. MAREC

REDNA CENA

6,89 €

DETERGENT DASH 25 MERIC ALPSKO MLEKO 1 L 3,5% 6 X 0,75 € = 4,50€

PETEK

04. MAREC SOBOTA

05. MAREC NEDELJA

06. MAREC

- 30% 4,82 €

REDNA CENA

KAVA BARCAFFE 375 g

4,49 €

- 20% 3,59 €

PIJAČA SONČEK 6 X 1,5L

SAMO 0,01€ OB NAKUPU NAD 30€ NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC

REDNA CENA

SOK RDEČE SADJE 100% 1 liter

1,45 €

- 32% 0,99 €

DOGODKI

14 Dobrodelni dogodek

Stopimo skupaj za Tjašo Slovenska spletna omrežja in medije je preplavila zgodba Tjaše Likar, ki je lani poleti izvedela, da je hudo zbolela. Njena diagnoza: mielodisplastični sindrom, ki je bolezen kostnega mozga.

aka bolezen se redko razvije pri mladih, zato je bil šok ob tem, ko so ji zdravniki povedali za njeno zdravstveno stanje, še toliko hujši. Pretresla nas je njena izpoved, ko smo prebirali njene misli in občutke. Še posebej

nas je pretresla, ker Tjašo Gorjani vsi poznamo, saj je doma s Predmeje. Zato je v ŠKTD Sinji Vrh v trenutku vzklila ideja, da moramo Tjaši pomagati. Odločili smo se, da bomo priredili dobrodelni dogodek in tako poskušali zbrati čimveč

sredstev za Tjašino zdravljenje. Pričeli smo zbirati nastopajoče in presenečeni smo bili nad odzivom glasbenikov in igralcev. V soboto, 27. februarja 2016 ob 18. uri bo tako v športni dvorani osnovne šole na Otlici nastopilo kar 17 nastopajočih – od zborov, solistov, glasbenih skupin, humoristov, igralcev. Za povezovanje programa bosta poskrbeli igralka Lara Jankovič ter domačinka Tina Velikonja. Člani ŠKTD Sinji Vrh se ob tem zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično priskočili na pomoč, Tjaši pa želimo uspešno zdravljenje ter obilo poguma še naprej. Vse vas pa vabimo, da se nam v soboto, 27. februarja pridružite na Otlici ter Tjašo, ki bo ta dan tudi z nami, finančno in moralno podprete. Združimo torej prijetno s koristnim! Peljhan

Obisk madžarskih novinarjev V petek, 19. februarja 2016, smo v TICu Vipava gostili 7 vplivnih madžarskih turističnih novinarjev, ki bodo svojim bralcem priporočili točke vredne ogleda na poti na morje. V štirih dneh so obiskali turistične točke odličnosti v Sloveniji, med drugim tudi Vipavo in okolico.

o prihodu iz Postojnske jame so najprej odhiteli na ogled in degustacijo vin v Vinski kleti Vipava 1894 ter na kosilo. Po kosilu so prispeli na glavni vipavski

trg, kjer jih je pričakala lokalna turistična vodnica Jana in jim predstavila lepote Vipave. Za začetek so si ogledali dvorec Lanthieri. Čez prenovljeno dvorišče dvorca so se

odpravili do izvirov reke Vipave in se zatem vrnili nazaj na glavni trg. V okviru obiska Vipave so se ustavili tudi v Vinoteki Vipava, kjer so poizkusili vrhunska vina vipavskih vinarjev. Po obisku Vinoteke Vipava so se odpravili na vipavsko pokopališče na ogled egipčanskih sarkofagov. Z ogledom so nadaljevali pri obnovljenem spomeniku v Logu pri cerkvi, ki je postavljen v čast madžarskemu huzarju Palu Rostasu. Po slikoviti poti skozi vinograde so se pripeljali do vasi Vrhpolje, kjer so jih sprejeli v Kampu Vrhpolje, ki pritegne goste od blizu in daleč. Poleg turistične ponudbe Vipave in okolice so madžarski novinarji spoznali še ponudbo SAVE Hotels&Resorts, Postojnske jame, Zelenega Krasa, Bleda, Kopra, Celja, Hotela Adria Ankaran in Restavracije Rajh. Maja Hladnik

Latnik 173, 26. februar 2016

Hibridi v zraku s petkrakim propelerjem Na sedežu podjetja Pipistrel v Ajdovščini so pred kratkim preizkusili hibridno električni letalski pogonski sklop, ki so ga razvili v okviru mednarodnega projekta Hypstair. Gre za novo zvrst letalskih pogonov, ki podaljšujejo doseg popolnoma električnih letal, hkrati pa so tihi in okolju prijazni.

projektu Hypstair poleg Pipistrela sodelujejo še Siemens AG, MB Vision ter univerzi v Pisi in Mariboru, razvili pa so 200 kilovatni pogonski sklop, ki zagotavlja moč, enakovredno tisti, ki jo proizvajajo batni motorji in so vgrajeni v običajnaletala. Obratuje lahko v treh načinih; izključno električnem, ki kot vir moči uporablja baterije, v načinu, v katerem uporablja samo generator, in v hibridnem načinu, ki pri delovanju združuje oba vira energije. Prav v ta namen so razvili še poseben petkraki propeler, ki ima največjo učinkovitost že pri nizkih obratih in tudi ni hrupen.Vse komponente pogonskega sklopa, ki jih je v okviru projekta razvilo podjetje Siemens, predstavljajo vrhunec tehnologije na področju letalskih pogonov. Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel, je ob tem povedal: »Ponosni smo na vlogo, ki jo predstavlja

projekt Hypstair na področju razvoja električnega letalstva. Prikazuje verjetnost, da bo generalno letalstvo v prihodnosti lahko električno in potrjuje mojo idejo in vizijo ter razvojno strategijo podjetja Pipistrel. Mi smo bili prvi, ki smo razvili štirisedežno letalo Panthera, ki je lahko opremljeno s tremi različnimi pogoni; bencinskim motorjem, električnim pogonom ali hibridnim pogonskim sklopom. Projekt Hypstair predstavlja velik korak v smer letalstva na hibridni pogon in s tem veliko priložnost za Pipistrel.« Obsežnemu laboratorijskemu testiranju je v Ajdovščinisledil uspešen zagon še ‘v živo’, pri katerem so preizkusili vse načine pogona pri nizkih in visokih močeh. V prihodnjih mesecih se bo testiranje nadaljevalo s simuliranjem načinov letenja, ki so jih predvidele teoretične študije modela. rl

ADC plesalci začeli več kot uspešno V sredini februarja so se udeležili Scorpio dance festivala v Zagrebu, kjer so poželi vso slavo.

Trgovina za topel dom!

TOPLOTNE ČRPALKE

OSTALI INŠTALACIJSKI MATERIJAL

KOTLI NA DRVA PEČI NA PELETE

www.megaterm.si

info@megaterm.si

I t. +386 (08) 205 65 37 NOVO!

PE Koper I Šmarska cesta 4, 6000 Koper PE Postojna I Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna I t. +386 (05) 726 21 96 PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t. +386 (05) 333 40 77

ekmovanja se je udeležilo kar sedem ADC skupin. Solisti so bili na vrhu, Lana Stibilj na prvem mestu, Lara Colja drugem in Gal Stibilj na tretjem. Tudi duo točka Tara Pahor in Zala Drofenik je bila zmagovalna kombinacija. Prvo mesto pa so zasedle tudi vse preostale skupine torej najmlajši

tekmovalci - pionirji, OŠ tekmovalci Dobravlje in Ajdovščina, novo nastala osnovnošolska tekmovalna skupina Šturje, Hip Hop bejbe, Zumba Love, Zumba Štorovke in Ajda. Iskrene čestitke vsem! Kaja B

Latnik 173, 26. februar 2016

DOGODKI

Pohod na Malo goro Lože v mesecu februarju Kamenjski planinci vabijo ljubitelje pohodništva na 19. Velikonočni pohod na Malo goro 28. marca 2016 od 7.30 dalje.

Prihod kurentov in pustovanje

Kamnjah se že takoj, ko je pust mimo, začnemo pripravljati na ta dogodek, s katerim želimo ohranjati spomin na čase, ko so na Mali gori še kosili in spravljali seno za krmo živine. To delo je vsako leto v juliju in avgustu zaposlovalo vse člane družin od najmlajših do najstarejših. Na Mali gori je bilo v tem času zelo živahno, saj skoraj ni bilo družine v vasi, ki na Mali gori ne bi imela svoje parcele. Seno, ki so ga tu pridelali in s težavo spravili v dolino, jim je pomenilo nekakšno zmago ter kljub trdemu delu pustilo lepe spomine. Želimo si, da bi čim več pohodnikov začelo pohod v Kamnjah, kjer si bodo lahko ogledali stalno razstavo »Mala gora, nekoč in danes«, ki prikazuje predmete in orodja, ki so

jih uporabljali v času košnje. V sliki in besedi so predstavljeni tudi dosedanji pohodi ter gradnja koče na Mali gori. Za vzpon na Malo goro si bodo pohodniki lahko izbrali običajno planinsko pot, priporočamo pa vzpon po Poti koscev in grabljic, kjer bodo lahko spoznavali ledinska imena področij ter predmete, ki so jih uporabljali v času košnje. Zaključek pohoda bo kot običajno ob 11. uri pri koči na Mali gori s krajšim kulturnim programom in prijetnim druženjem. Dišalo bo tudi po polenti, zabeljeni s »košenino«! Pripravljamo nagrade za najmlajšega in najstarejšega pohodnika, kot tudi za tiste, ki bodo opravili že peti, oziroma deseti pohod. Vabljeni vsi ljubitelji pohodništva! Planinska sekcija Kamnje

Možje in fantje bodo kuhali za 8. marec Sestavljajmo ekipo moških, ki bo svojim ženam pokazala, kaj vse zmorejo.

pišite se v amatersko kuharsko ekipo - ne potrebujete posebnih izkušenj - uspeh zagotovljen - in sodelovali boste v pripravi 5 hodnega degustacijskega menuja vrhunskih sredozemskih jedi, pri aranžiranju hrane in končno s sadom dela sanjske ekipe presenetili svoje žene. Sanjska moška ekipa bo poskrbela tudi za postrežbo vrhunskih vin in sladico. To bo dogodek, ki ga vaša žena ne bo nikoli pozabila. Kuhanje vodi Leon Saksida iz Modre kulinarične akademije. Izbor primernih vin, spoznavanje njih

lastnosti in postrežba bodo sestavni del delavnice, ki jo bosta vodila Matej Lavrenčič iz Faladurja in Samo Premrn iz kleti Pasji rep. Med kuho ženam ne bo dolgčas saj se bo z njimi družil Jani Peljhan iz agencije Wajdušna, ki jih bo peljal na sprehod, kozarček ali kavico. Dogodek se bo odvijal v degustacijskem prostoru Faladurja v Palah. Razpisujemo dva termina: sobota, 5. 3. 2016 in torek, 8. 3.2016. Prijave zbiramo na urska@ enprimorc.si ali telefon 068 624 408 – Urška Trebižan. UT

Kurent je pustna šema, ki s svojimi zvonovi iz dežele odganja zlo in zimo ter kliče dobro in pomlad. Na sebi ima ovčjo kožo, okrog pasu pa so pripeti zvonci. Na nogah nosi gamaše, naglavi pa ima značilno masko, ki jo krasijo barvasti trakovi. Včasih je bil kurent grd demon, zdaj pa njegova oprava vsako leto postaja lepša. Kurenti zbirajo tudi robčke, več kot jih ima bolj je med dekleti priljubljen in zaželjen. Uvod v pustni čas je letos KS Lože pripravila nekoliko drugače. Na dan pred pustno soboto, petek 5. februarja, smo v Lože skupaj z g. Lemutom iz trgovskega podjetja Fama iz Vipave prvič v goste povabili kurente iz etnografskega kulturnega društva Ježevka iz Ptuja. Kurenti so nam za petek in soboto res pregnali zimo in nam pripeljali pomlad ter nam pripravili povorko kurentov skozi Lože. Za ples je poskrbel domačim Erik Jež, ko je raztegnil svoj “meh“ harmoniko in zapel s prekrasnim glasom, pridružila pa sta se mu tudi harmonikaša iz Ptuja. Pogostitev kurentov pa je bila na domačiji vinarja Dušana Benčina iz Lož, ki je poskrbel za rujno kapljico in da grla ne bi bila suha. Pust je star ljudski običaj, ki izvira iz poganskih časov, ko so ljudje še verjeli v več bogov. Pust ima svoje korenine že v starem Rimu. Ta poganski praznik se je kasneje pomešal s keltskimi navadami, kjer so maske že odganjale zimo in naznanjale pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so ga povezali z Veliko nočjo, saj pust naznanja uvod v 40-dnevni post. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Pustni dan ni navaden dan, ampak dan norčij, zabav in maskiranja. Šemljenje je eden najstarejših ljudskih običajev. Ljudje (prvotno so se maskirali le moški) so se šemili, da bi pregnali zimo in prebudili naravo. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino. S pustom pa smo nadaljevali v soboto 6. februarja, ko smo pripravili že šesto pustovanje skupaj s KS Manče. Prostor je okrasila in aran-

žirala Andreja Jamšek iz Lož. Po nagrade za pustne maske smo skočili v trgovino Mali Ježek – Ana Lulik s.p., ki se nahaja na trgu v Ajdovščini. Vse maske smo nagradili in pogostili s pustnimi dobrotami. Pustovanja se je letos udeležilo veliko število pustnih mask tako, da so prostori bivše OŠ. v Ložah pokali po šivih in prav je tako. Vreme pa je bilo kot naročeno in nam omogočilo pravi »Carneval di Lože« – pravo povorko pustnih mask skozi Lože. Prireditev in predstavitev pustnih mask pa je vodila Sara Furlan iz Manč.

Kulturni praznik

8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov

dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan. KS Lože pa so na ta dan pripravile prvo praznovanje kulturnega praznika. Kulturni program je najprej začel cerkveni pevski zbor iz Goč pod dolgoletnim vodstvom Dragice Vovk, ki je zapel himno . Sledili so Prešernovi recitali , ki jih je prebrala Sara Furlan iz Manč, ki je tudi vodila program. Nadaljevali s pesmijo Oj Triglav moj dom in izvedli še druge Prešernove pesmi. Kulturni praznik je praznik vseh umetnikov med drugim tudi pisateljev. Pripravili smo predstavitev knjige NARKOMAN, NIKOLI avtorja Simona Popovića in Helene Kobal, ki je pretresljiva osebna izpoved. Življenjska zgodba o njegovem pogrezanju v svet odvisnosti od mamil iskanja spoznanja višje nebeške resničnosti, ki naj bi jo nudil heroin. Ta svet je krut in neizprosen, v njem propadeš kot osebnost, zapustijo te

vsi, tudi domači katere najbolj prizadeneš, v njem izgubiš voljo do življenja. Po pristanku v neusmiljenih peklenskih krogih in po skoraj šestih letih bivanja v komuni izhoda v ponovno svobodo neodvisnost. Simon dokaže, da je pot iz pekla mogoča, življenje brez drog, heroina in alkohola, je spet možno. Knjiga je priročnik, učbenik z odločnim sporočilom » RECI DROGI NE« Za konec pa še Prešernove besede : Nazadnje še prijatlji, Kozarce zase vzdignimo , Ki smo zato se zbratli , Ker dobro v srcu mislimo , Dokaj dni, naj živi, Bog, kar nas dobrih je ljudi ! Melita Dolenc

Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 - tel.: 05 137 15 45

URNIK: vsak dan od 8 - 20 nedelja od 8 - 13

vsak dan sveža zelenjava in sadje DISKONT SADJA IN ZELENJAVE

POHODI

7. pohod Spoznajmo soseda

Tradicionalni novoletni pohod Spoznajmo soseda, ki ga organizira soseska krajevnih skupnosti Cesta, Dobravlje, Skrilje in Vipavski Križ, koordinira pa Kulturno športno društvo Vrnivec, je bil letos izpeljan že sedmič. Vsi pohodi so bili v prvem tednu meseca januarja, letos pa je vreme malo ponagajalo in se je pohod premaknil za dva tedna.

rvi pohod je imenoval Spoznajmo soseda s Ceste, Vipavskega Križa, Dobravelj in Skrilj (2010), drugi soseda iz Lokavca (2011), tretji soseda iz Ustij in Velikih Žabelj (2012), četrti soseda z Brij (2013), peti soseda iz Stomaža, Kamenj in Potoč (2014), šesti soseda iz Kamenj, Potoč in Vrtovina (2015) in letošnji, sedmi, pa soseda iz Vrtovina, Gojač in Malovš (2016). Člani Društva Ortaona Vrtovin so pohodnike na mrzlo, a sončno januarsko, jutro pričakali v osrčju vasi z jutranjo kavico in vročim čajem. Predsednik Kulturno športnega društva Vrnivec in koordinator pohoda Egon Stopar in predsednik KS Vrtovin Vilko Brus sta pohodnike pozdravila, Simon Čermelj predsednik Društva Ortaona pa je pohodnike povabil, da si ogledajo znamenitosti in zanimivosti Vrtovina. Iz izhodiščne n.m.v. 360 m, se je bilo potrebno dvigniti še za 160 m na najvišji del pohoda, do cerkvice na Školju sv. Pavla (520 n.m.v.). Pot je pohodnike vodila od zaselka Šateji mimo

zidov, kar 800 jih je in vsak meri približno 150 m. Če pogledamo od Vrtovina proti severu, vidimo samo zidove, nad zidovi so navadno dolge plante vinske trte. Vsaka terasa ima podzidek in ravnico, na kateri so njive, vinogradi ali sadovnjaki. Tako smo prišli do zaselka Guštini, natančneje do Marjana Rebičevga, ki zbira in razstavlja stare predmete. Sledil je vzpon do znamenitega vodnega stolpa iz rimskih časov. Vodni zbiralnik pod Školjem Sv. Pavla v Vrtovinu je izjemen arhitekturni spomenik, saj je najvišja ohranjena rimska stavba v Sloveniji (11 m). Postavljen je nad vodni izvir v pečini. Domnevajo, da je bila stavba svetišče že pred sledovi, ki so jih tu pustili rimski vojaki. V vojnem času je bil za veliko naselbino na Školju izvir življenjskega pomena, zato so ga razširili v zajetje ter nad njim zgradili mogočen stolp. Vodo so iz stolpa nosili po strmih stopnicah. Pohodniki so Školj sv. Pavla nad Vrtovinom osvojili z malo več truda po plezalni stezi. Cerkvica je na 520

m visokem hribu. Leta 1947 je tu zrasla na temeljih prejšnje cerkve. Domačini iz Kamenj in okolice so jo postavili v spomin na žrtve druge svetovne vojne in Bogu v zahvalo za mir. Pohodnik lahko tu uživa v miru in lepem razgledu. Cerkev sv. Pavla ni romarski kraj, je pa prav tako ljuba in dragocena vernim prebivalcem okoliških vasi in zaselkov. Velikih romanj sem nikoli ni bilo, še vedno pa prihajajo sem domačini. Pridružite se jim kdaj! Po sprehodu skozi zgodovino je vodenje pohoda prevzel Martin Šinigoj, predsednik sveta KS Gojače Malovše, ki nas je popeljal do korita za napajanje živali, ki je bilo postavljeno po drugi svetovni vojni. Sledil je spust do Malovš, kjer smo si najprej ogledali zelo lepo obnovljeno domačijo Maklovih in cerkvico Svetega Kozme in Damijana, sprehodili skozi središče Gojač, si ogledali cerkvico Svetega Justa in se nato po stari povezovalni poti, ki so jo Vrtovinci temeljito očistili prav za potrebe izvedbe pohoda, vrnili v Vrtovin. Tam smo se sprehodili mimo ostankov kavern iz prve svetovne vojne, si ogledali cerkev Svete Device Marije in pohod zaključili na izhodišču, to je na ploščadi pred osnovno šolo Vrtovin. Ob koncu pohoda smo se okrepčali z odlično joto s klobaso, za dobro vzdušje pa je poskrbel domači moški pevski zbor Vinograd, ki nam je zapel par slovenskih pesmi. Koordinator pohoda Egon Stopar upa, da so bili pohodniki zadovoljni in se bodo prihodnje leto vrnili na 8. pohod Spoznajmo soseda iz Gojač, Malovš, Raven, Črnič ... “Dober sosed je boljši, kot oddaljen prijatelj, najboljše pa je, če je tvoj sosed tudi tvoj prijatelj.” Nevenka G.

Na Mali Golak ob polni luni Športno društvo Slano blato je tretji petek v februarju organiziralo četrti tradicionalni pohod na Mali Golak. Kljub temu, da smo se na dan pohoda zbudili v deževno in oblačno jutro, se je vreme tekom dneva izboljšalo in nam omogočilo izvedbo nočne avanture ob polni luni.

red dvorano Edmunda Čibeja v Lokavcu se nas je zbralo 20 pohodnikov, ki smo udobnost kavča in toplino doma

zamenjali za svež zrak in hojo po zasneženi naravi. Odpeljali smo se do Predmeje in začeli s pohodom, ki je potekal pod vodstvom Tadeja

Slokarja. S pustolovskim duhom in primerno pohodniško opremo smo uspešno osvojili vrh Malega Golaka, kjer nas je pričakala gosta megla in nam zastrla razgled na Vipavsko dolino. Po poti nazaj smo se ustavili še v Iztokovi koči, poklepetali ob kuhanem vinu in toplem čaju ter si obljubili, da se naslednje leto spet vidimo. V športnem društvu Slano blato se trudimo, da tudi v zimskem času s kratkimi dnevi in dolgimi nočmi ne pozabimo na skrb za telo. Zato si vsako leto vzamemo čas, ki ga kakovostno in aktivno preživimo skupaj na nočnem pohodu. Vabimo vas, da ga naslednje leto doživite z nami tudi vi! Športno društvo Slano blato

Latnik 173, 26. februar 2016

Jubilejni 20. pohod iz Žapuž na Sinji vrh Vsi smo že nestrpno pričakovali nedeljski pohod na Sinji vrh. Tokratni naj bi bil nekaj posebnega, ker bi bil že dvajseti po vrsti.

ruštvo DEŠK in krajevna skupnost Žapuže vsako leto organizirata zimski pohod z željo, da bi imeli lepo vreme. Žal je skoraj vsako leto to bolj muhasto in nam nebo pošlje kak blagoslov. Kljub temu, da so padale rahle solze iz oblakov, se nas je pred domom v Žapužah zbralo in nato podalo navkreber kar 40 pohodnikov. Za hojo

Za dobro voljo je poskrbel še Matija s harmoniko ter svetovni popotnik Milko, ki nas je širokosrčno počastil na prvem srečanju. Ob jubileju smo bili nagrajeni tudi s toplim spominskim trakom za okrog ušes. Predsednica društva Janja je podelila nagrado pohodniku Božidarju Kompari, ki se je edini udeležil vseh 20 pohodov.

po snegu niso bile potrebne gamaše na nogah ker se je sneg že stalil. V toplem objemu kmečke kuhinje na Sinjem vrhu smo bili deležni močnih zdravil in tudi toplega čaja za ogretje navlaženih planincev. Postregli so nam Vidmarjevi »ta mlajši« ker je gospodar Hieronim zbolel. Zaželeli smo mu, da bi čim prej ozdravel in si zopet nadel predpasnik.

Po počitku ter obvezni gasilski fotografiji z rumenim odtenkom, smo se podali v dolino. Tudi za nazaj nas je spremljala mokrota. Za zaključek smo v domu krajanov dobili še Damjanov segedin golaž ter pustni krof. Ob mizah doma smo se že pogovarjali o poletnem vzponu v visokogorje, ki bo tudi 20. po vrsti. Aleš Brecelj

DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE AJDOVŠÈINA sobota, 12. marec 2016, ob 18. uri KINOGLEDALIŠÈE TOLMIN nedelja, 13. marec 2016, ob 18. uri

POHODI

Latnik 173, 26. februar 2016

Zimski deževni pohod na Čaven

Jutro na kulturni praznik, to je v ponedeljek, 8. februarja 2016, ni bilo prijetno za pohodnike, ki so želeli že na 21. zimski pohod na Čaven.

ohod, po vremenu sodeč, ni bil prav nič zimski. Bilo je deževno in megleno, tako je ostalo cel dan. Zato se je marsikateri pohodnik odpovedal pohodu. Kaj pomeni planinska vztrajnost, pogum in trma, je dokazalo okrog 55 pohodnikov. Na Čaven so prišli v glavnem po krajši poti, večinoma premočeni, čeprav pokriti s »palerino«,v rokah pa so, namesto

planinskih palic, držali dežnike. To pravega pohodnika ne moti, saj so v njegovem nahrbtniku, vedno tudi rezervna oblačila. Vsi udeleženci si res zaslužijo pohvalo, kot tudi člani GRS, Skupina Ajdovščina, ki so na pohodu skrbeli za varnost. Med pohodniki so bili planinci, ki so se pohoda udeležili že 20-krat. To so: Ivica Vidmar, Branko Božič in Edvard Gerželj. Za to so prejeli

medaljo in priznanje. Med pohodniki so bili tudi taki, ki so prejeli medalje za petnajsti, deseti in peti pohod. Vsem čestitamo! Zaradi slabega vremena so se pohodniki, ob prijetnem druženju, zadrževali v notranjosti koče. Za okrepčilo je poskrbel oskrbnik Zdravko in njihovi nahrbtniki. Tudi kulturni program je bil v koči. Ob 11. uri smo prisluhnili planinski himni »Oj, Triglav, moj dom«. Nato je pohodnike pozdravil predsednik Planinskega društva Ajdovščina Bogdan Kodele in župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Oba sta izrekla pohvalo vsem prisotnim za vztrajnost in za delo v planinstvu, saj prav s tem dajemo vzgled mlajši generaciji. Župan Beočanin je poudaril, da bo dejavnost planinstva spodbujala tudi občina. Srečamo se na prihodnjem pohodu in upamo, da nas bo Čaven, simbol ajdovskih planincev, pričakal obsijan s sončnimi žarki. M.S.

Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne Turistično in Planinsko društvo Podnanos sta v soboto, 6. 2. 2016, organizirala že tradicionalni, 13. pohod »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne«, ki se ga je udeležilo okrog 200 pohodnikov.

udi letos so se pohodniki in ljubitelji kulture zbrali na Poljšakovi brajdi v Šmarjah. Pot so nadaljevali mimo rojstne hiše velikega Slovenca, dušnega pastirja, vinogradnika in strokovnega pisca Matija Vertovca v Jakulinih. Med prehojenimi vipavskimi vinogradi so prispeli do vasice Gaberje še v občini Ajdovščina. Po urejeni stranski poti so se podali do Erzelja, ki spada v občino Vipava, kjer so si nekateri tudi ogledali cerkev sv. Mihaela ter se ustavili na kmetiji Volk Dušana, kjer je bilo poskrbljeno za degustacijo. Na Obeluncu v cerkvi Marije Snežne je domači župnik iz Goč, Ivan Furlan, daroval mašo v čast Matiju Vertovcu. Pohoda se je udeležila tudi vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič iz Gradišča pri Vipavi. Pri maši pa se jim je pridružila še slovenska vinska kraljica Sara Stadler iz Bistrice ob Sotli. Na Furlanovi kmetiji so se udeleženci pohoda okrepčali s toplo malico in degustacijo. Marsikateri

pohodnik se je ob ritmu frajtonarice in trobente še sprostil s plesnim korakom. Del poti, ki je vodila skozi vinograde, sta se pohodnikom pridružili tudi vinski kraljici. Kmetje, ki so obrezovali trse, so delili svoje znanje in izkušnje z mimoidočimi. Tudi letos je potekal zaključni del v Podnanosu v vinski kleti Vidus, ob kapljici Zelena in Barbere. Slovensko in vipavsko vinsko kraljico sta prišla pozdravit tudi vipavski

župan mag. Ivan Princes in podžupan Jožko Andlovic. Z dobro mislijo o kulturi pitja vina so spregovorili tudi gostji pohoda Nataša in Sara, predsednik Turističnega društva Podnanos Stojan Vitežnik in predstavnik iz Vinogradniškega društva Šentjur Franc Zabukošek. Za prijetno vzdušje pohodnikov sta še enkrat poskrbela domača glasbenika Anže Pižent in Klemen Rosa. Foto in besedilo: Cecilija Vitežnik

Ajdovski planinci po Goriškem Krasu V nedeljskem jutru, 21. februarja 2016, je z avtobusne postaje v Ajdovščini odpeljal avtobus ajdovske planince na pohod po Goriškem Krasu (Italija). Jutro je naznanjalo, da nas bo spremljalo lepo vreme.

eljali smo se do Gaberij pri Sovodnjah v Italiji, kjer je bil start pohoda. Tu nas je pričakalo še nekaj planincev iz Nove Gorice in iz zamejstva. Povzpeli smo se mimo kraške jame v vasici Vrh, nadaljevali na Debelo Grižo (Monte San Michele (275 m). Med I. svetovno vojno je bila tu ena ključnih točk za obrambo Gorice, danes pa je spominski muzej, obnovljene ostaline I. svetovne vojne in obsežen sistem kavern in zaklonišč, ki jih je zgradila avstro-ogrska vojska. Po njih nas je s kratko predstavitvijo popeljal prijazni vodnik Gabriel. Pot smo nadaljevali po kraškem svetu, skozi vasice in mimo zavetišča Casa Cadore, ki so ga med I. svetovno vojno postavile italijanske čete in ga poimenovali po generalu Luigiu Cadori, ki je bil leta 1914 na tem območju. Od tu je bil lep razgled na presihajoči Doberdobsko in Prelosno jezero, ki sta bili prav v tem času, to je po deževju, polni vode. Ti jezeri sta tudi edini presihajoči jezeri v Italiji. Vse območje, ki meri 726 ha, sodi pod naravni rezervat.

Šalam pohod Športno kulturno turistično društvo Parapet iz Črnič vas v nedeljo, 3. aprila 2016, ob 10.30 uri, vabi na tradicionalni šalam pohod.

Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva ŠD BIK.SI in OŠ Šturje vabita na 6. dobrodelno kolesarjenje, brevet in tek, ki bo v soboto, 5. 3. 2016, med 7.00 in 20.00 uro.

Start je izpred OŠ Šturje v Ajdovščini. Vsak udeleženec breveta (o prijavi in trasi si lahko več preberete na http://www.randonneurs.si/) plača startnino breveta, ostali udeleženci kolesarjenja in teka pa lahko darujejo prostovoljni prispevek, ki je namenjen šolskemu skladu OŠ Šturje za otroke iz socialno ogroženih družin. Informacije: 041 687 069 (Andrej)

Pot smo nadaljevali mimo nekdanjega kamnoloma, in sicer do sprejemnega centra Gradina, ki se nahaja na razgledni točki nad Doberdobskim jezerom. V sprejemnem centru Gradina smosi ogledali še naravno-zgodovinski muzej in pokramljali ob topli malici. Za pot, ki poteka pretežno po kraškem svetu, z rahlimi vzponi in spusti, smo potrebovali pet ur zmerne hoje. Pohod sta vodila vodnika PZS Mirko in Bogdan. Z nami je bil tudi zamejski planinski prijatelj Bernard, ki nam je pohod priporočal in nam med potjo podal veliko zgodovinskih in drugih zanimivosti, ki so zaznamovale te kraje. Od Gradine smo se z avtobusom odpeljali skozi Doberdob do Sredipolja (Redipuglia), si ogledali grobišče iz I. svetovne vojne, kjer je pokopanih preko sto tisoč italijanskih vojakov, padlih v okoliških krajih. Domov smo se vrnili v poznih popoldanskih urah, bogatejši za številna lepa doživetja. M.S.

Merjenje skupne dolžine šalamov, 2012. Foto: Erika Pirjevec

ohod je dobil ime po tem, ker se s seboj vzame šalam (salama). Zbirno mesto bo pred

Domom krajanov v Črničah, kjer boste imeli možnost šalame tudi kupiti. Startnina znaša 5 EUR in vključuje pijačo ter toplo malico. Pohod je nezahteven, primeren za vse generacije. Pot je krožna in poteka iz Črnič na Tabor, naprej do Svetega Pavla, od tu do rimskega vodnega stolpa in nazaj na izhodišče. Pohod traja približno 4 ure zmerne hoje, upoštevajoč daljši postanek na Svetem Pavlu, kjer bo skupno merjenje salam. Potrebna je primerna planinska oprema in seveda, ne pozabite na salame! ŠKTD Parapet

MNENJA

Latnik 173, 26. februar 2016

Marijan Božič

Dragica Čuk-Novak

Kolobarjenje

O soli, dobesedno in v prenesenem pomenu

aj pa, če je to kolobarjenje? Kolobarjenje je metoda, pri kateri na istem mestu pri naslednji setvi zamenjamo kulturo. Menda zato, ker se začenjajo preveč razvijati ene vrste škodljivci, in začne količina pridelka (nataliteta) padati. Seveda je mogoče najprej povečati

pridelek z dodajanje uvoženega semena, ter njegovo količino. Vendar s tem obilno krmimo tudi njegove zajedalce. Je res zahodni razviti svet bolj vase zaprt egoističen svet, ali je morda samo prispel do najvišje točke svojega razvoja, ter v miru uživa blagostanje minulih naporov? Je tudi nekultura neke vrste kultura? Planet moških, kjer so ženske stroji za rojevanje novih ljudi, dela po hiši, zadovoljevanje moških ter molčanje? Se ta planet imenuje Zemlja ali morda »Vice«, prostor svobodnih odločitev za dobro ali slabo, in kdo ga je zalučal tako daleč v to nevedno samoto? Je ta planet privatna lastnina in komu je prvi lastnik plačal kupnino? Na nekem s sprejem popisanem zidu piše: »svet pripada tistemu ki ga ljubi«. Napaka! Svet pripada tistemu, ki se razmnožuje! Luna recimo ne pripada nikomur...

Jožica Ličen

Slovenski post

»Križaj ga, križaj ga« … so vpile množice pred več kot dva tisoč leti. In so Ga križali, ponižali in zasmehovali. Slovenski politični človek si misli, da se je pač to zgodilo, ker niso imeli pravičnega sodstva, da se je to zgodilo, ker niso imeli zakona o sovražnem govoru. Kaj pa si misli slovenski katoličan? A ga ob križevem potu ne presune meč žalosti? Ali se raje prepusti glasu množic in tudi on vpije »križaj ga«!? Ali je morda podoben Judu, ki je Jezusa izdal, morda le Petru, ki ga je zatajil, morda Pilatu, ki ga je obsodil? Hvala Bogu, veliko Slovencev vidim v podobi Simona iz Cirene, ki pomagajo revežem nositi križ ali v podobi Veronike, ki briše potni obraz nesrečnim. Zaradi teh dejanj ostaja upanje. Post ni čas jeze in napuha; post je blagoslovljeni čas, ko nam je dano, da naredimo nekaj dobrega za Boga in človeka. Veliko je predlaganih postnih spodbud, še več jih lahko začutimo v svojem okolju. Sodelavci karitas že vrsto let ponujamo solzice z napisom »40 dni brez alkohola«, pa ne zato, da bi komu kaj prepovedali, temveč zato, ker vsakdan srečujemo ljudi, ki jim je alkohol uničil družino, zdravje, življenje. Za revščino navadno krivimo državo, vendar si upam trditi, da je alkoholizem v slovenski družbi pogosto kriv za že obrabljeno politično farso o lačnih otrocih; otroci alkoholikov so res lačni, pa ne le kruha, temveč ljubezni in varnega doma. V tem postnem času se v naši domovini, Evropi in svetu dogajajo stvari, ki trkajo na našo vest in preizkušajo naše krščanstvo. Papež

Frančišek potuje, prosi, vabi, kliče: »Pomagajte, gradite mostove, ne ograj«. Spomnimo se italijanske obale, ko je morje dnevno naplavljalo trupla, tudi otrok. Takrat nas je morda presunilo, ko se sedaj trume migrantov valijo v Evropo nas prevevajo čudni občutki, tudi strah. V tem času je težko biti kristjan, na eni strani se popolnoma zavedaš, da z novimi ljudmi, novo kulturo nikoli več ne bo tako, kot je bilo, po drugi strani nam Jezus govori o lačnih in žejnih, o popotnikih in bolnih in na koncu nam jasno pove: »Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.« In kaj delamo mi? Oprostite, mislimo samo nase. Neštetokrat sem slišala, da dajemo beguncem, za domače družine pa zmanjkuje. Ni res, naša pomoč je enaka kot je bila, opogumlja pa me dejstvo, da so med nami številni ljudje, ki želijo darovati prav za begunce. Ne bom pozabila starejšega gospoda, ki je prišel na Karitas s potovalko polno čevljev in rekel: »Jaz jih ne rabim več, dajte jih tistim revežem. Tudi moji starši so bili begunci.« In končno, mar ni bila tudi Marija begunka? Zavedati in zahtevati moramo, da država po svoji dolžnosti rešuje to problematiko, se moramo pa tudi zavedati, da se tega ne da rešiti čez noč. Ljudje so tukaj in potrebna je modra odločitev. V sosednjih državah pristopajo k temu tako, da migrante in begunce namestijo v manjših skupinah, kajti znano je, da so veliki centri nevarni za okolje, pa tudi za pribežnike. Zato imamo v državi številne komisije in uradnike, oni so poklicani k reševanju te problematike, ne ulica, ki seje vihar. Niso vsi migranti posiljevalci, številne begunske matere in otroci si želijo le miren spanec in toplo zavetje. Če bomo stopili skupaj in poizkušali poiskati ustrezno rešitev, bo prav, drugače se bomo med seboj pobili, z begunci, migranti ali brez njih. Tudi mene je strah tistih, ki jih po svetu vodi kriminal, vendar

koraj vse pravljice se običajno začnejo z nekoč ali nekje, za sedmimi vodami in sedmimi gorami je živel cesar, knez, bogataš, kmet, bajtar ali revež, ki je imel sinove ali hčere, tudi v tej pravljici, ki jo bom obnovila po spominu iz otroštva ni bilo nič drugače. Knjigo sem dobila v šolski knjižnici, zima je bila huda, toplo je bilo samo ob in na krušni peči, mati je sedela na klopi in predla, sama sem na vogalu peči lovila šibko svetlobo žarnice in hitela brati. Knjiga je bila drobna, platnice polepljene na novo, posamezne liste je komaj držal skupaj hrbet. Tudi ta zgodba o soli se je začela približno enako, nekoč je živel kralj, ki je imel tri hčere, svetovalci so ga silili, naj se odloči, katera od njih, bo po njegovi smrt zavladala kraljestvu. Naš kralj je bil ljubeč oče in pravičen mož,odločil se je, da bodo odgovori hčera, s čim lahko primerjajo svojo ljubezen do njega, odločili o naslednici. Najstarejša hči, mu je zatrdila, da ga ljubi ravno tako, kot svilo in brokat iz katerih so njene obleke, srednja je hotela biti še prepričljivejša, je zatrjevala, da ga ima rada kot srebro in zlato. Ko je najmlajša na očetov klic pritekla iz kuhinje vsa zardela hitela odvezovati predpasnik, je na očetovo vprašanje odgovorila: »Oče, rada te imam kot sol.« Kralj ni mogel verjeti: »Hči, sem prav slišal, si rekla sol. Rada me imaš toliko, kot ceneno sol. Straža, takoj jo odpeljite na mejo mojega kraljestva. V kraljestvu pa preberite moj ukaz, s katerim prepovedujem sol.« Podložniki, kot podložniki, bi danes ravnali kaj drugače, zaloge soli so skrili, jedi so solili le toliko, da niso bile čisto plehke. Kuhar na dvoru je ravnal enako, dokler ni nekega dne v deželi

zmanjkalo soli. Obroki so postajali iz dneva v dan neokusnejši, živila so se kvarila, podložniki so godrnjali. Kot v vseh pravljicah, je konec srečen, kralj je spoznal svojo zmoto, preklical prepoved, poslal po najmlajšo hči in jo izbral za svojo naslednico. Pa se v tej zgodbi skriva tudi nauk za današnje dni, o soli v dobesednem in prenesenem pomenu. Sol je del našega vsakdana, o njej sploh ne razmišljamo, kot tudi o številnih drugih dobrinah, pravicah, možnostih. Da ima nekaj soli v glavi, se je velikokrat reklo za nekoga, ki je veljal za pametnega. Nekaj podobnega kot s soljo se dogaja tudi s prihajajočim praznikom 8. marcem dnevom žensk, ki kar ne more in ne more dobiti pravega pomena, najraje bi kar pozabili nanj ali ga zamenjali s čim drugim. Poizkusov in predlogov res ne manjka, saj mi ni treba naštevati. Od prvega praznovanja leta 1911 je res minilo že stoletje in nekaj čez. V prejšnji državi je bilo praznovanje skoraj obvezno, proslava z recitacijami, šolskim pevskim zborom v dvoranah takrat še Zadružnih domov, prva leta se je tudi reklo temu je drugače, AFŽ. Kasneje v službah obvezen nagelj, kdaj tudi skromno darilo, če je bilo podjetje uspešno, skrajšan delovni čas za uro ali dve, kosilo v bližnjem lokalu, ali skromna pogostitev v menzi podjetja. Stvari so se spreminjale tudi za dekleta, te niso več sanjale samo o poroki, šolanje ni bilo samoumevna pravica bratov, tudi one so se začele izobraževati, imele poklic, odločale o sebi. Splošna volilna pravica je za vse državljane ne glede na spol postala samoumevna zadnjih sedemdeset let. Tisto krajše obdobje po I. svetovni vojni, ko je bila uveljavljena med 15.

majem l920 do leta 1921, je bila tako moteča v državi, ki je nastala po versajski pogodbi, da so jo ukinili kljub močnemu zavzemanju Slovenske ljudske stranke da ostane v veljavi in ni uspela niti prav zaživeti. Od konca II. svetovne vojne do leta 1989, ko je začel delovati prvi telefon za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja, je padlo veliko zidov molka in tabujev, a še zdaleč ne vsi. Za koliko teh ovir smo krive same, ker ne znamo, ker si ne upamo, ker nočemo stopiti skupaj, je odgovorov nekajkrat več, kot vprašanj. Priznati si moramo da za ceno praznega blišča, ki nam daje občutek večvrednosti, ženske počnemo marsikaj, kar nam ni vedno v čast. Do ljudi, ki so naši najbližji, naši prijatelji, marsikdaj gojimo enaka čustva in pričakovanja, kot do svile in brokata, kot do srebra in zlata, obračamo se za leskom, ki nas slepi, ko pa zaradi pomanjkanja soli, bleščavo prekrije razkroj, ne znamo, nočemo, si ne upamo poiskati vzroka. Trdno verjamem, da se stvari počasi spreminjajo na bolje, kdaj sem malo nestrpna, takrat za hip postanem in se zavem, da je do cilja, spoštovanja človekovih pravic vsakega posameznika še zelo daleč, veliko korakov vsak dan, z veliko soli v glavah nas vseh. Čas je že, da si priznamo, rabimo jo, pošljimo sle po njo, priznajmo in popravimo svoje napake. Spoštovane ženske vseh generacij, ne pozabite na svoj praznik in na njegov pomen, zavedajte se svoje vrednosti, praznujte in ne pozabite biti solidarne.

Športna zveza Ajdovščina in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

VAS VLJUDNO VABITA NA PODELITEV PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2015 Slovesna razglasitev in podelitev priznanj bo v petek, 11. marca 2016 ob 19.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. me je še veliko bolj strah mojih rojakov, ki na družbenih omrežjih vpijejo »Križaj ga«. Sprašujem se koga? Verjetno vsakega, ki ne misli kot oni ali kot jim stranka zapoveduje. Križali bi duhovnike, politike, novinarje, zdravnike, sodnike, učitelje, kulturnike; če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več koga križat. In prazen prostor bodo zasedli drugi.

Ko že omenjam reševanje problemov na ulici se ne morem vzdržati vprašanja: »Kje je ulica, ko padajo podjetja? Kje so shodi, ko se podjetja prodajajo za drobiž? A sploh koga zanimajo odpuščeni, zgarani delavci?« Ostali so sami, ponižani in razžaljeni. Polna usta so nas skrbi za otroke, družine, a malokdo ve, da se marsikateri križev pot brezposelnih konča na

psihiatriji, znano je, da se je v zadnjih letih, ko so ženske izgubljale službe dogodilo veliko več splavov kot pred leti. Ja, na osmi postaji križevega pota se spomnimo tudi na te žene, ki niso imele nikogar, ki bi jim podal roko. Kdo je bolj potreben usmiljenja, one ali mi, ki smo to dopustili? Ljudje moji, post kliče, vabi. Brez sprave z Bogom in človekom ni Velike noči. Še je čas.

Latnik 173, 26. februar 2016

Dušan Krečič

O žagi in zmagi!?

se bolj očitno postaja, da je spoznanje , da je človek, zaradi edinstvene sposobnosti kreativnega razmišljanja, nesrečno naključje v (so) naravnem procesu-razvoju spreminjanja Zemlje še kako utemeljeno, saj je uresničevanje vsega, kar mu pade na pamet, vse večja motnja v procesu in bo brezglavo, od pohlepa pospeševano, poseganje v ta proces usodno predvsem za človeka samega. Od človeka neodvisen proces spreminjanja vsega dovoljuje poti in stranpoti. Kratkoročno, lokalno in do nam neznane določene meje, tudi brezumna dejanja. Če pa početja preseže meje sprejemljivega se nepredvidljivo in v enaki meri kot je bil prizadet brani, vrača udarce. Kot, da se je proces spreminjanja zavaroval pred še tako brezglavim ravnanjem nas, gostov na planetu. Z samo nam dano »sposobnostjo« samouničenja. Za ohranitev procesa konec danes

znane vrste človeka. Konec »inteligentnega« uničevanja vsega okrog sebe, za rast, za razvoj v samouničenje, v novo planetu manj nevarno drugačno vrsto? Stopnjevanje hitrosti brezglavega početja kaže, da se je »človeštvo« že odločilo. Za čim prej, ker tudi tak »razvoj« – (samo)uničenje lahko traja še tisočletja, lahko pa se pospeši do hitrosti kataklizme… Za nas, »človeštvo« se nič več ne odločajo niti politiki, odločil je in odloča že dolgo in vse bolj edini in zveličavni bog- Kapital (»lastniki«, ki so 1-10% človeštva), zato o tem, ne pričakujte referenduma. Pretekli mesec so se najbolj izprijeni med izprijenimi, njih politični lakaji ter dvorni norci (estrada) v Davosu strinjali z mano, da nas je na planetu zemlja že preveč in, da nas za želeno rast kapitala še več ne potrebujejo. Napovedujejo upočasnjeno rast realnega, milijonsko povečanja nezaposlenih (nepotrebnih) fizikalcev, brisanje srednjega razreda,…še več ,samo izbranim dosegljivega kupljivega zdravja, razslojevanja, bedo… Za optimizacijo in rast dobičkov bi bilo že danes dovolj le še nekaj sto tisoč kreativno razmišljujočih človeških glav (brez telesa, ki neproduktivno trošijo) in nekaj milijonov »ukročenih« (še)ljudi- fizikalcev (z glavo in telesom), ki bi postorili tisto, česar roboti še ne zmorejo ali ne

MNENJA bodo zmogli. Ostali smo za uresničevanja edine(še) zveličavne smeri »razvoja«, že odveč. Z manj zloveščimi izrazi smo bili o vsem in sproti brezsramno obveščani. Bodečo žico za zaščito pred nezaželenimi (odvečnimi) so preimenovali v tehnično oviro, koncentracijska taborišča v zbirne centre, naplavljena trupla otrok so v najboljšem primeru nesrečniki iz nagrajenih fotografij, ki da so pretresljive. Fotografije, ne pa početje tistih, ki ponavljanje takih scen vedno znova zagotavljajo. Tistim, ki pred bombami EU in ZDA bežijo v varno Evropo že plenijo lastnino. Proizvodnja bomb za rast, plenjenje za razbremenitev že razvitih in optimizacijo dobičkov iz naropanega v njihovem svetu. Milijoni manipuliranih, plemena, ljudstva in nacije »demokratično« izginevajo v krčih notranjih in med sosedskih spopadov netenih od globalnih plenilcev (držav in multinacionalk), bežijo in se utapljajo za življenja, hodijo poti v »svetlo prihodnost za bodečo žico«. Se v zgodovini planeta Zemlje izteka obdobje superiornega človeka in hitro minljivega človeštva? Nas bodo nasledile, nadaljevale edinstveno v stvarstvu, izprijene elite, glave izbrane za razmišljanje in roboti, ki bodo postopno nadomestili fizikalce? »Vic« o človeštvu, ki se v imenu »napredka« krčevito oklepa žage (da ne bi padlo) s katero žaga vejo na kateri sedi. Bolj, kot se ta, pod njegovo težo krivi, hitreje žaga, žaga, žaga… »Operacija uspela, pacient v komi«

19 bi lahko ugotovili za stanje v domovini. Tranzicija z dunajskih v bruseljske hlapce je uspela, država z večino državljanov je v riti. Nikoli izkoreninjeno seme zla delitve in krvavega medsebojnega obračunavanja, nas dvajset let po osamosvojitvi in zamenjavi družbene ureditve ter vrnitvi pod okrilje matere …….., še naprej deli, rojeva in bo samo izbranim obrodilo stoteren sad. Če sta se prva in druga žetev 'sfižili', ker so se še pridigarji skromnosti davili s prevelikimi zalogaji, »naši« in izgubljeni sinovi, ki so spregledali pa zakreditirali, »naši« izbranci poskušajo v tretje. Oboroženi z direktivami EU in »kolektivno zavarovani«v tudi naš NATO. To je tudi naša organizacija, ki nam na meje zganja sto tisoče drugačnih, ki se jih bojimo kot križ hudiča. Zgodovinsko gledano, upravičeno. Skozi stoletja smo večina vedeli kje in kako je bilo poceni pridobljeno. Še pol stoletja nazaj smo se tudi kot narod temu upirali, zadnji desetletji pa pri tem z vedno večjim veseljem sodelujemo. Na(še) »svoji, naši in sveti« zemlji se, od oblikovalcev »javnega« mnenja primerno obdelani, dani vlogi primerno obnašamo. V gospodarstvu molče pristajajo na brezkončno optimizacijo dobičkov v korist lastnikov, kot državljani in enako vdano pristajamo na medstrankarsko klanje za deleže pri razvrednotenju in razprodaji še zadnjega kaj vrednega in bolj ali manj prefinjene oblike odmrznitve plač ter neupravičene dodatke. Iz nominalno višjega proračuna zmanjkuje za vse razen za plače politikov in birokratov na vseh nivojih. Operativci

(policaji, sestre in bratje v zdravstvu, vojaki…) so že izenačeni s proletarci v gospodarstvu. Iz vojašnic smo izgnali politiko zato, da vanjo lažje vstopa »naša« politika. Kljub ločitvi vere od države naj bi kuratom sledil še škof. Bomo nadomestili manjkajoče in jih oblekli ter opremili šele takrat, ko bo tudi SV v varstvu matere…..? Če ne, bomo sredstva, ki se bodo zagotovo našla, »demokratično« namenili »nacionalni gardi««, ki si jo srčno želi tudi prvi med osamosvojitelji. Največji in »pravi« Slovenci se že »postrojavajo«. Rast števila socialno ogroženih, deložiranih ….. je vse manj odgovornost in skrb Države. Vse večja socialna odvisnost od lastnikov kapitala, v temu prodani »Državi« (še) zagotavlja molk, vseenost in oportunizem večine državljanov. Le še za SMS ali tel. klic nas iz vseenosti s svojimi dejanji predramijo (pre)redki »drugačni« med nami. Ki si upajo, se izpostavljajo, opozarjajo, vztrajajo…Razglašamo jih za osebnost tedna, meseca, leta in mirna Bosna! P.S.: 1. Če kdo, so do dodatkov za pripravljenost, upravičeni predvsem veliki lopovi! Stalno morajo biti pripravljeni, da izkoristijo priliko,ki se jim ponudi in da se skrijejo ali zbežijo, ko se (če se) pojavijo policaji. 2. Ker je vrhovni komandant večja katastrofa, kot naravna nesreča, nas ne sme čuditi, da je na MORS 120 tajnic (sekretarjev) z generalsko plačo in SV brez streliva!

ŠOLSKA

Ledeno kraljestvo navdušilo

V začetku februarja je bila v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini krstno uprizorjena glasbeno-gledališka priredba Disneyjevega filma Ledeno kraljestvo v izvedbi mladinskega zbora in dramskega krožka Osnovne šole Danila Lokarja in v režiji Petra Avbarja.

otiti se predelave Disneyeve filmske uspešnice, in to v gledališki musical, je nadvse pogumno. Vendar je režiser Peter Avbar tudi tokrat popolnoma zadostil vsem velikim pričakovanjem. Zgodba je preprosta in znana, je povzetek filma Frozen, ki ga otroci dobro poznajo. Hkrati pa je tudi nauk znan in preprost – povedati želi, da ljubezen lahko premaga vse strahove in ovire. Ledeno kraljestvo pripoveduje o dveh sestrah – živahni, življenja polni Ani in otožni Elsi s čudežno močjo … Glasba je originalna, besedilo igre in songov pa zgolj povzeto. Predstavo odlikujejo odlično petje, izvrstna igra in koreografija, imenitni kostumi ter posebni gledališki efekti, ki jo naredijo še veličastnejšo. Ob osrednjih protagonistih, ki so vsi tudi odlični solisti – kraljici Elzi, princeski Ani, trgovcu Krištofu, princu Hansu, jelenu Svenu in snežaku Olafu – je stalni odrski spremljevalec zgodbe Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja, sodelujejo pa še statisti in plesalke. Več kot 60

članov šteje odrska ekipa Ledenega kraljestva, še kakšen ducat ali dva pa jih v ozadju skrbi za nemoten potek. Ob režiserju Petru Avbarju gre velik aplavz zborovodkinji mladinske-

plakata in ostalih promocijskih materialov. Krstna uprizoritev je bila namenjena staršem in drugim vabljenim gostom. Med dolgimi aplavzi ob koncu, nabitem s čustvi, je marsikomu spolzela solza po licu. Ganjen je bil režiser Peter, ravnateljica Irena Krašna Kodele pa ponosna na svoje učitelje in učence. Vredno je bilo vložiti ogromno dela in časa, vredno je bilo na račun vaj izpustiti kakšno uro matematike ter vaditi celo ob nedeljah. Tudi to je šola, šola življenja, je poudarila ravnateljica. Še večji vtis je predstava napravila na obiskovalce premiere. Predstave pa si niste mogli ogledati vsi, ki ste si to želeli. Ponovitve predstave bodo sredi aprila. O točnih datumih in urah, pa vas bo OŠ Danila Lokarja

ga zbora Petri Habjanič Gregorc in šolski likovnici Nataši Rupnik, ki je ponovno odlično poskrbela za razkošen vizualen vtis. Jasmina Putnik je sodelovala pri glasbeni opremi predstave, Anuša Blažko je avtorica

obvestila na svoji spletni strani. In še – ploskanje, tudi med predstavo, predvsem po songih, nadvse zaželeno! Sanda Hain, foto Jasmina Putnik

Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina smo v februarju pripravili vrsto prostočasnih aktivnosti za otroke in mladino.

Učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina na slavnostnem sprejemu pri ministrici za izobraževanje, znanost in šport, ter veleposlanici Češke republike.

Sprejem učencev na ministrstvu V ponedeljek, 22.2.2016, so se učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in PŠ Lokavec odzvali na vabilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer je potekala slavnostna podelitev priznanj in nagrad učencem, ki so uspešno sodelovali na 43. Mednarodnem likovnem natečaju Lidice.

Februar na MDPM

začetku februarja smo v sodelovanju z ZPM Moste Polje skupino otrok odpeljali na humanitarne Prešernove počitnice v Kranjsko Goro, kjer so smučali in se udeležili drugih zabavnih športnih in družabnih aktivnosti. Otroci so se iz Kranjske Gore vrnili na kulturni praznik, dan zatem pa smo že praznovali Pust, ko so se maškare zbrale na pustovanju MC Hiše mladih na Policah. Seveda smo

Latnik 173, 26. februar 2016

se tudi letos z veseljem odzvali povabilu Mladinskega centra in se jim na pustovanju pridružili s pustnimi delavnicami. Med poročili in prijavami na razne projekte, ki zaznamujejo začetne mesece leta, smo vseeno našli čas še za pripravo brezplačnih Valentinovih delavnic, ki so potekale v Hiši mladih, v soboto 13. februarja. Otroci so izdelovali čestitke z valentinovimi motivi, takoj po Valentinovem pa so se že začele zimske

počitnice, naše vsebine je v tem času obiskalo veliko otrok.Ti so se na brezplačnih delavnicah preizkusili v ročnih spretnostih, likovnem ustvarjanju, reciklirali so rabljene plastenke in vanje posadili zelišča in dišavnice, igrali namizni nogomet, pikado, karte… V torek so se odpravili tudi na tradicionalni plavalno-filmski izlet v Atlantis in Kolosej. Prepričani smo, da so se imeli lepo in da se nam bodo pridružili tudi v prihodnje. Preostanek meseca smo na društvu namenili pripravi medobčinskega otroškega parlamenta, ki bo zasedal 2. marca in brezplačnim preventivnim delavnicam psihosocialne pomoči, ki se bodo začele prihodnji mesec. Ob četrtkih še vedno poteka tudi brezplačna pravna pomoč. Za več informacij o prihajajočih aktivnostih smo dosegljivi na info@ mdpm-ajdovscina.si, 05/368 91 40 ali v naši pisarni v Hiši mladih v Palah. MDPM Ajdovščina

a natečaju je v preteklem letu sodelovalo 21.380 otrok iz 71ih držav, na razstavo pa se je uvrstilo le 1282 najboljših del. Med njimi so bile tudi grafike štirih učencev 2. in 3. razredov Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in Podružnične šole Lokavec.

Maja Čoha, Jernej Bizjak, Maj Blaško in Jakob Kompara so priznanja in nagrade prejeli od ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maje Makovec Brenčič in veleposlanice Češke republike, Nje. eksc. gospe Věre Zemanové. Učencem iskreno čestitamo za izjemen mednarodni dosežek! Anuša Blažko

Zimske počitnice na Karitasu V času zimskih počitnic smo v prostorih Karitas v Ajdovščini v okviru programa Popoldan na cesti pripravili počitniško varstvo za otroke od šestega do dvanajstega leta.

troci so prihajali ob 8h in skupaj smo bili do 15h. Program je bil pester in zanimiv. Ker nam vreme ni omogočalo, da bi kaj več časa izkoristili lepote narave smo si zimo pričarali kar sami. Izdelovali smo snežne krogle, snežake iz nogavice, magnetke, lutke iz volne in čebelice. Otroci so imeli pripravljen topli obrok sami

pa so si pripravili tudi kakšno sladico: kokosove kroglice, palačinke in tiramisu. V celem tednu se nam je pridružilo 13 otrok in 7 prostovoljcev. Želimo si, da bi se taka vrsta pomoči staršem, ki ne morejo imeti dopusta v občini Ajdovščina in okolici v času počitnic dobro prijela. Tatjana Rupnik

ŠOLSKA

Latnik 173, 26. februar 2016

Male prigode, ki prinesejo veliko izkušnjo

Večer poezije Barbare Gregorič Gorenc

Naši večeri na Škofijski gimnaziji Vipava vedno postrežejo z novo zgodbo, doživetjem, znanji, predanostjo in pristno energijo nekdanjih dijakov ŠGV. K lepemu številu že izpeljanih Naših večerov se jim je 22. 2. 2016 pridružil še eden, z zgodbo o prostovoljstvu ob Indijskem oceanu obarvan večer. S svojo zgodbo so nam ponedeljek popestrile naši nekdanji dijakinji Maja Štefin in Urša Marinšek ter Majina sestra Laura.

V četrtek, 4. februarja, se je v avli Osnovne šole Šturje odvijal recitacijsko-pevski večer. Z njim smo obeležili slovenski kulturni praznik.

domači in sproščeni predstavitvi so nam dekleta predstavila prostovoljsko preživeto poletje v Mozambiku na jugovzhodu Afrike. Tja so se odpravila pod okriljem agencije POTA pod geslom: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« (Ghandi).

Po polletnih pripravah se je skupina desetih mladih odpravila v Mozambik s prvotno nalogo prebarvati šolske prostore. Seveda pa ni vse teklo tako, kot bi si morda želeli. Ko so prispeli v Mozambik, jim je pater Anton Grm, ki jih je sprejel, povedal, da barve sicer še ni, ampak da bo prišla jutri in ta ‘’jutri’’ se je zavlekel v štirinajst dni. Seveda pa tisti čas pridni prostovoljci niso ostali brez dela; pripomogli so k izboljšanju življenja v tamkajšnji skupnosti, zagradili vrt, okrasili kapelo, počistili staro barvo z okenskih okvirjev in še marsikaj. Ko pa je barva končno prišla, so prepleskali tri učilnice in s tem presegli patrova pričakovanja. Delali so namreč povprečno šest do osem ur dnevno in tako res dobro izkoristili čas, ki so ga tam preživeli. Poleg dela pa so se tudi zabavali; tako smo slišali razne zgodbe o izvirnih potegavščinah in drugih prigodah, povezanih s kulturnimi razlikami, trgovino po afriško, kokosovim drevesom … Dekleta so

bila presenečena nad slabim znanjem angleščine tamkajšnjih otrok in nad velikim vplivom moderne družbe nanje, saj so opazile, da je veliko ljudi raje oblečenih v majice sodobnih blagovnih znamk kot pa v kapulano, njihovo tradicionalno oblačilo. Ogledale so si tudi obale Indijskega oceana, Mozambik je namreč obmorska država, ter imele priložnost opazovati kite. Posebno pravljična izkušnja pa je bila zanje opazovanje zvezdnega neba, kajti zvezde so zaradi manjšega svetlobnega onesnaževanja tam veliko bolj vidne. Dejale so, da jih je prostovoljska izkušnja zelo zaznamovala in da so ob prihodu domov drugače gledale na nekatere dobrine, ki jih imamo sicer za samoumevne. S prijetnim klepetom smo se poslovili od deklet, ki so z nami delila svoja doživetja. Njim želimo obilo uspehov in doseženih ciljev, vas pa vabimo na naslednji Naš večer, ki bo glasbeno obarvan. Se vidimo. Klara Vrabec

Obisk Lare Janković V petek, 5. februarja, nas je na šoli obiskala igralka, šansonjerka in Ajdovka po rodu - Lara Janković.

okviru slovenskega kulturnega praznika nam je odlično zrecitirala Prešernovo

pesem Povodni mož in zapela tri svoje pesmi. Pogovor z njo sta vodila naša

VHODNA IN NOTRANJA VRATA - Masivni podboji - Notranja vrata

učenca, osmošolca, Andraž Fabjan in Meta Velikonja. Postavila sta ji različna vprašanja, od prve zaljubljenosti, do zavidanja sošolk zaradi njene lepote. Dotaknila sta se tudi kulinarike in izvedeli smo, da je med sosedi in prijatelji znana po odlični pripravi bureka. Pri odgovorih je naša gostja ostajala skromna in poudarjala, da je pomembno to, kar nosimo v srcu. Zunanja lepota namreč pride in gre. Rečem lahko, da je s svojo energičnostjo in prešerno nasmejanim obrazom prijetno napolnila ne samo naš zunanji prostor (telovadnico), ampak tudi notranji. učenec Matic Curk

PVC in LESENA OKNA ROLETE in ALU POLKNA

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA - bogata izbira vrat - možnost kombiniranja s steklom, INOX vstavki - polna steklena krila - strokovno in kvalitetno svetovanje - popolna storitev z izmero in montažo v eni osebi - rolete, komarniki - PVC okna Komerling z ALU masko ali ALU polkna - lesena okna z EKO SUBVENCIJO

Vabljeni v naš razstavni prostor!

041 868 138 info@ raspor.si

čenci dramskega krožka so recitirali pesmi otroške in mladinske pesnice Barbare Gregorič Gorenc. Pesnica v pesmih opisuje stvari, ki se dogajajo: otroško razigranost, nagajivost, raziskovanje sveta, prve najstniške ljubezni, težave v šoli, svet okoli nas … Program so z glasbenimi točkami popestrili naši učenci, ki obiskujejo

glasbeno šolo. Učence je pri delu vodila in se z njimi trudila mentorica Silvana Mislej. V uvodnem delu večera so nas s pesmijo razveselili otroci, ki obiskujejo otroški pevski zbor, ki ga vodi Andreja Margon. Na klavirju jih je spremljala Zora Gregorc. Lea Vidmar

Vse je mogoče za Šturje Veliko smeha in zabave boste lahko spremljali v novi sezoni zabavne oddaje na RTV Slovenija Vse je mogoče. Bodite pozorni, če med publiko koga poznate.

nedeljo, 31. januarja, smo se učenci izbirnih predmetov televizija in šolsko novinarstvo odpravili v Ljubljano na snemanje zabavnega in uspešnega šova Vse je mogoče. Da ne bi zamudili snemanja oddaje, smo morali od doma že ob 12.00, a ni nam bilo žal. Celo ostalo nam je še pol ure prostega časa. Sprehodili smo se do Tromostovja in Glavnega trga. Saj poznate: megla, dež, nedeljski mir in tišina. A kar je sledilo, zagotovo ni bila izguba časa. Prišli smo na RTV Slovenija, v snemalni studio, si hitro poiskali proste sedeže in občudovali na novo urejen “poševni oder”. Seveda, nobeno snemanje oddaje ni zanimivo brez animatorja. Pred

začetkom šova nas je zabaval in predstavil protokol obnašanja publike med snemanjem. Dogajanje med snemanjem je bilo fantastično, saj je bilo občinstvo ves čas dobre volje in nasmejano. Od drugih snemanj, ki smo si jih že ogledali v okviru pouka, se je to razlikovalo v tem, da oddaja ni bila snemana v živo. Če je šlo kaj narobe, smo morali določene dele ponoviti. Vendar to ni predstavljalo posebnega problema, saj so v studiu odlični profesionalni kamermani. Tokrat je Bojan Emeršič zopet povabil šest znanih obrazov, ki so se v vseh izzivih in igrah dobro odrezali in nam ustvarili zabavno in prijetno popoldne. Najboljši izziv je bil poševni oder, kjer se je zapletala lažna ljubezenska zgodba. Glede na to, da smo kar tri ure sedeli v studiu in je bilo kar malce naporno, smo zelo uživali in s seboj odnesli še eno nenavadno izkušnjo. Ljubljano smo zapustili ob 18:00 in bili v eni uri doma. učenka Flora Hodak

latnik

22 2

Srednja šola Veno Veno Pilon PilonAjdovščina Ajdovščina Srednja

VUGIN KOTIČEK

TUDI TO SEM

Kdo: Matjaž Trošt, prof. Delovno mesto: profesor matematike Matjaž, po poklicu si profesor matematike. Pa vendarle te poznamo tudi kot inštruktorja smučanja, organizatorja številnih šolskih ekskurzij, tajnika splošne mature ... Je težko usklajevati ter prehajati med tako raznolikimi področji? Da bom učitelj, sem vedel že v osnovni šoli. Nad tem poklicem me je navdušil moj tedanji učitelj kemije. V srednji šoli sem se ves čas »igral učitelja«, ko sem pomagal svojim sošolcem, in zato odločitev o študiju ni bila prav težka. Srečo sem imel, da sem se po zaključku študija lahko zaposlil na SŠ Ajdovščina, ki je omogočila razvoj tudi mojih drugih kompetenc. Področja, ki jih omenjaš v vprašanju, so res raznolika, vendar imajo skupen imenovalec – delo z mladimi. Prav zaradi tega prehajanje ni težko. Skozi te dejavnosti spoznavam dijake na drugačen način, jim dajem sebe, svoje izkušnje in svoje znanje na več načinov, demonstriram jim pestrost, zahtevnost, lepoto in izzive svojega poklica, ki ga z veseljem opravljam. Pa tu nimam v mislih profesorja matematike temveč učitelja in vzgojitelja. Osebno sem prepričan, da moje poslanstvo ni le poučevati matematiko, temveč mladim ljudem širiti obzorja, kazati lepote življenja in jih usmerjati na pot ravnovesja med tistim, kar želimo, in tistim, kar moramo. Zato mi ni težko ostati po pouku, pomagati dijaku, mu svetovati, pripravljati ekskurzije, urejati dokumentacijo … Pravzaprav tako raznovrstno delo bogati tudi mene, z delom rastem in pridobivam, bogatim samega sebe in druge okrog sebe. Rad opravljam svoje delo in menim, da ni nič težko, če delo rad opravljaš. Naši dijaki so prav pod tvojim vodstvom sedaj že drugič zmagali na tekmovanju Euroscola in za nagrado prejeli ekskurzijo v Strasbourg. Pravkar pa ste se vrni iz Bruslja, kjer se obiskali sedež Evropskega parlamenta. Za kakšne projekte pravzaprav gre? Kaj vse našim dijakom ponuja in daje “Evropa” pa se tega niti ne zavedamo? Leta 2014 smo se prvič odzvali na razpis za regijsko tekmovanje Euroscola, ki ga izvajajo vse članice EU v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Nagrada za zmagovalce je izjemno privlačna in zato dijakov ni težko navdušiti nad pripravami. Skupina do 24 dijakov lahko dobi priložnost obiska simulacije delovanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Dijaki iz vseh evropskih držav takrat za en dan zasedejo sedeže v dvoranah Evropskega parlamenta v Strasbourgu,

ZAZAVAS VAS......

razpravljajo o aktualnih evropskih tematikah in seveda sklepajo nova znanstva, prijateljstva. Leta 2014 je regijsko tekmovanje potekalo pri nas v Ajdovščini, letos pa v Novi Gorici. Obakrat smo zmagali in prejeli mično nagrado. Tako 16. do 19. marca letos 24 dijakov in 2 profesorja potujemo v Strasbourg. Pravkar pa smo se vrnili iz Bruslja, kamor smo odpotovali na povabilo gospe Romane Tomc, slovenske evroposlanke. Vsak poslanec ima določeno kvoto denarja, ki ga nameni za promocijo delovanja Evropskega parlamenta med državljani evropske unije. Letos smo uspeli pridobiti sredstva, ki so delno pokrila stroške potovanja, del stroškov pa so morali pokriti dijaki sami. V Bruslju smo bili najprej deležni predavanja o Evropski uniji, Evropskem parlamentu, pomenu teh inštitucij, sledil je ogled parlamentarnih prostorov in nato še srečanje s poslanko, gospo Tomc. Evropa je naša skupna domovina, tega se premalo zavedamo. Predvsem mladi se premalo zavedajo pomena Evropske unije in možnosti, ki jim jih ponuja. Zato so takšni projekti zelo pomembni, mladim širijo obzorja, jih opremljajo z veščinami sodobnih državljanov Evrope, seznanjajo z njihovimi pravicami in dolžnostmi. V tej smeri bomo tudi nadaljevali. V Strasbourg se preko Euroscole šola uvrsti le vsako drugo leto, torej bomo ponovno poskusili leta 2018, za sodelovanje z evroposlanci pa so še številne možnosti. Za jeseni že imamo zagotovljena sredstva za ponoven obisk Bruslja in Evropskega parlamenta. Za to sodelovanje smo se dogovorili z evroposlanko, gospo Tanjo Fajon, ki se je prav tako odločila, da nam bo del stroškov sofinancirala. Za sodelovanje (tudi v jeseni) pa smo se dogovorili tudi evroposlancem, gospodom Lojzetom Peterletom, vendar so priprave tega sodelovanja šele v začetni fazi, saj smo povabilo s strani g. Peterleta prejeli šele pred zimskimi počitnicami. Globalizacija se je globoko zarila tudi v šolske klopi in zato so mednarodna sodelovanja izredno pomembna, česar se na naši šoli močno zavedamo. Poleg omenjenih »evropskih« projektov, smo letos na šoli pričeli tudi z mednarodno izmenjavo z dijaki z nizozemske šole, v okviru projekta Erasmus+ pa je 36 dijakov s programa Predšolska vzgoja opravljalo prakso v tujini, v mednarodnih vrtcih. Poznamo te kot strastnega popotnika. Kateri od številnih krajev, ki si jih obiskal, ti je najbolj ostal v spominu ter kam te

vleče v prihodnje? Težko se je odločiti, katero potovanje mi bo najbolj ostalo v spominu. V Grčiji sem se na absolventskem izletu z vlakom vozil skupaj s kozami (ja, živimi), na Havajih sem si Pearl Harbour ogledal iz helikopterja, v St. Louisu v ZDA sem spoznal sorodnike, za katere skoraj sto let nismo vedeli, da sploh obstajajo, v Avstraliji sem božal koalo in jedel kenguruja, v Maroku sem sredi puščave opazoval nočno nebo in mlečno cesto na njem, na Maldivih sem se potapljal in občudoval podvodni svet … Vsako potovanje posebej je delček v sestavljenki, delček, ki me izpopolnjuje in mi daje energijo za vsakodnevna opravila. Raje se odpovem novemu avtu, novim oblačilom ali čemu podobnemu, kot pa bi se odpovedal potovanjem. Občutka, ki preplavi moje telo ob zvoku letalskega motorja, ne znam opisati. Težko se je odločiti, kaj bo najbolj ostalo v spominu, čeprav imajo med vsemi potovanji posebno mesto Filipini. Na potopisnih predavanjih sem to državo poimenoval raj sredi Pacifika. Prijazni ljudje, čudovita naravo, veliko znamenitosti, zanimiva zgodovina … Veličastno je bilo ležati na plaži, v kopalkah, s koktejlom v roki in klicati domov ter voščiti božične praznike, razburljivo je bilo v decembru nabirati jagode in se z njimi sladkati, sočasno pa vedeti, da doma piha burja in sneži. Tako daleč je ta država in tako drugačni so njeni ljudje, njihov način življenja. Veliko Filipincev živi z manj kot enim evrom na dan, pa kljub temu izgledajo srečnejši kot mi, živijo polnejše življenje, spoštujejo svojo tradicijo. Mogoče sem takšno sliko dobil le kot turist, ki mu ni ničesar primanjkovalo in mu je bilo vse na dosegu roke, vendar pa v to ne verjamem. Ljudje, ki sem jih srečeval, so bili nasmejani, dobre volje, pripravljeni pomagati … Veliko razlogov torej, zaradi katerih lahko postavim Filipine na prvo mesto. V prihodnosti si želim odpotovati v Južno Ameriko, obiskati divjo Patagonijo, obpluti rt Horn na Ognjeni zemlji, se prepustiti ritmom latino glasbe v Riu de Janeiru in Buenos Airesu … Veliko lepot skriva ta celina. To sem imel v načrtu že leta 1996, ko sem zaključeval študij v Ljubljani, pa splet okoliščin uresničitve tega načrta ni dopustil. Septembra bo minilo 20 let odkar delam na tej šoli in mogoče bi bilo takšno potovanje primerno darilo, ki bi si ga podaril ob tej priložnosti.

Naj bo Vugin kotiček tokrat nekoliko drugačen. Dijakom vedno govorim, naj se ne ponavljajo, naj skušajo biti čim bolj izvirni. Tudi takrat, ko pripravljajo govorne nastope o prebranih literarnih delih, ki jih predstavijo sošolcem. Že uvod naj bo zanimiv. Lahko začnejo z navedkom pomembne osebe, aktualnim dogodkom, ki je v zvezi s temo njihovega govornega nastopa, s šalo ali z duhovito domislico, ki bo v poslušalcih vzbudila zanimanje. Izrazito subjektivnega značaja naj bo tudi nadaljevanje predstavitve, predvsem pa zaključek z lastnim mnenjem in aktualizacijo. Ob uspelih petminutnih govornih nastopih uživam skupaj z dijaki, ki se običajno nanje dobro pripravijo. V tokratnem članku vam posredujem duhovito in aktualno besedilo, ki je bilo podlaga govornega nastopa dijakinje Veronike Ternik iz 3. A. Upam, da se boste tudi bralci prizanesljivo nasmihali ob branju, kot smo se mi pri poslušanju. Butalci so delo slovenskega pisatelja, humorista, satirika in dramatika Frana Milčinskega. Izšlo je leta 1949. O aktualnem dogajanju je pisal pod psevdonimom Fridolin Žolna. Njegova najbolj znana dela so tudi Tolovaj Mataj, Ptički brez gnezda in Gospodična Mici. Butalci so zbirka šaljivih pripovedi, ki so zanimivo branje za otroke in odrasle. Tudi mene so navduševale že v otroštvu. Z njimi sem se prvič srečala kot petletna deklica, ko mi jih je bral moj »nono«. Takrat so mi bile predvsem smešne, saj pravega sporočila nisem razumela. Ob tokratnem branju pa sem razmišljala o današnjem svetu in Sloveniji, ki je verjetno bolj »butalska« kot kdaj koli prej. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja Butale, ki leži tri ure hoda za pustno nedeljo. Imajo se za zelo imenitne. Svoji vasi s kočami pravijo mesto, hišam graščine, mlakuži pa potok. Samim sebi se zdijo tako učeni, da druge učijo celo tisto, česar še sami ne znajo. V Butalah poteka dogajanje po posebnih butalskih pravilih, saj si vse razložijo po svoje in to tako, da so z razpletom vedno zadovoljni. Vsega imajo dovolj, primanjkuje jim samo pameti. Kot tudi nam Slovencem. Verjetno tudi nam ne bi nič manjkalo, če ne bi bili tako po butalsko sebični, zagledani vase, sprti med sabo in bi imeli več prave zdrave pameti, ki pa je žal ne moremo kupiti tako, kot so jo Butalci. Ponjo so namreč poslali nekaj mož. Prodajalec je bil prijazen in jim je pamet prodal po polovični ceni. Kupili so jo v sodu, ki so ga vsi ponosni pritovorili na sredo vasi. Župan je dal znak in prerezali so vrv. Iz soda je skočila miš in jo ucvrla naravnost v županovo hišo. To je bil za Butalce dokaz, da so dobili pamet, ki je res pametna, ker je šla tja, kamor sodi. Pri tej kupčiji pa so imeli še posebno srečo, saj je imela pamet kmalu mlade in je je bilo dovolj za vse Butale. Zato pa so se odločili, da bodo privarčevali s soljo, ki so jo kar posejali. Kmalu so pognale lepe zelene rastline, kar je obetalo dobro letino. Že listi, ki so jih poskušali z jeziki, so ostro pekli. Bili so veseli, da je sol tako ostra, že ko je mlada, kako slana bo šele, ko dozori. Na to, da so dejansko zrasle koprive, pa se sploh niso ozirali. Tako kot mi, Slovenci, so tudi Butalci imeli veliko dela z razbojniki, ki so vedno pametnejši in korak pred ostalimi. Tak je bil tudi grozni butalski razbojnik Cefizelj, ki naj bi zadušil že sedem ljudi in tri ženske. V Butale je rad prihajal predvsem zaradi dišečih hlebčkov kruha in policista, ki ga je izzival s svojimi domiselnimi idejami. Ko ga je ta končno ujel in sta šla mimo pekarne, ga je Cefizelj prosil, da bi mu dovolil kupiti koruzni hlebček. Policist ga je čakal pred prednjimi vrati, Cefizelj pa mu je pobegnil pri zadnjih. Ko sta šla naslednjič mimo pekarne, si je Cefizelj spet zaželel koruzni hlebček. Tokrat ga je mož postave čakal pri zadnjih vratih, Cefizelj pa mu je ušel pri sprednjih. Zdi se, kot bi Cefizelj učil posla tudi naše velike tatove - tajkune, ki so na nepošten način postali lastniki milijonov evrov premoženja, kar pa so izpeljali tako, da so vedno ušli - pri prednjih ali zadnjih vratih sodniških odločitev. In niso bili tako velikodušni kot Cefizelj, ki je od ukradenega denarja iz občinske blagajne na koncu vanjo prispeval en groš, da ne bi bila popolnoma suha. Vendar to še ni najhuje. Glavni butalski problem so bili sosedje Tepanjčani. Z njimi so bili na smrt sprti in z njimi ves čas tekmovali. Poimenovali so jih hribovci, ki jedo ovseni kruh. Tepanjčani pa jim niso ostali dolžni. Pravili so, da Butalci redijo občinsko uš Šprinco Marogo, ki določi župana. Kadar so namreč v Butalah volili župana, so se vsi butalski bradači zbrali okoli mize. Župan je postal tisti lastnik brade, v katero se je zaletela uš. Ob tem upravičeno pomislimo na dvoje: naše sosede Hrvate, od katerih se želimo ograditi z bodečo žico tudi tam, kjer begunci dejansko ne prečkajo meje, in na naše politike in župane. Kot bi tudi njih izbirale uši. Spoznajo se na vse in najdejo odgovor na vsako vprašanje. Vedno pa v svojo korist. Nekateri med njimi še danes mislijo, da se da z denarjem kupiti vse - tudi pamet z nakupom diplome. Vendar Slovenci v primerjavi z Butalci s takim stanjem nismo zadovoljni. Želimo tako Slovenijo, na katero bomo ponosni, kot so bili ponosni Butalci na svoje Butale, le da ne bi bila več tako butalska. Branje mi je bilo v užitek, saj so pred mano zaživele že nekoliko pozabljene zgodbe iz otroštva. Med branjem sem se z mislimi vračala v najlepše trenutke, ki sem jih preživela z »nonotom«, in ob tem spoznavala, da so nekatere življenjske zakonitosti neminljive.

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina ZA NAŠI DIJAKI V BERLINU

ZA ... VAS... VAS

3 23

OB KULTURNEM PRAZNIKU smo se tudi prvič zbrali v prenovljeni večnamenski dvorani.

Na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu

»Človek ne živi samo od kruha, nas podučuje že Sveto pismo. Za svojo rast in obstoj potrebujemo nekaj več. In to je kultura, v najširšem pomenu. Čeprav jo vsak posameznik občuti po svoje, so njeni učinki enaki – bogati nas, dviga in povezuje.« V petek, 5. 2., smo tudi na naši šoli obeležili slovenski kulturni praznik. Pevski zbor, dijaki na orffovih glasbilih, vokalna skupina in dijaka, Dijaki 3. letnika gimnazije Veno Pilon iz Ajdovščine so res nekaj posebnega – ko so nas danes obiskali, so bili dobro pripravljeni, veliko so vedeli o Nemčiji, predvsem pa so

bili radovedni. Še kdaj pridite, vedno smo vas zelo veseli, prava naša veleposlanica Marta Kos Marko. (vir: https://www.facebook.com/ botschaftslowenienberlin/)

ki sta recitirala Prešernovo poezijo, so sooblikovali krajši kulturni program, nagovoril pa nas je ravnatelj Andrej Rutar. Ob tej priložnosti

MED TUAREGI

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV) Smučanje na Cerknem

V sredo, 20. januarja 2016, smo se dijaki 1. in 2. letnika gimnazije Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina odpravili za štiri dni na Cerkno, kjer smo v okviru OIV dopolnjevali svoje znanje smučanja oziroma deskanja. Nekateri od nas so se z belimi strminami srečali prvič. Razdelili smo se v skupine glede na znanje in dejavnost, za katero smo se odločili. Mentorji so bili z nami zelo potrpežljivi in nam z veseljem podajali novo znanje. Tudi čas, ki ni bil namenjem smučanju, smo aktivno preživljali v hotelu Cerkno. Ob večerih smo imeli zanimiva predavanja, športne aktivnosti in dru-

ge dejavnosti. Čisto za vsakega se je našlo nekaj zanimivega. Mislim, da smo se v teh štirih dneh še bolj spoznali, predvsem pa med seboj povezali. Priložnost, da za kratek čas pobegnemo od šolskih obveznosti in vsakdanjih opravil, smo popolnoma izkoristili. Čas po večerjah pa smo preživeli ob zvokih harmonike ter šalah in norih izjavah naših sošolcev. Z zadnjimi močmi smo se v soboto popoldne utrujeni, vendar polni novih doživetij vrnili domov, z željo, da naslednje leto podoživimo to nepozabno izkušnjo. Teja Kobal in Nika Kodelja, 1. b

V torek, 5. januarja 2016, smo na naši šoli lahko prisluhnili nadvse zanimivemu predavanju učiteljice, prevajalke, pisateljice ter humanitarne delavke Mire Delavec. Na šolo smo jo povabili z željo, da nam pred-

stavi svoje delovanje med tuareškim ljudstvom v severni Afriki. V dvournem predavanju je spregovorila o temnih in svetlih vidikih njihovega življenja, predvsem pa o problemih, s katerimi se

soočata najbolj ranljivi skupini prebivalstva – ženske in otroci. Ko je prvič obiskala »modro« ljudstvo pred 15 leti, se ji niti sanjalo ni, kako zelo se ji bo spremenilo življenje. Kasneje si je med njimi našla tudi življenjskega sopotnika in njeno poslanstvo je postalo jasno: pomagati tamkajšnjemu ljudstvu, ki zaradi vojnih razmer ne more svobodno trgovati ter si tako zagotoviti človeka dostojno preživetje. Svoje življenje je že večkrat postavila na kocko, pa vendar je prepričana, da bo v tej smeri delovala tudi v prihodnje. Pripovedovanje zanimive sogovornice nas je prepričalo in veseli smo bili, da smo lahko tudi sami darovali oblačila, igrače, odejice in druge otroške pripomočke, na katerih se je že kar nekaj časa nabiral prah po naših domovih. ml

ŠOLA V NENEHNEM SPREMINJANJU

Likovna delavnica

Naravoslovna delavnica

Tako je v svojem razmišljanju o kulturi zapisala dijakinja 2. letnika. AV

Pred časom sem imel na šoli sestanek s predstavnikom Športne zveze Ajdovščina, ki je bil pred leti tudi dijak naše šole. Ko sem ga sprejel na hodniku, se je samo začudil podobi šolske notranjosti, saj je po njegovih besedah popolnoma drugačna kot je bila v času njegovega izobraževanja. Tudi sam sem obiskoval to šolo, vendar zaposleni spremljamo majhne spremembe iz leta v leto in tako ne vidimo velikih sprememb, ki se dejansko odvijajo pred nami oz. jih sami povzročamo. Očitno se moramo nekoliko oddaljiti, da nato vidimo popolnejšo sliko. Informacijsko komunikacijska tehnologija se danes hitro spreminja, poleg tega je dijakom dostopna in pri roki tako rekoč vsak dan. Šola mora iti in tudi gre s časom. Njena vloga in vloga profesorjev se s časom spreminja. Menjava tlakov, oken, omaric,

opremljanje učilnic s projektorji in drugo tehnologijo, opremljanje kuhinje, … vse to zvišuje standard in lahko tudi olajša delo. Čeprav sem vesel, da lahko zagotovimo in ponudimo visok standard uporabnikom, je vsekakor bistveno to, da se zaposleni znamo prilagajati potrebam časa, tako poslovodnim kot pedagoškim. Raziskave v naši občini in državi kažejo na to, da se bo potrebovalo več tehnično izobraženega kadra kot je trenutno izkazan interes mladih. Naša šola se je že pred leti odzvala na to in v okviru ur, ki jih lahko namenimo izbirnosti, smo poskrbeli za razširitev na naravoslovnem področju. Tako lahko gimnazijci izbirajo tretji tuj jezik ali pa širijo znanja iz izbirnih vsebin naravoslovja in praktičnega pouka v naravi. Preko praktičnih vsebin, vaj, analiz in nekaterih projektov smo zaznali povečanje

interesa tako po opravljanju mature iz naravoslovnih predmetov kot tudi po nadaljnjem študiju v tej smeri. Še vedno pa ostaja močna ponudba na jezikovnem področju, saj dijaki lahko spoznajo tri tuje jezike, poleg tega pa sodelujejo tudi v dodatnih projektih kot so bralna značka v tujem jeziku, sodelovanje na Festivalu frankofonskega filma, sodelovanje s tujimi pisatelji, sodelovanje v mednarodnih izmenjavah. Za izoblikovan model in omenjene aktivnosti znotraj pouka ter nadaljevanje nekaterih projektov izven pouka sem večkrat slišal pohvale in zaznal, da našo šolo nekateri zelo dobro poznajo tudi izven naše občine. Ali nas tudi naši občani dovolj dobro poznate? Ste objektivno občinstvo? Mogoče moram na tem mestu ponoviti zadnji stavek prvega odstavka: »Včasih se moramo malo oddaljiti, da vidimo popolnejšo sliko.« Če se vam zdi potrebno, se nekoliko dvignite. Mi se bomo vsekakor še naprej trudili tako za kvaliteto šole kot za obveščanje vas, da boste seznanjeni vsaj z nekaterimi utrinki našega šolskega življenja. Prilagajanje času je nujno. Hitreje kot zaznamo potrebo po prilagoditvi, bolj smo učinkoviti. Verjamem, da nam uspeva. Andrej Rutar, ravnatelj

KULTURA

24 Španski ples najboljši

Baletke z zlatom iz Lendave Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v Lendavi organiziralo slovensko baletno tekmovanje TUTU, ki se je odvijalo od 10. do 12. februarja v tamkajšnji koncertni dvorani. Ajdovske baletke so se odrezale imenitno, saj so osvojile zlato medaljo v skupinskem nastopu, Teja Sever pa tudi posamično. 14 let. Prva je bila že po prvem krogu s plesom Rdeča kapica, vodilno mesto pa je s Polko ohranila tudi po drugem krogu. Še več, njen seštevek točk jo je uvrstil na skupno tretje mesto med vsemi tekmovalci.

rvega tekmovanja pod novim imenom so se lahko udeležili učenci baletnih šol z osnovnim programom, baletnih šol z razširjenim oz. obširnejšim programom, dijaki srednjih baletnih šol, učenci zasebnih baletnih šol in društev, slovenski plesalci, ki se šolajo na baletnih institucijah izven Slovenije, slovenski profesionalni baletni plesalci in tujci, zaposleni v slovenskih gledališčih. Tekmovali so dvokrožno v različnih kategorijah, posamično in v skupinah. Tekmovanja so se udeležile tudi članice ajdovskega plesno gledališkega društva Primabalerina v sodelovanju z Glasbeno šolo Nova Gorica in učenka Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Pod vodstvom baletnega pedagoga in mojstra baletne umetnosti Sergeja Semenjuka

ter baletne pedagoginje Svetlane Petrovič so tekmovalke v Lendavi naravnost blestele. Ema Gashi, Agnieszka Kobylinska, Marta Kobylinska, Kaja Vidič, Teja Sever in Maja Sever Semenjuk so s skupinsko točko Polka v prvem krogu in Španski ples v drugem krogu osvojile prvo mesto in zlato medaljo. Petčlanska žirija iz tujine (Gabriele Haslinger, Emina Minka Kamberović, Judit Muranyi, Eriberto Verardi in Valentin Bartes) je Španski ples razglasila za najboljšo koreografijo in učitelju Sergeju Semenjuku podelila posebno nagrado. Drugo zlato medaljo je pridobila tekmovalka Teja Sever v solo kategoriji. Teja je kot učenka Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina s solo točko osvojila prvo mesto in zlato medaljo v kategoriji od 12 do

Teja Sever z zlato medaljo

Teja je doma iz Črnič, krajani pa so nadvse ponosni na njene dosežke. V imenu krajevne skupnosti je mladi šampionki čestitala predsednica Bruna Kastelic. Baletke so tekmovanje končale s svečanim baletnim koncertom, kjer so nastopili vsi nagrajenci tekmovanja. eg

Hrepenenje po besedi Tako smo naslovili naše srečanje za praznik kulture na Cesti. Že nekaj let smo se na večer okrog praznika zbirali v mnogo pretesnem prostoru KS. Spominjali smo se dragega pesnika, v večini pa z domačimi besedili skušali vdihniti globoko, vsaj delček tega, kar smo prejeli v bogati kulturni dediščini od svojih pradedov. Žal je bil prostor premajhen, da bi sprejel vse, ki bi to želeli. Letos je bilo drugače.

prostorni dvorani Doma krajanov Cesta so zadihala pljuča in zazveneli glasovi. Tudi vzdušje je bilo posebno: Kakor bi nas plemenitila beseda: Od prve zapisane (Brižinski spomeniki, Trubar, Dalmatin, Linhart), do moderne (Cankar, Kajuh) in tiste preproste domače, v mlada usta položene in napisane prav zanje. Zapeto ali izgovorjeno, vse se je ujelo v toplo domačnost. Hrepenenje po besedi je še kako živo v nas, pa če hočemo priznati ali ne. Pa ne po kakršni koli besedi. Po

tisti pravi, polni resnice, ljubezni in prijateljstva, ki je lahko rojena v tišini in precejena v toplini srca, neprecenljivi dar, ko je podarjena v pravem trenutku. Čas, ki ga živimo, ni prijazen do ljudi, še manj do kulture. Narod, ki je pred četrt stoletja dobil samostojnost, izgublja svojo samobitnost. Beseda, lepota in milina iz tišine porojena, kaj je že to? Naši dedki in babice so bili kaznovani, če so jo izgovorili v šoli. Žal ni danes nihče kaznovan, ko jo razvrednoti v javnosti in vseh mogočih

medijih, krotoviči in maže, smeši in iz nje melje čudno latovščino, nekaj, kar je plemenitemu jeziku naših besednih velikanov komaj še podobno. Hrepenenju po besedi smo skušali ugoditi, s prelepo zaigrano glasbo, plemenito izgovorjeno besedo, s pesmijo, ki se dotakne srca, z mladostno in upajočo razigranostjo. Nekaj, kakor ponos in upanje se je rojevalo v lepi, novi dvorani Doma krajanov. Za organizatorja, Kulturo športno društvo Vrnivec je bil to gotovo močan zalogaj. Pri zahtevnih službah in družinskih obveznostih, ob študiju, ostaja tako malo časa. Vendar je veselje doživetega vredno truda! Prav vsem nastopajočim, ki so kljub nagajanju viroze, odlično opravili svoje naloge, prisrčna hvala! Ne samo za nas, ki smo se naužili lepe besede in dobre glasbe, tudi zanje in njihove otroke, ker bodo s hrepenenjem iskali pot, kako ohraniti slovensko besedo. Samo beseda lahko ohrani nek narod. Če jo zapraviš, izgineš z obličja Zemlje. Jožica Pizzoni

Latnik 173, 26. februar 2016

Proti raku z Antioksidanti Ob svetovnem dnevu boja proti raku je skupina Antioksidanti v četrtek, 4. februarja, ob 21h, premierno predstavila videospot za pesem Trenutek z mano, ki govori o tem, kako nepomembne so materialne stvari, ko zbolimo za boleznijo kot je rak.

kupina Antioksidanti iz Ajdovščine, ki jo sestavljajo kitarista Andraž Žvokelj in Grega Marc, bobnar Gal Furlan, basist Darjan Brus in pevec Erik Jež, je v maju 2015 osvojila prestižno nagrado za mlade bande na natečaju ŠOUROCK, ki jim je omogočila finančno podporo za snemanje videospota za pesem Trenutek z mano. Videospot je režiral Aljaž Kete, v njem pa poleg skupine nastopajo še igralka Kaja Pečnik iz Ajdovščine, ki živi in dela v Londonu, ter Izak Cunta in Gregor Vidrih. Videospot so snemali na več lokacijah v Sloveniji, med drugim v postojnskem Zdravstvenem domu, Stari šoli v Vipavi ter na Ljubljanskem Gradu. Skupina Antioksidanti je na slovenski sceni prisotna že od leta 2009 in je do danes na raznih tekmovanjih prejela že veliko nagrad. Že leta 2010 so zmagali na slovensko-italijanskem natečaju Mladi brez meja ter leta 2013 prejeli nagrado za najboljšo mladinsko rock zasedbo na

tekmovanju Rock Vizije, poleg tega naziva pa prejeli še Vizionarja za najboljšega pevca (Erik Jež) ter najboljšega avtorja tekstov in melodij (Andraž Žvokelj). Pesem Trenutek z mano je letos, 16. januarja, izšla tudi na prvencu z naslovom Parfum in plastika. Videospot je bil zvečer, 4.2., ob 21h za izbrane povabljence premierno predstavljen v Klubu Baza v Ajdovščini, kjer so člani skupine pesem tudi v živo zaigrali. rl

Na drsališču V mesecu januarju smo učenci in zaposleni v Cirius-u Vipava večkrat obiskali drsališče v Ajdovščini. Učencem smo želeli približati še en zimski šport – drsanje.

ekateri so že vedeli, da za to potrebujemo drsalke in poznali ledeno ploskev kot podlago za izvajanje drsanja, drugi so se z vsem tem srečali prvič. Vedno smo s seboj peljali tudi učenke na invalidskih vozičkih. Želeli smo, da usvojijo nove pojme: drsalke, drsališče, led, ter poskusijo vožnjo po drugačni podlagi. Vsi učenci v našem centru imajo manjše ali večje primanjkljaje tudi na motoričnem področju. Navadno jim že hoja po ravni črti ali hoja po različnih podlagah predstavljata velike težave. Hoja z drsalkami po ledu ali samo drsanje pa je velik izziv tako za učence kot spremljevalce. Učenci so si veselo in pogumno nadeli drsalke in čelade ter stopili na led. Vsak je imel svojega spremljevalca. Spopadali so se z zelo drsečo podlago, koordinacijo gibanja, orientacijo v zunanjem prostoru, slabšo splošno telesno vzdržljivostjo in množico navodil ter nasvetov. Že prav kmalu so slačili bunde in rokavice, saj so se pri svojem trudu skoraj vsi prepotili. Zelo veseli so bili vsakega koraka brez opore ali celo kratke ‘predrsane’ razdalje brez padca na zadnjo plat. Izkoristili pa so tudi invalidski voziček, za katerega so se prijeli in zapeljali po ledu. Po dobri uri smo naredili kratko pavzo in se okrepčali s čajem, kakavom ali kavo. Po odmoru so najpogumnejši še enkrat stopili na led in preverili naučeno. Učenci so zelo uživali, čeprav je bil telesni napor nekoliko večji od vsakodnevnega. Vsi so upoštevali

navodila in pravila na drsališču ter se podrejali ciljem skupine. Ob koncu naj poudarimo, da smo bili vsi izredno veseli prijaznosti lastnika drsališča. Ne le, da smo drsali popolnoma brezplačno, tudi za čaj, kavo in kakav nam ni bilo treba nič prispevati. Poleg tega nam je bila ponujena pomoč na ledeni ploskvi in pri preobuvanju otrok. Za vse to se Vam iskreno zahvaljujemo. Upamo, da Vam volje in zagnanosti v bodoče ne zmanjka in si želimo, da bi Občina Ajdovščina tudi v naprej omogočala vašo dejavnost. S.P.

latnik

Latnik 173, 26. februar 2016

KULTURA

Razstava Slike v Lokarjevi galeriji Poletna burja V petek, 19. februarja, je bila otvoritev izredno zanimive in kvalitetne razstave zakoncev Bogeta Dimovskega in Irene Jeras Dimovske. Zakonca, oba akademska slikarja, se predstavljata vsak s svojim novejšim ciklusom slik. Skupni imenovalec obeh avtorjev je izredna toplina in barvitost njunih del in njuno suvereno obvladovanje slikarske ploskve.

oge Dimovski prihaja iz Makedonije. Leta 1978 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na isti akademiji je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva ter podiplomski specialistični študij grafike. Dimovski je ustvarjalec, ki deluje na več likovnih področjih: slikarstvu, umetniški grafiki, risbi, restavratorstvu, kiparstvu, pedagoškemu delu in pisanju likovnih recenzij. Njegova dela predstavljajo

domišljijske abstraktne interpretacije krajinskih vedut. Zanimajo ga predvsem nepredmetni odnosi med tonskimi strukturami, linijska kompozicijska igrivost in predmetna neprepoznavnost. Kot sam pravi, se igra s teorijo nejasnosti. V slikarstvu izhaja iz univerzalnosti risbe in izkušenj pridobljenih z grafično umetnostjo, ki preprostim zapisom vdahnejo duhovno in fizično moč. Ohranja in neguje komunikativno meditativno neposrednost likovnega izraza. O svojih delih razmišlja domišljijsko abstraktno, s pridihom

»iluzionistične“ zmedenosti in nepreglednosti, poenostavljeno v ploskovno omejen slikovni prostor. Irena Jeras Dimovska je leta 1985 diplomirala iz slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij konzervatorstva in restavratorstva. Bolj ali manj ekspresionistični figuralni motivi Irene Jeras Dimovske se rojevajo skozi posamezne faze gradnje likovnega procesa. Irena Jeras Dimovska se že dolgo resno posveča ženski figuri, ki jo pojmuje kot nepogrešljiv del narave, običajno upodobljeno v komplementarno zapletenem toplem-hladno odnosu med figuro in podlago. Poudarjeni ženski atributi s širokimi kontroliranimi barvnimi potezami ploskev in črt so organsko povezani s plodnostjo in zemljo, saj delujejo enako kot brezčasen motiv figuralne pokrajine. Kontrolirane strukturne poteze, trdna postavitev golih ženskih teles in risarsko ekspresivno poudarjene virtuozne črte nakazujejo na neposredno slikanje in iskanje odgovorov na vprašanja, vzeta iz vsakdanjega življenja, povezana z dojemanjem medčloveških razmerij in samorefleksije. Vladimir Bačič

Ustvarjalka Silva Karim v Lični hiši V soboto, 6. februarja, je bilo v Lični hiši v Ajdovščini odprtje prve od sedmih načrtovanih letošnjih razstav. Razstava slik in keramike pod naslovom 'Gnezdenje linij' ustvarjalke Silve Karim je hkrati prispevek Kulturno umetniškega društva Lična hiša k slovenskemu kulturnemu prazniku.

ilva Karim na svoji strokovni poti vseskozi uspešno prepleta pedagoško dejavnost in likovno ustvarjalnost. Kot likovna ustvarjalka se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, grafiko, slikarstvom, ilustracijo in unikatnim oblikovanjem v keramiki. Na razstavi v Lični hiši pod skupnim naslovom 'Gnezdenje linij' predstavlja slike in keramiko iz obdobja zadnjih nekaj let. Likovna kritičarka Bernarda Podlipnik je v kritiki k razstavi med drugim zapisala in na odprtju razstave številnim obiskovalcem tudi podala: »Kot bi z neba vabikal ptico, naj pride sest mi na odprto dlan …«… s tem verzom bi najlažje ubesedila srečanje z likovno pokrajino Silve Karim in tako dopolnila njen metaforičen naslov 'Gnezdenje linij', pod katerim je zbrala slikarska dela in keramiko iz svojega ustvarjalnega opusa zadnjih nekaj let.« Na odprtju razstave je za glasbeno popestritev na saksofonu poskrbel Jon Ličen, prijetno je bilo tudi druženje z ustvarjalko po odprtju razstave. Razstava bo odprta do 5. marca. Silva Karim pa se je na povabilo Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina, v četrtek, 11. februarja, v okviru kulturnega praznika vrnila v galerijo Lična hiša in v zanimivem pogovoru orisala svojo življenjsko in umetniško pot. Bila je rojena v Beli pri Podkraju, gimnazijo je obiskovala v Idriji in leta 1981

zaključila Pedagoško akademijo v Ljubljani; po uvedbi visokošolskega študija likovne pedagogike je na isti fakulteti zaključila tudi visokošolski univerzitetni študij in leta 2006 tam tudi uspešno magistrirala. Poznamo jo kot svetovalko za likovno izrazno področje otrok (sodeluje z revijama Cicido in Ciciban, revijo Razredni pouk), s strokovnimi predavanji in delavnicami pogosto sodeluje na izobraževanjih za učitelje, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo, največ izobraževanj pa izvaja za področje kiparstva in za uporabo informacijske tehnologije. Leta 2011 je izdala odmevno knjigo Velike umetnine za male umetnike, v kateri na sodoben in dejaven način otroke uvaja v likovno raziskovanje in eksperimentiranje. Kot likovna ustvarjalka se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, grafiko, slikarstvom, ilustracijo in unikatnim oblikovanjem v keramiki. Ilustrirala je že veliko knjig, tako za otroke kot odrasle, pa tudi priročnikov za učitelje. Imela je več samostojnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah ter likovnih kolonijah in mednarodnih ekstemporih.. V času študija je spoznala moža Azada, po narodnosti Kurda iz Iraka, ki je prišel študirat na Likovno akademijo v Ljubljano. Dom in atelje sta si uredila v Ajdovščini. Predstavljata multikulturno družinsko

skupnost v kateri živita vsak svoje versko prepričanje in v tem ne vidita nobenih življenjskih ovir. Tudi to, da dva umetnika ne moreta živeti skupaj, pri njiju ne drži. Pri Karimovih je prav umetnost tista stična točka, ki ju zbližuje. Tudi že odrasla otroka: sin in hči sta si izbrala umetniško pot. Silva pove, da je zanjo umetnost sestavni del življenja, ki jo osrečuje, jo notranje bogati, veseli in zadovoljuje. In prav to srečo in veselje želi deliti z ljudmi preko pedagoškega dela in umetniškega ustvarjanja. Da je to res, smo se udeleženci večera, tudi sami prepričali. Niko Ličen

V Društvu upokojencev se je zbralo nekaj aktivnih članov, ki imajo vero in željo, da je ajdovskemu placu mogoče dati življenje in dušo.

obudo je obravnavala Komisija za kulturo in oktobra 2015 so organizirali sestanek, kamor so povabili predstavnike KS in raznih društev ter posameznike, ki jim je mar za kulturno življenje v Ajdovščini. Sestanek je vodila gospa Milojka Dobovšek po metodi »Viharjena možganov«, kjer se je zbiralo ideje za pripravo raznih programov. Na istem sestanku so predlagali tudi kandidate, ki so bili imenovani v iniciativni odbor za izvedbo programa. In se je začelo. Iniciativni odbor in vodje podprogramov smo se aktivno zakopali v delo, tako da Ajdovcem že lahko obljubimo, da bo na ajdovskem placu vsako soboto v juliju in avgustu 2016 zapihala poletna burja.

S programom bomo začeli, ko bo moč sonca malo popustila, takrat, ko ljudje pridejo na plano, da zaužijejo malo svežega zraka, takrat, ko si zaželijo druženja ob kozarcu dobrega domačega, avtohtonega vina, ali ob skodelici domačega zeliščnega čaja. Poleg druženja bomo uživali ob različnih glasbenih zvrsteh, karaokah, družabnih igrah, kuhanju domačih jedi v smislu delavnic,... Obljubljamo, da se bodo zelo zabavali otroci, starši, mladi in mladi po srcu, skratka vse generacije. Med seboj bomo izmenjevali znanja, izkušnje, medgeneracisko bomo sodelovali in se prav lepo imeli. Zelo se bomo potrudili, da bomo ajdovskemu placu dali življenje in vsebino zgodovinsko - kulturno urejenega središča. Nada Blažko

Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini

VABI NA

TURIZEM NA KMETIJI V nedeljo, 21. februarja 2016, ob 17. uri v Gasilskem domu v Šmarjah in v nedeljo, 28. februarja 2016, ob 18. uri v Kulturnem domu v Podnanosu.

Vabimo vas, da v turizmu najbolj prijazni komediji spoznate prve napovedane in nenapovedane goste. Za dobrodošlico pa bodo poskrbele članice Ženskega pevskega zbora Društva gospodinj. Da pa tudi v letu, ki smo ga začeli, ne boste pozabili na vrtna opravila, smo za vas pripravili KOLEDAR 2016 s priloženimi domačimi semeni. Koledar kot ga še niste videli! Dvanajst mesecev, dvanajst receptov zdravih vipavskih jedi in priložena domača gensko nespremenjena semena rastlin, značilnih za Vipavsko dolino. Svoje znanje in izkušnje, kako pridobiti semena in iz njih vzgojiti rastline oz. pridelati plodove, smo zapisali in jih skozi koledar mladim rodovom.

DRUŠTVA

Latnik 173, 26. februar 2016

Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina v letu 2015 Konec januarja smo imeli ajdovski jamarji skupščino društva - po starem občni zbor. Poročila o lanskem delu so bila res zanimiva. Odkrili smo veliko nove praznine. Nekako pa nismo imeli volje te novice deliti z mediji. Člani so mi predlagali (beri - ukazali), da to pomanjkljivost letos odpravimo. Tu je kratek povzetek lanskih odkritij.

aš domač teren, Trnovski gozd še vedno skriva jamarske bisere. Enega takih sem našel za Srednjim Golakom. Tako sem odkritje te jame opisal v reviji Jamar. Zima 14-15 je na Golake vrgla ravno dovolj snega za turno smuko. Enkrat marca je bil tak lep, jasenski in precej mrzel dan. Sneg je bil super, lahkotno sem drsel od vrtač do dihalnikov, padal preko vej in si obetavne vhode shranjeval v GPS. Jamarska poezija. Smuči so me zanesle za Srednji Golak. Tam zadaj sem se že večkrat potikal, a vrtač je veliko in nikoli ne veš, če si vse prešnofal. Tako se znajdem na robu globoke koliševke. Z roba se ne vidi celega dna, zato si snamem smuči in se peš spustim v luknjo. Ah, spet ne bo nič, si mislim. Kaj pa je tam tik pod južno steno za tistim grebenčkom? Zlezem gor in glej jo, glej luknjo. Ja, sej sem vedel, da te bom enkrat dobil. Vhod 1 x 1 m nato pa strmo poševno sneženo pobočje. Kaj grem noter al ne? Saj ni ledeno? Vidi se, da se spodaj malo zravna. In že se počasi drsam po riti v jamo. Ja,

saj sem vedel da bo ‘čurka’ (majhna nepomembna jama), si mislim, ko se znajdem na dnu ob steni. Še to špranjo pogledam, potem pa ven. Špranja je 20 cm široka razpoka, zadaj se vidi večji prostor, prepih hudooo vleče noter. To so trenutki, ki jih jamar ne pozabi. Jamarstvo je ta boljši šport ever. Pol metra dolga ožina je za nas izkušene širilce ožin mala malca. Že sem bil zunaj in ‘cahnal’ vhod v GPS. Vzpona na greben Golakov se sploh ne spomnim, ker sem preračunaval nadmorsko višino vhoda in višino Hublja. 1360 m in malo sreče pa lahko dobimo jamo globoko 1000 m. Čakal me je le še eleganten slalom med drevesi. Sneg milina. Kako lepo je življenje. Tu moram malo spustit, da me bo neslo čez tisti grebenček. Takrat pa z levim očesom pol metrov pod mano zazija brezno. O f…. in sreča. Če bi šel malo nižje, bi čofnil noter. Pa ravno danes, ko sem pozabil poklicat Reharja, da mu povem, kam grem in kdaj pridem. Odštamfam nazaj do roba brezna. Ja, mogoče bi pa lahko splezala ven. Tako na uč

Društvo upokojencev Vipava

je okrog 10 m globoka zadeva. Ma, če bi bil polomljen, bi šlo pa težko. Sreča je na strani hrabrih, pravi star partizanski pregovor, si rečem in bolj počasi odvijugam do avta. Čez štirinajst dni jo že maham za Srednji Golak. Sneg je začel kopneti in šel sem peš. Udiralo se je, padal sem med od žleda polomljene veje in klel ko kočijaž. Do jame sem se vlekel dve uri. A ko te vleče tista zagonetna črnina, ni težko. Pred jamo je bilo vse polno dlak in sledi srn ali gamsov. Shojeno je prav noter v jamo. Sem že mislil, da se gamsi skrivajo tudi v jame, ko zagledam poginulo srno prav pri ožini. Zdrsnila je noter in se ubila. Na srečo ni smrdela in če ne bi imel polnega nahrbtnika, bi jo nesel domov. Tako lepo uležane divjačine ne dobiš vsak dan. Odbijem nekaj lusk in se stlačim skozi ožino. Zadaj poševen rov nastlan z bloki, gor kamini, nato brezno. Vsaj 30 m pravi sluh. Toooo. V naslednjih akcijah smo dosegli globino - 270 m in dolžino preko 500 m. Kar pa je najpomembnejše - jama gre naprej! Od kod ime te jame Dobra Nada? Zato ker upamo na -1000 m in po moji mami, ki je res dobra Nada. Drug uspeh je bila nova globina Jamone – Dol ledenice tretje najgloblje jame v Trnovskem gozdu. Jamo smo z - 410 m poglobili na - 543 m. Še vedno pa nam ni uspela povezava z bližnjo Belo Grižo 1. Na Kaninu smo kot vsako leto organizirali jamarski tabor, ki se ga je udeležilo 24 jamarjev iz 13 društev. Največ smo delali v breznu Huevos, ki smo ga poglobili na - 270 m in podaljšali na dobrih 700 m. Jama ima hud prepih in se nadaljuje. Ne eni od akcij smo v daljavi zaslišali bobnenje vlaka. Izkazalo se je da je bil potres. Odkrili smo novo brezno

poimenovano Vstala Primorska, ki je za enkrat globoko le 113 m, a ima zelo zanimivo lego, saj se nahaja v bližini jamskega sistema Mala Boka - BC 4. To je sistem, ki ima pri slapu Boka vhod (Mala Boka) na Kaninskih podih pa izhod (BC 4). Nadejamo se, da bo Vstala Primorska postala tretji najvišji vhod v sistem. Za enkrat pa so nas ustavile ožine. Z velikim veseljem smo sprejeli novico o obnovi kaninskega smučišča in gradnji ceste do C postaje. Humorju naklonjeni viri blizu Občine Bovec trdijo, da razlog za gradnjo ceste sploh ni smučišče ampak spodbuditev jamarskih raziskav na Kaninu. Kakor koli že, cesta nam je

kilometrov. Zadnji uspeh smo dosegli v sistemu Brezno v Stršinkni dolini - Jama Sežanske Reke na Krasu. Kjer smo izmerili vodni rov med obema vhodoma. Pri transportu opreme smo pomagali potapljaču Simonu Burji. V pritočnem sifonu je dosegel globino 60 m. Ker se sifon nahaja na nadmorski višini 24 m, je prišel 36 m pod morsko gladino. Kar je skoraj tako globoko, kot je največja globina slovenskega morja 38 m. Vsekakor pa je Jama Sežanske Reke sedaj ‘najgloblja’ slovenska jama. Polege raziskovanja, kar počnemo najraje, smo nekateri delovali v Jamarski reševalni službi, sodelovali z

močno olajšala dostop do ‘našega’ Brezna pod žičnico. Iskanje nadaljevanja na dnu - 876 m globoko ni obrodilo sadov. Zato smo vrvi, šotor, spalke in ostali material zvlekli do globine 270. Od tam pa nadaljevali raziskave spet navzdol skozi vzporedna brezna. Trenutno smo v vzporednih delih dosegli globino - 450 m globoko. Jama pa je daljša od dveh

občinsko CZ, organizirali jamarski tečaj, bolj ali manj ažurirali spletno stran www.jddr.org, napisali zbornik o 40 letih našega delovanja. A za izdajo nismo napraskali dovolj denarja. To bomo naredili letos. Bogomir Remškar

Občni zbor društva LSV Vipavska dolina

Aktivnosti DU v 2016 Starodobniki pogosto na cesti Januarju:

V januarju 2016 smo s pomočjo poverjenikov vsem članom izročili Program aktivnosti društva v 2016 in pripravili poročil o delu v 2015. Posvetili smo se delovanju poverjenikov po Krajevnih skupnostih s poudarkom na obveščanju članstva o naših aktivnostih in pridobivanju novih članov. Izvedli smo kadrovsko nadomestitev, dosedanja tajnica društva g. Marica Černigoj je zaradi drugih obveznosti sodelovanje odpovedala. Hvala ji za dobro sodelovanje. Po sklepu Upravnega odbora jo je nadomestila g. Vlasta Popovski, ki ima na tem področju dela izkušenj.

Februar:

V hotelu Delfin smo prvo soboto odšli na enodnevno kopanje. 12. februarja 2016, smo izvedli skupaj z društvom Kraški klub za bolne po možganski kapi – Komen, predavanje o varovanju pred klopi. Poučno in strokovno nam je o nevarnost klopa predaval Dr. Vudrag Marko. 25. februarja bodo pohodniki

društva obiskali Sabotin in Goriška Brda .

Na občnem zboru Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, ki se ga je udeležilo več kot 40 aktivnih članov, smo se v petek, 5. februarja, zbrali v restavraciji Dama v Ajdovščini.

V okviru praznovanja Dneva žena in Materinskega dne si bomo v Kulturnem domu v Vipavi 6. marca ob 16h ogledali gledališko predstavo Gugalnik, KUD Kambreško. 8. marca bo komisija za šport organizirala tradicionalni turnir v pikadu za članice društev upokojencev severnoprimorske. Marljivi koordinatorji pohodništva pripravljajo tudi v marcu pohod v neznano. Z družbo GOPET Tehnični pregledi in trgovina d.o.o, Goriška cesta 75, 5270 Ajdovščina, smo podpisali pogodbo o 15% popustu pri tehničnih pregledih vozil, ki so last članov DU Vipava.

Podelil je tudi priznanja in sicer Mariji Štrancar za dolgoletno prostovoljno delo v klubu, Antonu Fabjanu za promocijo kluba in kot najstarejšemu članu ter Igorju Troštu za dolgoletno vodenje kluba.

Marec:

Povabilo v članstvo:

Društvo Upokojencev Vipava vabi občane, da se včlanijo v društvo, ki letno organizira nad 30 raznih dogodkov. Informacije lahko dobite na društvu vsak torek in sredo med 9. in 11. uro ali po tel. 05 3687314. KI

ozdravne besede predsednika Petra Ambrožiča so nam dale vedeti, da ima društvo pred sabo v letu 2016 dober in pester program prireditev, ki pa bodo uspele le, če se

bodo člani društva prireditev tudi udeleževali. Besedo je predal županu občine Ajdovščina Tadeju Beočaninu, ki je pohvalil naša prizadevanja za ohranjanje starodobnikov in tehnične dediščine.

V kulturnem programu se je predstavil pevski zbor vzgojiteljic Otroškega vrtca Ajdovščina pod vodstvom dirigentke Marjane Krapež. Zmago Stegovec

Latnik 173, 26. februar 2016

Končno tudi mleko za ljudi v stiski Od leta 2006 Karitas iz sklada za pomoč najbolj ogroženim osebam v EU prejema osnovno hrano. To je po eni strani zaupanje, po drugi pomoč, po tretji pa tudi spoznanje, da Evropa ni brezbrižna do ljudi v stiski. Pred leti je bila celotna pomoč financirana iz evropskega sklada, zadnji dve leti pa Evropa prispeva 85 %, Slovenija pa 15%. Do leta 2013 je na nacionalni ravni to vodilo Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, od leta 2014 dalje pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. naša skladišča praktično v letu 2015 nismo iz tega naslova dobili ničesar. Takoj po novem letu so prišle testenine, mimogrede smo veseli, da je bil za celotno Slovenijo izbran dobavitelj Mlinotest, potem smo dobili olje, riž, moko, zelenjavne konzerve, le mleka ni bilo od nikoder. Že jeseni smo vse rezerve namenili za nakup živil in mleka iz lastnih skladov, zato ob tej priliki hvala vsem, ki ste darovali denar, oddali svoj dar v košarice v Mercatorju, Hoferju in Eurospinu, pa tudi tistim župnijam, ki so same zbrale in pripeljale v naš Center karitas Vipavske dekanije. Družine najbolj sprašujejo po mleku, vendar ga ni bilo do 22. februarja

lede vodenja in evidentiranja se je marsikaj spremenilo, le ljudje v stiski in sodelavci Karitas ostajamo isti. V letu 2015/2016 se je zaradi birokratskih zadev vse skupaj zavleklo, tako da v

ZVONOVI

Križev pot na Školu Križev pot je ljudska pobožnost v spomin na Jezusovo pot s križem. Med križarskimi vojnami in pozneje so to obliko pobožnosti prenesli v Evropo; širili so jo zlasti frančiškani. Na vzpetinah blizu mest so bile razvrščene posamezne postaje, pozneje so podobe s križi nameščali tudi v cerkvah in na samostanskih hodnikih

cerkvi Janeza Krstnika v Ajdovščini imamo znameniti križev pot, ki ga je naslikal

domačin – baročni slikar Anton Cebej okrog leta 1770. Leta 1993 ga je restavriral restavrator specialist

od nikoder. Končno smo ga prejeli. Javni razpisi imajo svoja pravila, katerih se je treba držati, če so modra pa presodite sami. Kljub temu, da imamo v Sloveniji krave in mlekarne, je bil med najboljšimi ponudniki izbran italijanski dobavitelj, ki se mu je verjetno splačalo kupit mleko v Franciji. Kakorkoli, Slovenija je iz tega naslova v prvi dobavi prejela

505 tisoč litrov mleka, letos lahko pričakujemo še dve taki dobavi. Veseli smo, da bo v paketih pomoči tudi mleko, saj ga bomo pri Karitas vipavske dekanije v februarju in marcu lahko razdelili 5.184 litrov. V teh dneh intenzivno zbiramo podatke o lanskoletni pomoči, zato le sporočilo, da smo v lanskem letu v našem Centru karitas razdelili 84

Miha Pirnat. Ta križev pot spada med najstarejše in najboljše baročne križeve pote v Sloveniji. Tudi letos smo se na drugo postno nedeljo farani župnije sv. Janeza Krstnika Ajdovščina zbrali pri pobožnosti križevega pota na Školu, na priljubljeni sprehajalni planoti nad Ajdovščino. Prekrasno vreme je k tej pobožnosti privabilo številne vernike. Ob štirinajstih postajah smo premišljevali o Jezusovem trpljenju, o njegovem odrešilnem usmiljenju, mu priporočali svoje drage, osamljene in preganjane. Preden smo polagali vse naše slabosti ter prosili, da bi slekli starega človeka in se prenovili v Kristusu ter tako postali boljši ljudje in prispevali k graditvi lepšega in mirnejšega sveta. Niko Ličen

ton hrane, od tega ste, spoštovane občanke in občani, darovali v košarice, vozičke ali pri nabirkah v župnijah 22 ton. To pomoč je prejelo 442 družin in 144 posameznikov. Hvala, to je dokaz, da je tudi med nami solidarnost in dobrota živa. Jožica Ličen

KMETIJSTVO

Nova znanja in možnost pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije

Program Predelava sadja na tradicionalni način

Latnik 173, 26. februar 2016

Vonji sivke Na Ljudski univerzi Ajdovščina tudi letošnjo pomlad ponujamo 90 urni program, izobraževanje za uporabna znanja za pridelavo, nabiranje, predelavo lastnih zelišč v tradicionalne zeliščne pripravke/ izdelke in njihovo trženje.

Ljudska univerza Ajdovščina je predstavila program Predelava sadja na tradicionalni način in kaj je nacionalna poklicna kvalifikaci-

Ob obloženi mizi smo izmenjali informacije o tradiciji, viziji, inovativnosti pri predelavi sadja

ja, zakaj jo pridobiti.

prvem delu so prisotni dobili poglobljene informacije o novem 50 urnem strokovnem usposabljanju, v katerem bodo udeleženci lahko nadgradili svoja neformalno pridobljena znanja ali pridobili nova znanja, spretnosti predelave sadja v sadni sok, sadno vino, kis, žganje, marmelade, kompote in suho sadje. Bistvene poudarke je izpostavila vodja programa Blanka Samec, ki je univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije. Ima bogata strokovna znanja in izkušnje iz različnih področij, od tehnologije predelave sadja in ostalih živilskih izdelkov, prehrane z dietetiko, kemije in mikrobiologije, kot tudi priprave razvojnih receptur, označevanja in trženja končnih proizvodov. Je notranji presojevalec v sistemu HACCP. Tudi v prostem času jo zanima vse v povezavi s prehrano, zdravim življenjem. Izziv ji je priprava domačih dobrot brez kemije, na naraven, tradicionalen način. Zato so se prisotni lahko prepričali, da bodo udeleženci programa pridobili veliko uporabnih znanj,

informacij in tudi praktičnih spretnosti z delom v Učnem centru Brje. V usposabljanju bodo tudi srečanja s praktiki in poudarek na znanjih trženja, komunikacije, na poznavanju zakonodaje.

za sušenje, na specifike sušenja češenj, marelic, breskev, kakija, fig ter na ustrezno shranjevanje, na možne napake in še kaj. Kar mimogrede so prisotni ugotovili, da znamo spoštovati tradicijo, da jo moramo v današnjih časih povezati z vizijo, biti inovativni in kupcu ponuditi najboljše. Za zaključek je Vera Kodrič povedala še zanimivo anekdoto in nas presenetila s pokušino slastnega suhega kakija ter sadnih rezin. Povabila nas je k druženju, povezovanju ob mizi pogrnjeni s prtom in obloženi s sadjem. Cvetoča trobentica na mizi pa nas je spomnila, da se bliža pomlad, ki na Ljudski univerzi Ajdovščina prinaša še 90 urno usposabljanje za Pridelavo, nabiranje, predelavo, trženje zelišč in pripravkov, 60

Posušen kaki in sadne rezine so bile slastne

V drugem delu srečanja je svoje bogate izkušnje s sušenjem sadja delila Vera Kodrič, ki se ljubiteljsko že več kot desetletje ukvarja s sušenjem različnega sadja. Opozorila je na različne načine in naprave

a predstavitvi smo govorili o tradiciji nabiralništva v Sloveniji, o smiselnosti pridelave lastnih zelišč na prostem, o predelavi v tradicionalne izdelke, zakaj in kako zagotavljati kakovost ter slediti zakonodaji. Prisotni so dobili poglobljene informacije o usposabljanju, v katerem bodo udeleženci lahko nadgradili svoja neformalno pridobljena znanja ali pridobili nova znanja, spretnosti, izkušnje. Zelišča in raznoliki tradicionalni izdelki nudijo široke možnosti. Lahko širijo možnosti na kmetiji ali domačem vrtičku, lahko jih povežemo z različnimi področji kot je turizem, šport, zdravje. Veselimo se tudi srečanj s praktiki in že na predstavitvi smo se srečali z Mirjam Marinič, pridelovalko sivke in rožmarina iz Goriških Brd, ki je tudi sama pridobila dodatna znanja

in nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK zeliščar. Svoje izdelke prodaja pod blagovno znamko ‘Vonj poletja’. Tudi na srečanju smo se lahko prepustili vonjem doma pridelane sivke in rožmarina, saj je gostja s seboj prinesla širok nabor lastnih naravnih izdelkov. Predstavila nam je nekaj zanimivih izkušenj s pridelavo sivke in prodajo zeliščnih izdelkov. Po njenem mnenju usposabljanje daje vpogled v poklic zeliščarja, znanja in informacije pa udeležencem lahko prihranijo čas, nepotrebne napake pri delu na navedenih področjih in na poti do zastavljenega cilja. Več o usposabljanju, ki se prične v marcu, in o možnosti pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije lahko izveste na http://www.lu-ajdovscina.si/. Helena Furlan, Ljudska univerza Ajdovščina

zasnovali učni užitni park na Brjah. Sledilo je zelo zanimivo predavanje mag. Stipeta Hečimovića, univ. dipl. biologa, v katerem se je predavatelj dotaknil številnih tem. Spregovoril je o pomenu odnosa posameznika do sebe in narave. Odprl je vprašanja povezana z načini prehranjevanja, ekološkega kmetovanja in sonaravnega bivanja. Pohvalil je idejo

učnih užitnih parkov, ki jo zelo podpira in spodbuja. Predavanju so sledila številna vprašanja udeležencev, ki so nakazala na veliko zanimanje za obravnavano temo. Priložnosti za spoznavanje obravnavanih tem bo v študijskem krožku še veliko, tudi takrat, ko se nam bo predavatelj ponovno pridružil. Eva Mermolja

urno usposabljanje za Izdelavo kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način in možnost pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije na vseh treh področjih. Vabljeni. Helena Furlan, Ljudska univerza Ajdovščina

Učni užitni park na Brjah V četrtek, 11. februarja, je bilo v Učnem centru na Brjah uvodno srečanje študijskega krožka Učni užitni park, ki smo ga pripravili na Ljudski univerzi Ajdovščina. Uvodni predstavitvi ideje učnih užitnih parkov in študijskega krožka je sledilo predavanje mag. Stipeta Hečimovića. Predavatelj je navzoče navdušil s svojim znanjem, odnosom in razmišljanjem.

Maja Marc in Orjana Velikonja Grbac o študijskem krožku

animanje za študijski krožek in z njim povezano sonaravno bivanje je privabilo kar 40

obiskovalcev. Andragoginja Maja Marc je uvodoma predstavila zamisel študijskega krožka Učni užitni

park. Povedala je, da bodo udeleženci krožka zasnovali načrt učnega užitnega parka. Pri tem bodo spoznavali užitne rastline, tudi tiste, za katere le redki vedo, da so užitne in uporabne. Priložnost bodo imeli spoznati osnovna načela urejanja krajine, ki jih bodo lahko uporabili pri urejanju vrta in okolice hiše. Pri zasnovi parka bodo upoštevali značilnosti in potrebe lokalnega okolja tako z naravnega kot družbenega vidika ter estetska načela, ki so pri oblikovanju parka še posebej izpostavljena. Oblikovalka in permakulturnica Leonora Jakovljević je razložila osnovno idejo užitnih parkov in pokazala primere dobrih praks po svetu in pri na. Krajinska arhitektka Orjana Velikonja Grbac je nakazala, kako bodo v študijskem krožku

Latnik 173, 26. februar 2016

NARAVA in ZDRAVJE

Program Dobro sem Kolo življenja 29. in 30. januarja 2016 je v Kranjski Gori potekalo izobraževanje trenerjev za izvajanje programa DOBRO SEM. Nacionalni koordinator programa, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, je ZMP Ljubljana Moste-Polje. Usposabljanja sva se udeležili tudi prostovoljki Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, ki bova program v okviru nacionalne mreže trenerjev izvajali v našem lokalnem okolju.

rogram je namenjen ozaveščanju posameznikov, da bodo lažje obvladovali svoja duševna stanja. Predvsem je namenjen srednješolcem ter mladim brezposelnim v starosti od 18 do 30 let, ki se soočajo s socialno ter finančno negotovostjo. Vanj pa se lahko vključijo tudi dolgotrajno brezposelni starši mladoletnih otrok, ki se znajdejo v socialno-ekonomski stiski. Na skupinskih srečanjih bomo trenerji uporabnike ozavestili o pomenu duševnega zdravja in dobrega počutja. Pomagali jim bomo razviti osebne sposobnosti in veščine, s pomočjo katerih bodo lažje reševali probleme in konflikte. Z udeležbo na delavnicah ozaveščanja svojih čustev, misli, želja in spoznavanja vzrokov svojega vedenja bodo

uporabniki krepili svoje dobro počutje in osebnostno rasli. Udeležili se boste lahko dvanajstih brezplačnih delavnic; uvodna delavnica bo potekala v ponedeljek, 7. marca 2016 ob 17. uri v prostorih Hiše mladih v Palah, zaključek programa pa bo predvidoma v mesecu maju. Brezplačne delavnice bodo potekale enkrat tedensko po dve uri. Vabimo vse zainteresirane, da pokličete na Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina na tel:05 368 91 40 ali pišete na elektronski naslov info@mdpm-ajdovscina.si. Veseli bomo tudi vašega osebnega obiska v prostorih društva, Cesta IV. Prekomorske 61a v Ajdovščini(Hiša mladih Pale). Liljana Lazar in Andreja Jamšek, MDPM Ajdovščina

Prešerno sladek muškat Vinski letnik 2015 nam je na kmetiji Marc postregel z željenimi sladkorji, primernimi kislinami, s harmonijo arom in okusov. Toda mi smo želeli še več.

se prevečkrat slišim naslednje besede: ko bom upokojen/a, se bom končno lahko ukvarjal/a s tem, kar me veseli. Ampak! S tem, kar vas veseli, se morate ukvarjati že zdaj, ta trenutek. S tem boste izpolnili svoje poslanstvo na Zemlji. Za to ste poslani na ta planet. To je vaše poslanstvo! Vse, kar se dogaja v našem svetu, pri tem mislim na današnjo krizo, je odraz tega, da ne moremo več tako naprej. Vse mora priti na svoje mesto in vsak človek mora opravljati svojo misijo. Vem, da je to na prvi pogled težko razumeti, kajti nas so učili drugače. Na primer: vpisal/a se boš na ekonomsko fakulteto, samo tako dobiš dobro službo . . . itd. Kaj pa, če vas ekonomija sploh ne zanima? Poslušajte sebe, samo vaše srce vam lahko pove, kaj bi resnično radi počeli v tem življenju. Ne čakajte, da boste diplomirali. Nehajte čakati, da boste pričeli delati to, kar vas veseli, ko se upokojite, poročite ali ločite. Ne čakajte na petek, nedeljsko jutro, nakup novega avtomobila, novega stanovanja oz. hiše. Ne čakajte na pomlad, poletje, jesen ali zimo. Trenutki sreče so dragoceni, to ni končna točka poti, ampak je potovanje

samo. Ne delajte le za denar, ljubite, namesto, da pričakujete slavo. Plešite, ne da bi bili pozorni na poglede drugih. Najhujša napaka, ki jo lahko naredite je ta, da mislite, da živite, ko pa v resnici ležite v zaprti sobi v pričakovanju življenja ... Če pa se še vedno trudite za izboljšanje življenja, vas vabimo na predavanje in delavnico ‘Kolo življenja’. Metoda Kolo življenja vam bo pomagala odkriti, kako ste živeli včeraj, kje ste danes in kako si lahko pomagate na svoji poti, kam boste šli jutri. Pomagala vam bo odkriti, na kakšnem kolesu se peljete skozi svoje življenje. Življenje nam je dano kot darilo in v vsakem obdobju ga lahko izboljšamo.

Olga Ličen

Študijski krožek ‘Le eno življenje imam - ga lahko izboljšam?’, ki deluje na Ljudski univerzi Ajdovščina, vas vabi na predavanje in delavnico Kolo življenja, ki bo v petek, 11. marca 2016, ob 19. uri v Centru za tretje življenjsko obdobje, Stritarjeva 1a, Ajdovščina. Predavala bo Olga Ličen. Vstop je prost. Informacije na tel.: 05 366 475 Olga Ličen je po rodu Belorusinja,

rojena in živela je v prestolnici Minsk, ki šteje tri milijone ljudi. Študirala je v Sloveniji, po poklicu je dipl. menedžerka vseživljenjskega izobraževanja. Opravlja delo prevajalke za ruski jezik in vodi tečaje tega jezika. Že deset let piše na temo pozitivnega mišljenja kot inštrumenta za dosego ciljev, vodi delavnice s tega področja in ljudem osebno svetuje. V Rusiji se je izobraževala na področju feng-shui pri največjem ruskem mojstru Anatoliju Sokolovu. Svetuje pri harmonizaciji bivališča, zdravstvenih in drugih težavah. Organizira tudi različne dogodke, ki so večinoma povezani z otroki, v decembru je bil to Miklavžev vlak, ki je iz Ajdovščine popeljal otroke in starše v Novo Gorico.

Družbeno sprejemljivo zlo

40 dni brez alkohola

eliko se govori o številnih drogah, vsi pa pozabljamo, da je droga številka ena v Sloveniji še vedno alkohol. Najhuje je, da je družbeno sprejemljiva, se tolerira. Pije se ob vsaki priložnosti: ob rojstvu, smrti, proslavah – vedno je razlog pitje alkohola. Alkohol so opevali že od nekdaj, že včasih so tudi opozarjali na škodljive učinke, če ga je bilo preveč. S pitjem alko hola so povezani številni pregovori, reki. Alkohol je zelo nevarna in za hrbtna droga, ki je zasvojila številne ljudi in uničila njihove družine in jih uničuje še naprej. Številni otroci, ženske in tudi možje trpijo ob part nerjih alkoholikih. Alkoholizem je zelo huda bolezen in težko je najti pot iz nje. To zagotovo vedo najbolj tisti, ki so to okusili na lastni koži.

Šele ko so iz najhujšega, povedo, kako strašno je bilo. V Sloveniji se ukvarjajo z zdravlje njem alkoholizma psihiatrične bolnišnice, ambulante za odvisnost, splošni zdravniki in klubi z usposobljenimi terapevti ki se vsakodnev no srečujemo s to hudo težavo, ko

je vsa družina v stiski zaradi enega člana. Vzrok mnogim nesrečam leži na dnu vinskrega kozarca! Bi tebi uspelo 40 dni brez alkohola? Srečko Uršič

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13 tel.: 05 / 368 52 36

esen nam je tam po trgatvi naklonila kar nekaj sončnih in zračnih tednov, tako da je rumeni muškat lahko ostal na trsih do konca oktobra. Skrbno smo odbrali zrele grozde, ter jih položili na suho in zračno podlago. Burja je pripomogla k intenzivnemu sušenju in koncentraciji sladkorja v grozdnih jagodah. Le te so postale podobne rozinam. Na Prešernov dan, 8. februarja, smo dosegli željeno sladkorno stopnjo. Refraktometer je pokazal dobrih 33 brixov, kar pomeni preko

300 g sladkorja v litru mošta. Grozdje smo zmleli in v naslednjih dneh opravili hladno maceracijo drozge. Sledilo je počasno prešanje. Iz stare ročne preše je pritekel prešerno sladek mošt, v katerem lahko zaznamo poleg zrelih muškatnih not , še vonj po suhih figah, senu in cvetličnem medu. Kontrolirana fermentacija in zorenje v lesenem sodu poteka zelo počasi, kar pripomore k edinstvenosti tako posebnih vin kot je Pikolit. Jerica Marc

e: drevesnica.janez@siol.net

ŠIROKA PONUDBA SADNIH SADIK!

Vse vrste jagodičevja, sadike oljk, neretvanskih mandarin, več vrst odpornega namiznega grozdja, sadike špargljev, ...

THUJA SMARAGD

ARONIJA

JABOLKA 0,85 €/kg

BOGATA IZBIRA SEMEN, ZEMLJE ZA SAJENJE urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

10. Kamenjski kros

nedeljo, 31. januarja 2016, se je v Kamnjah odvil že 10. Kamenjski kros. Kros, ki ga prireja ŠKTD Kamnje - Potoče predstavlja četrtino pokala v sklopu Pokalnih Primorskih krosov. Kot je že običaj, je tudi letošnje nedeljsko vreme bilo bolj klavrno. Napovedoval se je deževen dan, k sreči pa so nebo prekrili le gosti oblaki in tako so kapljice vode tokrat padale le s prepotenih teles tekačev in tekačic. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši in se na različnih dolžinah prog pomerili s svojimi sovrstniki. V posameznih kategorijah so bili

z medaljami ter praktičnimi nagradami nagrajeni najboljši trije, v kar dveh kategorijah pa sta zmagi ostali doma. Miha Valič je bil najhitrejši v najmlajši konkurenci, Ema Rodman pa je zmagala med dekleti letnik 2003/04. Najhujša bitka se je že pred štartom napovedovala prav v najmočnejši konkurenci. Domačin, povratnik med tekaško elito, Uroš Vodopivec je na progi bil hudo bitko z lanskoletnim zmagovalcem Markom Tratnikom ter nadobudnim mladim gorskim tekačem Rokom Bratino. Na precej razgibani osemkilometrski progi je letos slavil prav

ŠPORT mladi tekač iz TD Bovec, ki je ugnal izkušenejša Markota in Uroša. V najmočnejši ženski konkurenci se je zmage prepričljivo veselila Petra Tratnik, tudi že lanskoletna zmagovalka v Kamnjah. Na štartni črti v vseh kategorijah skupaj je letos stalo kar 106 tekačev in tekačic iz celotne Slovenije. Vsak posameznik je ob vpisu prejel praktično darilce, posladkal pa se je lahko s pravim pustnim krofom. Prav tako na prizorišču ni manjkalo sadja, čaja, kave ter drugih odličnih domačih dobrot, ki so jih pripravile pridne vaške gospodinje. Čeprav so organizatorji že pred pričetkom teka, prejeli iz rok vodje pokala, Mira Vogriča, »plaketo« za dosedanje delo ter s tem zaključek nekega uspešnega obdobja, je napovedovalec prisotne že povabil na 11. izvedbo krosa! Organizatorji so se javno zahvalili tudi vsem sponzorjem, ki so pripomogli k odlični izvedbi teka, tekačem za obisk ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prijetnega dogodka! Besedilo: ŠKTD Kamnje-Potoče Foto: Jure Rijavec

Na Zavodu za šport zelo aktivni Nogometna reprezentanca Slovenije v gosteh

Ajdovščina ostaja bazni center priprav nogometašev, ki trkajo na vrata članske A reprezentance. Najprej je tedenski pripravljanji ciklus opravila reprezentanca selekcije U-21, ki je vmes odigrala tudi prijateljsko tekmo proti članski ekipi NK Krka Novo Mesto. Nato je tedenski pripravljalni ciklus opravila še reprezentanca U-19, ki je pod vodstvom Igorja Benedejčiča poleg treningov odigrala kar dve pripravljalni tekmi proti vrstnikom iz sosednje Avstrije. Zavod za šport Ajdovščina je spet prejel veliko pohval na račun odlično pripravljene travnate površine, saj je za ta letni čas značilno, da so igrišča razmočena in praktično neuporabna.

Zavod za šport Ajdovščina si je kljub slabemu vremenu zagotovil nadaljnje reprezentančne aktivnosti, kar za zavod izjemnega pomena.

Dvigni pulz, teci z nami!

Ne zamudite brezplačnih priprav na Majski tek, ki vam jih omogoča Zavod za šport Ajdovščina. Priprave se pričnejo 1. marca, dvakrat tedensko (torek, četrtek) pod strokovnim vodstvom. Več informacij o pripravah in Majskem teku dobite na spletni strani www.zs-ajdovscina.si ter facebook profilu Majski tek.

Zimsko nogometno plavanje

Letošnje zimske počitnice so bile v Športnem centru Ajdovščina živahne. Poleg velikega števila obiskovalcev pokritega bazena smo z nogometnim kampom Olimp spoznavali še male

skrivnosti velikih nogometašev. Zaključek programa pa je potekal na Črnem Vrhu, kjer smo ob dobrem čaju in snežnih vragolijah zaključili naše petdnevno nogometno druženje.

Športaj z nami tudi ti!

Še vedno so aktualne vodene vadbe, ki so za ta letni čas, več kot primerne. Vabimo vas na Zumbo, Terapevtsko vadbo, Piloxing, Fit skupinsko vadbo, Skupinsko vadbo na kolesih ter plavanje v zimskem bazenu. Praznovanje rojstnih dni za otroke je v našem centru posebno doživetje. Poleg športnih dvoran se poslužujemo tudi uporabi zimskega bazena in slastne torte! Rezerviraj si pravočasno termin! Več informacij dobite na spletni strani: www.zs-ajdovscina.si UP

Latnik 173, 26. februar 2016

Vipavska dolina z vseh zornih kotov Izjemno uspešna izvedba prvega Ultra gorskega maratona Vipavska dolina je navdihnila organizatorje, da povabijo v Vipavsko dolino še širši krog športnih navdušencev. Gorsko-tekaškim izzivom smo dodali še gorskokolesarski izziv in športno-plezalni vikend. Vipavska dolina ponuja športnikom izjemne pogoje tako za treninge kot športno-rekreativne izlete skozi vse leto: mile zime, zgodnjo pomlad, suha poletja in dolge jeseni.

nomesečno druženje na festivalu se bo začelo 15. aprila s Plezalnim vikendom TURA, ki že enajsto leto privablja plezalce od blizu in daleč. Stene nad Vipavsko dolino ponujajo odličen poligon za plezanje v skali tudi v zimskih mesecih, več kot 400 klasičnih alpinističnih smeri in prav toliko športno-plezalnih smeri, različnih težavnosti in dolžin. Plezalni vikend Tura so plezalne tekme za otroke na umetnih stenah, tekme in srečanja za plezalce v plezališču Tura, predavanja in zabava. Preverjen recept, ki tke bogate prijateljske vezi med generacijami plezalcev iz Slovenije in tega dela Evrope. Festival se bo nadaljeval za prvomajske praznike (30. april in 1. maj), ko prvič letos vabimo v Vipavsko dolino tudi gorske kolesarje. Kolesarske poti smo speljali po slikovitih vinorodnih poteh Vipavske doline. Z izvirnostjo in bogatim spremljevalnim programom želimo uvrstiti dogodek v vrh podobnih tekem. Za kolesarje pripravljamo štiri izzive. Za najbolj vzdržljive smo pripravili 80 kilometrsko progo, ki obkroži dolino. Krajša proga, 50 km, pelje kolesarje po vinorodnih poteh. Na najkrajši progi se lahko preizkusijo družine z otroki, kolesarili bodo 28 kilometrov. Festival 360° Vipavska dolina bo doživel vrhunec z drugo izvedbo Gorskega ultra maratona Vipavska dolina – 100UTVV, ki bo od 13. do 15. maja 2016. Organizator Športno

društvo Tura vabi številne domače in tuje tekačev, ki se bodo preizkusili na treh dolžinah: stodeset kilometrov, petdeset in petindvajset kilometrov. Organizator je k sodelovanju pritegnil lokalno skupnost, Občino Ajdovščina in Občino Vipava, ter številna društva in prostovoljce, kar daje dogodku poseben čar. Skupaj bo za varnost in dobro počutje tekačev ter njihovih navijačev skrbelo več kot 250 prostovoljcev. Najdaljša, 100-kilometrska preizkušnja obkroži Vipavsko dolino: iz Ajdovščine se vzpne na Goro, od tam po Robu, mimo Otliškega okna na najvišji vrh Mali Golak (1495 m), čez Čaven in Kucelj nazaj v dolino. Pot ponuja tekačem bogate razglede od Jadrana pa do Alp, tek skozi Trnovski gozd in strm spust v dolino, proti najnižji točki proge (70 m), kjer proga preči dolino. Ob vzponu na južne obronke Vipavske doline se ji pridruži 50-kilometrska preizkušnja, bogati razgledi, skozi vinograde, ravno pravi čas za okušanje vipavskih češenj. Najkrajša, 25-kilometrska trasa zaključuje krog okoli Vipavske doline s strmim vzponom na Nanos – Pleša ter tekom skozi gozd in krasen spust v dolino proti cilju. Večina poti je speljana po planinskih poteh, makadamskih poteh, nekaj pa tudi po asfaltu. Ultra preizkušnja ponuja skupaj 5.958 metrov vzpona. Športno društvo TURA

Festival 360° Vipavska dolina vabi prostovoljce

Športno društvo Tura k sodelovanju vabi tudi lokalno skupnost, društva in predvsem prostovoljce, ki bodo pomagali na kontrolnih točkah, okrepčevalnicah, na prireditvenem prostoru, pri promocijskih aktivnostih... Prav pristno Vipavsko vzdušje, ki ga lahko pričaramo domačini, daje festivalu poseben čar. Lani je za varnost in dobro počutje tekačev ter njihovih navijačev skrbelo več kot 300 prostovoljcev, letos pa vabimo še nove, da se pridružijo ekipi. Vse informacije in prijave za prostovljce so na 100utvv@gmail.com ali www.360vv.si.

Latnik 173, 26. februar 2016

RAZNO

Moč magnezija iz zaščitene narave Rafael Merkelj praznoval 103. rojstni dan M Naravna mineralna voda Magnesia med potjo po globinah zaščitene narave premaguje sloj kamnin, ki je še posebej bogat z magnezijem. Ta se v vodo sprosti zaradi ogljikovega dioksida, ki je ostanek vulkanske aktivnosti na njenem izviru, v okolici ikoničnega mesta KarlovyVary na Češkem. Tam, v globinah okoli 100 metrov pod površjem, nastane naravna mineralna voda, ki je edinstvena zaradi svoje sestave.Magnesia namreč vsebuje veliko naravnega magnezija (170 mg/L) in zelo malo natrija (le 6 mg/L). agnezij je osnovna prvina za proizvajanje energije v živih organizmih. Brez njega na svetu ne bi obstajalo življenje, kot ga poznamo. V vašem telesu učinkovito preprečuje utrujenost in stres ter krepi koncentracijo in vaš imunski sistem. Ključen je tudi za absorpcijo kalcija in kalija, ki krepita vaše kosti, zobe, nohte in lase. Magnezij v telo sicer vsak dan vnašate s hrano in pijačo, vendar pogosto v manjših količinah, kot ga

porabite. To še posebej velja za športnike in rekreativce, ki ga s potenjem ga izločite več, kot običajno. Zato je pomembno, da ob hrani in športnih aktivnostih redno pijete mineralno vodo in nadomestite magnezij, ki ga vaše telo potrebuje za normalno delovanje. Magnesia je na voljo v negazirani, blago gazirani in gazirani obliki. Če je popijete liter in pol, boste v telo vnesi dve tretjini priporočene dnevne količine naravnega magnezija.

G. Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj je 5. februarja praznoval častitljivi 103. rojstni dan. Ob njegovem prazniku sta mu čestitala in mu zaželela veliko zdravja tudi predsednik Rdečega križa Ajdovščina Rajko Troha s sodelavko in predstavnica Karitas.

Pomembno je vedeti, da s pitjem mineralnih vod magnezija ne morete zaužiti prekomerno, zdravo telo ga absorbira le toliko, kolikor ga zares potrebuje in preostanek izloči. A mineralne vode vsebujejo tudi natrij, pri čemer je potrebno biti bolj previden, saj lahko ta obremeni vaše telo z neželenimi solmi. V kolikor imate težave z prekomerno telesno težo, visokim krvnim tlakom ali srčnimi obolenji, izberite tiste, ki vsebujejo manj natrija.Zato je priporočljivo, da pred nakupom vedno preverite sestavo mineralne vode. Če niste prepričani, koliko magnezija potrebuje vaše telo, lahko priročen test in nasvet najdete na www. magnesia.si. (PR)

lavljenec je praznoval na sinovem domu, kjer sedaj živi. G. Merkelj je sicer že celo življenje krajan Velikih Žabelj. Preživljal se je s kmetovanjem in se z veseljem zanimal za vse novosti na tem področju. Rad je v družbi dveh otrok in dveh vnukov. Kljub nekaj

poškodbam je še vedno zelo vitalen ter z zanimanjem spremlja delo na kmetiji in kako uspeva pridelek, čeprav si pri hoji pomaga z berglo. Prav tako z veseljem pokramlja in obudi bogate spomine. Irena Žgavc

Poskrbimo za ureditev vegetacije ob cestah in s tem prispevajmo k večji varnosti udeležencev v prometu Spoštovani občani, s ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu vas želimo ponovno opozoriti na obvezno upoštevanje določb 21. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki govorita o vzdrževanju vegetacije: »Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.« V skladu s 14. točko 2. člena Zakona o cestah je cestišče definirano kot »del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. V praksi to pomeni, da: - da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča, - zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča, - morajo biti drevesa, ki rastejo ob omejenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (slika). - mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste (slika). Obenem vas opozarjamo tudi, da je prepovedano: - po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, - na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost, - orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Komunalno stanovanjska družba d. o. o. Ajdovščina

Vonj po bencinu se vrača v dolino Novica, da se legendarni reli vrača v naše kraje in na že slavne 'rajde', je razveselila marsikaterega dirkača, ljubitelja hitrosti in adrenalinskega privrženca.

je skupaj na celem mariborskem reliju.« Sicer se o začetni točki dogodka še dogovarjajo, želja pa je, da bi bila na Lavričevem trgu: »Želim si, da bi bilo dogajanje strnjeno v centru, s štartom na trgu in boksi pri starem mlinu, da bi si prav vsak lahko prišel ogledati dirkače. Tudi otrokom je to zelo zanimivo.« razloži Štucin. Sobotni tekmovalni del, s pričetkom ob 8-ih, bo zajemal tri različne hitrostne preizkušnje, ki jih bodo tekmovalne posadke prevozile po trikrat. Vmesna postojanka bo tudi na vipavskem placu, kjer si boste med 40 minutnim odmorom lahko ogledali vse avtomobile. Rally Vipavska dolina pa želi biti tudi dobrodelen, zato so se določili, da izkupiček od vseh prodanih zapestnic, namenijo invalidnim otrokom v Vipavi. Poleg le teh, pa se bodo na različnih točkah prodajale tudi majice in kape atraktivnega izgleda, mimo katerih ne boste mogli. Kdo bo vodil šanke in gostil zaključno prireditev, še ni znano, saj primernega ponudnika še iščejo. AK Ajdovščina motorsport in AK Modri dirkač sta kluba, ki letos praznujeta 10. obletnico zelo aktivnega delovanja in bosta s skupnimi močni poskušala zopet zagnati enkrat že slavni in upajmo da tudi v prihodnje, rally Vipavska dolina. Njihova želja po organizaciji tega, za Vipavsko dolino zelo pomembnega dogodka, ni nikoli zamrla, temveč je samo čakala na nove priložnosti in podporo. Upamo, da jim bo uspelo! AK

Latnik 173, 26. februar 2016

Vipavska dolina enotno na Expomegu Od 25. do 28. februarja 2016 bo V Gorici v Italiji do nedelje poteka eden najbolj obiskanih sejmov v naši okolici – Expomego, ki ga navadno obišče več tisoč ljudi z obeh strani meje.

a slovenske razstavljalce je ta prodajni sejem dobra priložnost za vzpostavitev ali utrditev prodajnih poti na čezmejnem trgu, predvsem pa dobra oblika promocije. Na sejmu se predstavljajo različne obrtno-podjetniške dejavnosti od zunanje in notranje opreme, gradbeništva, avtomobilskega sektorja in energetskih sistemov pa vse do gostinstva in turističnih destinacij. Pomembnosti goriškega sejma se zavedamo tudi turistični delavci v Vipavski dolini, zato smo letos združili moči in pripravili enotno predstavitev naše destinacije s posebno ureditvijo razstavnega prostora. Sejem Expomego je predvsem priložnost za predstavitev manjših, lokalnih ponudnikov, tako da bodo obiskovalci našega razstavnega prostora lahko spoznali, poizkusili ter kupili različne pridelke in izdelke številnih ponudnikov Vipavske doline. Skozi štiri dni sejma se bodo zvrstili Vinska klet Vipava 1894, Vinska klet Cultus, Domačija Koren, Vinska klet Wipach, Hiša vin Rondič, Društvo DOLI, Kristjan Marc, Vila Lavanda, Harmonika Lokar, Čebelarstvo Lisjak, Posestvo

Ferjančič, Vina Štrancar, Vina Sveti Martin, Majda Vodopivec, Branka Marušič, Domačija Kodričevi, Domače dobrote Metka, Gostilna Štirna, Ekološka kmetija Francetovi, Domačija Kovačič, Vinogradništvo Marušič, Erika Nemec, Vinarstvo Zrzinko, Mozetič Vojko, Vina Guštin, Frlanova kmetija, Vina Mlečnik, Aldo Mozetič, Smodinova kmetija, Peloz d.o.o, Gostilna Rutinca, Ivana JP d.o.o… Na voljo bo tudi

info kotiček s turističnimi informacijami o Vipavski dolini in njenih tradicionalnih prireditvah. Našli nas boste v Hali D, v petek, 26. februarja je sejem odprt med 15. in 20. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 20. uro. V petek in soboto bo z nami tudi Vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič. Vabljeni, da nas obiščete, vstop je prost. kp

- vrtne kosilnice - motorne kose - motorne žage - prekopalniki - motorne škropilnice - motorne škarje za živo mejo

Sebastijan Jamšek s.p. | Lože 19a, 5271 Vipava | gsm 041 890 871

GEODELA UGODNE geodetske storitve kontakt: Marko Breščak

tel. (041) 28-38-29 -

POLICIJA

GORIŠKA CESTA

NKBM

ELA

ABANKA

* PRIDOBITEV HIŠNE ŠTEVILKE... Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: LATNIK d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Marjan Krpan Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

HOTEL

ZDRAVSTVENI DOM

HUBE

* DOLOČITEV MEJE PARCELE

e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si Goriška 25/a, AJDOVŠČINA

SVET RE ZVON KA

* GEODETSKI NAČRT ZA PGD

GEOD

luba Ajdovščina Motorsport in AK Modri dirkač sta organizatorja letošnjega relija, ki se bo imenoval 6. rally Vipavska dolina, saj velja kot nadaljevanje ajdovskega relija. Namesto v avgustu, bo potekal 3. in 4. junija 2016, ko v dolini ne bo trgatve. Zadnji reli je bil leta 2011 speljan s pomočjo podjetja Primorje, letos pa so dogodek podprli občini Ajdovščina in Vipava, Zveza za avto šport Slovenije in lokalna podjetja. Še vedno pa so odprti za sodelovanje in pozivajo k sponzorstvo tudi ostale. Po nekaj letih premora bo v juniju tako lahko v zraku zopet vonjati bencin in adrenalin. Reli bo imel 85 kilometrov hitrostnih preizkušenj oz. okrog 200 kilometrov skupne razdalje. V središču Ajdovščine pa je načrtovan super special, katerega si je včasih ogledalo tudi do 10.000 obiskovalcev. Petek dopoldan bo najprej rezerviran za verifikacijo, kar pomeni, da posebna žirija najprej pregleda vso dokumentacijo voznikov in sovoznikov, sledili bodo tehnični pregledi dirkalnikov ter ogled proge. Okrog 19.00 pa se bo pričela prva hitrostna preizkušnja, super special, skozi Ajdovščino. Martin Štucin, eden od organizatorjev ponosno pove: »Super special, krog speljan skozi C3 in mimo avtobusne, na glavno cesto in nazaj skozi krožišče, je zadnja leta obiskalo rekordno število ljudi. Da o žabeljskih 'rajdah' sploh ne govorim, saj so znane po tem, da pride na štirih ovinkih toliko ljudi, kolikor jih

ZADNJA