Page 1

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Nova Gorica

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 24. december 2015, številka 171, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

Srečno 2016!

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Skupna seja občinskih svetov sedmih občin v Vipavskem Križu

tel.: 05 366 49 47

latnik

Vipavska dolina. Vse drugače. Vse leto.

Ste bili kaj pridni?

V grajski kleti v Vipavskem Križu je bila včeraj skupna seja občinskih svetov kar sedmih primorskih občin, kar je prvi tovrsten dogodek. Na dnevnem redu so bile tri točke – prva je bila namenjena zahtevi po dvigu povprečnine, druga se je nanašala na revitalizacijo reke Vipave, zadnja pa je razkrila novo celostno podobo tržne znamke Vipavska dolina.

Ž

upani občin od Vipave do Brd in Kanala so na konkretnih primerih opisali težave, ki jih ali jih še bo povzročila nižja povprečnina. Najbolj bi se to bo poznalo pri razvojno naravnanih naložbah. Za ajdovsko občino velja, da bi izpad pomenil 300.000 evrov, s čimer bi po besedah župana Tadeja Beočanina lahko pokrili naložbo v dva oddelka vrtca na Colu ali popolno komunalno opremo ene od obrtnih con. Kot je dejal novogoriški župan Arčon, je država na ramenih občin in posledično standarda občanov v preteklosti prihranila 300 milijonov evrov, vendar so občine manko vsaj delno kompenzirale

z denarjem evropskih skladov, ki pa jih v novi perspektivi sploh še ni na vidiku. Manjše občine bi ne samo ostale brez naložbenih sredstev, še za redne naloge, ki jih od občin zahteva država, ne bodo imele denarja. Skupno stališče po

povprečnini 536 evrov so poslali vladi in državnemu zboru, ki z 522 evri povprečnine ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita občine. Druga točka skupne seje se je nanašala na skupen projekt šestih občin v porečju Vipave, ki je z gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja po dolini vse bolj čista, tako da jo je smiselno oživiti tudi v turistične namene. Najprej pa je treba zagotoviti protipoplavno varnost in nato postaviti t.i. zeleno infrastrukturo. Občine so že predlagale nabor projektov, v katerih se prepletajo tako kmetijske dejavnosti (zadrževalniki, namakanje), ohranjanje naravne in tehnične dediščine (mokrišča, jezovi, mlini …) do športa oziroma rekreacije in druženja (ribolov, čolnarjenje, plavanje, kolesarske steze, piknik prostori ...). Za vse te načrte bodo občine skupno kandidirale na bodočih mednarodnih razpisih. Občine ob reki Vipavi pa so se povezale tudi v želji po enotnem nastopu na turističnih trgih. Tako so na skupni seji prvič javnosti predstavili novo tržno znamko Vipavske doline. Tanja Krapež iz razvojne agencije Rod iz Ajdovščine, ki so ji občine zaupale vodenje projekta, je dejala, da so se znašli pred zelo težko nalogo, kako v grafično podobo in slogan ujeti vso raznolikost Vipavske doline, da pa so jo kljub temu oblikovalci uspešno opravili.

SE NADALJUJE ...

26

Drsališče v zavetju grajskega obzidja v Ajdovščini V petek, 18. decembra, je drsališče odprlo svojo ledeno ploskev za obiskovalce.

S

icer pa se bodo ajdovski šolarji v januarju lahko drsali brezplačno tudi v okviru športnih dni, ur telesne vzgoje in dodatnega bivanja, kar omogoča Občina Ajdovščina. Drsališče bo odprto od ponedeljka do četrtka od 15.00 do 18.00, v petek od 15.00 do 22.00, ob sobotah in nedeljah ter praznikih in v času šolskih počitnic pa od 10.00 do 22.00 , tako da so na drsališče vabljeni tudi starejši, ki se bodo lahko ob glasbi in dobri družbi lahko na drsališču pogreli s kakšnim kuhanim vinom ali vročo čokolado. Tradicionalni curling turnir (balinanje na ledu) bo januarja. Za zmagovalce se pršuti že sušijo … Tudi letos bo uporaba drsališča za uro drsanja stala le 2,00 EUR, drsalke pa, če nimate svojih, vam bodo izposodili brezplačno. ak

Prišel je december in z njim tudi trije dobri možje - najprej Miklavž, sledi Božiček, na koncu pa bo okrog hodil še Dedek Mraz. Obdarovanje ob koncu leta sega že v rimsko dobo, tako da so si mogoče tudi v naši Castri ob takem času izmenjevali sadje, piškote ali med. Mogoče pa tudi ne, glede na to, da je bil vojaška utrdba. Miklavž je začel darila pri nas nositi v 19. stoletju. Sv. Nikolaj naj bi bil po izročilu sin bogatašev, ki je vse kar je imel razdal in postal prava ikona obdarovanja. Takih Nikolajev je danes veliko, le da tej niso vsi tako radodarni. Ideja Božička je v Ameriki nastala iz miksa različnih kultur, prvi pa ga je leta 1931, kot debelega možička z brado in rdečo obleko, upodobil risar Haddon Sundblom za reklamno akcijo podjetja Coca-Cola. Božiček, ki ga lahko povežemo s kapitalizmom in amerikanizacijo, pa si pri nas na žalost vsako leto privošči vedno manj daril za obdarovanje. Nazadnje pa smo iz Sovjetske zveze, da ne bi bilo preveč pozornosti na krščanskih praznovanjih božiča, uvozili še Dedka Mraza, ki bo darila prinašal za Novo leto. Vsi trije so v Sloveniji zelo popularni in četudi nisi več otrok, na skrito le upaš, da boš dobil kakšno malenkost. Vprašanje pa je, kdo od nas je pod svojo plastično smreko od Miklavža dobilo šibo? Če je bila tam, bi bilo dobro, da jo kdaj tudi uporabimo… ali pa kot poziva Elabandin naslov pesmi, da si vsak prisoli eno “facko”, saj si jo zaradi situacije, v kateri se nahajamo, gotovo zaslužimo vsi. Eden zato, ker je preveč vzel in drugi zato, ker je bil tiho… Predvsem pa bi vam, malce s pozitivnejšim tonom, na dušo rada položila, da je v prvi vrsti pomembno to, koliko smo bili 'dobri možje' letos do samih sebe. Če se še niste, se v novem letu obdarite z ljubeznijo, mirom v duši, strpnostjo do sočloveka, pohvalami, iskrenostjo do samega sebe in s tem, da se odločite, da boste s seboj v novem letu ravnali lepše kot do sedaj. In s tem, ko boste vse to podarili sebi, boste lahko podarjali tudi drugim. Ana Krečič


VRTNI CENTER KALIA

2

Latnik 171, 24. december 2015

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia! Včlanite se lahko na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Ponudba velja od 7. januarja do 26. januarja 2016.

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku

Lojne pogače za zunanje ptice Bonami, 6 kosov, od 2.1. do 31.1.

Valentin optimum zemlja za rododendrome 45l, od 2.1. do 31.1.

Art: 69554

Redna cena: 1,89 Akcijska cena:

Art: 045182

Redna cena: 8,19 Cena klub Kalia:

1,32

5,73

Valentin optimum univerzalno tekoče gnojilo 1l, od 2.1. do 31.1.

Semena sončnic za zunanje price Bonami, 1 kg, mešane

Redna cena: 5,09 Cena klub Kalia:

Redna cena: 1,69 Akcijska cena:

Art: 60065

Art: 045191

1,25

4,89

DNEVI ORHIDEJ Phalaenopsis multiflora 1-stebeljna Phalaenopsis multiflora 2-stebeljna

Art: 183687

Redna cena: 6,99 Cena klub Kalia:

Art: 32437

4,99

Redna cena: 12,99 Cena klub Kalia:

8,99

Sredstvo proti škodljivcem Celaflor CAREO, s pršilko, 750 ml Art: 44065

Gnojilne palčke za orhideje Substral

Redna cena: 10,59 Cena klub Kalia:

8,47

Art: 44500

Redna cena: 3,69 Cena klub Kalia:

Phalaenopsis multiflora 2-stebeljna v okrasnem lončku Art: 185146

Redna cena: 24,99 Cena klub Kalia:

19,99

2,95

Brikete za pse Simba govedina, 10 kg Art:160758

Redna cena:

7,99 Sveča elipsa elektronska, 120 dni Art: 211825

Redna cena: 2,69 Cena klub Kalia:

1,99

Zemlja za setev in pikiranje TeraBRILL, 20 l Art: 43004

Briketi za mačke Bonami ribe, 2 kg Art: 67000

Redna cena: 3,69 Cena klub Kalia:

Redna cena: 5,49 Cena klub Kalia:

3,95

2,55

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 7.1. do 26.1. 2016 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si


Latnik 171, 24. december 2015

GOSPODARSTVO

Mocarela iz Vipave

Podjetje Ekolat, ki je od družbe Agroind konec leta 2013 kupilo vipavsko mlekarno, je 12. novembra uradno odprlo obrat in prenovljene prostore. Osem milijonsko naložbo je pohvalil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Danes v Vipavi vsak dan v mocarelo predelajo 26.000 litrov mleka.

M

atična firma Ekolata je italijanski Trevisanalat, parter pa je še Mlekop, v katerem so združene gorenjske kmetijske zadruge s sedežem v Kranju. Mlekop ima v firmi petinski delež, ob tem pa v Vipavo dobavlja tudi mleko in tako je mocarela izdelana iz povsem slovenskega mleka. Lokalni kmetje so se morali zaradi težav z Agroindom takrat preusmeriti drugam in ker njihove pogodbe še trajajo (in to do konca marca prihodnjega leta), svojega mleka Ekolatu ne dobavljajo. Kot pa pravi prokurist Peter Selčan, so v prihodnosti odprti za sodelovanje tudi z njimi. Od stare mlekarne, ki je bila v zelo slabem stanju, je po prenovi ostalo bore malo, saj so jo morali obnoviti

od vrha do tal. Odstraniti so morali tudi vso staro opremo in prostore opremiti z novo in predvsem sodobno, ki pa bo služila samo za predelavo mleka v mocarelo. Čeprav nanoškega sira trenutno ne proizvajajo, te možnosti še ne izključujejo. Na novo bi sicer morali postaviti linijo za proizvodnjo sira, ker obstoječa ni več odgovarjala zakonskim zahtevam. Druga težava je tudi preozko območje za izdelavo tega evropsko zaščitenega sira – za 5.000 litrov mleka dnevno bi morali razširiti to območje. teritorij pobiranja mleka Na vprašanje, zakaj so se odločili proizvodnjo odpreti pri nas, pa

3

Otroci iz lokalnega okolja ustvarili sončne izdelke ob 70-letnici Fructala V Fructalu so svoj 70. rojstni dan proslavili na prav poseben način: z ustvarjanjem sončnih misli za svetlo prihodnost.

Peter Selčan razlaga: »Matična firma Trevisanalat, ki spada med tri največje proizvajalce mocarele v Italiji, se je za nakup odločila, ker je potrebovala dodaten obrat za proizvodnjo mocarele. Ker mleko uvažajo iz Slo-

venije že več kot deset let, je bil nakup tukaj premišljena odločitev, saj ga tako ni potrebno prevažati tako daleč, mocarela pa je tako bližje tudi slovenskemu in drugim tržiščem bivše Jugoslavije. Ta tržišča še analiziramo, načrtujemo tudi vstop v trgovske verige, ki obvladujejo slovenski trg. Za zdaj pa večino mocarele, kar 95 %, namenjamo italijanskemu trgu.« Trenutno v vipavski mlekarni predelajo 26.000 litrov mleka dnevno, a že v naslednjem letu naj bi se proizvodnja povečala vsaj za trikrat. Prokurist mešane slovensko-italijanske družbe Ekolat Peter Selčan še dodaja: »Zmogljivosti v Vipavi

omogočajo predelavo 150.000 litrov mleka, vse pa je odvisno od količine naročil. Če jih bo dovolj, smo pripravljeni tudi na tako proizvodnjo. Danes je pri nas zaposlenih 12 delavcev, predvsem iz lokalnega območja, ostalo pa je režija, skupaj torej 15 ljudi. S povečanjem pridelave mleka se bo povečalo tudi število delavcev, torej, če nas je sedaj 15, bi nas v polni zmogljivosti moralo biti 30.« Ekolatova mocarela je tako imenovana citrična mocarela, kar pomeni, da z dodajanjem citronske kisline pripravijo mleko, ga zgostijo in nato obdelujejo do končnega izdelka. Mocarela iz Vipave se proizvaja po preprostejši tehnologiji kot tista v Resani, kjer ima sedež Travisanalat, je pa zato postopek hitrejši. 12. novembra je Ekolat imel uradno odprtje obrata, katerega se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in izrazil zadovoljstvo nad obnavljanjem prehranske industrije v Vipavski dolini. Zanimanje med potrošniki na Vipavskem je veliko, za zdaj pa je vipavsko mocarelo moč kupiti le v trgovinah Fame in še nekateri prodajalnah na Primorskem. Peter Selčan pa se je tudi pohvalil, da so prav prejšnji teden začeli z izdelavo mocarele pod lastno blagovno znamko Cvet, ki bo tudi kmalu na trgu. Ana Krečič

D

ružbeno odgovorna akcija je potekala na spletni strani fructal-sonce.si, kjer je lahko vsak oddal sončno misel in tako prispeval 1 evro v sončni sklad za financiranje projekta mladih, ki bo pomagal pri ustvarjanju svetle prihodnosti za vse nas. Zbrani znesek 10.000 EUR so v Fructalu namenili raziskovalnemu projektu študentov

živilstva in prehrane z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V projekt ustvarjanja sončnih misli za svetlo prihodnost so vključili tudi otroke iz vrtcev ter osnovnih in srednjih šol iz lokalnega okolja.

Povabili so jih, da ustvarijo svoj sončni izdelek in ga kot vstopnico prinesejo na dan odprtih vrat, ki so ga organizirali ob Fructalovem rojstnem dnevu, 2. oktobra 2015. Vabilu k ustvarjanju se je odzvalo preko 30 skupin otrok in njihovih mentorjev. 

V Fructalu so bili nad ustvarjanjem otrok tako navdušeni, da so vse otroke nagradili, njihove izdelke pa zbrali in jih razstavili v svoji maloprodajni trgovini na Tovarniški ulici 7 v Ajdovščini. Za ta namen je lokalna umetnica – profesorica likovne umetnosti Maja Štefin – posebej poslikala steno, ki jo krasijo prave umetnine. S tem dejanjem Fructal nadaljuje in utrjuje sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob novem letu vam iz Fructala pošiljajo veliko sončnih misli in vas vabijo, da si ogledate razstavo.

AVTOPRALNICA

GOpo WASH by Lu

AJDOVŠČINA

Srečno v letu 2015! 2016!

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina


KMETIJSTVO

4

Latnik 171, 24. december 2015

Lokalna samooskrba Center učenja, inovativnosti, in projekt potrjevanja neformalnih znanj in 'Kilometer nič' druženja Učni center Brje

»Jej lokalno, da boš živel globalno!«

V Učnem centru na Brjah se je na dogodku, ki sta ga drugi dan v decembru izvedli Ljudska univerza Ajdovščina in Občina Ajdovščina, zbralo lepo število obiskovalcev vseh generacij, iz območja od Brd, Nove Gorice, Ajdovščine, Vipave do obale. Skoraj polovica prisotnih je bila prvič v prostorih centra.

D

a sta naše dobro počutje in zdravje odvisnitudi od načina in vrste prehranjevanja, čivkajo že ptički po vejah. Toda danes ni dovolj zgolj ozaveščenost, da morajo naši jedilniki vsebovati več zelenjave in sadja. Pomembno je tudi, od kod prihajata, kako sta bili pridelani in koliko kilometrov sta prepotovali, preden sta prišli do našega krožnika. Sveža zelenjava, pridelana v naši bližini, ima večjo hranilno vrednost, več vsebnosti vitaminov in mineralov. Je bolj zdrava in okusna, saj ni skladiščena in obdelana s sredstvi za obstojnost. Spodbujanje lokalne samooskrbe kuhinj javnih zavodov je le eden izmed ciljev, ki si ga je Občina Ajdovščina postavila za izziv in v podporo kmetom inlokalnim pride-

lovalcem. Lokalna samooskrba postaja namreč v zadnjem obdobju ne le zaželena, temveč vedno bolj potrebna in koristna. Pod pojmom lokalna hrana se označuje sveža hrana, pridelana v regionalnem okolju, ki od njive do krožnika potuje najkrajši možni čas. Veriga med njivo in krožnikom naj bi bilatorej čim krajša. Že pred desetimi leti je FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) ob svetovnem dnevu hrane opozorila svet na pomembnost lokalno pridelane hrane. Zaradi vedno bolj dramatičnih dognanjih o negativnih okoljskih učinkih daljših transportov živil (večja poraba fosilnih goriv, izpusti, hrup), postaja lokalna samooskrba pomembna še zaradi varovanja okolja. Prav s tem namenom se je razvila ideja 'Kilometer nič', ki se

hitro širi po celem svetu. V skrbi za kakovost hrane, ki jouživajo naši otroci v vrtcih, šolah in zavodih ter naši starejši občani v domovih, ter v skrbi za kmete in okolje, se je tudi Občina Ajdovščina odločila sodelovati pri pobudi 'Kilometer nič'. Gre za projekt partnerstva med lokalnimi pridelovalci hrane ter kuhinjami javnih zavodov, domačih restavracij in gostilntudi s ciljem, da se zmanjša število posrednikov in stroški prevozov. Občina je že začela z zbiranjem podatkov, koliko določene hrane letno porabijo javni zavodi in koliko so jo sposobni zagotoviti domači pridelovalci. Glavni cilj projekta 'Kilometer nič' je torej spodbujanje lokalne samooskrbe in promocija domače pridela-

ve hrane. Delček pobude je občina Ajdovščina že uresničila z enim od ciljev projekta Zeleni izziv in poskusnim nasadom tujih vrtnin ob Mercator centru, kjer je bil pridelek 'domače eksotike' zelo dober. Pridelke je razdala kuhinjam osnovnih šol, vrtcev, domov starejših občanov ter domačim restavracijam in gostilnam. Obilen pridelek je tudi dokaz, da je Vipavska dolina še kako primerna za pridelavobogatega nabora zelenjave. S spodbujanjem samooskrbe občina Ajdovščina sledi ciljem ohranjanja delovnih mest na podeželju, urejenosti in obdelanosti podeželja, varovanja okolja, zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine ter izboljšanja zdravja prebivalstva z uživanjem sveže, zdrave in sezonske hrane. Ingrid Marc

G

ospa Ingrid Marc iz Občine Ajdovščina jim je ob fotografijah in krajših posnetkih predstavila delavnice kuhanja marmelade, sušenja jabolk in kakija, izdelave jabolčnega soka, ki so že potekale v letu 2015. Izvedeli so, da se oblikuje nova enotna blagovna znamka za turistično ponudbo in proizvode iz Vipavske doline, ki bo povezala ponudnike pri nastopu na tržišču. Prisotnim smo predstavili različne možnosti učenja v centru in jih povabili na uvodno srečanje novega študijskega krožka »Učni užitni park«, ki bo v četrtek, 14. januarja ob 18.00. Potekalo bo brezplačno javno predavanje, namenjeno vsem, ki jih zanimajo užitne rastline, svet zelišč ter kako živeti v sožitju z naravo. Predaval bo strokovnjak mag. Stipe Hećimović, uni. dipl. biolog. Tudi na naslednjih srečanjih študijskega krožka udeležencem gotovo ne bo dolgčas, saj so v pripravi še številne zanimive vsebine. Udeležencem smo povedali, da se lahko poleg predavanj, udeležijo krajših delavnic ali 50 urnega strokovnega usposabljanja, ki jim bo nudilo nova znanja, spretnosti, izkušnje, kompetence, prijatelje ter uporabne informacije na področju

predelave sadja v sadni sok, sadno vino, kis, žganje, marmelade, kompote in suho sadje. Pomemben poudarek bo tudi na znanjih trženja. Ker se mnogi že vrsto let ukvarja-

jo z navedenimi področji, smo pojasnili, kako pred komisijo potrditi neformalno pridobljena znanja in pridobiti NPK Predelovalec sadja na tradicionalni način. V letu 2016 bosta v Ajdovščini izvedeni tudi usposabljanji in certificiranji za NPK Zeliščar in NPK Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. Vsebine in udeležence

izobraževanj vseh področij bomo skušali povezovati in tradicijo nadgraditi z inovativnostjo. Sledil je še ogled centra in živahen pogovor med prisotnimi, ki so si ob izdelkih iz učnega centra zaupali »majhne skrivnosti velikih mojstrov«, npr. kakšna naj bo zrelost kakija, da bosta priprava in sušenje lažje, uspešneje potekali. Izkazalo se je, da se odrasli veselijo možnosti izobraževanj v centru na različne teme in povedali so nam, da so nekateri že sodelovali v izvedenih delavnicah. Prav pri sušenju kakija so orali ledino z novo sušilnico in so veseli prvih uspehov. Želijo si vključevanja v regionalne projekte in informacij o možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev. Prepri-

čani smo, da bo učni center na Brjah poleg učenja postal tudi središče inovativnosti, izmenjave izkušenj in dobrih praks ter druženja. Vabimo vas, da se za več informacij o izobraževalnih programih oglasite na Ljudski univerzi Ajdovščina ali pokličete 041 437 785. Helena Furlan, Ljudska univerza Ajdovščina

Da bi Vam v novem letu teklo vse gladko, srečno, zdravo in sladko, Vam z ljubeznijo želimo iz salona keramike

Cesta 4a, 5270 Ajdovščina, gsm: 041 692 252


Latnik 171, 24. december 2015

DRUŠTVA

5

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil „Vipavska dolina“z novim vodstvom

Še so v ‘formi’ Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina s sedežem v Ajdovščini na Goriški 23.a, je bilo ustanovljeno 8. januarja 2004. Ob ustanovitvi se je društvu pridružilo 36 ljubiteljev starih avtomobilov in motorjev iz Ajdovščine in bližnje okolice.

D

anes, po več kot desetih letih uspešnega delovanja, društvo šteje že več kot 100 članov iz različnih koncev Slovenije. Vsi člani so lastniki enega ali več lepo restavriranih starodobnih vozil. Nemalo truda, ljubezni, veselja, potrpljenja, pa tudi finančnih sredstev je bilo potrebnih, da so iz starih, zanemarjenih, nedelujočih „krip“, luč sveta ugledali čudovito obnovljeni, lesketajoči se starodobni avtomobili, ki jih lastniki radi in s ponosom pokažejo javnosti in tako še koga navdušijo, da si omisli svoje staro – zavidanja vredno vozilo. Skoraj vsa vozila imajo certifikat Zveze starodobnih vozil Slovenije, kar je dokaz in zagotovilo, da so vsa vozila pravilno in po predpisih obnovljena. Pred ustanovitvijo lastnega društva smo bili vsi člani društva ljubiteljev starodobnih vozil Balila iz Divače. Takrat in sedaj v samostojnem društvu smo uspešno, predvsem pa

Kaj pa nas čaka v bližnji prihodnost? Tudi v letu 2016 bomo, 7. maja, organizirali vsakoletno srečanje in reli po Vipavski dolini, se udeleževali prireditev, ki bodo v občinah Ajdovščina in Vipava. Organizirali bomo akcijo „Spoznajmo naš kraj in naše člane“, le nov zagon, k še boljšemu nadaljnjemu delu in trudu mlajših članov društva. Prav tu bi se radi zahvalili vsem, ki so svoje znanje, prosti čas in ljubezen do starih avtomobilov delili z nami v preteklih, več kot desetih letih. Fantje, ki ste jim vodenje društva zaupali sedaj se vsem

tudi tri tehnične komisarje. To so Dominko Boris in Troha Bogdan za avtomobile in Štrancar Valter za motorje.

z velikim veseljem organizirali vsakoletni reli „Vipavska dolina“, ki se ga vsako leto udeleži večje število lastnikov starodobnikov. Sedaj že preko sto, ki pritegnejo tudi nemalo število gledalcev kjer koli se pojavijo. Za še boljše delovanje društva, smo se letos odločili za osvežitev vodstva društva, kar pa ne pomeni slabega dela in zmanjševanja velikih uspehov in truda dosedanjega vodstva. Vsaka sprememba je morda

članom zahvaljujemo za zaupanje in obljubljamo, da se bomo po najboljših močeh trudili za dobrobit in nove uspehe društva. Prav je, da tudi predstavimo vse, katere boste v prihodnosti lahko pocukali za rokav ob morebitnem slabem delovanju društva, pa tudi pohvalili ob morebitnih uspehih. Novi predsednik društva je postal Ambrožič Peter, podpredsednik društva je Trošt Igor, tajnik društva pa je Zmago Stegovec. Društvo ima

kjer bomo predstavili znamenitosti Vipavske doline in starodobnike naših članov. Kot člani krovne

Tudi v prihodnjem letu vam bomo na voljo z: - samopostrežnimi kosili - pizzami - testeninami - jedmi po naročilu - catteringom Sproščeno in mirno preživite božične praznike. V novem letu pa veliko sreče, zdravja in optimizma, vam želimo.

starodobnikov v Sloveniji in zamejstvu. V kolikor boste organizirali prireditve v vašem kraju in nas povabili medse, se bomo vabilu z veseljem odzvali. Pa srečno vožnjo vsem tudi v prihajajočem letu 2016. Zmago S.

Leto smo zaključili odgovorno. In prav tako bomo začeli Srečno naslednjega.

2016!

NLB Poslovalnica Ajdovščina

ev ! c e r s o Velikletu 2016 ovem

n

Trgovina za topel dom! Pizzeria in špageterija, se iskreno zahvaljuje vsem za izkazano zaupanje.

organizacije Zveze SVS se bomo udeleževali vseh srečanj, ki jih organizirajo druga društva ljubiteljev

TOPLOTNE ČRPALKE

OSTALI INŠTALACIJSKI MATERIJAL

KOTLI NA DRVA PEČI NA PELETE

www.megaterm.si

NOVO!

info@megaterm.si

PE Koper I Šmarska cesta 4, 6000 Koper I t. +386 (08) 205 65 37 PE Postojna I Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna I t. +386 (05) 726 21 96 PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t. +386 (05) 333 40 77


DOGODKI

6

Decembrsko dogajanje v Vrtovinu

December je čas praznovanj in obdarovanj, majhnih in velikih pričakovanj, toplih objemov in otroškega smeha.

Jaslice na Školju sv. Pavla nad Vrtovinom

Obisk dedka Mraza

Pravimo, da je december mesec pričakovanja – pričakovanja praznikov, novega leta in daril. Čeprav se zdi, da v današnjih časih pričakovanje decembrskih mož bledi zaradi pretiranega potrošništva, pa jih otroci pričakujejo s prav takim veseljem, kot smo jih pričakovali mi. Pridne in malo manj pridne je dobri mož obiskal v petek in za prav vsakega pripravil mali paketek.

Na pobudo kamenjskega župnika Rafka Klemenčiča tudi letos okrog cerkve postavljajo jaslice Vrtovinci in prebivalci okoliških vasi. Ireno in Mirjam iz Gojač smo v nedeljo ujeli v objektiv med ustvarjanjem prvih letošnjih jaslic na prostem okrog cerkve. So prve a sigurno ne zadnje, lansko leto jih je bilo kar šest.Jaslice v cerkvi v Vrtovinu so tudi že v nastajanju. Kot je lani Miloš LAVRENČIČ obljubil, bodo večje, take, kot jih je ponavadi sam doma naredil. Novo leto Gospodovo 2016  bomo tudi  letos pričakali tudi v cerkvici na Školju Sv. Pavlu Zahvala gre učiteljicam in otrokom nad Vrtovinom in minute novega podružnične šole iz Vrtovina, ki so koledarskega leta sprejeli iz Božjih pripravili dedku Mrazu in obisko- rok kar med sveto mašo. Spoznajmo soseda - novoletni povalcem prijeten večer z nastopom. hodnedelja  3. januar 2016 ob 8:30  Tradicionalni božični - predvidena trasa poti: Vrtovin koncert v cerkvi v Vrtovinu Školj Sv. Pavel nad Vrtovinom  Letos bo božični koncert v Vrtovi- Malovše - Gojače - Vrtovin nu v nedeljo, 27. decembra 2015 ob  Vabljeni v Vrtovin  na decembrsko 17. uri. Prepevali bodo domači mo- dogajanje, veseli vas bomo. ški zbor Vinograd, cerkveni mešani Nevenka G. zbor iz Vrtojbe in moški pevski zbor Šumljak iz Budanj.

Silvestrovanje v Lokavcu Krajevna skupnost Lokavec tudi letos prireja silvestrovanje v dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Vrata dvorane se bodo odprla ob 21.00. Kot je že v navadi, za pijačo poskrbi KS, hrano pa obiskovalci prinesejo s seboj.

Z

a vse tiste, ki novo leto radi pričakajo v družbi in na toplem, je silvestrovanje v Lokavcu prava izbira. Letošnje druženje bo že peto po vrsti in veseli smo, da se ga iz leta v leto udeležuje več obiskovalcev, ne samo iz Lokavca, ampak tudi od drugod. Seveda bomo veseli, če nas bo tudi letos čim več. Lepo vabljeni KS Lokavec

Goriška cesta 23b

tel.: 05 36 62 099

AJDOVŠČINA

(C2)

ZABAVE

PIROTEHNIKA - ognjemetne baterije - ognjemetne baterije - rakete - vrtavke - fontane - helikopterji - vulkani - ...

6! 1 0 2 no Sreč

Slike so simbolične.

Latnik 171, 24. december 2015

Tradicionalno žegnanje konj na Štefanovo v Vipavi Konjeniško društvo sv. Štefan Vipavska dolina vas vabi na tradicionalno žegnanje konj na Štefanovo (26. decembra 2015).

Z

bor konjenikov bo ob 10.00 uri pred Petrolom v Vipavi. Obred žegnanja konj bo opravil Škof monsinjor Metod Pirih. Po končanem obredu gredo konjeniki in vozniki vpreg trikrat okrog cerkve, nato pa se odpravijo nazaj proti Petrolu Vipava. Vse udeležence žegnanja konj opozarjamo, da so odgovorni za poslušnost in ubogljivost svojih

ljubljencev. Obiskovalce, kot tudi udeležence pa naprošajo in opozarjajo, da se ravnajo po navodilih redarjev in članov komisije, ki bodo delovali na prireditvi. Vabljeni! Info: Rafael Premrl, Tel: 051 427 823. E-mail: kdsvetistefan@gmail. com Zavod za turizem TRG Vipava, foto: Boris Blažko


Latnik 171, 24. december 2015

DOGODKI

7

Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar na OŠ Dobravlje V torek, 1. decembra 2015, se je na Osnovni šoli Dobravlje odvijalo posebno predavanje – življenjsko, realno, pristno in na trenutke ganljivo. Za to sta poskrbela naša gosta Tomo Križnar in njegova soproga Bojana Pivk Križnar, ki sta z zgovorno fotografijo in video posnetki predstavila svoje delo in poslanstvo.

N

a Osnovni šoli Dobravlje smo razmišljali, kako bi cilje in poslanstvo projekta Etika in vrednote razširili in jih še bolj približali tako učencem kot tudi njihovim staršem in širši javnosti. Ponudila se je priložnost za predavanje Toma Križnarja in njegove soproge Bojane Pivk Križnar. Velikodušno sta se odzvala in nam pripravila dvourno multivizijo, ob kateri je verjetno redko kdo ostal ravnodušen. Tomo Križnar je skoraj polni šolski avli učiteljev, staršev, zunanjih obiskovalcev in celo nekaterih učencev višjih razredov pripovedoval o tem, kako je kot diplomirani ekonomist

in strojni inženir leta 1985 zapustil službo projektnega vodje odnosov z IBM v največji slovenski korporaciji ISKRA in odpotoval s kolesom okoli sveta. Izkušnje svojega sedemletnega potovanja je objavil v več knjigah in dokumentarnih filmih. Z nekateri filmi, kot na primer Nuba, čisti ljudje, Dar – Fur – vojna za vodo ter Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana, so prisilile mednarodne, vladne in nevladne organizacije, da so usmerile pozornost v prikriti genocid nad staroselskimi ljudstvi, še posebej v Sudanu. Povedal je, da zadnja leta s somišljeniki, med katerimi je tudi že dve leti njegova soproga Bojana Pivk Križnar, tihotapi

v oblegana področja moderno tehnologijo in cenena brezpilotna letala ter se zavzema za razglasitev Nadnacionalnih naravnih parkov, ki bi omogočili tem staroselcem ostati na svoji zemlji. Dodal je še, da to niso ljudje, ki bi bežali in bi se jih morali bati, so ljudje, ki želijo samo v miru živeti na koščku zemlje, od koder izhajajo njihovi predniki, kjer so njihove korenine in pristen, globoko z naravo povezan, način življenja. Bojana Pivk Križnar, ki kot učiteljica razrednega pouka poučuje na Osnovni šoli Logatec, je Toma spoznala med intervjujem za Radio 94, kjer je tudi novinarka. Že takrat je čutila, da Tomo ni »tat, goljuf, prevarant«, kot se je sam opisal, ampak izredno senzitivna oseba, z globoko razvitim čutom za malega, trpečega človeka. Povedala je, da je po intervjuju s svojimi učenci izpeljala odmevno humanitarno akcijo, kjer so otroci pomagali svojim afriškim sovrstnikom, ki vsak dan bežijo pred bombniki iz svojih učilnic pod drevesi v votline in tako poskušajo preživeti brez vsakršne pomoči svetovne skupnosti. Bojana je tudi producentka novega dokumentarnega filma »Droni nad koreninami človeštva«, o svojih izkušnjah v Afriki pa opisuje tudi v novi knjigi za šolsko mladino in starše.

Turistični sejmi v januarju 2016 Zima je čas, ko se turistični delavci pripravljamo na prihajajočo turistično sezono. Vsaka destinacija, ki resno razmišlja in načrtuje turistični razvoj se udeležuje strokovnih sejmov in borz predvsem v tujini. Zavod za turizem TRG Vipava, ki skrbi za turistično promocijo in razvoj Vipave in širše okolice, se bo v januarju udeležil dveh pomembnih strokovnih turističnih sejmov.

Ž

e četrto leto zapored bomo Vipavsko dolino predstavljali na Nizozemskem, na

sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu med 12. in 17. januarjem. Poleg vipavskih ponudnikov se bo sejma

udeležila tudi ga. Jolanda de Haan, nizozemka, ki ljubi našo dolino in je trdna vez vipavsko – nizozemskega sodelovanja že več let. Sejem obišče okvirno 200.000 obiskovalcev, ki se zanimajo predvsem za touring počitnice, spoznavajo naravno in kulturno dediščino območja, poizkusijo številne vipavske dobrote, največkrat pa prespijo v kampih. Letos se bomo tudi prvič udeležili sejma CMT Urlaubsmesse v Stuttgartu, ki ga obišče preko 240.000 obiskovalcev in je hkrati največji turistični sejem v južni Nemčiji. Maja Hladnik, Zavod za turizem TRG Vipava

J

jo lokalne diktatorje in elite v Afriki, ti pa prinašajo koristolovcem in vojnim dobičkarjem fantastične dobičke. S svojo neustavljivo željo, da bi te »ljudi od originala«, ki morda še edini vedo, kako lahko vsi skupaj preživimo v tem svetu, zaščitil, se obrača na vse ljudi, ki so še občutljivi, ki jim je še mar. Nam, ki smo ta večer sedeli v avli Osnovne šole

ne umetnosti gledali učenci PŠ Vrtovin, ki so ustvarili čudovite likovne izdelke na temo afriških živali in tudi na ta način prispevali k razvijanju vrednot v okviru projekta Etika in vrednote. Martina Besednjak Repše Foto: Peter Valič  

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava Tudi naprej se bomo držali vrednot za katere so se s krvjo borili naši predhodniki.

Veliko dobrega v novem letu 2016 vam želimo.

Vabljeni na

7. NOVOLETNI POHOD iz VRTOVINA, GOJAČ in MALOVŠ Dobimo se v nedeljo, 3. januarja 2016 ob 8.30, pri šoli v Vrtovinu. Tokrat je naš cilj bolje spoznati sosede v krajevnih skupnostih Vrtovin in Gojače-Malovše. Med pohodom, ki bo predvidoma trajal okrog 5 ur, se bomo povzpeli do cerkve Svetega Pavla, spoznali Gojače, Malovče in Vrtovin, zaključili pa ga bomo na izhodišču, z malico, žigosanjem popotnega dnevnika in prijetnim druženjem.

Narava se odene v pisano preprogo, kjer so barve prepletene kot niti. zelenjavo. Iz ene od njunih sadik je lotos zrasla cvetača velikanka, ki je tehtala kar 2,3 kilograma in z listje v red v dolžino štela preko 1 metra. Ko sem jo kuhala, je zasedla največji lonec, pa še za v skrinjo jo je bilo. Gospe Barici pa v novem letu želim veliko zdravja in čim manj

Dobravlje, je bilo zagotovo mar, saj smo v veliki tišini ter z zanimanjem poslušali življenjske zgodbe ljudi, ki imajo mogoče samo to nesrečo, da živijo na ozemljih, kjer so interesi svetovne elite preveliki. Tomo priznava, da z razumom ne vidi daleč, vidi pa s srcem. Morda približno tako, kot so pri uri likov-

SPOZNAJMO SOSEDA

Jesen je čas shranjevanja pridelkov e tudi čas za shranjevanje poljskih pridelkov in ker je bila letos narava zelo radodarna, sem imela tudi sama polne roke dela. Veliko zaslugo imata tudi prodajalka Barica Pintarič in njen sin, ki prihajata iz Postojne. Pri njiju na tržnici že več let kupujem sadike in rože, pa tudi

Kljub izredno požrtvovalnemu delu, ki je za zakonca Križnar postalo poslanstvo, pa se nič kaj dosti ne zgodi, priznava Tomo. Pove, da so množice beguncev, ki bežijo pred žejo, nasiljem, vsesplošno neperspektivnostjo čez Saharo in Sredozemsko morje, samo odraz zunanje politike EU in ZDA, ki podpira-

Se vidimo! Dober sosed je boljši kot oddaljen prijatelj. Najboljše pa je, če je tvoj sosed tudi tvoj prijatelj. premraženih dni, ki jih na tržnici prestoji. Karmen Smet Rondič

(v primeru napovedi slabega vremena, bo morebitna sprememba datuma pohoda objavljena na spletni strani www.tic-ajdovscina.si)


DOGODKI

8

Latnik 171, 24. december 2015

V Podnanosu smo polstili

Odprti hrami na Slapu

Jesensko listje se še nenehno poigrava z vetrovi v naravi. Naši najmlajši šembidci pa so v soboto, 28. 11. 2015, v okviru zaključka Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov ustvarjali iz barvnih volnenih vlaken.

V soboto, 28. novembra, so na Slapu pri Vipavi vinarji, v sklopu prireditve Odprti hrami Vipavske doline, odprli svoje kleti. Obiskovalcev, med drugim so prihajali tudi iz Ljubljane, Kopra, Gorenjske, je bilo letos rekordno število. Vasice zlate kapljice, kar niso mogli prehvaliti, tako da bo Valvasorjeva trditev v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689 že držala: »Solze vinograda na Slapu, pa so še slastnejše.«

T

uristično društvo Podnanos je organiziralo delavnico, kjer so se otroci seznanili in preizkusili s tehniko polstenja. To je proces ročne obdelave kosmov volne. S to tehniko so se že pred 8000 leti v Turčiji izdelovali oblačila. Šembidski otroci so se preizkusili

v dveh tehnikah, in sicer mokro in suho polstenje pod mentorstvom Vide Valič Fabčič. Najprej smo delali v najstarejši tehniki tekstilne umetnosti, to je mokro polstenje. S pomočjo milnice, vroče in mrzle vode je vsak otrok oblikoval volnena vlakna v kroglico. Nekateri otroci

so bili nad to tehniko tako navdušeni, da so naredili več različno velikih kroglic ter izdelali še druge preproste oblike. Tako starejše kot tudi predšolske udeležence smo seznanili tudi s suhim polstenjem, kjer se uporablja posebno iglo, s katero se prebada volneni kosem in tako prepleta vlakna med seboj. S pomočjo modelčkov za piškote smo izdelali različne oblike. Turističnemu društvu Podnanos je v veselje, da je letos uspešno izvedel že peto delavnico za otroke. Staršem in starim staršem se zahvaljujemo, da so pripeljali svoje otroke na delavnico in jim nudili pomoč pri ustvarjanju ter sami bogatili svoje znanje. Hkrati pa so otroci svoj prosti čas kreativno preživeli v družbi sovrstnikov in tvorili prijateljske vezi. Foto: Vlasta Lozej Besedilo: Cecilija Vitežnik

Velika Božično-novoletna filatelistična razstava v Ajdovščini

D

ruštvo Zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica bo postavilo v Mercator centru v Ajdovščini filatelistično BOŽIČNO - NOVOLETNO razstavo. Na panojih bo predstavljena velika filatelistična zbirka iz tega področja in sicer poštnih znamk ter starih voščilnic s slovenskimi napisi iz

obdobja prve svetovne vojne in med obema vojnama. Predstavljeni bodo tudi najlepši božični poštni žigi. Ogled bo možen od 23.12. 2015 do 4.1.2016. Vsi lepo vabljeni in vesel Božič ter srečno novo leto 2016 vam želijo zbiralci. Aleš Brecelj

O

d 16. ure naprej so vinski ljubitelji lahko pokušali vina ter domače jedi v kar osmih starih kleteh. Svoja vrata so odprli: posestvo Rouna, kmetija Pregeljc, kmetija Rondič, kmetija Trošt, vinska klet Žorž, Vinogradništvo in vinarstvo Petrič, Srečko Marc in Žorž Andrej. Dogodek sta, prvič letos, obiskala in vse prisotne pozdravila tudi vipavski župan Ivan Princes in Vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič. Tradicija odprtih hramov je nastala kot nadaljevanje projekta Vipavska vinska cesta, ki povezuje vinorodne kraje v Vipavski dolini in na njenih gričih. Skoznjo se lahko obiskovalec približa osebnosti vsakega vina in vinogradnika-vinarja ter prodajo, ki poteka na kmetijah, kjer vino nastaja. Načrt vinskih cest je bil v Sloveniji izdelan že leta 1992 in je bil zasnovan na takratnem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo

in prehrano na pobudo Turistične zveze Slovenije, 1996 pa je bila pot začrtana. Pri prvih idejah na tem področju, so takrat sodelovale tudi Iris Soban, Damjana Remec in Darja Marc. Prve zametke odprtih hramov so postavili kar kmetje sami, ko so začeli vrata odpirati obiskovalcem, 1999 pa so na Slapu prvič uradno skupaj odprli duri svojih hramov. Danes se organizacija tega pomembnega dogodka odvija preko Vinarskega turističnega društva na Slapu, katerega predsednik je Peter Rondič. Letos so se poleg vina in kulinarike lahko obiskovalci prepričali tudi o izjemno zanimivi arhitekturi vasi Slap, ki slovi tudi po tem, da ima največ trt na prebivalca in skupaj več kot 230 h vinogradov. Ponudniki pa so bili tokrat še toliko bolj zadovoljni, saj je ta čudovit dogodek obiskalo največje število obiskovalcev doslej in sicer okrog 600. Udeleženci niso skrivali navdušenja nad tem, kaj taka vasica, kot je Slap, lahko skriva v svojih 'gasah' in pod strnjenimi hišami. Z nasmehi na obrazih so bili enotnega mnenja, da bodo Slap gotovo obiskali tudi prihodnje leto. Robert Ferjančič in Ana K.


Latnik 171, 24. december 2015

Lože se prebujajo

DOGODKI

9

Pregled dogodkov:

VALENTINOV PLES V MASKAH - PUSTOVANJE

Čas, ko mrzla zima prepušča mesto prijaznejši pomladi, je bil na Slovenskem že od nekdaj dober razlog za številna praznovanja. Začetek novega naravnega in kmetovalnega cikla je najbolj veselo obeležil pust. Vendar pa pustovanje ni pomenilo samo vedno dobrodošlega obdobja veseljačenja, temveč je v svojih izvornih oblikah temeljilo na vrsti poganskih magičnih prvin, s katerimi so ljudje skušali vplivati na naravo. Začetek prebujanja v letošnjem letu je bilo 14. februarja, s pustovanjem katerega v KS Lože in KS Manče pri-

pravljamo že peto leto, vendar je bilo letošnje še bolj posebno, ker ja bilo ravno na praznik zaljubljencev, zato je bil valentinov ples v maskah. Prostor ter nagrade je okrasila in aranžirala Andreja Jamšek iz Lož.

PRAZNIK VSEH ŽENSK IN MOŠKIH

Praznik, ki je posvečen izkazovanju pozornosti, hvaležnosti za njihovo poslanstvo. Mesec marec je odprl svoje duri, prvi zvončki in žafrani že krasijo naše vrtove in kličejo pomlad. Dnevi se daljšajo in narava nas vabi k delu. V tem času se spominjamo vseh žena, mater in očetov, pa tudi starih staršev. Vsem smo hvaležni za vse, kar dobrega za nas storijo. In prav to smo želeli v KS Lože s kulturnim programom pokazati vam, dragi starši, stari starši ter ostali krajani Lož in Manč. 13. marca, smo pripravili nastop otroške skupine VIPAVSKIH TAMBURAŠEV pod vodstvom Mete Praček in otroškega pevskega zbora osnovne šole Draga Bajca Vipava, podružnica Goče pod vodstvom Sare Furlan. Zvok tamburic in ubrano otroško petje nas je popeljalo v lep pomladni čas , ki je že trkal na vrata.

ČISTILNA AKCIJA - ODPRLI SMO VRATA NA STEŽAJ IN OČISTILI LOŽE

Ko je pomlad prišla v deželo, smo skupaj s turističnim društvom Lanthieri organizirali čistilno akcijo in očistili vas Lože. Zbralo se je kar nekaj prostovoljcev in pokazalo dobro voljo za čisto in urejeno vas ter njeno okolico.Upamo , da bo naslednje leto tudi tako.

NAREDIMO NEKAJ ZA SVOJE ZDRAVLJE

Bližal se je poletni čas, kjer nam narava ponuja bogastvo za naše zdravje V Ložah smo letos pripravili tri delavnice na temo Naredimo nekaj za svoje zdravje, pod vodstvom Nataše Mohorčič iz Lož. Prva delavnica je bila 28. maja, v kateri smo izdelovali kreme in macerate iz domačih zelišč po naravnem postopku brez dodanih kemikalij ter našteto E-ji. Nataša nam je zelo izčrpno pripravila gradivo in nas poučila o zgradbi in sestavi kože. Predstavila nam je sestavine katere

uporablja pri izdelavi, ki morajo biti naravne, čiste in neoporečne. Vse kreme vsebujejo domač čebelji vosek, katerega sami pridelajo doma, ker se ukvarjajo med drugim tudi s čebelarstvom, domače olivno olje, lanolin , karitejevo maslo, destilirano vodo , …Macerati pa so osnova za izdelavo mila, katere Nataša tudi sama pripravlja iz domačih zelišč. Druga delavnica je bila 23.novembra in v kateri smo izdelovali pilinge in balzame za ustnice. Pripravili smo tri pilinge za kožo katere uporabljamo po tuširanju in si jih namažemo na mokro kožo speremo z vodo in nežno obrišemo ter s tem nahranimo kožo. Tretja delavnica pa ja bila v mesecu decembru. Na njej pa smo izdelovali glicerinska mila z zelišči in dišavami primernimi za mesec december. Uporabili smo cimet, pomarančo, limono, vanilijo, jabolko, bleščice. Za ta mila je značilno, da so dokaj hitro narejena , ker ni potrebno dolgotrajno sušenje kot pri milih katere vsebujejo čebelji vosek in so zelo primerna za obdarovanje še posebno za božično novoletne praznike. Na vseh delavnicah je bila kar lepa udeležba  pri zadnji pa so udeleženke s seboj prinesle še pecivo. Zahvaljujemo  se Nataši za požrtvovalnost in napore ki jih vlaga v izdelavo domačih naravnih izdelkov za zdravje , dober izgled kože ter dobro počutje.

USTVARJALNE DELAVNICE - KROMPIRJEVE POČITNICE

Poskrbeli smo tudi za najmlajše in pripravili nekaj delavnic tudi za njih. Skupaj s Krajevno skupnostjo Lože in mentoricami Natašo Mohorčič ter Andrejo Jamšek  iz Lož je

ustvarjalo kar lepo število otrok. Delavnica je bila prvič v torek 27. oktobra in drugič v četrtek 29. oktobra. Otrokom so se pridružili tudi njihovi starši in izpod njihovih spretnih rok in otroške domišljije so nastajali izvirni izdelki od učene sove, zvite lisice,neustrašnega medveda… iz krompirja so izdelovali štampiljke  v obliki listov in jih natisnili na svoje drevo. Izdelke so po končani delavnici odnesli s seboj v spomin na brezskrbne otroške dni. Na drugi delavnici, ki je bila v novembru, smo imeli URE PRAVLJIC  pod vodstvom Nataše Mohorčič . Otrokom  je prebrala pravljico ZVERJASEC , potem so si jo kot v kinu še pogledali in jo na kocu še narisali. Otroška domišljija pač nima meja in tako so nastale unikatne risbe. Na tretji delavnici 7.decembra, pa so izdelovali novoletne okraske in voščilnice tudi pod vodstvom Nataše Mohorčič. Novoletne okraske je Nataša že prej pripravila in jih vlivala v modele. Otroci pa so jih, mlajši barvali  z voščenkami malo večji pa z barvami. Voščilnice so izdelovali s pomočjo staršev in Nataše ter jih okrasili z bleščicami tako, da se je vse bleščalo kot čas v katerega prihajamo. Na vseh treh delavnicah je bila zelo velika udeležba otrok in njihovih staršev , po končani delavnicah pa smo jih pogostili  s piškoti, z domačim zeliščnim čajem in posladkali z domačim medom ter jih podučili o zdravem pomenu medu, ki ga ima za naše zdravje. Delavnice bomo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih ter tako spod-

bujali otroško domišljijo in njihovo ustvarjalnost.

MIKLAVŽEVANJE – PRIHOD MIKLAVŽA

Čarobni december in čas obdarovanja je bil zanimiv tudi v Ložah. Prvi izmed treh dobrih mož je sv. Nikolaj oz. Miklavž in je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove - pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov - hudičev. Prvič smo prihod sv. Miklavža skupaj KS Lože in KS Manče pripravili v cerkvi na Gočah, prejšnja leta je sv. Miklavž v spremstvu angelčka in

hudičev po starih običajih hodil od hiše do hiše. Ogledali smo si otroško predstavo o prihodu sv. Miklavža, katero je pripravila Meta Žgur iz Lož. Vse otroke smo simbolično obdarili in jim pričarali nasmeh.

Lože so poslušalce do ušes nasmejali z dramsko igro Butalci, v melodije glasbe pa jih popeljali s prepevanjem. V soboto so se kmečke igre v poznih popoldanskih urah otvorile z malim nogometom na travi večer pa ZDRAV DUH V ZDRAVEM zaključil z rock koncertom ansambla TELESU Ikebana. Nedeljsko dopoldne smo Hiter tempo življena, stres, po- pričeli s košarko trojic, nadaljevali manjkanje časa… vse to nas obre- s tekmovanjem v kmečkih igrah in menjuje in nam pobira energijo. Za- briškuljado. Kmečke igre naj bi zavedamo pa se, kako je za ohranitev ključili z ansamblom Primorski Fanzdravja in vitalnosti pomembna re- tje in ansamblom Stil, žal pa nam jo kreacija, gibanje in zdrav način pre- je vreme močno zagodlo. Z obale je hranjevanja. Že drugo leto se ob pet- prišel naliv dežja in nam Primorkih zvečer namesto poležavanja na ske Fante zalil, ko se je vreme zjadomačem kavču odpravimo na re- snilo smo nadaljevali kmečke igre z kreacijo v prostore krajevne sku- ansamblom Stil ter podelili nagrade. pnosti Lože, katero ob prijetni glasbi Gonilna in požrtvovalna sila kmečprostovoljno pripravi in vodi živah- kih iger je bil Erik Jež iz Lož , pomana, polna energije simpatična Tatja- gala pa mu je mladina vseh treh vasi, na Vodopivec iz Lož. Prejšnja leta ker svet pač na mladih stoji. Poskrsta rekreacijo vodila profesionalna beli pa smo tudi za hrano in pijačo.

PRVA ČEBELARSKA MAŠA V LOŽAH

vaditelja Leon Marc iz Lož in Borut Semenič iz Manč. Zaenkrat se rekreirajo samo ženske upamo, da se nam pridruži tudi kakšen predstavnik moškega spola.

KMEČKE IGRE TREH VASI – LOŽE , MANČE IN GOČE

V Ložah so letos med, 12. 13. in 14. junijem potekale že 13. tradicionalne kmečke igre treh vasi Lože , Manče in Goče. Letošnji konec tedna, namenjen kmečkim igram treh vasi, se je začel nekoliko drugače kot prejšnja leta. Krajani Lož smo namreč v goste povabili učence OŠ Draga Bajca Vipava, podružnice Goče, ki so uvod v kmečke igre popestrili z zanimivim kulturnim programom. V stari šoli

Prisotnost čebel v okolju je pomembna za vzdrževanje ravnovesja naravnih ekosistemov kot tudi za kmetijstvo. Brez čebel tudi življenja ni, zato smo njim in čebelarjem Čebelarskega društva Ajdovščina v čast imeli prvo čebelarsko mašo v Ložah. Na pobudo čebelarja Jožeta Reharja iz Lož in skupine požrtvovalnih in vztrajnih čebelarjev   ter predsednika čebelarskega društva Ajdovščina Aleša Turka smo se odločili, da bi se 29. avgusta s sveto mašo poklonili čebelam in čebelarjem ter sv. Ambroža zaprosili, da še naprej varuje njih in njihove marljive delavke. Sveto mašo sta darovala Goški župnik Ivan Furlan in župnik iz Slapa Franc Kralj. Za cerkveno petje so poskrbele pevke iz Gradišč pri Vipavi.

BOŽIČNI KONCERT

Za konec leta in bližajoče praznike, pa so nas 19.decembra, razveselili otroci pod vodstvom Mete Žgur iz Lož in nam pripravili božični koncert, božično zgodbo ter prepevali božične pesmi in ustvarili čudovito predpraznično vzdušje. Še pokrajina, če bi se v belo odela zimska pravljica, bi oživela. Tako smo leto v Ložah s prireditvami zaključili, drugo leto pa bomo pričeli z novimi. Vsem krajanom Lož želimo za praznike veliko osebne sreče, zdravja, notranjega miru in vse dobro v letu , ki prihaja. Melita Dolenc


DOGODKI

10

Razstava starih fotografij Ajdovščine v baru Vogal

Kar nekaj časa je preteklo od zadnje razstave v popularnem baru Vogal v Ajdovščini, zato smo se odločili, da obiskovalcem zopet ponudimo na ogled, tokrat razstavo starih fotografij.

»Ajdovščina nekoč in danes« bi lahko poimenovali razstavo črno belih fotografij, ki jih bomo v nekaj ciklusih razstavili na stenah v baru. Kot že samo poimenovanje pove,

smo uspeli iz različnih virov zbrati veliko število fotografij Ajdovščine in življenja v njej, nekoč in danes. Tokrat si je mogoče ogledati fotografije, ki so nastale pred zaprtjem starega bifeja in prenovo hiše Vogal. Videli boste kako so takrat izgledali Putrhi, kot še danes poimenujemo ta del Ajdovščine. Spoznali boste kako mladi, lepi in razigrani so bili takratni fantje, ki so obiskovali bar. Prav ti, takrat mladeniči, so še danes kot gospodje srednjih let, zvesti obiskovalci. Z kar malce žalosti in nostalgije si boste na fotografijah lahko ogledali nekdanji ponos Ajdovščine, Slovenije in bivše Jugoslavije, danes žal že porušeno, tovarno pohištva Lipa, ki je po svojem kvalitetnem pohištvu slovela tudi v širnem svetu. Obudili boste spomin na 60. leta, ko je tovarno Lipa obiskal takratni predsednik Jugoslavije, tovariš Tito, kar je bil za takratni čas v našem mestu resnično velik dogodek. Skratka zanimiva razstava spominov, ki je vredna ogleda.

Zato vabljeni v bar Vogal vsi, ki bi radi podoživeli košček zgodovine in vas zanima, kako je bilo nekoč pri Putrhih. Jasmina

Latnik 171, 24. december 2015

Prostor za druženje in zabavo, galerija ter tržnica domačih ustvarjalcev

BazArt – ajdovska tržnica domačih ustvarjalcev Novo leto je že pred vrati in če ste se odločili, da boste svojim bližnjim letos podarili prav posebno ročno narejeno in unikatno darilo je BazArt - ajdovska tržnica domačih ustvarjalcev, ki deluje od novembra dalje, pravo mesto za vas. Na njem boste vsak četrtek od 18. do 21. ure in soboto od 10. do 16. ure našli čudovite izdelke iz keramike, nakit, lovilce sanj, domačo kozmetiko in podobno.

V

KO-BO in bar VOGAL

se prevečkrat slišimo, da se v Ajdovščini nič ne dogaja. Da pa ustaljena fraza ni na mestu, se lahko prepričate tudi sami z obiskom Kluba Baza v Ajdovščini, ki se nahaja v stavbi poleg Upravne enote Ajdovščina. Ob sobotah lahko obiskovalci uživate na koncertih, ob

umetnika Jona Hatfulla, kateremu zaiteresireni razstavljavci lahko na elektronski naslov: whitecawgallery@gmail.com pošljejo svojo vlogo. Ljubiteljskim umetnikom je na BazArtu omogočena predstavitev svojih del in povečanje prepoznavnosti ter prijetno druženje. Stalni ponu-

četrtkih prisluhnete zanimivim dogodivščinam neznanih junakov, ki so jih doživeli na popotovanjih po svetu. Umetnikom in umetnicam,

dniki unikatnih izdelkov pa že razmišljajo o tem, da bi za obiskovalce organizirali tudi različne ustvarjalne in kulinarične delavnice. Treba je poudariti tudi to, da je obisk BazArta popolnoma brezplačen tako za obiskovalce kot razstavljavce in prodajalce, za slednje je edini pogoj za udeležbo predhodna prijava na že omenjenem elektronskem naslovu, lastna miza ali stojnica ter seveda dobra volja. Vsi dogodki v Kluba Baza bodo objavljeni na spletni strani www.klub-baza.com, o samem BazArtu, ustvarjalcih in njihovih izdelkih pa lahko več izveste tudi z obiskom profila BazArt na družbenem omrežju Facebook ali s klicem na telefonsko številko: 031 752 891. Tamara Kemper, foto: Jon Hatfull

vam želita v letu 2016 veliko zdravja, uspeha, sreče, zadovoljstva, ter dobrega počutja v naši družbi

Božički na motorjih Že 9. leto zapovrstjo bomo motoristi širše Goriške in iz Italije, ki so se nam pridružili že pred leti, obdarovali invalidno mladino v Stari gori.

Z

birno mesto za motoriste bo v naših prostorih motokluba RIHEMBERK, 24.

decembra, ob 10. uri, na Preserjah nad Branikom. Ob 11. uri bomo startali v koloni z motorji in preoblečeni v božičke. Spredaj bo vodil moj trajk s prikolico, predelano v božičkove sani. Pot nas bo peljala skozi Prvačino mimo vrtca kjer bomo razveselili otroke z grmenjem motorjev. Pot nato nadaljujemo skozi Šempeter, Rožno Dolino in Novo Gorico v Kromberk v tamkajšnji Mercator center, kjer se bomo ustavili ob

12. uri. Zapeljali se bomo skozi center, kjer nam bodo iz trgovin naložili darila. Pot nadaljujemo v Staro Goro, kjer bomo predvidoma ob 14. uri, ko bomo tudi predali darila otrokom. Vabljeni starši in predvsem otroci, katerim je ta dogodek tudi namenjen. Erik Breščak, pobudnik akcije iz Motokluba Rihemberk

ki bi želeli svoja dela postaviti na ogled ter obiskovalcem, ki radi izkusijo estetski užitek ob občudovanju le-teh je na voljo galerija Cow2, ki je odprtje dočakala na pobudo


Latnik 171, 24. december 2015

DOBRI MOŽJE

Miklavževanje pod Nanosom

Čas nenehno hiti in že smo stopili v zadnji mesec letošnjega leta, mesec obdarovanja in različnih praznovanj. Pri cerkvi svetega Miklavža na pobočju Nanosa nas je v nedeljo, 6. 12. 2015, na god sv. Nikolaja, obiskal dobri mož – sveti Miklavž.

N

a miklavževo nedeljo je Turistično društvo Podnanos organiziralo Miklavžev pohod. Pohodniki so krenili iz Podnanosa mimo Poreč do cerkve svetega Miklavža. Med potjo jim je dobri mož pustil sladke dobrote, s katerimi je marsikaterega pohodnika prijetno presenetil. Včasih so otroci veliko bolj v duhovnem, spoštljivem duhu in polni pričakovanj pričakali sv. Miklavža, saj je bil to zanje eden izmed najbolj pričakovanih trenutkov v letu. Že pred leti so matere svojim otrokom dejale, da Miklavž pri cerkvi sv. Miklavža pod Goro peče piškote. Ta rek marsikatera mati ali oče uporablja še danes, saj na večer pred njegovim godom domačini osvetlijo cerkvico sv. Miklavža. V Podnanosu je bilo že nekdaj v navadi, da so se mladi fantje in dekleta našemili v Miklavža, parklje in angele ter hodili po hišah obdarovat otroke. Poseben čar »strah, tremo«

je otrokom pričaral zvok verige. Navadno so otroci veliko molili. Tistega dne, ko jih je obiskal sveti Miklavž, pa se jim je molitev v veliki meri zatikala. Prav tako pri vpraša-

pa so pričakovanja otrok popolnoma drugačna, saj pričakujejo velika in bogata darila. Pri cerkvi svetega Miklavža pa jim je Miklavž razdelil preprosta darila, v katerih so otroci prejeli tako sadje kot sladke dobrote izpod pridnih rok šembidskih gospodinj. S tem želimo ohraniti tudi del ljudskega izročila. Po maši, ki jo je maševal domač župnik, Dominik Brus, so pevci Otroškega pevskega zbora Stanko Premrl pod dirigentskim vodstvom Anje Jurca s pesmijo povabili medse dobrega moža. Miklavž je bil zadovoljen, da se je ponovno srečal s toliko mladimi. S pomočjo svojih marljivih angelov je obdaril vse otroke. Turistično društvo Podnanos v sodelovanju s KS Podnanos, Kulturnim turističnim športnim društvom Zdravljica Lozice in KS Gradišče

11

Obisk Božička v Žapužah Kljub temu, da zima še nima prave podobe, se je Božiček vseeno pripeljal do otrok v Žapužah.

K

ot je že navada, so ga pripeljali konji s kočijo in svojim spremstvom. Prišel je prav

v trenutku, ko so bili otroci najbolj ustvarjalni v izdelovanju voščilnic za prihajajoče praznike. Pri rezanju ter lepljenju okraskov, so jim pomagale izkušene roke staršev in skupno so nastali prav lepi izdelki. Božiček pa je poskrbel za okraske na novoletni jelki in posladek za pod njo. Za vse skupaj je zaslužena predsednica društva DEŠK Janja Blažič, ki je letos že pripeljala svojega enoletnega sinčka na ustvarjalno delavnico. Božiček je vsakemu ob predaji darilca voščil za Božič in Novo leto. Rekel je da v prihodnje mora zasnežiti, da se bo lahko pripeljal s sanmi in jeleni. Aleš Brecelj

DSO Ajdovščina obiskal Miklavž nju ubogljivosti in porednosti. Otroci so tistega dne prejeli manjše domače dobrote, kot so orehi, jabolka, kakšen kos peciva. Vse te dobrote so otroci cenili in še danes se naši starši spominjajo teh obdarovanj. Danes

poskrbi, da vsako leto na miklavževo nedeljo razveselili toliko otroških src in vse ostale mlade po duši. Foto in besedilo: Cecilija Vitežnik

Miklavžev večer v VDC Vipava Prvi dobri mož sv. Miklavž je tudi letos obiskal varovance Varstveno delovnega centra v Vipavi.

K

er sem resnično rojena »prostovoljka« ne morem iz svoje kože. Zato kljub »upokojitvi« kot predsednica organizacije RK, še bolj intenzivno delujem na tem področju. Tako se z veseljem še vedno zelo rada vračam med svoje dolgoletne prijatelje v VDC Vipava. Tu nadaljuje svojo pot veliko gojencev iz  CIRIUSA Vipava. S temi gojenci, sem še iz časov moje zaposlitve, ohranila iskreno prijateljstvo ter lepe in  nepozabne spomine.

Kot vsako leto so me tudi letos v začetku decembra povabili v VDC Vipava, da se udeležim   srečanja z njihovimi dolgoletnimi prijatelji iz MEPZ Šenčur pri Kranju. Letos je bilo še posebno slovesno, ker so obeležili 15-obletnico prijateljevanja. To je skupina 15 – 20 prostovoljcev, ki   jih obišče vsako leto in jim  pripravi kratek kulturni program. S pomočjo donatorjev pa poskrbijo, da prejme vsak varovanec tudi svoje darilo v katerem je poleg

sladkarij tudi nekaj uporabnih predmetov, kot so: majice, šali, kape, rokavice idr. Mladostniki, ki jim zaradi svoje drugačnosti   v življenju ni lahko, te svoje prijatelje vsako leto željno pričakujejo in so zares veseli njihovega   obiska. Včasih se jim tudi sami predstavijo s svojo glasbeno skupino, svojimi izdelki in  pripravijo skromen prigrizek. Ob veselem razpoloženju  jim čas prehitro mine, zato je vsako slovo zelo težko.    V razmislek v teh predprazničnih dneh in da bi mogoče sami razmislili o morebitni dejavnosti na humanitarnem področju, vam navajam besede ga. Jolande Peternel iz Šenčurja, ki je bila pobudnica in je neutrudna organizatorka vsakoletnega srečanja: »Pogled na te očke v pričakovanju nečesa nevsakdanjega in prazničnega, ti zares poboža srce. Vsako leto z veseljem ugotavljamo, kako malo je potrebno, da narediš nekaj dobrega, iskrenega, plemenitega!« Da so vezi resnično prerasle v prijateljstvo, je lepo vidno tudi na spodnji fotografiji. Vera Kodrič

V

stopili smo v praznični december in v adventni čas in napočil je trenutek, ko nas je v domu DSO Ajdovščina obiskal prvi sveti mož Miklavž. Tudi letos je obdaroval naše stanovalce jim prinesel dobre volje, veselja in dobrega razpoloženja. Za čarobne trenutke so poskrbeli angelci s tamburicami,ki so pričarali čudovito vzdušje med našimi stanovalci. Marsikatero oko se je zarosilo ob

spominu na njihovo otroštvo. Zvoki tamburic in petje božičnih pesmi na katere so igrali angelci so prebudili čustva v njih in na mnogih obrazih se je razlegel nasmeh in občutek radosti v srcih. S stiskom roke in prijazno besedo našim stanovalcem, se je Miklavž in njegovi zvesti pomočniki - angeli poslovili z dano besedo, da naslednje leto se zopet oglasijo pri nas. Ksenija Blazetič

Z Vami že več kot25 let !

MIZARSTVO - MONTAŽA

RASPOR

041 868 138 info@raspor.si

NOTRANJA VRATA

Vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu 2016!

Vabljeni v naš razstavni salon !


DELAVNICE

12

Latnik 171, 24. december 2015

Miklavževa delavnica Babičina kozmetika v Podnanosu

Predavanje in delavnica izdelovanja naravne kozmetike

V soboto, 7. novembra 2015, smo na Lozicah gostili avtorico knjige »Babičina kozmetika« go. Mihaelo Pichler Radanov.

M

iklavževa sobota je bila v Podnanosu praznična in ustvarjalna. Tri lokalna društva, gasilsko, planinsko in turistično, smo skupaj organizirali delavnico, na kateri so otroci izdelali voščilnice zase ter za omenjena društva, ki jih bodo v predprazničnih dneh nato poslala na različne konce

Slovenije. Radi bi se zahvalili vsem otrokom, ki so bili nadvse kreativni in izdelali krasne voščilnice ter njihovim staršem, ki nam svoje otroke zaupajo. Želimo vam lepe praznike in veliko ustvarjalnih uric v novem letu! Vida Valič Fabčič, Foto: Cecilija Vitežnik

V

uvodnemu predavanju o naravni kozmetiki in predstavitvi knjige nas je ga. Pichler Radanov seznanila s sestavinami iz katerih je naravna kozmetika izdelana. Predstavila nam je način izdelave različnih preparatov, ki jih

lahko naredimo sami doma. Poudarila je, da je zelo pomembno, kakšno kozmetiko uporabljamo, saj več kot 70 % snovi, ki jih nanesemo na kožo, skozi kožo prodre v notranjost našega telesa. Uvodnemu predavanju je sledila

praktična delavnica, na kateri smo izdelali: negovalno/masažno zimsko anhidridno kremo, ognjičevo hranilno kremo za poškodovano kožo po hladnem galenovem postopku, kopalno sol za poživitev, kokosov solni piling ter začimbni piling za razstrupljanje. Zadovoljstvo udeleženk ob koncu delavnice je bil pokazatelj, da je ga. Pichler Radanov svoje delo odlično opravila. Verjamem, da večina udeleženk delavnice v tem predprazničnem času razmišlja, katero izmed receptur bi preizkusila za lično izdelano darilo, s katerim bi razveselila svoje prijatelje, sorodnike ali celo tistega, ki v tem času drugega darila sploh ne bo dobil. Mojca Vrtič

Predpraznične delavnice v Praznična ustvarjalna Budanjah delavnica

V torek, 23. novembra 2015, smo na podružnični šoli v Budanjah pripravili prednovoletne delavnice. Na šolo smo povabili starše, stare starše in sorodnike naših učencev. izdelke, ki so rezultat domiselnosti in spretnosti človeka. Tako so nastali unikatni adventni venčki in voščilnice z novoletnimi motivi. Vsi smo ob delu prepletali dobre misli in ideje, delali drug ob drugem in

V soboto, 29. 11. 15, tik pred prvo adventno nedeljo, je na Lozicah v Domu krajanov potekala delavnica izdelovanja adventnih venčkov in prazničnih voščilnic.

Z

ustvarjalnimi izzivi smo se spoprijeli tako starejši kot mlajši udeleženci delavnice. Organizatorji delavnice so poskrbeli, da smo imeli udeleženci poleg ostalih materialov na voljo tudi širok spekter naravnih, iz katerih smo lahko ustvarjali tako adventne venčke kot voščilnice. Delavnica nam je omogočila, da smo se za trenutek umirili in preusmerili naše misli na

ustvarjalno področje. Prijetno medgeneracijsko druženje, povezano z ustvarjanjem, je bil bogat prispevek k graditvi sožitja v skupnosti. Hvala organizatorjem, ki so poskrbeli za odlično izvedbo delavnice in s tem pripomogli k temu, da smo skupaj preživeli prijetno sobotno popoldne. Mojca Vrtič

Vam želi srečno v novem letu 2016!

N

a šolo smo povabili starše, stare starše in sorodnike naših učencev. Pripravili smo jim kulturni program, v katerem so otroci staršem zaigrali

glasbeno pravljico. Sledilo je delo v delavnicah. Vsi skupaj smo ustvarjali z naravnimi materiali, ki nam jih v tem času ponuja narava, poleg tega pa smo pri delu uporabili tudi

drug za drugega, saj bomo izkupiček od prostovoljnih prispevkov namenili za šolski sklad. Hvala vsem ustvarjalcem za solidarnost, dobrovoljnost in dobrohotnost. Darja B. Furlan

Novoletne vesele urice v Podkraju

V

prostorih nekdanje trgovine Pri Jagru v Podkraju je domačinka, slikarka Breda

Čuk v začetku decembra ponovno pripravila delavnico za najmlajše. Tokratna je imela naslov novoletne

vesele urice, na kateri so izdelovali okraske iz DAS mase za novoletno drevesce. Kot je povedala organizatorka, so otroci ustvarjali z velikim veseljem in vedno jo presenetijo njihove ideje, iznajdljivost in zmožnost najrazličnejših kombinacij materialov. Skupina štirinajstih otrok, med katerimi jih je bilo nekaj mlajših od pet let, je tako letošnje vesele urice zaključila z veliko ustvarjalnosti in veselega čebljanja. Urška Testen, foto: B.Čuk


13

Latnik 171, 24. december 2015

CENTER FAMA VIPAVA

TOREK, 29.12.

BAZAR - HIŠA DARIL 20% POPUST NA IGRAČE IN DARILA OB NAKUPU NAD 10€

SREDA, 30.12.

ob nakupu nad 40 €

je steklenica Peneče rebule Brda

SAMO 1 CENT

11% POPUST ZA UPOKOJENCE SOBOTA, 02.01.2016 OB NAKUPU NAD 30€

Silvestrovo, 31.12. ODPRTO od 7.00 do 17.00 Petek, 01.01. ZAPRTO

Srečno Novo leto!


MNENJA

14 Dragica Čuk-Novak

Latnik 171, 24. december 2015

Marijan Božič

O tempora, o mores. Oba bregova »Mrzle reke« Kakšni časi, kakšne nravi.[O časi, o običaji.] Mark Tulij Cicero (rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof, * 3. januar, 106 pr. n. št., Arpinum, Italija, † 7. december 43 pr. n. št., Formia, Italija.

K

o je leta 63. pred.Kristusom v rimskem senatu začel svoj prvi govor proti Katilini triinštiridesetletni konzul Cicero, verjetno ni razmišljal o tem, da ga bodo njegove trditve preživele za dobri dve tisočletji in držale za neke druge čase in neke druge ljudi. Sigurna sem, da se veliko govorcev, ki za njim ponavlja znameniti rek, »O tempora, o mores«, se ni nikdar učilo latinščine in le redki vedo, kdo je avtor. Cicero, državnik, teoretik in filozof, je bil zelo dober vojskovodja, njegovo orožje proti sovražniku Katilini, je bila beseda, z njo je po prepričanju za takratne razmere mladega konzula, premagal nasprotnika, nevrednega člana ugledne senatorske družine. Ko vas bo časopis čakal nabiralnikih, bo le še nekaj ur do praznika upanja odrešitve, novega začetka, miru, topline,lahko bi še naštela nekaj stvari, ki jih povezujemo z njim, a sama nimam tega občutka. Upam, da se zelo motim. presrečna bom, če mi kdo dokaže, da temu ni tako. Bojim se, moj strah ni ravno iz trte izvit, da bodo ti dnevi še bolj polni neke zunanje bleščave, nakupov in nervoze, prisiljenih nasmehov in voščil, zapiranja oči pred stiskami tistih iz roba, vzrokih zanje, praznino in obupom. Prav ste prebrali, če ne bi v sebi nosili toliko grozljivo doneče praznine, ne bi čutili potrebe po bleščavi, ki nam jo ponujajo sodobni kramarji z obljubami, če bomo imeli še to, še ta aparat, še ta avto, še to potovanje, še to…, seznam je res neskončen, bomo srečni.

Upam, da se boste vsaj nekateri vsaj malo zamislili ob poslušanju že tolikokrat ponovljene Betlehemske zgodbe, da se bo vas dotaknila in ne bo le del običaja, ki ga ohranjamo iz leta v leto, ker je taka navada, ker se to od nas pričakuje. Dvatisočletna zgodba se v vsej svoji krutosti ponavlja tu danes, med nami. Kako je ime ženski v stiski, ki je ali bo nekoč mati, od kje prihaja, pred kom beži, sama, z družino, kakšna je barva njene kože, kakšen jezik govori, njena stiska ni nič manjša, od biblijske Marijine. Koliko mož, partnerjev, sorodnikov, ki se jim v prah spreminja vse za kar so ustvarjali leta,delavcev, ki že mesece niso dobili poštenega plačila za svoje delo, z zadnjimi močmi skuša narediti vse za svoje najbližje. Družina, ne samo ena, veliko jih je, ki se ji nabirajo iz meseca v mesec neplačane položnice, grozi ji deložacija, lakota, strah in ponižanje so del njihovega vsakdana. Saj smo solidarni, prirejamo koncerte, organiziramo dobrodelne akcije, pomagamo, darujemo, delamo kot prostovoljci pri številnih humanitarnih organizacijah, boste rekli nekateri, ki se boste ob mojih trditvah čutili prizadete, pa še zelo prav boste imeli. Ste Samarijani iz prilike o najbližjemu, ki je videl oropanega in ranjenega ob cesti. Ne bo nič narobe, če si vzamete minuto časa in znova preberete priliko. Farizej in levit, sta videla nesrečnika in šla naprej. Samarijan ni bil samo zadnji, ki je prišel mimo, bil je tujec, pripadnik nekega drugega, po takratnem prepričanju sovražnega, manjvrednega ljudstva, je videl nesrečnika in mu pomagal. Ste se kdaj vprašali, koliko farizejev in levitov je med nami, ki z nami manipulirajo, ki nam kradejo socialno državo, zapravljajo naš, davkoplačevalski denar, ne cente in evre, ampak so milijoni le teh zanje drobiž. Že vrabci čivkajo, le mi ne slišimo in ne razumemo, ali pa tega nočemo, da je namenjeno to leporečje samo za dosego njihovih ciljev, sploh ne skupnih. Pri tem svojem početju izkoriščajo prav vsa sredstva. Prihajajoči prazniki so praznovanje novega začetka in novega upanja, če napišem, da si tega vsi želimo, nisem daleč od resnice. Za nov začetek v katerega bomo verjeli, pa moramo vsi skupaj tudi nekaj narediti, vsak pri sebi. Prav dnevi pred nami so priložnost za prvi korak, saj vem, ta je najtežji, vsi naslednji gredo lažje. V teh dneh, ko se iztekajo zadnje ure tega leta, vam vsem, ki redno berete vse kar nastane na mojem belem listu papirja in tudi tistim, ki me le kdaj, ali me mogoče tokrat prvič, želim: poguma in iskrenih besed, žara v očeh in toplih dlani, rame na katero se boste lahko naslonili, upanje in vero v boljši jutri, poti in cilje, zaradi katerih bo svet lepši za vse nas…

K

ot sem v predzadnjem Latniku obljubil, sem za današnji članek pripravil skico umestitve spomenika na trg Prve slovenske vlade. Seveda smo se na

računalniški način poigrali z podaljšanjem grajskega zidu, ter dozidavo tretjega stolpa, kateri bi na nek način zaključil celoto tega trga. Moram pripomniti, da je to le amaterska idejna skica in ne kakšna arhitekturna študija. Obstaja pa preprosto dejstvo, da vsak trg ali prostor, ki je smiselno urejen posvečuje in oplemeniti le kašno večje kiparsko delo. Kipi velikih dogodkov ali »velikih ljudi« so vedno nadpovprečno veliki, tako da močno dominirajo v svojem prostoru. Le tako pride do dovoljšnega vizualnega in spominskega učinka. Trg prve slovenske vlade žal sedaj izgleda slabše od slabega parkirišča. Dve stvari so v stvarnosti nas Primorcev izjemno pomembne in si

zaslužijo močna in trajna obeležja. Kulturni boj v času fašističnega zatiranja, ter nato oborožen boj do narodne osvoboditve ter pripojitve k matičnemu narodu. Tega dejstva ne smemo nikoli pozabiti. Kulturni boj so z odlično oceno opravili tudi primorski duhovniki in lahko rečemo, da je spomenik Filipu Terčelju na Cankarjevem trgu na pravem mestu. Morda bi bilo smiselno ta trg preimenovati v Terčeljev trg. Primorci imamo več stvari, ki nas združujejo kot pa ločujejo, in če se mi ne bomo razumeli med seboj, kako se bodo med seboj razumeli ostali Slovenci? Prav razumevanja vam želim ter zdravja za prihajajoče leto. Srečno!

Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu 2016.

Srečno

V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.

poslanec Jernej Vrtovec in občinska odbora NSi Ajdovščina in Vipava

Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 - tel.: 05 137 15 45

NOVO NOVO NOVO6! Ajdovšcina Srečno 201

DISKONT SADJA IN ZELENJAVE


Latnik 171, 24. december 2015

Dušan Krečič

Inventura PredpraznikEU@zadnji.SI

P

red meseci, ko se je begunska kriza in z njo še ena kriza »enotne in trdne « EU zavezane k »pomoči, solidarnosti in spoštovanju« pravic »enakopravnih« članic, šele napovedovala in so se nedolžne ankarske, beirutske, pariške in nič manj nedolžne žrtve iz Rake, Alepa še veselile življenja, sem našo državo že imenoval »predpražnik« Niti komu privoščljivo, niti sebi ali komu v veselje in še najmanj z lahkim srcem. Ker je bilo takšno vlogo naše domovine, glede na razvoj dogodkov doma, v Evropi in svetu, po letu 1990 in ob vsaj nekaj poznavanja zemljepisa in zgodovine, pričakovati. ZDA so se pri preganjanju domačinov z, do včeraj varnih domov, pridružili Rusi in po Parizu še Francozi, Nemci,…Ker je

begunce treba zaustaviti čim dlje od EU so Turki že izsilili tri milijarde, Grki začeli potapljati tihotapske čolne (prazne ali polne, v vsakem primeru je beguncev manj…..?), Makedonci takoj za nami postavljati žične ograje… Spoznanje naših »voditeljev«, da se zanašati na deklarirane vrednote EU le ne gre, je prepozno. Izdaja do včeraj vdanih –podložnih in dobesedno slinastih zaveznikov je najmanj, kar si lahko veliki v EU privoščijo. Prepozno je brezglavo letanje našega premiera od Bruslja do NY in mrki pogledi predsednika. Prvi se tolaži z dnevnim spreminjanjem stališč drugi molče drsa, kotalka, obiskuje... Nič od vsega, kar se je desetletja dogajalo ni bilo naključno ali zato ker bi bila taka volja večine. Bilo je in je v interesu in režiji kapitala, bolj čezmorskega, ki mu EU, v maniri ovc vodenih od tujih (NATO) in domačih pastirjev, le še slepo sledi in naseda. Štiri desetletja (1945-1990) je kapital preračunljivo vlagal v majanje moči krščanskih ali obče človeških vrednot (kakor vam ljubo) in nosilcev ter sledilcev idej svoboda, enakost, solidarnost, socializma (komunizma)…Štirideset let po zmagi nad fašizmom je železna zavesa padla. Prebivalci vzhodne Evrope smo še enkrat pristali-dovolili prepeljati se žejni čez vodo. Iz »kapitalsko neučinkovite diktature socializma (komunizma), zatiranja človekovih pravic, socialne podobnosti(če že ne enakosti), samoupravljanja,

MNENJA SLO in DZ in manj razvitosti« v pravljični svet od »osamosvojiteljev« podtaknjenega kapitalizma. Ne, v realni kapitalizem iz katerega so se naši izkoriščani predniki, s socialistično revolucijo med in po II. sv. vojni izvlekli, v vulgarni-liberalni kapitalizem, kjer je kapitalu, ki si je podredil politiko z demokracijo vred, dovoljeno vse kar ni prepovedano. In »naši osamosvojitelji« ne bi bili Slovenci, če si za cilj ne bi zastavili, postati svetilnik izprijeni EU, ki nas je v tako ureditev posvojila. EU, kjer se skozi desetletja vztrajno razrašča, od čezmorskih bratrancev skrbno gnojeno seme nezaupanja, nekoč zakletih nacionalnih in interesnih sovražnikov in nezaupljivih, ne pa iskrenih zaveznikov. Kjer izdaja ni etično pač pa le vprašanje koristi-dobička. Osamosvojeni od bratstva, enotnosti in socializma smo se vključili v institucije EU, pristali na pravila igre, ki se uresničujejo navzdol, in kjer velikim ni v interesu, da bi še posebej majhni plezali navzgor. Lahko, kot igri kapitala predani izbranci, ne pa kot narod, suverena država… V devetdesetih letih so se uresničile mokre sanje kapitala, razviti polovici EU se je vsaj za 100% povečal trg nepotrebnega in cenene delovne sile za krotitev zahtev lastnih delojemalcev. Z nasilnim izvozom demokracije in pomočjo cenejšim pri pripuščanju do energetskih in drugih bogastev Afrike, Azije, Srednjega

15 Vzhoda in ne nazadnje Evrope, so nam bratranci, v preigravanju z nasprotniki za strateško prevlado, z bombami na meje nagnali milijone in EU jim slepa, izprijena in neenotna kot je, pri tem pomaga! 25 let smo vsak po svoje živeli, doživljali, izkoriščali, zamujali, ocenjevali, pozdravljali, se zgražali, protestirali ali se trudili odmisliti. Kako in v kaj se izteka, bolj ali manj nemočni, prodani ali utišani v živo, spremljamo. Vse več jih je, ki bi svoje besede, dejanja in odločitve iz teh let radi pozabili, se jim odpovedali ali vsaj minimizirali. Tudi na nevednost in nepripravljenost bi se izgovarjali. Zatajili, da so plebiscitarnemu vprašanju o osamosvojitvi podtaknili vulgarni kapitalizem. »Diktaturo« partije je zamenjala diktatura kapitala in vrh RKC bi rad nasledil CK KP. Po Mahniču se za vrhove te očitno ni nič spremenilo. Samo ovce, ki jim slepo sledijo so pravi-bolj Slovenci! Da le, tako ali drugače, drugačni še naprej ostajajo manj-ljudje! Glasniki: »Več Evrope za vse!« kličejo k hitrejši postavitvi nikoli dovolj visokih in bodečih ograj na Sotli in Kolpi, zagovorniki opustitve naborniške (ljudske) vojske pred desetletji kličejo k mobilizaciji vseh sil in sredstev za zaščito pred prišleki. Varovali naj nas bi poklicni vojaki, pogodbeni rezervisti in policisti. Vsi goli in bosi (ne dobesedno) in na minimalni plači! Taki vojaki so lahko kjerkoli v državi tudi policisti saj »CK

demokracije«(USRS) ne dvomi v razumnost ocene parlamenta…!! CK, ki je že odločil, da so predsedniki strank bolj- ljudje in parlament za katerega sem že zapisal, da v njem sedijo poslanci, ki so ali naivni ali neumni ali pokvarjeni… Še redki očitno zelo zaskrbljeni že pozivajo k oživljanju NZ, CZ, TO,…. Stranka, »steber slovenske demokracije«, bi v parlamentu že»demokratično« preganjala burke. Če se odpovedo demokraciji bodo samo še slovenska stranka (skrajšano ..!). Za burke, zvezde, trenirke…drugačne, manj-Slovence… Se bo EU, pred IS-lamom branila na »drug« Schengenski meji (Sotla, Kolpa) ali bomo goloroki prepuščen sami sebi pred novo, »tretjo« Schengensko mejo na Karavankah. »Prva« in prava »je?!« med Turčijo in Grčijo. Tam organizirano ni nikogar.. Vesele praznike in Srečno2016 P.S.: Že razmišljate kje boste begunci? Nobene panike! Še veliko jih je, ki so v osemdesetih letih preteklega stoletja doživljali in preživeli »znamenite NNNP« ( za mlade: »Nič Nas Ne sme Presenetiti«). Enkrat nam je to že koristilo? Sicer pa, z dolžino in višino »naših« ograj raste priljubljenost vlade in vse več jih je med nami, ki bi v maniri …volili steber demokracije …!!!


2 16

Srednja Srednja šola Veno Veno Pilon Pilon Ajdovščina Ajdovščina

VUGIN KOTIČEK

TUDI TO SEM

KDO: Karmen Ferjančič Žgavc, prof. DELOVNO MESTO: profesorica glasbe Karmen, na naši šoli v okviru predšolske vzgoje poučuješ glasbo in klavir, vemo pa, da je tvoj osnovni inštrument harmonika. Povej nam, kdaj si se zavedla, da bo tvojo življenjsko pot usmerjala glasba. Zakaj je bila tvoja prva izbira harmonika, še posebej v času, ko to ni bil najbolj modni inštrument. Že od malih nog sem se navduševala nad glasbo. Ko sem bila stara 6 let, so me starši vpisali v glasbeno šolo in čez dve leti se je bilo potrebno odločiti tudi za inštrument. Še danes se spomnim, da smo na prijavnico najprej napisali klavir. Ko smo s starši začeli razmišljati, kam bi ga postavili, smo ugotovili, da za tako velik instrument nimamo prostora. To je bil prvi razlog za tako odločitev, drugi pa je ta, da harmoniko lažje odneseš kam drugam in tam nanjo zaigraš. Tako smo prijavnico popravili in napisali harmonika. Glede na odlične rezultate, ki sem jih dosegala na tekmovanjih, sem včasih kar malo opustila vadenje. Zdelo se mi je samoumevno, da ne potrebujem toliko vaje. Žal nam talent prinaša le določen delež znanja, za dobre rezultate pa je potrebno vložiti veliko časa in trdega dela. Na tej stopnji nastopijo tudi starši, da otroka prav usmerjajo in vzpodbujajo, ampak spet le do določene mere. Po uspešno končani glasbeni šoli me je želja po dodatnem nadgrajevanju na tem področju kar vabila naprej. Proti koncu srednje šole sem bila trdno prepričana,

VAS...... ZAZAVAS

da se mora moja pot nadaljevati s študijem na Akademiji za glasbo, in ta želja se mi je tudi uresničila. Kakšne so tvoje izkušnje z mladimi in njihovim sprejemanjem glasbe kot pedagoškega orodja, ki jim bo na njihovi vzgojiteljski poklicni poti zelo koristilo? Ali znajo ceniti znanje, ki jim ga ti in ostali glasbeni pedagogi ponujate? Tako kot učitelji so si tudi dijaki zelo različni. Sama se trudim, da je pouk glasbe in instrumenta čimbolj sproščen, zanimiv in da dijakom ne predstavlja večjih problemov. Največkrat se ti pojavljajo pri pouku instrumenta, ki pa se jih z dovolj truda brez težav reši. Z vsako generacijo pridejo tudi dijaki brez glasbenega predznanja. Nekateri izmed njih so tako pridni in vztrajni, da se v teh štirih letih na naši šoli zelo dobro naučijo igrati na klavir in bi se z lahkoto kosali z učenci, ki dokončajo šolanje v glasbeni šoli. S takimi dijaki je vedno užitek delati. Dijaki, ki nadaljujejo študij predšolske vzgoje, lahko iz srednje šole prenesejo dobro glasbeno podlago in jim je tako olajšano delo pri glasbenih predmetih. Večkrat se mi posamezni dijaki potožijo, zakaj se morajo učiti igrati na klavir, ko pa ga v vrtcih sploh nimajo oz. ga vzgojiteljice ne uporabljajo. Klavirja se ne učijo samo zato, da bodo v vrtcih nanj igrali, ampak tudi zato, da si bodo znali pomagati, ko se bodo srečali z neznano pesmijo. Sama opažam, da je v vrtcih premalo petja in

hkrati premalo profesionalnosti na tem področju, zato dijake že sedaj opozarjam, na kaj naj bodo pozorni, ko bodo delali kot vzgojitelji v vrtcih. Res pa je, da bodo dijaki in kasneje tudi vzgojitelji z dobrim glasbenim znanjem pogosteje in z veseljem vključevali glasbo v svoje delo, naj si bo to igranje na posamezne instrumente ali petje. Vemo, da sta oba z možem zaprisežena kolesarja in sta v tej športni panogi zelo uspešna amaterja. Kakšna so vajina pričakovanja na tem področju? Kako si razporedita čas, da lahko zadovoljita svojo željo po tovrstni aktivnosti, ki zahteva večurno udejstvovanje, glede na to, da imata dva predšolska otroka. Ja, kolesarjenje je tekom let zame postalo nekakšen izziv in šport, v katerem zares uživam in se sprostim, vendar je tako kot pri glasbi tudi pri športu potrebno veliko vlagati v treninge, če hočeš dobre rezultate. Zaradi dveh predšolskih otrok se morava z možem vedno dogovarjati in usklajevati, kdaj in za koliko časa bo šel kdo na kolo. Trenutno ima mož višje cilje kot jaz, tako da je njegovo kolesarjenje prioriteta, moji treningi so občutno krajši od njegovih. Za vzdrževanje dobre kondicije si moram v zimskem času poiskati tudi alternativo kot je hoja, skupinska vadba, smučanje in tudi tek. Na srečo nama starši večkrat z veseljem priskočijo na pomoč pri varstvu, tako da se včasih na kakšno daljšo »turo« z možem lahko odpraviva skupaj.

Žal mi je, ker sem zopet prepozno odprla svojo elektronsko pošto in spregledala, da je mojemu sošolcu, frančiškanu patru Vidu, umrla mama. Nisem ga objela in mu izrekla sožalja. Dotaknile so se me besede, ki jih je izrekel na sošolkino vprašanje, koga ima še doma po smrti svoje matere. »Samo še brata in vas,« je menda odgovoril v Ljubljani duhovno delujoči »Lisko«, kot smo imenovali našega Lisjaka. Štiri gimnazijska leta je preživel z nami, v Vipavi pa poslušal še latinščino in grščino ter se tako pripravljal na svoj duhovni poklic. Žal mi je, ker se zaradi nezgode nisem mogla odzvati povabilu Ferfoljca, naj ga obiščemo na njegovem novem domu na Štajerskem, kjer po smrti prve žene živita z novo partnerico. Na vprašanje, ali pogreša svoj domači kraj, je menda odgovoril, da ima na Ajdovskem samo še nas, bivše sošolce. Tudi Boscarolu je bilo žal, da se je moral odpovedati obisku Ferfoljčevega novega doma in njegovi topli dobrodošlici, ki jima je sledil še voden ogled Maribora. Posel stoletja, ki ga je sklenil z indijsko vlado, mu je namero, da bi se nam pridružil, preprečil. Oddolžil se nam je tako, da nas je povabil na Sinji vrh k Hieronimu, nas pogostil ter s pomočjo računalniške projekcije z nami podoživljal pomembne trenutke svojega življenja. Ponosna sem, da sem bila njegova sošolka, hvaležna, da še vedno imam Marto, Vero, Nadjo, Brankota, Bojano, Silvano, Vetriha, Romana, Liskota, Nidjo in druge, s katerimi se najmanj enkrat letno dobimo in obujamo spomine na srednješolske dni, ki so nas doživljenjsko povezali in oblikovali kot osebnosti. Prav vsakdo je našel svoje mesto v mojem takrat »brezmejno odprtem otroškem srcu«, kot bi se izrazil Marjan Rožanc. Za vsakogar še prav tako iskreno bije kot pred leti; tudi za pokojnega Harejčka, ki pa je vedno z nami skozi spomine nanj, na enkratnost njegove prisotnosti. V tem posebnem prednovoletnem času želim, da bi tudi moji dijaki nekoč v prihodnosti nosili s seboj sliko skupnosti, ki so jo s svojo individualnostjo sooblikovali, da je postala prav taka, njihova, enkratna in neponovljiva. Da bi vedno lahko položili roko na rame drugemu, ko bo hudo, in se veselili skupaj, ko bo čas za to. Samo v družbi sošolcev odpadejo vse etikete. Ni važno, kdo je janševec, kdo enesijevec, kdo pristaš združene levice, desni ali levi, zgornji ali spodnji. Samo v družbi sošolcev odpadejo vse vezi, vse omejitve, ostaja pa svoboda in odprtost do vseh in vsega, kar smo preživeli skupaj. To pa je kvaliteta, ki osrečuje. Verjamem pa, da bo z vsakim naslednjim letom lažje, saj bodo otroci postajali samostojnejši, sama pa bom imela več časa tudi za kolo. Glede na dobro pripravljen-

ost pa so moji cilji, da v prihodnje, poleg maratona Franja in drugih rekreativnih maratonov, odpeljem tudi kakšno amatersko dirko.

...OD PILONOVCEV OBISK KONCERTA SKUPINE MI2

NIZOZEMSKI MLADI MED PILONOVCI

SŠ Veno Pilon je letos izvedla mednarodno izmenjavo z nizozemsko šolo St. Martins College, ki se nahaja v predmestju Haaga. Dijake iz Nizozemske smo 1. novembra pričakali pred Športnim centrom Police. Vsak izmed njih se je za teden dni priselil k gostiteljski družini, da bi izkusil vsakdanje življenje slovenskega najstnika. Naše goste smo vsako jutro pripeljali s seboj v šolo. Pouk pri nas se zanje prične nepredstavljivo

zgodaj, saj pri njih učenci zasedejo šolske klopi šele okoli devete ure. Zmedlo jih je tudi to, da dopoldne v šoli jemo topli obrok. Večkrat so nas vprašali, kako lahko Slovenci pojemo kar dve kosili. Tema projekta, na katerem smo delali skupaj v šoli, je bila kontrasti. Tako smo med tednom opazili kar nekaj razlik med slovenskimi in nizozemskimi dijaki ter našimi in njihovimi navadami. Razdelili smo se v skupine in vsaka je na svoj

način poskusila kar najbolje predstaviti naše razlike in podobnosti. Rezultate svojega dela smo prikazali na zaključni prireditvi. Med tednom smo se potrudili, da bi naši gosti videli najlepše dele Slovenije. Šola je organizirala izlet v solkanski pustolovski park in ekskurzijo na Bled ter v Ljubljano. Večina družin je svojega Nizozemca peljala tudi na vrh najbližje gore, da bi užival v razgledu, saj v svoji večinoma ravni državi le stežka doživijo kaj takega. Čeprav je bil teden za vse zelo naporen, smo se ogromno naučili in komaj čakamo, da še mi obiščemo Nizozemsko. Ana Špacapan in Tinkara Jež, 3.a

Dijaki drugih letnikov gimnazijskega programa SŠ Veno Pilon Ajdovščina smo se v četrtek, 3. decembra, odpravili v Ljubljano, kjer smo uživali v nastopu slovenske rock skupine Mi2 ob njihovem obeleženju 20-letnice obstoja. Preživeli smo nekoliko drugačen večer, saj smo se prepustili uživanju ob odmevnem dogodku v Hali Tivoli, ki je bila polna glasbenih navdušencev in zvestih oboževalcev rock skupine. Sama sem prvič obiskala tako velik koncert in sem ga zato še bolj nestrpno pričakovala. Čeprav sem poznala samo nekaj skladb, so se mi tudi nepoznane pesmi kar hitro

vtisnile v spomin. Koncert je uvedla skupina Zmelkoow, dvorana pa se je popolnoma napolnila šele ob prvih akordih skupine Mi2. Tudi ljudje na tribunah so vstali in začeli prepevati, ob nežnejših ritmih pa so dvorano razsvetlile svetilke na telefonih, ki so prispevale k še boljšemu vzdušju. Koncert je bil zame zanimiva izkušnja in uživala sem ob poslušanju pesmi. Presenečena sem bila nad tem, da je večina poslušalcev poznala njihove pesmi. Glede na to, da sem za skupino prvič slišala pred nekaj meseci in poznala samo nekaj pesmi, je name naredila velik vtis. Maja Rejc, 2. a


Srednja šolaAjdovščina Veno Pilon Ajdovščina Srednja šola Veno Pilon ZA VAS ZA ... VAS... PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V MILANU

Dijakinje 3. in 4. letnika vzgojiteljskega programa Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina smo se v soboto, 7. 11. 2015, odpravile na 14-dnevno praktično usposabljanje ob delu v Milano. Zgodaj zjutraj smo se iz Ajdovščine odpeljale proti italijanski prestolnici mode. Takoj po nastanitvi po apartmajih smo se odpravile v mesto na ogled katedrale Duomo. Ob prihodu na vrh smo uživale v panoramskem razgledu na mestno središče. Ogledale smo si grad Sforzesco, park Sempione, galerijo Vittorio Emanuele II in še veliko drugih zanimivih stvari, med drugim tudi trgovine priznanih modnih oblikovalcev. Ko smo prišle iz parka, se nam je razprostrl pogled na Slavolok zmage, za tem pa smo se odpravile na tradicionalni aperitiv. Vikend smo izrabile tako, da smo si ogledale čim večji del mestnega središča, muzejev in cerkva, ostal pa

nam je tudi čas za nakupovanje. V ponedeljek smo se že zgodaj zjutraj sestale s predstavnicami Evolva, ki so nas seznanile z življenjem in delom v vrtcu ter nas razporedile po skupinah. Koordinatorke so nas pospremile do vrtcev, ki so bili uro ali več oddaljeni od našega domovanja. Za tako veliko mesto je ura vožnje na delo nekaj povsem običajnega. V vrtcih smo se seznanile z našimi mentoricami, vodjami vrtcev in ostalimi strokovnimi delavci ter z otroki. Z vključevanjem v vrtec nismo imele težav, saj so nas vzgojiteljice in otroci toplo sprejeli. Navdušene smo bile nad njihovo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Ugotovile smo, da se njihovi vrtci razlikujejo od naših predvsem po metodah učenja. V večini vrtcev vzgojitelji pri svojem delu uporabljajo metodo Montessori, za katero je značilno, da se otroci učijo iz svojih izkušenj. Vzgo-

TEKMOVANJE IZ POZNAVANJA FLORE jiteljica otrokom razloži, kako bo potekala dejavnost, nato pa jih pusti, da ustvarjajo sami. Otroke med delom samo opazuje in pri tem ne ocenjuje, kaj je prav in kaj narobe. Na to metodo smo se hitro prilagodile in vsak dan zelo uživale pri delu z otroki. Delovni dan se začne približno ob deveti uri, konča pa nekje do šeste ure. Po končani praksi smo se vsak dan dobile v centru mesta, pri katedrali, in odšle na ogled znamenitosti in trgovin. V apartmaje smo prihajale v večernih urah, aktivnosti pa tu še ni bilo konec, saj smo si večere popestrile s kuhanjem. Vikend smo ponovno izkoristile za oglede. V soboto smo se odpeljale v Torino, v nedeljo pa še v Monzo. V Torinu smo si ogledale egipčanski muzej in muzej filma, Monza pa nas je očarala z dirkališčem formule 1. Videle smo tudi vilo Realle, ki nas je spominjala na dunajski Schönbrunn. Pred ogledom Monze smo obiskali naravoslovno-tehnični muzej Leonarda da Vincija. Ogledi so se nam zdeli zelo zanimivi in vesele smo, da smo videle toliko znamenitosti. V Milanu smo poizkusile veliko tradicionalnih italijanskih jedi: različne sladice (rogljiček, tiramisu, profiterol, cannoli, siciliane, sladoled, bigne), fokačo, testenine, panzerotte, pico in aperitiv. Vesele smo, da smo lahko bile del te izkušnje. Priporočamo jo vsem naslednjim generacijam. Udeleženke usposabljanja

DAN ODPRTIH VRAT ODLIČNO USPEL

Na srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina se je 8. decembra odvijal Dan odprtih vrat. Preko različnih dejavnosti smo se želeli predstaviti potencialnim bodočim dijakom naše šole ter jih prepričati, da smo prava izbira zanje. Popoldanskih aktivnosti, ki so jih vodili številni sedanji in nekdanji dijaki ter profesorji, se je udeležilo veliko mladih s svojimi starši. Organizirali smo tudi novinarsko ekipo, ki se je pomešala med številne prisotne in spremljala dejavnosti in vzdušje, ki se je ustvarilo. Sledijo vtisi nekaterih udeležencev: Maša Peršič, dijakinja 3. letnika predšolske vzgoje, se svojega dneva odprtih vrat ne spominja prav dobro, ve le, da so jo prevevala najrazličnejša občutja. Sicer pa je s program zelo zadovoljna. Želela bi si sicer še več praktične glasbe in umetnosti, nekoliko manj teorije. Meni, da se šola lahko pohvali z odlično organizacijo tega in podobnih dogodkov. Profesorica Vida Červ opaža, da so mladi iz leta v leto samozavestnejši.

Vesela je številnega obiska in mladostnosti, ki preveva naše hodnike. Misli, da bi na šoli morali poudarjati predvsem obšolske dejavnosti, saj se tako lahko vsak najde na svojem področju. Tino in Ines, devetošolki iz Ajdovščine, je zanimal program gimnazije zato, ker se še nista odločili, kaj točno bi radi delali v svojem življenju. Gimnazija bi jima dala čas, da ugotovita, kje sta pravzaprav močni, in tako bi se lažje odločili, kako naprej. Odločitev ob koncu 9. razreda se jima zdi zelo pomembna, prav zato sta tudi nekoliko prestrašeni. Ker imajo pri odločitvi nadaljnjega šolanja velikokrat besedo tudi starši, smo tudi njim zastavili nekaj vprašanj. Oče devetošolke Mateje iz Vipave popolnoma zaupa svoji hčeri, da bo sama izbrala pravo smer šolanja. Meni, da si mladi želijo biti pri svojih odločitvah neodvisni, kljub temu pa verjame, da ima razmišljanje staršev še vedno precejšen vpliv na otrokove odločitve. Šola je na njem pustila

17 3

pozitiven vtis. Nazadnje smo obiskale še knjižnico. Tam so nekdanji dijaki naše šole obujali spomine na svoje srednješolske dni in podelili tudi kakšen nasvet morebitnim bodočim pilonovcem. Jakob in Nina Tratnik, danes oba vzgojitelja, se takole spominjata svojih srednješolskih dni med nami: »Na šolo imava lepe spomine. Bilo je sproščeno, pozitivno. Predvsem se spominjava dobrih odnosov s profesorji. Opažava, da se na šoli izvaja precej več strokovnih predmetov kot pred nekaj leti. Mladim, ki imajo radi otroke ter jih veseli delo z njimi, bi vsekakor priporočila, da izberejo program predšolske vzgoje na tej šoli. Ne bo jim žal. Še enkrat bi se odločila za to šolo. Dobila sva ogromno

praktičnih izkušenj za nadaljnje življenje. Klima, ki se jo ustvarja na tej šoli, je zelo spodbudna.« Takole smo mlade novinarke poskušale ujeti utrip življenja na šoli, ki pa ni bil tako pozitiven le tisti torkov popoldan, ampak veje med nami vsak dan. Dragi devetošolci, pridite k nam, ne bo vam žal. Julija, Tanja in Kristina, dijakinje 3. letnika predšolskega programa

V mesecu novembru se je na SŠ Veno Pilon Ajdovščina pod mentorstvom profesorice Sonje Marušič odvijalo tekmovanje iz poznavanja flore. Tekmovalo je deset dijakov. Preko terenskih priprav smo

spoznali osnovne pojme iz morfologije rastlin; značilnosti in imena desetih družin rastlin (borovke, kobulnice, nebinovke, križnice, radičevke, metuljnice, kukavičevke, rožnice, ustnatice in trave). Tekmovanje je bilo še posebej zanimivo, ker smo naloge reševali v parih. Sporazumevali smo se s pisanjem na papir, da z govorjenjem nismo motili ostalih tekmovalcev, kar je bilo nenavadno, a zelo zabavno. Uspešni smo bili vsi, najbolje pa sta se odrezala dijaka Filip Šinigoj in Urban Velikanje, ki sta prejela bronasto priznanje. Čestitamo! Nika Papež in Nina Štanfel, 3.a

SODELOVANJE S CIRIUSOM VIPAVA

V soboto, 21. 11. 2015, je CIRIUS Vipava organiziral 10. državne igre MATP, na katerih smo kot prostovoljci sodelovali tudi dijaki Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Dijakinje iz 2. d razreda smo z glasbeno točko na temo prijateljstva nastopile na otvoritvi, po kateri smo se vsi skupaj odpravili v telovad-

nico vojašnice Vipava, kjer je potekal del iger. Prostovoljci smo pomagali pri izpeljavi iger. Dijakinje 2. d smo na igrah sodelovale že lansko leto. Pohvalile bi organizatorje, ki so poskrbeli, da je bilo tekmovanje, tako letos kot lani, odlično izpeljano. Maruša Seražin

Utrinki iz vsakoletne božično-novoletne prireditve

V decembru so dijakinje 4. letnikov predšolske vzgoje po vrtcih celotne Primorske in širše okolice razveseljevale naše najmlajše.

Atraktivno, bogato, cvetoče, čilo, darežljivo, enkratno, fino, genialno, hvaležno, igrivo, jasno, kulturno, lepo, mirno, naravno, opazno, pravično, radodarno, svetlo, šarmantno, toplo, ustvarjalno, varno, zadovoljno, živo. Vse od A do Ž za vse dni v letu 2016. Dijaki in delavci Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina


ŠOLSKA

18

Latnik 171, 24. december 2015

Zabavno, dobrodelno in poučno Kot pravi novinarji na ŠGV

Miklavževanje Miklavževanje je na ŠGV stalnica in verjetno v celotnem šolskem letu med najbolj pričakovanimi obšolskimi dogodki. Sveti Miklavž je pač dober mož in škofijski mladeži, predvsem tisti iz 4. letnikov, dovoli, da šolsko resnost zamenja za humor, ki se marsikdaj spontano dotakne tudi učiteljev in delavcev šole. Dijaki iz leta v leto z natančno oblikovanim programom dokazujejo svojo ustvarjalnost, poleg tega pa tudi čut za ljudi v stiski. Letos se je v Miklavžev koš v razredih in tudi na prireditvi sami nabralo okrog 1200 evrov, ki smo jih namenili družini iz Podkraja za nakup dvigala in skupini deklet, ki se poleti 2016 odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo. Naš večer z letalskima modelarjema Ambrožem Vrtovcem in Alježem Ferjančičem

Prireditev Naš večer smo na ŠGV pričeli pred petimi leti, ob 20-letnici šole. V letu 2016 bo ŠGV praznovala svoj srebrni jubilej, s tem pa peti rojstni dan tudi večeri, ki so v teh letih gostili mnoge uspešne nekdanje dijakinje in dijake. Nazadnje, 11. 12., sta se nam predstavila letalska modelarja, Ambrož Vrtovec in Aljaž Ferjančič. V poldrugi uri sta nam povedala marsikaj zanimivega – tako o sebi kot tudi osrednji temi

večera. Oba, tako Ambrož kot Aljaž sta trenutno še študenta – prvi zaključuje študij na strojni fakulteti, drugi na pravu. Prav zaradi študijskih obveznosti tekmujeta manj, kot bi si želela – kot sotekmovalca in prijatelja pa pravita: »Kadar pa greva, greva skupaj.« Z letalskim modelarstvom sta začela že v osnovni šoli, Ambrož v Šempasu pod vodstvom Rajka Figlja, Aljaž v Šempetru pod mentorstvom Antona Špacapana. Ob vsto-

pu v srednjo šolo sta se oba srečala z vprašanjem, ali nadaljevati tekmovalno ali ne. Tako kot v večini slovenskih športov so pri tej odločitvi pomagali starši, saj brez njihovega »sponzorstva« enostavno ne gre. Uspeh ni izostal, saj sta danes oba med najboljšimi v Sloveniji, kar sta do sedaj dokazala tudi z nastopi v državni reprezentanci, in sicer v kategoriji F1A – s prostoletečimi letali oz. modeli letal brez upravljanja. Ambrož je leta 2008 v Ukrajini s slovensko reprezentanco osvojil prvo mesto (poleg njega je bil takrat v reprezentanci tudi Tomaž Slokar iz Lokavca, ki je bil kot posameznik drugi), leto pozneje je bil v Romuniji posamično drugi. Čeprav se mogoče komu zdi, da modelarstvo ni šport, je resnica daleč od tega. Modelarji so na tekmovanjih aktivni cel dan. Najprej se pomerijo v 7 poletih, v katerih

poskusijo svoj model v zraku obdržati 3 minute. Na vprašanje, zakaj ravno tri minute, sta nam gosta povedala, da je to še smiselni čas, da tekmovalec (danes tudi ob pomoči sodobne tehnologije) poišče svoj model, ki lahko odleti precej daleč. In prav tu je skrit tisti zelo športni del te dejavnosti! In tudi spoznavanja lokalnega prebivalstva – tekmovalci ob tem iskanju naletijo na marsikaj, tudi na jezne kmete, ki jim ne dovolijo iskanja modelov v svoji koruzi ali pšenici. Zvečer, ko ni več termike, pa se začnejo izločilni boji … Fanta pravita, da se je od njunih začetkov do danes v tej branži marsikaj spremenilo. Na prizorišče prihajajo tudi dekleta, predvsem pa sta opozorila na upad zanimanja pri otrocih. Ambrož pravi, da ne gre toliko za majhno število otrok, ki bi jih modelarstvo zanimalo, ampak predvsem za njihovo pogosto »nezmožnost« umiriti in prilagoditi se, zmanjšujejo se ročne spretnosti … Krožkov je na osnovnih šolah zato vedno manj. Poleg tega ni sponzorjev, država pa še za svojo reprezentanco ne poskrbi niti s skritjem osnovnih stroškov. Te je povrnila le ob večjih uspehih. Modele, narejene iz karbonskih vlaken, tekmoval-

ci seveda financirajo sami. Uspešni posamezniki pa kljub temu dokazujejo, da mlade modelarstvo še zanima. V celotnem večeru je bilo   čutiti ljubezen obeh do te dejavnosti. Da so modelarji ena velika družina, ki se ob tekmovalnih večerih zbere skupaj, da sta skozi vsa ta leta spoznala množico ljudi, ki jih spoštujeta in jim zaupata, kot je poleg prej omenjenih mentorjev tudi Roman Koglot, večkratni svetovni pokalni prvak iz Šempetra – kadar kaj potrebujeta, jima svetuje, pomaga pri nabavi materiala, ju trenira … Aljaž in Ambrož sta s svojim predavanjem sklenila Naše večere leta 2015, vabimo pa vas, da se nam v začetku januarja 2016 pridružite na novem večeru, ko bo naša gostja nekdanja dijakinja, Vipavka Sara Rovan, ki bo predstavila terapevtsko pomoč s psi. Bojana P. Kompara

Š

olsko delo smo tako zamenjali za druženje in aktivno ustvarjanje. Za začetek smo, kot se spodobi, najprej obiskali Ljubljano. V uredništvu katoliškega tednika Družina so nam pokazali, kako pri profesionalcih stvari tečejo od uvodnega sestanka do končnega izdelka. Sprejeli so nas tudi na Francoskem inštitutu Charles Nodier, kjer skrbijo za umestitev francoske kulture v

nastalo veliko haikujev, razmišljanj in drugih literarnih izdelkov. Na šoli nas je obiskal tudi Samuel Farsure, Francoz, ki že 12 let v Sloveniji in poučuje francoščino na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina. Z njim smo se pogovarjali predvsem o razlikah med Francozi in Slovenci in njegovem življenju. Kot veliko drugih sogovorcev nam je svetoval, naj se učimo jezikov, potujemo,

Sloveniji. Imeli pa smo tudi posebno nalogo: opraviti smo morali intervju s človekom, ki je ustrezal določenim kriterijem, npr. z branjevko, brezdomcem, uličnim glasbenikom, s politikom, študentom. Čeprav nam je bilo sprva malce nerodno in nismo točno vedeli, kako naj pristopimo, smo se tako vsaj približali delu pravih novinarjev. Več nasvetov o tem, kako napisati dober članek, pa smo dobili na delavnici Socialne akademije. Za malo sprostitve smo se igrali z asociacijami in aktivno razmišljali na delavnici Loesje. Potem pa smo iskali navdih na naši obali. Očitno je morje na nas dobro vplivalo, saj je

spoznavamo navade drugih in naj bomo pogumni, saj nam bo to v življenju pomagalo. Med različnimi delavnicami in aktivnim delom smo dobili veliko koristnih napotkov, ki jih bomo z veseljem uporabili pri našem nadaljnjem ustvarjanju šolskega časopisa. Spoznavali smo tudi pomembnost maternega jezika, ob tem pa brusili svoje sposobnosti izražanja v tujem, angleškem jeziku. In ker vemo, da se lahko še veliko naučimo in si seveda želimo še več druženja ter smeha, se veselimo našega obiska Grenobla, ko se odpravljamo novim izzivom naproti. Klara Vrabec

Novo v Ajdovščini

SUPER AKCIJA ITALIJANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC IZ ZALOGE KERAMIČARJI Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI vam keramiko hitro in kvalitetno tudi položijo. Keramika Fikus se nahaja pri Eurospinu (pred krožnim križiščem za Vipavo). Urnik: od 8. do 16. ure ali po naročilu 041/537 950, Klavdija

Keramika Fikus s.p.

December je na Škofijski gimnaziji Vipava že tradicionalno precej pester – v polnem zamahu je advent, obišče nas sveti Miklavž, bodoče škofijke in škofijce pogostimo na Dnevu odprtih vrat, letos pa smo vsemu temu dogajanju dodali še Naš večer z gostoma, letalskima modelarjema Ambrožem Vrtovcem in Aljažem Ferjančičem.

Dijaki Škofijske gimnazije Vipava v okviru projekta Language in Motion, pod okriljem Erasmus+, sodelujemo s srednjo šolo Pierre Termier iz Grenobla. Projekt vključuje tudi izmenjave med sodelujočimi in tako smo med 26. 11. 2015 in 2. 12. 2015 gostili 14 dijakov in 2 profesorja iz Francije.


Latnik 171, 24. december 2015

Hčere burje z novo himno V petek, 28. novembra, so ajdovske nogometašice že drugič zapovrstjo pripravile dobrodelni koncert Glasbeni zadetek in v Dvorano Edmunda Čibeja v Lokavcu privabile mnoge ljubitelje glasbe in nogometa.

P

ravijo, da nima smisla popravljati tistega, kar se izkaže za dobro ali vsaj sprejemljivo – vedno namreč lahko tvegamo slabše. Prav zato smo se

ŠOLSKA

19

Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina

Spodbudno učno okolje za zagotavljanje enakih možnosti Mesec november je bil za otroke s posebnimi potrebami nižjega izobrazbenega standarda na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini (OPP NIS) zelo pester in zanimiv. V okviru projekta Spodbudno učno okolje smo si privoščili veliko raznolikih dejavnosti. V svojo družbo smo povabili kar nekaj zanimivih gostov in skupaj z njimi preživljali poučne, predvsem pa praktične urice.

in pristnostjo pa dobimo rezultat, ki smo mu bili priča tudi na zadnji novembrski petek. Letos zelo nogometno obarvani program so nam poleg mnogih solistov poma-

N organizatorji odločili, da lanskega koncertnega koncepta ne bomo veliko spreminjali. Naše okolje ponuja

gali oblikovati »trubači« iz Vrhpolja Dejga dejga, ansambel Šembidci, En Piko Bend, oktet Castrum, otroci iz

izjemne glasbene talente, ki se na odru znajdejo kot pravi profesionalci, v kombinaciji s preprostostjo

OŠ Lokavec, skupina TPO in tudi mnogi zborovski pevci, ki so prav za to priložnost posodili svoj glas. Čisto na koncu koncerta je Tina Bolko z En Piko Bendom zapela tudi novo himno ženskih ajdovskih nogometašic, Hčere burje. Koncert Glasbeni zadetek ni samo priložnost za dobrodelni prispevek, ampak tudi za druženje in prijetno glasbeno doživetje. Vsega tega pa seveda ne bi bilo brez mnogih, ki so nam tudi letos zavzeto priskočili na pomoč: Krajevna skupnost Lokavec, Športno društvo Slano blato Lokavec, Jurij Ferjančič, OŠ Lokavec, Pekarna Ježek, Trio d. o. o in mnogi, mnogi drugi. Vsem res najlepša hvala. bpk

a ‘vesoljsko popotovanje’, preko katerega smo spoznali glavne elemente Brain Gyma, sta nas popeljali Tatjana Čigon in Irena Kranjc iz Zavoda Janka Premrla Vojka iz Vipave. Z vajami smo povezovali obe možganski polovici, saj smo takrat, ko delujeta desna in leva hemisfera, bolj pripravljeni na delo, lažje se učimo, bolj smo umirjeni ... Ponosni so bili, ker smo nekatere vaje že prej poznali, saj jih uporabljamo pri pouku. Naučili pa smo se tudi nekaj novih, ki jih od takrat s pridom uporabljamo. Z našimi možgani pa nismo samo telovadili, ampak smo tudi ‘čarali’ – pričarali smo vaje za boljše branje in pisanje. Zanimivo, kako je za take spretnosti, kot so branje, pisanje … pomembno gibanje, usklajeno gibanje. Najprej smo pričarali lonec, potem smo mešali, mešali, dodajali začimbe in skozi zgodbo in gibe pravzaprav povezovali svoji možganski polovici. S čarodejskimi paličicami in vrečicami smo si pomagali pri vajah za oči. Naučili smo se, da je pred-bralna vaja tudi to, da v prostoru počasi sledimo linijam od leve proti desni. Ugotovili smo, katero oko je naše dominantno oko, kako se lahko pripravljamo na branje, da je potem le-to bolj tekoče, zbrano, suvereno ... lažje. Preizkusili pa smo se tudi v vlogi dirigentov vipavske burje in deročega Hublja. Da bi lažje dočakali pravi sneg, smo si ga pričarali kar sami in iz papirja oblikovali snežne kepe in preko igre urili fino motoriko, naredili predbralne vaje, vaje koncentracije … Pokazali sta nam veliko zanimivih vaj in delili svoje izkušnje.   Obiskala nas je tudi fizioterapevtka Tanja Lemut Kretič, ki nam je dokazala, da lahko z žogo počneš marsikaj zanimivega. Najprej smo

napihnili žoge in z njimi kasneje pridno telovadili. Izvajali smo vaje za moč, ravnotežje in razvijali koordinacijo svojega telesa. Delali smo sami, v paru in tudi v skupini. Delo v paru in skupini je od nas zahtevalo, da smo bili zelo pozorni na to, kaj

počne naš prijatelj. Pri uricah s fizioterapevtko smo si pomagali tudi s posebnimi trakovi, palicami, obroči in ravnotežno žogo. Stati na njej na eni nogi res ni najbolj enostavno. Da pa je terapija lahko tudi ples in gibanje, nas je podučila plesna terapevtka Katja Bucik. Tako učiteljem kot seveda učencem je predstavila, kako je gibanje pomemben del učenja. Plesna terapija je ustvarjalna oblika terapije, kjer ni glavni cilj učenje plesnih korakov, pač pa gibanje ob glasbi, ki na povsem naraven, sproščujoč način vodi k določenemu cilju: npr. osvajanje orientacije, izboljšanje koordinacije, večanje zaupanja, spodbujanje otrokovega kognitivnega in emocionalnega razvoja … Prav sproščujoče se je bilo

prepustiti glasbi in ustvarjati nove in nove gibe. Kako pomembna je pri nekom logopedska obravnava, si je včasih težko predstavljati. Žal se že več let brez pravih uspehov borimo, da bi učenci dobili stalno pomoč. Prav zato smo del sredstev tega projekta namenili prav logopedski obravnavi. Pri tem nam je prijazno priskočila na pomoč logopedinja Hermina Bavčar, ki je vsakemu otroku namenila individualne logopedske urice. Poleg specialnih terapevtov, ki so bili na voljo učencem, je svojo pomoč staršem nudila psihologinja Tina Avbar, učiteljem pa je svoje znanje in izkušnje delila specialna pedagoginja Martina Jenko Mavrič in predstavila, kako pomembna je senzorna integracija (uporaba različnih čutov v fazi učenja). Nismo pa bili le v razredu. Nekega prijetnega jesenskega ponedeljka popoldne smo se učenci in učitelji odpravili na Brje, v šolo jahanja. Tu sta nas Kristina in Barbara, prijazni učiteljici jahanja, popeljali v svet konjev. Spoznali smo štiri konje, še posebej pa sta se nam priljubila dva – Piko in Tigro. Učiteljici jahanja sta nam pokazali in nas naučili, kako se s konjem spoprijateljiš, ga skrtačiš in pripraviš na ježo. V vsem tem

smo se preizkusili tudi sami. Sledil je najlepši del – jahanje konja. Velika večina jih je prvič sedela na konju in zato so bila pričakovanja pred ježo toliko večja. Nasmejani obrazi otrok in učiteljev so pripovedovali, da jim je družba konjev resnično všeč in se ob njih počutijo prijetno, sproščeno, mirno in zadovoljno. Veliko smo se naučili, veliko izkusili in veseli smo, da lahko vse to delimo z vami. Tina Bizjak, Darja Benčina in Damjana Urh


ŠOLSKA

20

Latnik 171, 24. december 2015

Naše zvezde in zvezdice 2015

Ker nam ni vseeno

V četrtek, 3. decembra, smo v osnovni šoli Draga Bajca Vipava pripravili dobrodelni sejem in prireditev Naše zvezde in zvezdice 2015.

Vsak dan lahko ugotavljamo, kako pomembno je pogledati okrog sebe in začutiti počutje bližnjih, včasih tudi njihovo stisko. Na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina že več let deluje interesna dejavnost Ker nam ni vseeno, kjer mentorica Izidora Černigoj skupaj z učenci pripravlja različne projekte in akcije zbiranja pripomočkov za pomoči potrebne.

D

obrodelni sejem se je odvijal v avli šole pred samo prireditvijo. Izdelke za sejem so izdelovali učenci s svojimi starši doma, pri pouku, ob dnevih dejavnosti in pri izbirnih predmetih pa so ustvarjali skupaj z učitelji. V času sejma je bila šolska avla polna obiskovalcev, ki so si z navdušenjem ogledovali in kupovali izdelke iz lesa (jaslice, smrečice, slončke, Božičke, škatlice za čaj, desko za valjanje testa), sestavljanke, okraske, hišice, darilno embalažo

iz lepo okrašenih kartonastih škatel, koledarje, voščilnice, izdelke iz blaga, klekljani nakit, kvačkane prtičke, raznovrstno domače pecivo in

domače mešanice čajev v zelo domiselnih embalažah, med, vrečke s sivko in druge izdelke, ki so do-

kaz ustvarjalnosti, spretnosti in iznajdljivosti otrok, staršev in učiteljev. Svoje stvaritve so prispevali tudi otroci in vzgojiteljice iz skupin Smrkci in Škratki, ki imajo prostore v naši šoli. Šolsko avlo je zajel pravi sejemski živžav, dobra volja in veselje ob druženju ljudi, ki cenijo sodelovanje, solidarnost in dobrodelnost. Ob 18.00 se je v telovadnici začela prireditev, na kateri so sodelovali otroci vseh starosti. Predstavili so se z deklamacijami, petjem, plesom

Za miren spanec in brezskrben jutri.

in igranjem na različna glasbila. Nastopili so otroci iz vrtca, otroški pevski zbor in kitaristi iz Podnanosa, recitatorji in plesalci ljudskih plesov iz Vrhpolja, plesali so petošolci iz Vipave, najmlajša folklorna skupina Folklornega društva Vipava, plesalci štirih skupin plesne šole (iz Vipave, Goč, Podnanosa in Vrhpolja) in plesna skupina mamic. Zaigrali so nam Tamburjaši, kvartet godal, violinistka in pianistka glasbene šole, šolski bend, duet klasičnih kitar in harmonikarja. Zapeli so pevci mladinskega pevskega zbora. Prireditev je bila odsev ustvarjalnosti in nadarjenosti otrok, pa tudi pripravljenost in želja predstaviti se številnemu občinstvu: sošolcem, učiteljem, staršem, starim staršem in drugim. Z zbranim denarjem bo šolski sklad kril stroške tistih dejavnosti

učencev, ki jih država ne financira (stroške tekmovanj iz znanja, športnih tekmovanj, slovenske, angleške in italijanske bralne značke in drugih dejavnosti) in pomagal učencem naše šole, katerih družine so se znašle v denarni stiski. Najlepša hvala vsem, ki ste s svojimi prispevki obogatili sejem in prireditev Naše zvezde in zvezdice, in vsem obiskovalcem za vaše denarne prispevke. Janja N. Nedeljkovič

V

elikokrat so že sodelovali pri Drobtinici, akciji Rdečega križa, kjer so prodajali kruh, zbrani denar pa je bil namenjen socialno šibkejšim učencem naše šole za plačevanje kosil. V mesecu novembru so zbirali tudi oblačila, obutev in higienske pripomoč-

tudi ravnateljica, gospa Irena Kodele Krašna, in pohvalila vse učence, ki so se potrudili in naredili nekaj dobrega za svoje vrstnike. Ob tej priložnosti je prvič nastopil šolski Otroški pevski zbor Nižaji ob spremljavi kitaristov pod vodstvom gospe Petre Habjanič Gregorc. Igrače smo

ke za begunce, ki so to potrebovali za najnujnejšo oskrbo. Na naši šoli smo v sodelovanju z dobrodelno ustanovo Rdeči križ letos spet organizirali akcijo Podarimo igračo. Učenci so doma poiskali in skupaj s starši izbrali igrače, ki bi

predali predstavnikom Rdečega križa. Predsednik gospod Rajko Troha pa je najmlajšim in njihovim staršem namenil besede hvaležnosti, ker so začutili, da lahko nekaj dobrega naredijo, in so po svojih močeh pomagali.

jih lahko podarili otrokom, ki jih nimajo. Učitelji podaljšanega bivanja smo skupaj z učenci pripravili zaboje, ki smo jih okrasili in nato v njih zbirali igrače.   V petek, 27. novembra 2015, smo na šoli pripravili prireditev, ki so jo povezovali učenci 5. razreda podaljšanega bivanja. Spregovorila je

Prireditev se je s svojo vsebino dotaknila naših src, da lahko še naprej delamo dobro, drug drugega spodbujamo s svojim zgledom in dejanji, še posebej pa naše otroke, ki so šele na začetku svojih poti. Učitelji podaljšanega bivanja, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

POKOJNINA DOM

Skrbimo za vašo finančno varnost in zaščito vašega premoženja. Vsak dan, vsak mesec, vse leto. Že 25 let. Z mislijo na prihodnost. ŽIVJENJE AVTO

Naj bo 2016 varno, zdravo in prav posebno! ZDRAVJE

B L E D, 30. 12. 2015

Še pred iztekom leta pa vas vabimo, da se nam 30. decembra pridružite na Bledu. Spoznali boste športnike kandidate za Rio 2016, s sklenitvijo Olimpijskega kroga varnosti okrog Blejskega jezera pa bomo poskusili postaviti nov Guinnessov rekord. Pohitite s prijavo na www.as.si/olimpijskikrog. Adriatic Slovenica d.d. PE Nova Gorica


Latnik 171, 24. december 2015

Mojčin lepi svet in plesni center ADC

MLADI

21

Priznanje in naziv za »Naj mlado prostovoljko« in »Naj mladinski prostovoljski projekt« v občini Ajdovščina v sezoni 2014/2015 podeljena

Zmagovalca natečaja “Prostovol’c naj bo!” V nedeljo, 20. decembra 2015, je ajdovski župan Tadej Beočanin v okviru Božičnega sejma na Lavričevem trgu v Ajdovščini v imenu Mladinskega sveta Ajdovščina podelil priznanje in plaketo zmagovalcema natečaja »Prostovol’c naj bo!«.

N

a letošnji natečaj za naziv »Naj mladi prostovoljec« in »Naj mladinski prostovoljski projekt« v občini Ajdovščina, ki je bil objavljen oktobra, je bilo prijavljenih šest mladih prostovoljcev in trije mladinski prostovoljski projekti. Komisija je imela pri izboru zmagovalcev težko nalogo, saj so bili

V

petek, 11.12.2015, je v Novi Gorici in nato še v Desklah nastopila pevka in animatorka Mojca Robič. Mojca že poldrugo desetletje vodi plesno šolo in na njenih plesnih uricah je bilo narejenih že stotine prvih plesnih korakov poznana pa tudi kot pevka

Najprej so plesalke stopile na oder novogoriškega kulturnega doma, nato pa nastop ponovile tudi v kulturnem domu v Desklah. Za dekleta in njihovo mentorico je bila to prav posebna izkušnja in uresničenje njene dolgoletne zelje po združevanju teatra in gledališke kulture s plesni-

vsi prostovoljci in projekti več kot odlični in bi si vsi zaslužili prejem laskavega naziva, kljub temu pa je morala skleniti svojo odločitev. Naziv »Naj mlada prostovoljka« je v sezoni 2014/2015 v občini Ajdovščina

in animatorka. Malčki jo poznajo tudi kot voditeljico televizijske oddaje Mojca in medvedek Jaka. V svoje glasbeno-animacijske nastope vpleta enostavne plesne koreografije, zato se otroci skozi glasbeno-didaktične igre poleg pesmic naučijo tudi osnovnih plesnih korakov. Tokrat pa so v njeni predstavi Mojčin lepi svet nastopile tudi plesalke pod mentorstvom Elena Mikuž soustanoviteljice plesnega centra ADC.

prejela mlada tabornica Maruša Čermelj iz Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina, naziv »Naj mladinski prostovoljski projekt« pa Oratorijski tabor 2015 Društva mladih VOZEL iz Vipavskega Križa. Priznanje in praktične nagrade za sodelovanje na natečaju za naziv »Naj mladi prostovoljec« so preje-

mi elementi. Elena pravi, da si želi še več takih sodelovanj. Tak način dela se ji zdi tudi s pedagoškega stališča zelo ustrezen, saj se otroci tako res lahko preizkusijo na različnih področjih. Polna novih idej za prihajajoče novo leto se še vsem plesalcem in njihovim staršem zahvali za vso podporo in jim želi ustvarjalno in plesno novo leto 2016. M.E.

Dobrodelni božični koncert Mepz župnije Šturje nedelja, 27. december ob 16 h Šturje, cerkev sv. Jurija

li še: Marisa Kukanja iz Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, Andreja Lozar iz Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina ter Gaia Rijavec, Žak Mohorčič in Eva Bras iz Rdečega križa

– Območnega združenja Ajdovščina. Priznanje in praktične nagrade za sodelovanje pa so prejeli tudi ostali prijavljeni projekti, in sicer: projekt »20 razmršenih krošenj« Združenja slovenskih skavtinj in skavtov – steg Ajdovščina-Šturje 1 ter projekt »MICROTOPIA – Hipertrofija mladinske misli« Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina. Mladinski svet Ajdovščina zmagovalcema natečaja in vsem ostalim sodelujočim iskreno čestita in si želi, da bi bilo tudi v prihodnje v občini Ajdovščina toliko zagnanih, velikodušnih in aktivnih mladih prostovoljcev ter še mnogo navdihujočih in uspešnih mladinskih projektov! MSA


MLADI

22

Latnik 171, 24. december 2015

Največja donacija v slovenskem Drugi festival Labirint nogometu V odpira svoja vrata Srečanje osnovnošolskih raziskovalcev in inovatorjev

Ustvarjalni osnovnošolci severnoprimorske regije bodo spet dobili priložnost, da bodo lahko iskali in predstavljali odgovore na najrazličnejša naravoslovna, družboslovna in tehnična vprašanja. V Ajdovščini bo namreč konec februarja 2016 potekal festival mladih raziskovalcev, inovatorjev in tehnikov Labirint.

M

arca letos, ko je bil projekt izveden prvič, se je v Ajdovščini predstavilo kar 160 osnovnošolcev iz enajstih osnovnih šol. Vodilo jih je 47 mentorjev. Letos si organizatorji seveda želijo še večje udeležbe. Organizatorji so CO BIK, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, e-Hiša, novogoriška hiša poskusov skupaj z Mladinskim centrom iz Nove Gorice, in Zavod RS za šolstvo. Festival ni tekmovalnega značaja in na njem lahko sodelujejo učenci od prvega do devetega razreda osnovne šole. Učenci, ki radi raziskujejo, bodo imeli na festivalu priložnost predstaviti svoje raziskovalne naloge, tisti, ki si vedno izmislijo kaj novega, bodo lahko predstavili svoje inovativne ideje, preizkusili pa se bodo lahko tudi v iskanju praktičnih rešitev problemov iz vsakdanjega življenja. Na svoj račun bodo prišli tudi vsi, ki imajo radi robote. Z malimi, doma narejenimi roboti, bodo mladi pokazali rešitev zastavljene naloge. Sodelujejo lahko posamezniki ali ekipe,

sklopu akcije “Spravimo otroke z ulice!” je največji evropski tekstilni trgovec, nemški KiK Textilien, slovenskim

klubom prvič podaril nogometne drese za vse starosti, del te akcije pa so postale tudi mlajše deklice Nogometne šole Ajdovščina. Dresi so iz clima cool materiala in vsebujejo zgornji in spodnji del, nogavice in športno torbo. Dekleta so donacije zelo vesela in jo bodo s pridom izkoristila v prihajajočih tekmovanjih. Podjetju KiK Textilien se zahvaljujemo za njegov doprinos k razvoju ajdovskega nogometa in mu želimo veliko poslovnih uspehov. DNŠ

njihovi mentorji pa so lahko učitelji, starši, strokovnjaki, podjetniki ... Prijave na festival so že odprte. Izdelek oz. raziskovalno nalogo bodo učenci lahko predstavili na zaključnem dogodku v Ajdovščini, 27. februarja 2016. V vsaki kategoriji bosta izbrani po dve najboljši ideji in raziskovalni nalogi, ki bosta tudi nagrajeni. Učenci s kvalitetnejšimi raziskovalnimi nalogami ali inovativnimi idejami se bodo lahko udeležili tudi Državnega srečanja mladih raziskovalcev, ki je vsako leto v Murski Soboti. Severnoprimorska regija je v primerjavi z ostalimi deli Slovenije zelo ‘podhranjena’ pri udeležbi mladih raziskovalcev in inovatorjev na regijskih, posledično pa tudi na državnih srečanjih. Več o festivalu, področjih natečaja in pogojih za sodelovanje najdete na spletni strani www.festival-labirint.si ali https://www.facebook.com/festivallabirint/.Fotografije najboljših izdelkov bodo 24. marca 2016 predstavljene v Galeriji Hiša mladih v Ajdovščini.

2016.


Latnik 171, 24. december 2015

KULTURA

23

Pravljični in praznični zaključek

V Lavričevi knjižnici smo z nastopom Anje Štefan zaključili Študijski krožek Beremo v naročju staršev.

V

Lavričevi knjižnici smo zaključili že sedmo sezono študijskega krožka Beremo v naročju staršev in otroke teh prvih generacij starši že spremljajo v šolske klopi. S pomočjo programa Andragoškega centra Slovenije je bil krožek zasnovan z namenom spodbujanja družinske pismenosti že pred vstopom otroka v šolo. Mladi starši, ki jim je krožek namenjen, tako v okviru desetih srečanj spoznajo, kako lahko že pri najmlajših spodbujajo in razvijajo predbralne, predmatematične in motorične spretnosti, kar vse olajša otroku vstop v šolo. V naši knjižnici pa smo ga razširili še na spoznavanje prvih korakov otroka v likovni in glasbeni svet, v svet zaznavanja barv

in gledališki svet in tudi spoznavali otrokov razvoj govora. Zato so bila

zelo dragocena srečanja z likovno pedagoginjo Silvo Karim, glasbeno pedagoginjo Bernardo Paškvan, logopedinjo Hermino Bavčar, gledališko igralko Natašo Konc Lorenzutti in likovno pedagoginjo Polono Kunaver Ličen v galeriji Lična hiša. Za zaključek pa smo v pravljičnem in prazničnem decembru povabili na literarno glasbeni nastop Anjo Štefan. Pripovedovalka in pravljičarka je iz svojega pravljičnega lončka otroke povabila k reševanje ugank, zapela je pesmice, ki so jim z navdušenjem pritegnili tudi otroci, saj so jih dobro poznali, in povedala par pravljic. Starši, ki so obiskovali naša tedenska srečanja , pa so prejeli tudi spominsko mapico s povzetki predavanj, ki jim bodo pomagali pri razvijanju različnih veščin in spretnosti pri njihovih malčkih. Zdenka Žigon

Zbornik '100 let od začetka prve svetovne vojne'

Člani krožka (iz desne Dragica Ergaver, Marjan Poniž, Marjetka Pirc Pavlič)in urednica Petra Trošt (skrajno levo)

Z

bornik »100 let od začetka prve svetovne vojne« je rezultat dela članov istoimenskega študijskega krožka, ki je deloval na Ljudski univerzi

Ajdovščina. V njem so zbrani prispevki članov krožka, ki jih je spoznavanje preteklosti in dogajanja okrog prve svetovne vojne tako pritegnilo, da so teme njihovih

prispevkov prešle okvire dogajanj v letih 1914–1918. Na terenu so dokumentirali tudi današnje stanje objektov in lokacij, ki jih opisujejo v svojih prispevkih. V petek, 11. decembra 2015 so člani krožka (Dragica Ergaver, Marjetka Pirc Pavlič, Marjan Poniž) in urednica, zgodovinarka Petra Trošt v Lavričevi knjižnici tudi javno predstavili svoje delo. Uvodni predstavitvi so sledila številna vprašanja iz občinstva. Prisotni so spregovorili o svojih izkušnjah in zgodbah, ki se dotikajo 1. svetovne vojne. Odziv prisotnih je pokazal na veliko zanimanje za obravnavano temo. Uradni del dogodka je s spodbudnimi besedami pozitivno zaključila dr. Nevenka Bogataj, raziskovalka in strokovna vodja slovenskih študijskih krožkov iz Andragoškega centra Slovenije. Zahvaljujemo se Lavričevi

knjižnici za sodelovanje in pomoč pri organizaciji dogodka in vsem

sodelujočim, ki so sooblikovali prijeten večer. Eva Mermolja

P O D A R I T E S I Z N A N J E. Tečaj nemščine 2. stopnje

12. 1. 2016

Učni užitni park

14. 1. 2015

Desetprstno slepo tipkanje

18. 1. 2016

Tečaj digitalne fotografije

29. 1. 2016

Poslovna angleščina Zeliščar Predelovalec sadja na tradicionalen način Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin


KULTURA

24

Slovensko leposlovje navdušuje že deveto leto

Latnik 171, 24. december 2015

Dora Čehovin Jež in njene pesmi in slike

Primorske knjižnice so že devetič zapored zaključile akcijo spodbujanja branja slovenskih avtorjev – Primorci beremo 2015.

G

re za najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji, ki se za bralce začenja 23. aprila - ob Svetovnem dnevu knjige, zaključil pa se je 11. novembra 2015, tako da so vsi podatki že znani do Dneva slovenskih knjižnic, ki ga praznujemo 20. novembra. Posebnost te bralne značke za odrasle je, da bralci berejo izključno leposlovna dela slovenskih avtorjev. Smisel projekta Primorci beremo je ohranjanje in zavedanje pomembnosti jezika, zlasti branja v materinem jeziku in utrjevanju občutka pripadnosti kulturnemu prostoru. Projekt vsako leto finančno podpre Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah. Projekt se odvija v devetih primorskih knjižnicah vključno z zamejstvom, kjer dosega neverjeten odziv. V okviru Lavričeve knjižnice Ajdovščina  je letos projekt zaključilo 129 bralk in bralcev, ki so skupaj prebrali kar 1215 knjig. Naši bralci ponovno dokazujejo, da je branje slovenskega leposlovja užitek in razvedrilo, mnogo

bralcev prav skozi ta projekt spoznava poezijo, projekt kot tak pa omogoča prebiranje del tako uveljavljenih avtorjev kot tudi dela mlajše generacije slovenskih

piscev ali avtorjevih prvencev. Zaslužena priznanja in knjižno nagrado smo podelili 1. decembra na zaključni prireditvi, ko sta bila gosta publicistka Vesna Milek in gledališki in filmski igralec Boris Cavazza. Vesna Milek, pred kratkim je izšla njena knjiga Razpoložena za Pariz, je bila na tem prestižnem seznamu kar dvakrat.

Najprej z romanom Če, nato pa še z romanizirano biografijo Borisa Cavazze z enostavnim a zgovornim naslovom Cavazza. V prijetnem klepetu z gostoma smo se najprej pogovarjali o Parizu, ki po zadnjih dogodkih ni več tak, kot je bil še v času Vesninih obiskov in kot ga vidi in opisuje v svojih kolumnah. Pa o muzah in pisateljih, kako oboji lahko vplivajo na umetnikovo ustvarjanje. Povedala sta marsikaj o sebi, kako je potekal »najdaljši intervju«, saj je pisanje biografije potekalo ob večkratnih dolgih pogovorih, pa o boksu, o življenju in delu mornarja, o igralskem poklicu nekoč in danes. Gosta sta podelila priznanja vsem, ki so tudi letos zaključili ta projekt branja slovenskega leposlovja. Posebnih čestitk sta bili de-

ležni tudi naša dolgoletna članica Marija Doljak in Mima Stibilj, ki, čeprav je za njima že več kot devetdeset let, še vedno z veseljem bereta. Posebno priznanje  je prejela tudi Milojka Lemut, ki je z navdušenjem prebrala prav vseh 73 knjig s predlaganega seznama. Zdenka Žigon

V

vipavski knjižnici se je z zbirko Korenine v sliki in besedi predstavila Dora Čehovin Jež. Avtorica se je rodila 1937 v Čehovinih, kjer tudi živi. Pesniška zbirka je njen prvenec. Že prej pa se je ukvarjala s slikanjem in risanjem. Zbirko je predstavila Ivana Slamič, ki je v razgovoru z avtorico poudarila, da Dora Čehovi Jež govori in pripoveduje s svojimi slikami in pesmimi: pot do nje, njenih korenin, je samo skozi slike in pesmi. Avtorica je v lastni predstavitvi zapisala, da je delala v Čebelici Vipava, Konfekciji Komen in Pletenini Sežana, sedaj je upokojena. Iz tega njenega

Njen skromni zapis ne govori o ljubezni do Braniške doline, njenih ljudi, do staršev in none Katarine, do narave, ki jo polni s svojimi podobami, da jih lahko prenese na platno. Ne o besedi in svoji ljubezni do nje, ne o spominu, ki je izhodišče njenega pesnjenja. Njen zapis nič ne pove o vztrajanju, volji, o humorju, o zavedanju, da danes smo in jutri nas ni več, a je tako prav, ker so naša življenja le pot skozi letne čase življenja. Zato pa se je skozi razgovor Dora Čehovin Jež pokazala kot ženska, ki v svoja pesniška snovanja ujame življenje, kot ga živi in vidi sama skozi izkušnje in preizkušnje,

(pre)skromnega zapisa ne izvemo, da slika in piše, da je razstavljala z Društvom likovnih amaterjev občine Ajdovščina, da je njen dom v Čehovinih prava galerija njenih slik in izrezljanih okvirov, ki jih je ustvaril njen oče. Da so njene slike v mnogih domovih Krasa in Vipavske doline, še pravi Ivana Slamič. In nadaljuje, da ne izvemo ničesar o njenem otroštvu, o vojni in grozi, ki jo je doživljala kot otrok v okolici Rima, kamor so Italijani premestili njenega očeta, železniškega kretničarja.

ki jih ji je obilo natreslo. V izjemno prijetnem večeru v polni knjižnici je avtorica postavila na ogled tudi nekaj lastnih slik različnih formatov, ki so vsak po svoje govorile o njeni Braniški dolini, za katero sama pravi, da je bliže Vipavski kot Krasu. Toda obe pokrajini sta njeni, tudi po koreninah. Pri izdaji zbirke je Dori Čehovin Jež pomagalo vipavsko podjetje Fama. Predstavitve so se udeležili tudi sorodniki in nekdanji sodelavci. (AL)


KULTURA

Latnik 171, 24. december 2015

Uresničila se mi je želja

Uresničila se mi je želja, ki sem jo v sebi nosila od najstniških let. Že takrat sem se rada igrala z besedami, pisala verze in pesmi. Danes v rokah držim svojo prvo pesniško zbirko Saj veš, da mi je tvoje srce napisalo najlepše pesmi.

O

b rojstvu hčerke sem v sebi našla strast do pisanja otroških pesmi in jih nekaj tudi predstavila v otroških revijah. Hči

je odrasla in z njo tudi moje pesmi. Velikokrat sem ob pogledu na svet

začutila, da ljudje potrebujemo kakšno lepo besedo več in več pozitivne misli, ki bi nam polepšale dan. Na Facebook-u sem tako ustvarila stran Ulica lepih misli, kjer ponujam obiskovalcem v branje svoje misli, pesmi in verze, z željo, da bi na svet gledali pozitivnejše. Seveda v realnem življenju ni vedno vse lepo, a v življenju potrebujemo tudi ovire, in ko jih preskočimo, smo s tem bližje cilju. Pesmi so se mi tako nabirale in zbirale in odločila sem se, da jih predstavim ljudem še v knjižni obliki. Tako sem letos v samozaložbi izdala zbirko pesmi “Saj veš, da mi je tvoje srce napisalo najlepše pesmi”. V knjigi najdete med verzi tudi izbrane lepe misli. Če želite knjigo naročiti se obrnite na mail: ulicalepihmisli@gmail. com ali na Facebook stran Ulica lepih misli.

Odločila sem se, da 10 odstotkov od prodaje, podarim društvu, ki skrbi za dobrobit živali, ki jih obožujem. Želim vam lepe praznike in veliko dobrega v novem letu, pa veliko osebne sreče, sledite sanjam in najdite v sebi bistvo, ki vas osrečuje. Bodite srečni. Katjuša Kosovel

Koncert ob 25-letnici zborovodstva

25

Duri zlati tudi v Postojni

M

ešani pevski zbor Duri se je po uspehu v Španiji udeležil tudi regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb v Postojni, ki se je odvijalo 28. novembra. S tekmovalnim programom, ki je obsegal vse tri skladbe

s tekmovanja v Španiji in rožansko ljudsko v priredbi Hilarija Lavrenčiča, Kje so tiste stezice, je tudi tam osvojil zlato priznanje. Jernej Škvarč, foto Darja Rupnik

Navdušili publiko in žirijo MePZ Stanko Premrl Podnanos je na letošnjem 6. regijskem tekmovanju odraslih zborov in malih pevskih skupin v Postojni z dobro izbranim programom in prepričljivo izvedbo osvojil 86 točk in s tem zlato priznanje.

V nedeljo na praznik sv. Ceciljije, 25.novembra, so v cerkvi sv. Marjete v Podkraju pripravili slavnostni koncert ob 25-letnici zborovodstva Aljane Trošt Rupnik.

O

rganizatorke koncerta, pevke ženskega pevskega zbora Marjetice,

VESEL BOŽIČ IN SREČN

katere od nastanka zbora pred osmimi leti vodi Rupnikova, so v goste povabile še domača pevska zbora.

L VO O NO

ET

O

Otroško-mladinski zbor, ki prepeva pod vodstvom Urške Puc, je na koncertu med drugimi zapel tudi pesem Sveta Ceciljija, mešani pevski zbor Svete Marjete pa je nastopil s svojim zborovodjem Lojzetom Bajcem, ki v podkrajski cerkvi zbor vodi že 43 let. Marjetice so se na koncertu z naslovom Tu sem, da te hvalim, slavljenki oddolžile z občutno zapetim programom, izrazile so ji hvaležnost za potrpljenje in vztrajnost. Otroške in mladinske zbore vodi že od svojega 16-leta, poleg tega pa je tudi nepogrešljiva organistka. Zahvalo za dolgoletno delo ji je izrekel tudi župnik Lojze Šinkovec in ji ob tem izročil priznanje koprske škofije. Urška Testen, tekst in foto

P

od vodstvom zborovodkinje Vide Fabčič je zbor najprej izvedel dve sakralni skladbi, in sicer Slavo (Eduard Oraže) in Sanctus (Zdenek Lukaš). Nato je zapel še prekmursko ljudsko Če bi jaz bila fčelica (priredila Tadeja Vulc), z odličnim solom Neje Premrl, ter zaključil z igrivo, zelo samosvojo izvedbo skladbe The lion sleeps tonight (arr. Julio Dominguez). Strokovna žirija, v kateri so sodelovali Gregor Klančič, Urška Lah in Marko Vatovec, jim je prvič, odkar

sodelujejo na tekmovanju v Postojni, podelila oceno najžlahtnejše barve. Zlato odličje so mladi pevci ponesli v domači kraj z dobrim občutkom, ne le zaradi odlične ocene, ampak predvsem zaradi publike, ki je z navdušenim aplavzom poplačala vse glasbeno znanje in srčnost, ki so ju vložili v te prelepe skladbe. Saj to navsezadnje pri pevskem poustvarjanju odtehta največ. N.F.

! 16 20

Tudi v Novem letu naj bo Vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, Vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. (neznan avtor) le 20

Ekipa BLT d.o.o., Idrija

c di ra t t

nja pa u za in e j i

...

Ajdovščina: Goriška cesta 62, 5270 Ajdovšcina t: (05) 36 64 180, (05) 36 64 184, f: (05) 36 64 190 www.lozej.si


KULTURA

26

Latnik 171, 24. december 2015

Adventni večeri 2015 Vipavska dolina. Vse drugače. Vse leto. Letošnji tradicionalni že 25. Adventni večeri verskega poglabljanja v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina, ki so se odvijali v Škofijski gimnaziji Vipava, so privabili številne poslušalce.

Marija Čipić Rehar

G

ostja prvega   večera 26. novembra je bila   vipavska rojakinja gospa mag. Marija Čipić Rehar,   ki je sooavtorica znanstveno kritične izdaje Jegličevega dnevnika. Temu je posvetila tudi večer z naslovom: »Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof, politik, človek.« Anton Bonaventura Jeglič (1850 - 1937), osemindvajseti redni  ljubljanski škof, velja za enega najdejavnejših škofov  v 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in je bil tudi ena ključnih osebnosti tistega  časa na Slovenskem. Kot je zapisal v svoj dnevnik: »Nisem imel človeka,  ki bi se mu lahko zaupal, zato pa sem svoje doživljanje skozi  vseh dvaintrideset let svoje škofovske poti zaupal svojemu dnevniku«. Jeglič je v dnevniku tako sijajno izpisal svoj duhovni avtoportret. V dnevniku ni le natančen in obširen kronist dogodkov,  temveč piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah,  stiskah, strahovih in celo osebnih »dušnih skušnjavah«.  Da je družina še vedno pot družbe, sta nas v drugem adventnem večeru 3. decembra prepričala zakonca Vilma in Dani Siter. Sitarjeva sta voditelja gibanja Družina in življenje, ki ima širom po Sloveniji že preko 120 zakonskih skupin. Konec septembra sta bila  udeleženca osmega svetovnega srečanja družin v Filadelfiji, aktivno sta spremljala tudi škofovsko sinodo o družini v Rimu. Vsi smo poklicani v to življenje, ker smo ustvarjeni iz ljubezni v ljubezen. Vredno je živeti ta trenutek. Živeti pomeni graditi odnose. Naučiti se

moramo odpovedovati svoji lastni sebičnosti. Mož in žena se v zakonu podarjata drug drugemu in v družini dajeta prostor novemu življenju. Pojem družine mora biti zato rezerviran za moža in ženo. V tretjem večeru 10. decembra nas je duhovnik dr. Blaž Jezeršek popeljal skozi zgodovino islama. Islaam    pomeni  »pokorščino (bogu)«. Islam se naslanja na monoteistično tradicijo svetopisemskega  očaka Abrahama, zato ga skupaj z judovstvom in krščanstvom uvrščamo med abrahamske religije. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran.   Edini muslimanski prerok je Mohamed rojen v Meki leta 570. Poslančevo pot je izbral po videnju 612. leta, ko mu je bilo ukazano, naj javno oznani svoja razodetja. Teme njegovega učenja so bile: oznanjanje enega Boga, molitev, davek, post in romanje v Meko. V islamu  ni kriterij ljubezen, ampak izpoljnjevanje pravil iz Korana. Povabimo vas že lahko na postne večere 2016,  ki bodo v Ajdovščini s pričetkom koncem februarja 2016. Blagoslovljene božične praznike ter miru in veselja v letu 2016 želimo vsem ljudem dobre volje člani Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina. Niko Ličen

D

r. Andrej Pompe je svetnikom nato razložil, kako sta z Lučko Peljhan iz ajdovske agencije I&S Aladin prišla do slogana Vse drugače. Vse leto. Iskala sta temeljno obljubo prostora, ki ni samo dolina pač pa tudi obrobja (Nanos, Gora, Trnovsko banjška planota, vipavski griči) in kako to drugačnost in raznolikost zajeti v slogan. Kot skupni imenovalec, rdeča nit številnih elementov ponudbe Vipavske doline se je izkristalizirala njena edinstvena klima, zaradi katere ima Vipavska dolina svoje posebnosti: odprtost ljudi, nadpovprečno veliko sončnih dni, avtohtone sorte

vin, vipavski pršut in joto, možnost aktivnosti na prostem vse leto … Prav besedica ‘vse’, ki je v sloganu povrh še podvojena, poudarja vso drugačnost, zaradi katere je Vipavsko dolino vredno obiskati, kupiti njene produkte, vanjo investirati in

“Barviti spomini” Polone in Davida v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani V četrtek 10. decembra je bilo v Finžgarjevi galeriji v Trnovem v Ljubljani odprtje slikarske razstave z naslovom »Barviti spomini« avtorjev Polone Kunaver Ličen in Davida Lična .

Polona Kunaver Ličen - Zlati zakladi narave

V

Srečno 2016!

v njej živeti. Na koncu je Marijan Močivnik iz dobraveljskega Studia Ajd, ki je s svojo grafično rešitvijo prepričal strokovno komisijo razpisa, še z besedami obrazložil svojo idejo. »Ime blagovne znamke (Vipavska dolina) se ne prevaja v noben tuj jezik kot doslej (npr. Vipava Valley), prevajajo se slogani,« je dejal in požel aplavz. Prostoročno zasnovana linija je odprta, mehka, pa tudi dinamična in živa in vsak lahko v njej prepozna različne lastnosti – vitico vinske trte, vino v kozarcu, steze ali kolesarske poti … Barva (zelena) se navezuje na naravo. Skratka: Vipavska dolina. Vse drugače. Vse leto. Foto Ljubo Žgavc

likovni kritiki, ki jo je za to razstavo pripravila likovna kritičarka Ina Širca, je med drugim o njunem ustvarjanju in o razstavljenih slikah zapisala: »Le redko katera razstava ponuja toliko veselja, sreče, zaljubljenosti in barvite igrivosti, kot jo je moč videti v delih umetnikov Polone Kunaver Ličen in Davida Lična iz

Ajdovščine. Umetniški par se uspešno izraža (ustvarja) v različnih likovnih zvrsteh: poleg slikanja na različne podlage jima je še posebej blizu grafika (globoki tisk, jedkanice in akvatinte), a tokrat predstavljata cikel slikarskih del, predvsem manjšega formata, ki pa je barvno in kompozicijsko prav čaroben. Razstava z naslovom Barviti spomini

predstavlja njuna umetniška dela iz zadnjih dveh let. Kljub temu, da je delo obeh avtorjev na videz podobno in dopoljnjujoče, pa ima vendarle vsak svoj izbrušen osebni slog in likovno govorico. Svojo pripoved tankočutno tketa iz podob, ki jih zajemata iz domišljije, barvnega bogastva cvetov, figuric živali, ljudi in pravljičnih likov. Že od samih slikarskih začetkov se posvečata drobni figuraliki, skratka, svoj umetniški vidik vselej črpata iz sveta, v katerem živita, temu pa pridata še zvrhano mero prikupne in sporočilne bogate domišljije. Zato je njuna umetnost blizu ljudem vseh generacij in okusov.« Avtorja in njuna dela je na odprtju razstave predstavil akad. slikar Matej Metlikovič. Glasbeno sta odprtje obogatila Silvana Nuhijeva (glas) in Jakob Grčman (električna kitara). Razstava bo na ogled do 17. januarja 2016. Niko Ličen


Latnik 171, 24. december 2015

Tudi v mlajših selekcijah lepi rezultati

ŠPORT

27

Rokometaši Ajdovščine jesenski prvaki Še pred pričetkom jesenskega dela tekmovanja so mediji poročali o nič kaj rožnatem stanju v ajdovskem moškem rokometnem klubu. Zdaj, po prvi polovici tekmovanja pa iz tega rokometnega kolektiva prihajajo bolj vesele in optimistične novice.

Pregled jesenskega dela sezone 2015-2016 mlajših kategorij Ženskega rokometnega kluba Mlinotest Ajdovščina

Na sliki ekipa Mlajše deklice A

P

oleg članske ekipe, o kateri se zadnje čase kar veliko piše, ženski rokometni klub Mlinotest Ajdovščina predstavljajo tudi mlajše igralke, ki nastopajo v šestih starostnih kategorijah. Mladinke nastopajo v mladinsko - članski ligi Zahod, kjer poleg mladinskih nastopajo tudi tri članske ekipe (Naklo Peko Tržič, Adriatransport Logatec in Škofja Loka). Trenutno so na 3. mestu z 12 točkami, v vodstvu pa je ŽURD Koper s 15. točkami, a tudi tekmo več. Ajdovke so v osmih kolih šestkrat zmagale ter dvakrat izgubile. Cilj je osvojitev enega od prvih treh mest, ki vodijo v polfinalno skupino mladinskega prvenstva in nato v borbo za naslov prvakinj Slovenije. V dosedanjem delu so bile najboljše strelke mladink Maja Svetik s 56 zadetki, Nuša Fegic jih je dala 50, sledijo pa Saša Čermelj (38), Meta Pipan (32), Petra Sanabor (30) in Jana Krapež (28). Skupaj je za mladinke igralo 15 igralk, od katerih se jih je med strelke vpisalo štirinajst, tudi vse tri vratarke: Anja Bratina in Nastja Tomsič sta dali po 2, Lea – Elena Vidmar pa en zadetek. Trener mladinske ekipe je Dušan Vidmar. Kadetinje so v devetih kolih enkrat zmagale, dvakrat igrale neodločeno in doživele 6 porazov. Zasedajo 8. mesto v zahodni skupini državnega prvenstva. V dosedanjem delu so bile najboljše strelke kadetinj  Eli Groff z 63 zadetki, Jana Knez jih je dala 40, Tjaša Mihelj pa 33. in Lien Vidmar sta jih je dali po 24, Jana Krapež pa 23. Skupaj se je med strelke vpisalo kar šestnajst igralk. Skupaj je za kadetinje igralo 19 igralk, od katerih se jih je med strelke vpisalo deset. Trener kadetske ekipe je Branko Leban. Starejše deklice B so v enotni 1. državni ligi odigrale 6 tekem, od tega so dosegle 5 zmag ter le 1 tekmo izgubile. Trenutno se nahajajo na 3. mestu z istim številom točk kot drugouvrščena Olimpija. Vodeči je Krim Mercator, ki ima

dve točki več. V dosedanjem delu so bile najboljše strelke Lara Bratina s 37 zadetki, Nina Kovšca jih je dosegla 32, Nika Premrl pa 26. Skupaj je za to starostno kategorijo igralo 15 igralk, med strelke pa se je vpisalo 12 igralk. Trener ekipe je Jurko Pergar. Mlajše deklice A so odigrale 4 tekme, ter vse štiri zmagale. Seveda se nahajajo prvem mestu lestvice z gol razliko +50. V dosedanjem delu so bile najboljše strelke Nina Kovšca s 40 zadetki, Lejla Štrancar jih je dala 17, Nena Černigoj pa 15. Skupaj je za to starostno kategorijo igralo 11 igralk, med strelke pa so se vpisale vse, razen vratarke Sofije Ivanove, ki pa je tudi zelo dobro opravila svoje delo. Cilj je osvojitev prvega mesta, ki vodi v finalno skupino državnega prvenstva in tako v borbo za naslov prvakinj Slovenije. Trener ekipe je Jurko Pergar. Mlajše deklice B so odigrale 5 tekem, ter vseh pet zmagale. Tudi one se nahajajo prvem mestu lestvice z gol razliko +48. V dosedanjem delu so bile najboljše strelke Nena Černigoj z 72 zadetki, Nika Troha jih je dala 21, Kaja Černigoj – Hrovatin pa 9. Skupaj je za to starostno kategorijo igralo kar 20 igralk, med strelke pa se jih je vpisalo 10. Tudi tu je cilj osvojitev prvega mesta, ki vodi v finalno skupino državnega prvenstva in tako v borbo za naslov prvakinj Slovenije. Trenerka ekipe je Tina Rojc. Trenerka Tina Rojc pa vodi tudi najmlajšo kategorijo, Mlajše deklice C. Tu se deklice letnika 2005 in mlajše šele uvajajo v tekmovalni šport in rokomet, zato se ne vodijo uradni zapisniki in beležijo goli. Doslej so odigrale štiri tekme in nažalost vse štiri izgubile. Rezultati so tako več kot spodbudni, zato zaželimo dekletom čim manj poškodb ter čim več športne sreče v novem letu 2016. Z dobrim delom na treningih, borbenostjo in hotenjem, bodo tudi rezultati temu primerni. DB

K

lub je v začetku novembra izpeljal občni zbor društva in izbral novo vodstvo, v katerem so sami nekdanji rokometaši. Nova vodstvena ekipa se je takoj lotila dela in zgleda, da je pozitivna energija vplivala tudi na člansko ekipo RK Ajdovščina. Če je v lanski sezoni prevladovala apatija, pomanjkanje samozaupanja in borbenosti, posledica česar je bilo skromno 9. mesto na koncu prvenstva,  je letos slika čisto drugačna. Fantje iz RK Ajdovščina so pravo pozitivno presenečenje prvenstva v enotni 2. državni ligi, saj po končanem jesenskem delu zasedajo prvo mesto in so na dobri poti uvrstitve v 1.B ligo. Seveda pa je pot do tja še dolga. Ob tem naj povemo, da dobre igre in s tem seveda rezultati odmevajo tudi med navijači in ljubi-

v Murski Soboti pri ekipi Pomurja. V borbeni in izenačeni tekmi sta

telji rokometa, ki se jih vsako tekmo zbere več. Tudi to da igralcem dodaten zagon, saj vidijo da niso več sami! Fantje so odigrali 8 tekem, jih 6 zmagali, eno odigrali neodločeno ter eno izgubili. Tako imajo po končanem jesenskem delu 13 točk, na drugem mestu jim sledi Rudar iz Trbovelj s točko manj, na tretjem mestu pa Hrpeljski Jadran 2009 in lanski 1.B ligaš Cerklje zaostajata za 3 točke. Pa poglejmo rezultate. V prvem kolu so Ajdovci premagali novinca v članski konkurenci, ekipo Metlike z 33:27. Sledilo je gostovanje

detkov premagali ekipo Radovljice 38:23. Na gostovanju v Trbovljah so zabeležili edini poraz v sezoni. Domači so bili boljši z rezultatom 25:17. V primorskem derbiju so pred številnim občinstvom zasluženo visoko (+8) premagali ekipo Jadrana iz Hrpelj. Sledila je tesna, a sladka zmaga na gostovanju v Gornji Radgoni, kjer so bili Ajdovci boljši za zadetek (29:30). V derbiju kroga so nato v dvorani v Dobravljah slavili proti lanskim 1.B ligašem, ekipi Cerkelj, ki ima tudi v letošnji sezoni visoke ambicije. A s podporo navijačev, ki se jih je zbralo

si ekipi razdelili točki. Na domači tekmi so nato gladko, za 15 za-

v Dobravljah presenetljivo veliko, so tekmo zasluženo dobili z rezultatom 29:24. V zadnjem krogu so nato na težkem gostovanju v Veliki Nedelji dosegli še šesto zmago (23:25). Trener članske ekipe RK Ajdovščina Dejan Kovšca je v sezoni dal priložnost 21 igralcem, ki so odigrali vsaj eno uradno tekmo v ligi. Najboljši klubski strelec v sezoni je Koren Matic, ki je dosegel 56 zadetkov. Svetik Jani jih je prispeval 54, Bajc Niko pa 44. Gole so dosegli še Kuret Gregor (24), Pregelj Vid in Velikonja Matija (po 17), Bratina Luka (8), Koren Janez (6), Krmac Tadej (5), Masilo Tilen in Rustja Blaž (po 3) in Bizjak Žan (2). Igrali so še: Hrovatin Rok, Ferjančič Domen, Cigoj Žiga, Marin-

kovič – Funa Stefan, Cotič Timotej in Raspor Matic. Seveda ne smemo pozabiti vratarskega tria, ki je tudi prispeval svoj delež k prvemu mestu, saj so uspešno zaustavljali gostujoče strele. To so seveda vratarji Gregorc Luka, Krt Dušan in Marc Martin. V novem letu 2016 se torej obeta

zelo zanimivo nadaljevanje prvenstva. Prva tekma je predvidena za 6. februar, ko Ajdovci gostujejo v Metliki. Zato ste dragi ljubiteljice in ljubitelji rokometa vljudno vabljeni, da v čimvečjem številu podprete ekipo RK Ajdovščina na domačih tekmah. Igralci obljubljajo borbeno in lepo igro, če bo to dovolj za napredovanje, pa bo pokazal čas. DB


ŠPORT

28

Latnik 171, 24. december 2015

Skoraj sto pohodnikov po okolici Lozic V nedeljo, 8. novembra 2015, se nas je skoraj sto pohodnikov podalo na raziskovalno pot po okolici domačega kraja. K veliki številčnosti je zagotovo prispevalo tudi lepo vreme. Zdi se, da bi bila še tako lepa beseda preskromna za ta popoln jesenski dan.

P

ohod smo začeli z dvigom do vzpetine, na kateri je stal »Ravbarski grad« nad Otoščami, oziroma nekoč »Vitovšami«. Grad naj bi nastal v 12. stoletju, sočasno z gradovi v Vipavi in Erzelju. Zapis iz leta 1283 sporoča, da stoji na Lozicah grad oglejskega patriarha. Na gradu se je skozi zgodovino zamenjalo več lastnikov. Proti koncu 16. stoletja je grad dobila v last rodovina Porcia, ki se je v Senožeče preselila iz Pordenona. Le-ta je grad opustila in si v bližinji Pristavi (kjer stoji cerkvica sv. Marije Magdalene) zgradila lažje dostopni dvorec. Razpadajoči grad je kasneje dobil ime »Ravbarski grad«, ker naj bi po ljudskem izročilu tu domovali roparski vitezi. Leta 1977 je arheologinja, ga. Nada Osmuk, dokumentirala ostanke gradu in ugotovila, da je bila dolžina gradu 37 m, širina pa 10 m. Z dveh strani sta grad varovala

hudournika, na zahodni strani pa 6 m globok obrambni jarek vsekan v skalo. Grad je sestavljal stanovanjski del in obzidano dvorišče. Pot smo nadaljevali do ostankov Milharjeve domačije, ki stojijo med Otoščami in Dolenjo vasjo. Domačini, ki so v 50-ih letih prejšnjega stoletja pomagali na takrat obsežni kmetiji, so podali nekaj zgodovinskih dejstev in zanimivosti o omenjeni domačiji. Sledila je hoja po delu t.i. Cesarske ceste. Omenjena prometnica je bila prva cestna povezava med Dunajem in Trstom. Za vzdrževanje te ceste je Avstroogrska država določila cestnino, zato so bile med Senožečami in Trstom štiri »šrange« oz. mitnice, kjer so vozniki plačevali cestnino. V tem času so bile Senožeče v velikem razcvetu, saj je bilo v sredini 19. stoletja v Senožečah 27 gostiln s hlevi za 250 parov konj. Leta 1820 je bila tu ustanovljena pivovarna Adria, ki

je leta 1911 zvarila 35.000 hl piva in se enakovredno kosala z pivovarnama Laško in Union, pivo pa izvažala na različne konce sveta. Nadaljevanje poti proti Golemu vrhu nam je ponujalo lepe razglede na Nanos in sicer iz malo drugačne perspektive kot jo običajno poznamo. Tik pod vrhom je sledil počitek z malico. Skrbna postrežba, kjer ni manjkalo niti domačega peciva in kave, je prijetno presenetila vse navzoče. Po odlični malici je bilo težko opraviti še zadnji del vzpona. Vendar se je izplačalo, saj se je z vrha ponujal enkraten razgled na Zgornjo Vipavsko dolino, v ozadju pa smo opazovali tudi že zasnežene vrhove Dolomitov. Goli vrh sestavljata dva vrhova, pri čemer je vzhodni visok 724 m, zahodni pa 710 m. Vrhova sta bila v preteklosti neporaščena oz. gola in po sta tem tudi dobila ime.

V vznožju Golega vrha leži vas z današnjim imenom Razdrto, v rimskih časih pa se je ta prelaz med Sredozemljem in Srednjo Evropo imenoval Okra. Kraj je bil že pred okoli 2000 leti, torej v Rimskih časih, strateškega pomena za nadzor trgovskih in vojaških poti. V zgodovino se je zapisal leta 1809, ko so avstrijski vojaki hoteli ustaviti močno Napoleonovo vojsko. Med letoma 1805 in 1809 so tako v dveh nivojih izkopali vojaške jarke z  dvema utrdbama med območjem Golega vrha in Žingarco. Francoska vojska se je najprej hotela prebiti po sredini prelaza, ker pa po večdnevnih bojih ni bilo napredka, so Avstrijce obkolili s prečkanjem Nanosa. Z Golega vrha je sledil spust v »Lozo« do vhoda v jamo, ki jo je že leta 1990 raziskoval domačin Anton Mislej s sinovoma. Pred vhodom smo si ogledali  fotografije čudovite notranjosti tega podzemnega sveta. Posnetki so nastali pred nekaj

številni kapniki, ki dosegajo v višino tudi do 1 m, t.i. Velika dvorana pa je visoka okoli 10 m. Od izvira Močilnika smo se spustili na izhodiščno točko, k Žagarjevim, kjer smo zaključili pohod času primerno, s pečenimi kostanji in mladim vinom. Strinjali smo se, da je bil pohod pod taktirko Sandija Nabergoja skrbno načrtovan, saj je zelo obogatil naše znanje o domačem kraju V pripravah pa je sodelovalo veliko število domačinov in prav vsakemu iskrena hvala. Omogočili ste nam nepozabno doživetje. Zadovoljstvo udeležencev ob zaključku pohoda nam je sporočalo, da so tovrstni pohodi zaželena oblika druženja, so pa tudi ena izmed aktivnosti društva Zdravljica, ki pritegne prav vse starostne skupine. Veseli smo, da se nam je tokrat pridružilo tudi veliko mlajših. Lepo je bilo opazovati njihove vragolije med kupi jesenskega listja. Pokazali so nam, da je ob vsej

leti, ko si je jamo ogledala skupina domačinov. Vhod v jamo je glavni izvir Močilnika, voda iz jame pa prihaja izpod Nanosa. Jama je raziskana v dolžini 400 m. Vhod v jamo je zelo zahteven, po 20 m pa se jama razširi in omogoča pokončno hojo V jami so

sodobni tehnologiji, narava še vedno najboljši vir brezskrbnega veselja. Skupno sporočilo organizatorju je bilo nedvoumno: Kam gremo naslednje leto? Mojca Vrtič

Sprint orientacija - prvič v Ajdovščini Orientacija je športna disciplina, ki se med mladimi vedno bolj uveljavlja. Spoznanje, da gre pri tem športu za zdravo preživljanje prostega časa v naravi in prijetno druženje s podobno mislečimi, privablja vedno več udeležencev na tekmovanja. Istočasno pa se pojavljajo vedno nove oblike te dejavnosti.

ORIENTACIJSKI TEK v Sloveniji

DRŽAVNA PRVENSTVA Podgorje (14.5) Komenda (15.5) Logatec (5.6.) Sv. Jernej (1.10) ŠPRINT ŠTAFETE Kamnik (16.10) DOLGE ŠTAFETE ŠPRINT SREDNJE

www.orientacijska-zveza.si

2016

SLOVENSKA LIGA šprint SOL

Koper (22.11.) Cerkno (13.12.) Ajdovščina (31.1.) Tolmin (28.5.) Logatec (5.6.)

SOL 1 2 3 4 5 6 7 8

1 2 3 4 5

Lipica Open (12.3.) MOK (3.4.) Crnogrob (17.4.) Podgorje (14.5) Tolmin (29.5) Ig (19.6) Cerkno Cup (24.7.) Bohinj (28.8)

Z

adnja leta je vse bolj priljubljena orientacija po mestih. Imenujejo jo sprint orientacija, kajti po mestnih ulicah in trgih zares lahko tečeš, saj tam ni ovir kot na terenu. Ob Hublju in na Školu smo že vajeni orientacistov iz cele Evrope. 31. januarja 2016 pa bo v okviru Slovenske lige prvič potekalo tekmovanje po ulicah naše Ajdovščine. Trasa bo večinoma speljana po starem mestnem jedru Ajdovščine in Šturij ter ob Hublju. Orientacijskega sprinta se bodo lahko udeležili tekmovalci različnih starosti, od najmlajših 10-letnikov, do najstarejših - preko 60 let. Razvrščeni bodo v 14 starostnih kategorij. Posebnost tekme bo tudi družinska kategorija, kjer skupaj tekmujeta dva ali več družinskih članov. Za progo 2 do 4 km bodo spretnejši predvidoma potrebovali manj kot pol ure. Za vse ostale pa tako velja

pravilo:»Važno je sodelovati«, se preizkusiti v novi športni disciplini in uživati.« Orientacijska zveza Slovenije je organizacijo tekme zaupala OŠ Dobravlje v sodelovanju s Planinskim društvom Ajdovščina in OŠ Šturje. Dogodek načrtujemo 31. januarja 2016. Zbirno mesto OŠ Šturje med 11.00 in 12.00 uro. Startnina za domače udeležence znaša 5 eur. V ceno je vključena tudi izposoja čipa, s katerim se tekmovalci registrirajo na kontrolnih točkah. Za nemoteno izvedbo prireditve je nujno upoštevanje cestno prometnih predpisov ter skrb za lastno varnost in varnost vseh ostalih udeležencev prireditve. Upamo, da nas obišče tudi burja, ki bo navijala za naše tekmovalce. Predprijave na david.cufer@gmail. com, dodatne informacije na spletni strani www.orientacijska-zveza.si sč, mk


Latnik 171, 24. december 2015

ŠPORT

29

Državne prvakinje v Izredno uspešna Tea Bajc pikadu

Tea Bajc je članica Triatlon kluba Ajdovščina, ki se udeležuje tekaških tekmovanj v več panogah. Prav v vseh zvrsteh je bila zelo uspešna. Pa poglejmo, kaj ji je uspelo v tej sezoni, ki je bila dolga in naporna.

Sredi novembra je potekalo državno prvenstvo invalidov v pikadu za ekipe. Članice Društva invalidov Ajdovščina – Vipava so bile najbolj natančne in se s Koroške vrnile z zlatimi medaljami, pokalom in naslovom državnih prvakinj za leto 2015.

T

ekmovanje je potekalo v Muti v organizaciji tamkajšnjega društva invalidov.

Prvič je državno prvenstvo potekalo na osmih avtomatih, tako da so sočasno metale ženske in moške ekipe, kar je prispevalo k hitrejši izvedbi turnirja. Za zmagovalno ekipo so nastopile Vida Bajec, Danica Krečič, Marija Copič in Silvija Lah. Vse članice so že dolgoletne pikaderke in za njimi so že številna tekmovanja, še več pa rednih treningov.   MP

Grintovec

V

tekaškem krosu za Primorski pokal štejejo za skupno zmago trije teki od štirih. V teku po naravnem terenu z ovirami se je udeležila treh tekov in v vseh zmagala v svoji kategoriji. V tekmovanju Primorski pokalni teki, v katerih udeleženci sodelujejo na bolj ali manj ravninski tekmovalni progi, dolgi od 10 do 12,5 km šteje za skupno uvrstitev osem tekem od štirinajstih. Tea je sodelovala na desetih in prav tako na vseh zmagala. Tudi v tekih v hrib ji je šlo odlično, saj je zmagala tudi v skupni uvrstitvi za pokal Primorskih gorskih tekov. Za skupno uvrstitev šteje 13 od 21 tekem. Sodelovala je na 15. tekih in prav tako vse zmagala. V tej disciplini se je poskusila tudi v državnem merilu, saj je sodelovala na vseh šestih zelo zahtevnih tekmah: teku na Osolnik (dolžina 4,7 km; višinska razlika 500 m), na Čaven (dolžina 4,4 km; višinska razlika 1075 m), na Ratitovec (dolžina 7,3 km; višinska razlika 870 m), na Grintovec (dolžina 9,8 km; višinska razlika 1959 m), na Vogel (dolžina 12,3 km; višinska razlika 690 m), in na tekmi Šmarna

gora, kjer se teče najprej na Grmado potem navzdol in šele nato na Šmarno goro (dolžina 10 km; višinska razlika 710 m). Skupno je osvojila bronasto medaljo v svoji kategoriji.

Podelitev pokala KROS

V prihajajočem letu je glavni cilj preteči gorski maraton na svetovnem prvenstvu, ki bo 18. junija 2016. Tek poznamo tudi pod domačim imenom Gorski maraton štirih občin, leta 2016 pa šteje tudi za svetovno prvenstvo. Dolžina proge je

42,2 km. Začne v Podbrdu v Baški grapi z vzponom na Črno prst, sledi spust v Hudajužno ter vzpon na Porezen. Za konec sledi še spust nazaj v Podbrdo. Skupno je na maratonu 2800 metrov vzponov in 2800 metrov spustov. Seveda se bo udeležila tudi ostalih tekmovanj za Primorski in Slovenski pokal, tako v ravninskih, kot v gorskih tekih. Vprašali smo jo, kaj jo žene v vse te napore: »Gorski tek je disciplina, ki ga priporočam vsakomur, da poskusi. Je mešanica vsega: vzpenjanje, spuščanje in vmesni ravninski deli. Raznolikost proge v naravnem okolju pogojujeta vrsta podlage in konfiguracija terena. Začetek teka je ponavadi ob vznožju hriba ali gore, nato pa tečemo po uhojenih gozdnih in planinskih stezah oziroma terenih, ki jih uporabljajo pohodniki. Je pravo doživetje, tako rekoč tekaška osvojitev hriba ali gore, ki nas vedno nagradi z dobrim občutkom, ko si po koncu rečeš: zmorem. Gorski tek je šport, ki je nepredvidljiv, poln doživetij, prepojenih z adrenalinom in pasti, kjer premagujemo samega sebe. Zahteva veliko moči, vzdržljivosti in poguma.« Naj povemo, da je Tea mati petih otrok, zato smo jo povprašali, kako uspe uskladiti družinsko življenje, treninge in tekmovanja: »Ob pravilni organizaciji časa, vztrajnosti in morda tudi trmi nekako gre. A seveda brez pomoči in razumevanja družine ne gre. Zato se zahvaljujem soprogu Niku, ter mojim petim otrokom, ki mi stojijo ob strani in me spodbujajo. Marsikaj morajo potrpeti, a občutim da so tudi oni zadovoljni ob mojih uspehih.« DB

Maju skupna zmaga Maj Novakovič, mladi ajdovski modelar, se je letos udeležil vseh petih tekem za pokal Slovenije v kategoriji F1H za mladince in na koncu osvojil prvo mesto. Še posebej se je izkazal na zadnji tekmi v Vipavi, kjer je osvojil vseh 600 možnih točk.

V

uvodu v novo sezono za Borutov memorial v Novem mestu Maju ni šlo vse po načrtih in je s 466 točkami osvojil peto mesto, vendar mu je potem uspelo stopnjevati formo do končne zmage. Učenec osnovne šole Danila

Lokarja iz Ajdovščine je na drugem koncu Slovenije, v Murski Soboti, v tekmi za pokal občine Murska Sobota osvojil lepih 576 točk, kar pa je zadostovalo ‘le’ za drugo mesto. V tekmi za pokal Moravskih Toplic pa se je član AK Josip Križaj še enkrat

povzpel na stopničke, tokrat za tretje mesto. Še bolje je Maju šlo, ko je prekmursko ravnico zamenjal z bolj razgibano pokrajino. Že na naslednji tekmi za pokal zgornjega Posočja v Bovcu je skočil na sam vrh s 586 točkami, torej mu je do maksimalnega izkupička zmanjkalo samo 14 točk. Zadnjo tekmo je organiziral Letalsko modelarski klub iz Mirna in sicer na letališču v Vipavi. Maj Novakovič, ki je medtem že postal srednješolec, je izkoristil poznavanje domačih zračnih mas in vknjižil vseh možnih 600 točk. Na tekmovanjih modelarjev s prosto letečimi letalskimi modeli (kategorija F1H) je predvidenih pet letov, t.i. turnusov, model pa se mora vsakič obdržati v zraku 120 sekund, če naj dobi vse točke. Če to uspe več tekmovalcem, je potem predviden še fly-off. Vanja Perger - Vanč


RAZNO

30

Latnik 171, 24. december 2015

Jožef Bučinel 100-tič daroval kri Svetniki zadnjič letos v klopeh Tik pred koncem leta je bilo v sredo, 16. 12., na Centru za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica praznično kot že dolgo ne. Naš zaslužni krvodajalec g. Jožef Bučinel iz Ajdovščine je namreč 100-tič daroval kri.

K

ot je povedal g. Bučinel, se ob stotem darovanju ni počutil nič posebno drugače, le tako dobro kot vsakič, ko je daroval. K darovanju svoje življenjske tekočine za pomoč bolnim, ga je pritegnil prijatelj in od takrat je vrsto let redni krvodajalec. Sprva je kri daroval na terenskih krvodajalskih akcijah v Ajdovščini in se včasih udeležil tudi akcije v Ljubljani, z odprtjem Centra za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica pa redno vsake tri mesece kri daruje tam. Povedal je, da za svoja dejanja nikoli ni pričakoval nikakršnih nagrad. Izkoristiti ne more niti prostega dneva, ki krvodajalcem pripada. Vesel je, da je v dolgih letih darovanja lahko komu pomagal. Dokler bo lahko, bo še naprej redno daroval kri. Želi si, da bi se naša solidarnost med ljudmi, ko sami zagotavljamo optimalne zaloge krvi za oskrbo bolnikov, še naprej ohranjala. Ob visokem okroglem darovanju so se mu za njegova humana dejanja

zahvalili predstavniki Rdečega križa Ajdovščina ter dr. Janka Černe in

dr. Alenka Medvešček iz Centra za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica. Nato smo se posladkali s krvodajalsko torto, ki so se je razveselili tudi otroci iz pediatričnega oddelka šempetrske bolnice.

Spomnimo naj še, da je od junija letos, ko so v stari stavbi šempetrske bolnice odprli prenovljeni center za transfuzijsko dejavnost, spremenjen urnik odvzema krvi in sicer, je kri mogoče darovati vsak torek in sredo od 7.30 do 11. ure. Ob koncu leta se vam vsem krvodajalcem in krvodajalkam iskreno zahvaljujemo za vaše sočutje, empatijo in pripravljenost darovati delček sebe za pomoč bolnikom in bolnicam. Prav tako se zahvaljujemo prostovoljkam in prostovoljcem, ki nesebično podarjate svoj prosti čas za pomoč ljudem v stiski ter vsem dobrotnikom, ki nam pomagate, da jim lahko vsaj nekoliko olajšamo

njihov vsakdan. Iskrena hvala vsem ter veliko dobrega tudi vam in vašim družinam v letu 2016. Irena Žgavc

Teden medgeneracijskega učenja na Ljudski univerzi Ajdovščina

Priprava in izdelava Idrijskih žlikrofov Ponedeljek, 23. novembra 2015 je potekala prva izmed delavnic tedna medgeneracijskega učenja. Kar petnajst udeležencev različnih starosti si je popestrilo dan z izdelavo idrijskih žlikrofov in medgeneracijskim druženjem.

U

deleženci vseh starosti smo se spoznavali, družili, si izmenjevali

izkušnje in se navduševali nad energijo in zagnanostjo mladih v skupini.

Pod mentorstvom gospa Tince, Marije in Majde iz Črnega Vrha smo se učili izkustveno in si sami izdelali žlikrofe, ki smo jih tudi skuhali in pokusili. Bili so izvrstni. Skupne vtise skupine lahko strnemo v en stavek: »To je tisto, kar ljudje potrebujemo – pogovor in druženje.« Hvala  izkušenim mojstricam, da so svoje znanje delile z nami in Društvu upokojencev, ki nas je gostilo v Centru za tretje življenjsko obdobje.  Pohvalo in zahvalo si zagotovo zaslužijo tudi OŠ Šturje, ki sistematično razvija ustvarjalen odnos mladih do kulinarike, in njeni učenci, ki so dogodek prijetno popestrili. Lidija Česnik Leskovec

N

a zadnji seji občinskega sveta v letu 2015 so imeli svetniki na dnevnem redu 13 točk, med katerimi so največ pozornosti namenili novem odloku o javnem redu in miru. Občina Ajdovščina sicer že ima Odlok o javnem redu in miru, vendar iz leta 2002 in je potreben tako vsebinskih sprememb kot tudi uskladitve z veljavno zakonodajo. Predlog novega odloka na novo določa ukrepe za varovanje javnega reda in miru, ljudi in premoženja ter s tem povezane kršitve in nadzor, vzdrževanje čistega okolja in zdravja ter zunanje podobe naselij ter javne shode in prireditve. Predlog odloka bo zagotovo doživel kar nekaj dopolnitev, saj ga bodo poleg svetnikov obravnavali tudi po krajevnih skupnostih in drugih sredinah. Želja predlagatelja namreč je, da bi bil odlok življenjski na eni strani, pa tudi učinkovit na drugi ter dejansko pripomogel k večji varnosti, redu na javnih prireditvah in urejenosti naselji v občini. Svetniki so v nadaljevanju obravnavali še spremembe odloka o občinskih cestah. Z odlokom se nekategorizirane ceste z javnim prometom umešča v sistem cest, ki jih občina ureja s svojimi predpisi. Izvajalke javne službe rednega vzdrževanja javnih poti so po veljavnem odloku krajevne skupnosti. Po novem pa bodo imele možnost, da vzdrževanje prenesejo na Komunalno

stanovanjsko družbo, v kolikor bo s tem soglašal občinski svet. Spreminja se tudi člen, ki ureja zapore cest. Odlok določa, kdaj je potrebno pridobiti dovoljenje za zaporo ceste, kaj mora vsebovati vloga in kdo izda dovoljenje za zaporo, pogoje in časovne omejitve za zapore ob prireditvah, kdo postavlja zapore ter način obveščanja policije, občinskega inšpektorata, KS in javnosti. Ena od oblik bo tudi poseben zavihek o tekočih zaporah cest na spletni strani občine. Svetniki so soglašali tudi z gradnjo prizidka na Osnovni šoli Šturje. V njem bo šest novih učilnic s kabineti in drugimi spremljevalnimi prostori. Šturska šola je bila ob gradnji predvidena za 14 oddelkov, že prihodnje šolsko leto jih bo potrebovala 19, čez tri leta pa 20. Ob začetku zadnje letošnje seje občinskega sveta sta mi skavtinji stega Ajdovščine – Šturje predali luč miru iz Betlehema in svetnikom prebrali poslanico, ki spremlja lučko po svetu. Plamen luči oznanja veselo sporočilo miru, povezanosti med narodi, sprejemanje različnosti. To sporočilo je danes še kako aktualno. Po koncu seje smo po stari navadi s kozarčkom vipavskega nazdravili novemu letu, ker pa je med svetniki več dobrih pevcev, se je oglasila tudi pesem.

Spoštovani, ajdovski in vipavski socialni demokrati vam želimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2016. Naj v prihajajočem letu premagamo izzive, ki so nam prišli na pot!

Srečno! Solidarnost. Enakost. Tovarištvo.


Latnik 171, 24. december 2015

31


32

Vsi imamo radi... ADC

ZADNJA

Da ta trditev drži, je Plesni center ADC dokazal v nedeljo, 20.12.2015, s tem, ko je napolnil Športni center Police vse do zadnjega. Prireditev, ki so jo poimenovali Božično novoletna produkcija, je bila namenjena plesalcem in njihovim staršem. in člani ter letos na novo ustanovljena skupina Osnovnošolskih tekmovalcev , pozabiti pa ne smemo tudi na skupino Hip hop bejbe. Dogodek je povezovala Sanda Hain in kot vedno s svojim čudovitim glasom in nastopom vodila množico, da so z aplavzi podpirali vsako točko, ki se je predstavila. Čisto na koncu prireditve so otroci poklicali Božička, ki jih je presentil s svojim plesnim nastopom in darili.

V

ADC plešejo vse generacije in to različne zvrsti plesov. Najmanjši člani, ki so se predstavili ne štejejo več kot dve leti, najstarejše pa se gibljejo okrog sedemdeset in čez. Predstavili so se torej najmlajši otroci, predšolski, osnovnošolski otroci, srednješolci, skupina, ki obiskuje Zumbo, tekmovalne skupine hip hopa vseh kategorij; pionirji, mladinci

Latnik 171, 24. december 2015

Božični sejem z dobrodelno noto Obiskovalci Božičnega sejma, ki je od 18. do 20. decembra oživel ajdovske mestne ulice, so darovali 231 Eur za krajane v stiski.

B

Plesalci in plesalke so se predstavile predvsem v hip hopu, vendar je bilo, glede na to, da so se v letošnji produkciji« sprehodili po različnih državah sveta«, od Slovenije, Mehike,Amerike, Avstalije, Havajev, obiskali so tudi Orient, videti tudi druge zvrsti plesa. Plesni vodji Alice Stojko Saliu in Elena Mikuž pravita, da sta ponosni čisto na vsakega plesalca oziroma plesalko in da sta hvaležni vsem, kateri jim zaupajo in podpirajo. Zaslužni, da je včerajšnja produkcija uspela so  prav tako njuni pomočniki in trud katerega vlagajo v svoje delo je bil v nedeljo z vsemi zadovoljnimi obrazi in pohvalami poplačan.  A.S.S.

ožični sejem v Ajdovščini je bil letos dobrodelno obarvan. Na sejmu so obiskovalci lahko podprli akcijo Dar za Urško in Tadeja iz Podkraja in za nakup dvigala 18-letnima Urški in Tadeju namenili prostovoljne prispevke. Kdo sta Tadej in Urška? Urška in Tadej sta težka invalida. Dvojčka hodita v vipavski zavod. Urška, še težje prizadeta od brata, ostaja v zavodu in jo pripeljejo domov ob koncu tedna, Tadeja pa pripeljejo vsak dan. Tako Urška kot Tadej sta popolnoma slepa in imata hudo obliko cerebralne paralize. Tadej ima hude epileptične napade in ne govori. Urška in Tadej, kljub temu, da sta prizadeta, rasteta. To pa tudi pomeni, da sta vsak dan težja. Vsakdo od njiju ima po 70 kg. Po očetovi bolezni je nastopila težava, kdo ju bo nosil v spalnico, ki je v nadstropju. Tadej trenutno spi v dnevni sobi, da ga ni treba nosit v nadstropje, Urško, ki pridaja domov za konce tedna, pa

Latnik

GEODELA UGODNE geodetske storitve kontakt: Marko Breščak

tel. (041) 28-38-29 -

POLICIJA

GORIŠKA CESTA

NKBM

* PRIDOBITEV HIŠNE ŠTEVILKE...

GEOD E

LA

ABANKA

HUBE LJ

* DOLOČITEV MEJE PARCELE

e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si Goriška 25/a, AJDOVŠČINA

SVET RE ZVON KA

* GEODETSKI NAČRT ZA PGD

HOTEL

ZDRAVSTVENI DOM

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

nosijo po stopnicah. Dokler oče ni zbolel, je to še šlo. Po operaciji pa ne sme več dvigovati bremen. Družina je primorana misliti na dvigalo. Edina možnost je dvigalo zunaj stavbe. Hiša je namreč sredi vasi in tako majhna, da druga rešitev ni mogoča. »Najprej smo pomislili na stopniščno dvigalo, a ga ni mogoče namestiti, ker so stopnice preozke,« razloži oče. S prostovoljnimi prispevki, s katerimi bo družina Žejn lahko svojima otrokoma kupila dvigalo, lahko skupaj olajšamo težke trenutke družine, postavljene pred težko preizkušnjo. Vsi, ki bi radi pomagali pri nabavi dvigala, lahko svoj prispevek nakažete na Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipavska cesta 11. TRR SI56 0475 1000 0867 279, sklic SI00 1997, namen: dvigalo za Urško in Tadeja. Hvala vsem, ki ste in še boste pomagali. Karitas

Latnik 171