Latnik 166 julij by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 30. julij 2015, številka 166, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

www.norbit.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Nova Gorica

latnik Na Livadi

Livada in ... Vipavski Križ oživljata Prenova Vipavskega Križa se počasi končuje. Navzven se že kaže ozaljšana podoba srednjeveškega mesteca, predvsem pa je za življenje ljudi pomembna prenova infrastrukture, nameščene pod lepimi tlakovci. Dela bodo zaključena v septembru.

renova Vipavskega Križa je eden večjih projektov v občini Ajdovščina, ki je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila 1,2 milijona (nepovratnih) evrov, celotna naložba pa velja okoli 1,8 milijona. Večina stranskih gas je že prenovljenih, trenutno potekajo dela na glavnem trgu in na osrednji ulici skozi vas. Pod novimi tlakovci se skrivajonova kanalizacija, vodovod ter elektro in telefonska napeljava. Na novo bo urejena tudi javna razsvetljava, ki bo imela poseben, ambientalen učinek. Talne

luči so že nameščene. Večina krajanov znotraj Križa je že priključenih na glavni kanal kanalizacijskega voda, ki bo peljal do nove čistilne naprave. V gradnji je primarni kanal fekalne kanalizacije, ki bo tekel tudi mimo Malih Žabelj. V prihodnjem letu bodo namreč na kanalizacijo priključeni še okoliški zaselki. Gradbena dela na novi čistilni napravi pod Kozjo paro so že zaključena, v teku je vgradnja opreme, nato sledi še dokončanje zunanje ureditve objekta. Krajani Križa že od vsega začetka podpirajo projekt. Potrpežljivo so prenašali prah, hrup in gnečo, zdaj pa že občudujejo novo podobo vasi in veselo načrtujejo praznik ob zaključku prenove. Nekateri pa že snujejo, kako bi Trnuljčico oživili tudi v turističnem smislu. rl

Žal je že tako, da stara krajevna imena ne odražajo prav povsem prvotnega namena imena. Tako je sedaj tista zelena livada, na kateri je pred pol stoletja začelo rasti sedem stanovanjskih blokov, ki so ob povezovalni cesti dobila naslov Na Livadi, prej ulica asfalta in parkirišč… Takratni urbanisti si gotovo niso predstavljali, da bo imelo ‹eno stanovanje prej dva avtomobila kot nobenega› in da bo mirujoč promet postal problem. Sam se še spomnim, kdo je imel prva dva avta v ulici - narodni heroj Martin Greiff Rudi in inženir Jadran Hreščak. Ko je kak oficir pred blok pripeljal vartburga ali škodo, je odmevalo od veselja in ‹pridobitve›. Pred prenovo je Na Livadi vladal prometni kaos. Poleg zaparkirane ulice ter zajahanih zelenic tudi z odsluženimi avtomobili je obstajal problem šolske poti, po kateri hodijo otroci v osnovno šolo Šturje; pred garažami in bloki se je makadam ob deževju pogreznil v zemljevid rjavih luž …da bi prišli do vsakega bloka bi ob morebitni intervenciji morali gasilci najprej odriniti par avtov v potok. Odločitev krajevne skupnosti in občine Ajdovščina je bila pred dvema letoma torej na mestu in prava. Način izvedbe preureditve ulice pa - nikakor. V osemnajstih mesecih, kolikor je trajala preureditev, bi se namreč lahko spočela in rodila dva brata. Isti materi. Dva poroda torej. Zakaj je prejšnja občinska oblast razdelila eno investicijo na tri dele, tri razpise, tri izbore izvajalca, tri izvedbe, ne vem. Vem pa, da je sedanji župan prav Na Livadi prvič ‹upalil› zamudne penale enemu od gradbincev, s čimer je gotovo napovedal, da se bo tako dogajalo vsem zamudnikom in da morajo občinska gradbišča jemati resno. Ne kot nekakšno rezervo, kamor lahko pošlješ delavce, ko za njih nimaš dela pri zasebnem investitorju. Čakajo nas namreč še večji in težji projekti prenove. Sedaj je treba torej Na Livadi opraviti temeljite priprave za ureditev še spodnjega, manjšega dela ulice, poskrbeti, da bodo ‹livadice› med asfaltom postale čim prej čim bolj zelene ter organizirati, nekako v stilu prenove, likof, ki bo trajal tri dni in tri noči… V restavraciji Na Livadi, seveda. Mitja Tripković

Ajdovščina Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

V petek 31. julija 15% POPUST na vse artikle

VODA IN VINO

Latnik 166, 30. julij 2015

Biser med kopališči Ajdovski bazen bo najverjetneje letošnje poletje zabeležil rekorden obisk vseh časov. Spomnimo, do sedaj drži rekord leto 2013, ko je našlo svojo ohladitev ter razvedrilo čez 14.000 obiskovalcev.

n kaj privablja kopalce? Gotovo najprej biološko neoporečna, ves čas filtrirana ter osvežujoča (dovolj hladna) kopalna voda. V bazen namreč priteče vsako uro 300 litrov sveže vode, kolikor je tudi odteče. Osvežitev ponuja tudi zelenja polna in senčna okolica, kar je gotovo prednost pred sosednjimi kopalnimi kompleksi. Za ohladitev ponudi zadnjo rešitev kajpak sladoled in hladne pijače iz gostinske ponudbe, ki zagotavlja v obliki pic tudi prvo pomoč za lačne. Pa še nekaj atributov dobre ponudbe najdemo; brezplačno parkirišče, sprejemljiva cena vstopnic ( od 2 do 4,5 € ), pravi športni park z igrali za otroke, proga z avtomobilčki, tobogan. Urejena in vedno čista okolica ter stalna reševalna služba zaokrožata kvaliteto ponudbe, h kateri stremi upravljalec bazena, Zavod za šport Ajdovščina. Le-ta pripravlja tudi obilo počitniških spremljevalnih dejavnosti za otroke, o čemer pričajo tudi fotografije. Sicer pa, kdaj ste nazadnje obiskali ajdovski bazen ? PR

Zlato za Poljšakov Cabarnet Sauvignon Prebivalci Vipavske doline že stoletja slovijo kot odlični vinogradniki in vinarji. Njihova vina je opeval že Janez Vajkard Valvasor, kasneje pa si je življenje z vipavskimi vini sladkala celo gospoda na Dunaju. Danes naša vina potujejo dlje, kot samo do Dunaja. Vina kmetije Poljšak z Gradišča nad Vipavo so nazadnje v New Yorku na tekmovanju Finger Lakes ocenjevali najboljši svetovni vinski veljaki in jim za Cabarnet Sauvignon 2011 podelili zlato medaljo.

ednarodno vinsko tekmovanje Finger Lakes (FLIWC) se je odvijalo konec marca in sodi med tri najpomembnejša vinska ocenjevanja v Ameriki. Hkrati pa je FLIWC največje svetovno ocenjevanje vin, ki ima tudi dobrodelno noto. Vzorci vin so namreč na koncu ocenjevanja prodani na dobrodelni dražbi. V sklopu večerje in dražbe organizatorji zbirajo sredstva za organizacijo Camp Good Days and Special Times, ki izvaja brezplačna taborjenja za otroke in odrasle, ki so jih prizadela rakava obolenja in druge življenje ogrožajoče bolezni. Tudi zaradi tega, se Poljšakovi radi udeležujejo tega tekmovanja, na katerem so že leta 2013 osvojili srebrno priznanje za vini Sauvignon in Rumeni muškat letnika 2011. Zlati Cabarnet Sauvignon 2011 je bogato, večplastno strukturno vino, ki je 30 mesecev zorelo v hrastovih sodih. Je temne rubinaste barve, ima bogato sadno cvetico; vonj po rdečih gozdnih sadežih, ki se prelivajo v začimbne note, v ustih je čutiti bo-

gate tanine, ki bodo z leti še kompleksnejši in mehkejši. Vino, ki se ga resnično splača poskusiti. Priporočajo pa ga k močnim mesnim jedem, divjačini in prekajenemu mesu. Podelitev nagrad ameriškega tekmovanja je za slovenske udeležence potekala v prenovljeni restavraciji Hotela Katrca v Ljubljani. Medalje je vinarjem podelil veleposlanik ZDA g. Brent R. Hartley. Če bi kmetijo Poljšak želeli obiskati, ta stoji na Gradišču na čudovitem kraju z imenitno razgledno točko po celi Vipavski dolini. Na hribu nad domačijo se razprostira vinograd, nad njim sadovnjak s češnjami, nad vsem tem pa bdi stara hiša Poljšakovih prednikov, pred katero sta dva mogočna kostanja, v njej pa stari obokani hrami. Resnično se lahko pohvalijo z dolgoletnimi izkušnjami na področju vinogradništva in vinarstva, saj

naj bi že Francozi v času Napoleona pili njihovo vino. V Poljšakovi stari hiši je imel pisarno francoski uradnik, za njim pa avstrijski. Velika zanimivost, ki tudi priča o tem, da se po njihovih žilah resnično pretaka vinogradniška kri, je podatek, da je Poljšakica, domača vinska sorta Vipavske doline, ki je bila včasih tudi najbolj razširjena, dobila ime po Samuelovem predniku, ki naj bi trto je ta prinesel iz Štajerske. Ker je pravo ime sorte pozabil, so jo ljudje poimenovali po lastniku – Poljšakica. »V naši družini je vinogradništvo tradicija, ki sega kar nekaj generacij nazaj« potrdi vinar Samuel Poljšak. »Tudi sam sem že od malih nog pomagal nonotu in očetu pri vsem in hvaležen sem jim, da sta name položila svoje znanje in modrosti. In željo sem imel, da bi z vinogradništvom nadaljeval, tako da je bil vpis na kmetijsko srednjo šolo logičen

korak. Ko sem kmetijo prevzel, smo klet obnovili in tehnološko modernizirali, prvi v družini, sem tudi začel tudi s polnjenjem vina v steklenice.« Njihovo posestvo danes obsega 4 hektare z 18.000 trtami, letno pa pridelajo 10-15.000 steklenic. Poleg omenjenih nagrajenih vin, sestavljajo njihovo vinsko paleto še merlot, Chardonnay in avtohtoni zelen, s katerim so vključeni v Konzorcij Zelen. Prav kmalu, pa bodo lahko ponudili tudi Pinelo, Rebulo in Malvazijo. Svoja vina zaenkrat izvažajo v Italijo, Avstrijo in Irsko, želja pa je, izvoz razširiti. Zanimiva je tudi njihova etiketa. Samuel pove: »Pri nas je bila vedno doma glasba in še vedno je tako. Ob martinovanju povabimo prijatelje in sorodnike, da se jim zahvalimo za pomoč v trgatvi. In takrat vedno popestrimo večer z glasbo – pevci, tamburaši, domači glasbeniki... In

prav to ljubezen do glasbe kaže violina na naši etiketi.« Po pogovori mi razkaže še svojo klet in pokaže na majhno jamo z vodnim izvirom, na katero so naleteli med kopanjem nove kleti, jo obzidali in jo sedaj z veseljem pokažejo njihovim obiskovalcem. Poleg tega, da je jama zanimiva, je tudi zelo koristna, saj ustvarja prepotrebno vlago v kleti in jo hkrati hladi – je tudi naravna klima. Poleg enkratnega vina, pa vam na kmetiji Poljšak spomladi ponudijo tudi sladke češnje. Obiščete jih lahko kadarkoli ali pa se vnaprej dogovorite za degustacijo. Z veseljem vam bodo predstavili svojo zgodbo, vina in zraven postregli še lokalne dobrote. V prihodnosti jim želimo vse dobro in še enkrat čestitamo za izvrstne dosežke! AK

DOGODKI

Latnik 166, 30.julij 2015

Viže oživele nanoško planoto

Mizarji v Žireh

V nedeljo, 19. julija 2015, so bile temperature že zjutraj zelo visoke, zato se je marsikdo odpravil na Nanos k cerkvi sv. Hieronima, kjer je potekala sveta maša in je zaradi hladnejšega zraka lahko zadihal.

Na letošnjem že 18. družbenem šrečanju mizarjev, ki so v letih 1956 – 1962 obiskovali poklicno mizarsko šolo v Idriji, so se ga udeležili nekdanji učenci – mizarji s soprogami in tedanja učiteljica, ga. Radica Pahor iz Idrije.

drija je bila takrat znana kot eno največjih izobraževalnih središč v Sloveniji, saj so bili tam poleg gimnazije in učiteljišča tudi poklicna mizarska in kovinarska šola. Poklicno mizarsko šolo so obiskovali učenci iz Primorske, Notranjske, Dolenjske in Gorenjske. Zbrali smo se v Logatcu. Po kratkem klepetu in pozdravnem nagovoru smo se z avtobusom odpeljali na načrtovano potepanje v Žiri. Najprej smo si v spremstvu direktorja ogledali mizarsko podjetje M Sora d.d v Žireh, kjer izdelujejo izredno kvalitetna okna in vrata. Sprehod skozi tovarniške prostore: skladišča lesa, lepljencev, strojnega oddelka, lakirnice in montaže je pokazal na napredek tehnologije in modernizacije pri izdelavi izdelkov. V proizvodnem oddelku ni bilo opaziti krožnih žag, rezkarjev, poravnalk, vratnih in brusilnih strojev, kar je bilo v času, ko smo se mi učili in delali nekaj samoumevnega

e drugo leto zapored je daroval sveto mašo vrhpoljski župnik Janez Kržišnik. Posebnost te nedelje je, da poleg mašne daritve organizira TD Podnanos, že nekaj let, še blagoslov harmonik in drugih inštrumentov. Že tretjič zapored, pa je potekala prireditev v okviru poletnih prireditev IMAGO SLOVENIA pod

okriljem Občine Vipava. Po maši je sledil koncert harmonikašev. Tokrat smo prisluhnili domačim vižam izpod glasbenih prstov domačih fantov. Marsikaterega poslušalca so tako navdušili, da je z veseljem zapel poznane narodne skladbe. Ponovno so nam glasbeniki pričarali nepozabno doživetje na

nanoški planoti, ki ga bomo lahko obiskovalci prireditve še dolgo nosili v srcu in svoje prijetno doživetje delili z vsemi prijatelji. Vabljeni tudi drugo leto na Nanos, da se bomo skupaj poveselili in zapeli kakšno domačo ter se naužili svežega nanoškega zraka. Foto in tekst: Cecilija Vitežnik

Bilečanci v Vipavi in na Krasu V soboto, 30. maja 2015, je Društvo Bilečanci Slovenija, v katerem se združujejo Slovenci – v društvu jih je že več kot 300 – ki so v nekdanji SFR Jugoslaviji vojaški rok služili v Bileći (Bosna in Hetrcegovina) in se tam šolali za rezervne častnike, v Vipavi priredilo tradicionalno pomladno srečanje članov in simpatizerjev društva ter njihovih družinskih članov.

ripravil ga je organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Primorci Boris Šuligoj (vodja 5. primorskega pododbora društva), Jožef Člekovič, Franc Pergar, Robert Kavčič, David Terčon in Zvone Vatovec. Udeleženci, bilo jih je 94, med njimi tudi delegati srbskega združenja bilečancev, so se zjutraj zbrali v vojašnici Janka Premrla - Vojka. Najprej so zapeli prvo kitico Bilečanke, društveno himno, po uvodnih pozdravih Borisa Šuligoja, predsednika društva Zlatka Fileja in poveljnika vojašnice Bojana

in modernega. Danes vse te stroje nadomešča avtomatizirana, moderna in računalniško vodena strojna linija, ki vse delovne operacije opravi mnogo hitreje in kvalitetnejše. Pot smo nadaljevali do cerkve sv. Treh kraljev, od koder je lep razgled na Triglav, Julijske Alpe in notranjost Slovenije. Poln vtisov ob lepotah Gorenjskih gora smo pot nadaljevali na ogled podzemne trdnjave Rupnikove linije na Žirovskem vrhu. Zaradi začetka druge svetovne vojne je ostala nedokončana, zato ni služila svojemu namenu. Prijetno srečanje smo ob poznem kosilu zaključili v gostilni Pr’Zet v Žireh, z dogovorom, da se naslednjo leto spet srečamo nekje na Notranjskem. Da je srečanje več kot uspelo, sta pripomogla tudi naš sošolec Anton Logar z ženo, domačina iz Sela pri Žireh. Bernard Bučinel

Šagra na Slapu Uršiča, pa jim je slednji vojašnico tudi razkazal. V nadaljevanju so se zabavali ob laserskem streljanju z avtomatsko puško M70A jugoslovanske izdelave, si ogledali muzej prve svetovne vojne in se pred popoldanskim delom srečanja okrepčali z vojaškim pasuljem, brez katerega takšno srečanje seveda ne more miniti. Po kosilu so si v dveh skupinah ogledali Vipavo in se spoznali z njenimi znamenitostmi – med njimi, ob pokušini pinele, zelena in barbere, tudi z vinsko kletjo Agroind Vipava 1894. Srečanje so sklenili z večerjo in

druženjem v restavraciji vipavske kleti. Manjša skupina bilečancev je prespala v vojašnici in naslednji dan, v nedeljo, 31. maja, skupaj s srbskimi gosti obiskala še dan odprtih vrat v Parku Škocjanske jame – Belajtngo – in vojaški muzej v Lokvi, čigar lastnik Srečko Rože je prav tako član društva, dan pred obiskom pa je odprl novo razstavo z naslovom Osvoboditve Krasa in Brkinov 1945. Srečanje je, sodeč po navdušenju, popolnoma uspelo. Prihodnje leto se bilečanci Slovenije spomladi dobijo na Koroškem. David Terčon

V soboto, 25. julija in nedeljo 26. julija, je v organizaciji Vinarskega turističnega društva Slap – Vas zlatih kapljic, potekala vaška šagra.

obota je bila bolj namenjena medsebojnemu vaškemu druženju ob nogometnem turnirju generacij. Za obilo smeha pa so poskrbeli člani gledališke skupine Dekani s komedijo Družinske štorije od Zmagota in Vitorije. Glavno dogajanje se je odvilo v nedeljo. Kvartopirci so lahko svoje znanje preizkusili na briškoljadi, otroke (in otroke po srcu) pa je s svojimi triki in čarovnijami očaral čarodej Jani. Svojo srečo smo lahko preizkusili na srečelovu in z ugibanjem teže pršuta. Dogodek je zaključila skupina Ku adn, s katero smo rajali in plesali do zgodnjih jutranjih ur. NP

KULTURA

Latnik 166, 30. julij 2015

Utrip Irana na Lozicah Šmarni dan v Vrtovinu V mesecu juniju, znanilcu poletja, koncu šolskega leta in poletnih počitnic, smo se poslušalci potopisnega predavanja na Lozicah odpravili v Iran. Popotnica in turistična vodnica Aleksandra Saksida iz Zalošč nam je na zanimiv način predstavila to njeno najljubšo destinacijo, v katero se je že večkrat vrnila.

seboj je s prav posebnim namenom pripeljala gosta iz Irana. Mostafa Sotoudeh nam je pričaral tipične okuse iranske kulinarike. Medtem, ko smo poslušalci v dvorani pozorno spremljali Aleksandrino predavanje, nam je Mostafa pripravil keisgmisg polo, to je piščanec z rižem in suhim sadjem. Degustacija okusne jedi je predstavljala vrhunec prireditve. Skupaj sta nam predstavila začimbe, katere se uporabljajo v perzijski kulinariki, kot so: žafran, kurkuma, črna kumina, sumac… Vsak obiskovalec je prejel skromno darilce - začimbo. Pri pripravi hrane so Mostafi pomagale domačinke, v družbi katerih se je zelo dobro počutil, kar je zagotovo pripomoglo k odlično pripravljeni hrani. Mostafa nam je predstavil tudi nekaj nakita iz poldragega kamna, ki je nastal v njegovi delavnici. Je

V Vrtovinu je šagra vaški praznik, ki ima korenine globoko v svoji pretekli zgodovini. Gre za dogodek, v katerem je vključena celotna vas, ki na široko odpre svoja vrata, pokaže svoje značilnosti in posebnosti. Tudi letos se bo odvijala 15. avgusta, na najstarejši in največji Marijin praznik

b 9 uri bo sv. maša s procesijo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Vrtovinu, veselica z narodnozabavnim ansamblom Erazem pa se prične ob 18h. Na ogled bo razstava slik mladih umetnic Martine Lozar in Tjaše Gerželj, ročno izdelane

voščilnice ter klekljarske in kvačkane izdelke bodo razstavljale Suzana Čermelj, Vanja Geržej, Karmen Majnik, Saša Čermelj in Nevenka Gerželj. Razstavo bo popestrila Milojka Lozar z izdelki iz odpadnih in recikliranih materialov, občudovali pa boste lahko tudi

umetnije kamnoseka Simona Čermelja. Poleg tega, bo po Vrtovinu ta dan zadišalo po pecivu domačih mojstric, ki bo na voljo za pokušino in nakup. Za tiste, ki jih spremlja sreča in tiste, ki bi jo radi ulovil, pa bo na voljo srečelov. Vabljeni! rl

Projekt BeWater namreč poznavalec in izdelovalec tovrstnega nakita. Pri izdelavi uporablja predvsem perle, korale, lapis lazuri in turkiz. Slika, beseda, hrana in avtohtoni prebivalec so bili dovolj velik razlog, da smo lahko v polnosti doživeli življenjski utrip te skrivnostne perzijske države. Mojca Vrtič

V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini si lahko ogledate potujočo razstavo v okviru evropskega projekta BeWater, ki bo na ogled do 30. avgusta.

okviru evropskega projekta BeWater Inštitut za vode Republike Slovenije nadaljuje s kampanjo ozaveščanja v obliki potujoče razstave. Namen je seznanitev javnosti s projektom BeWater, izboljšanje ozaveščenosti o pomenu trajnostnega upravljanja voda ter povečanje družbene odgovornosti na področju upravljanja voda v porečju reke Vipave. Na Inštitutu za vode Republike Slovenije so v oktobru 2013 začeli z izvajanjem evropskega projekta katerega namen je aktivno sodelovanje družbe pri prilagajanju na klimatske spremembe v Sredozemlju (z okrajšavo BEWATER), ki je financiran iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Znanost v družbi. V projekt

je vključenih 12 organizacij iz 11 držav Evrope in severne Afrike. Projekt vodi Center za ekološke raziskave in gozdarstvo (CREAF) iz Španije. V projekt so vključeni raziskovalni inštituti, podjetja, nevladne organizacije, evropske institucije in platforme. Inštitut za vode Republike Slovenije je eden izmed štirih raziskovalnih organizacij vključenih v projekt in bo vodil izvajanje projektnih aktivnosti v Sloveniji s poudarkom na porečju reke Vipave. Porečje Vipave je bilo izbrano zaradi številnih hidroloških, morfoloških in bioloških obremenitev ter onesnaženja. Cilj evropskega projekta BeWater je promovirati dialog in sodelovanje med znanostjo in družbo na področju trajnostnega upravljanja z

vodami in prilagajanja podnebnim spremembam v Sredozemlju. Inštitut za vode Republike Slovenije si bo prizadeval izboljšati ozaveščenost javnosti o pomenu trajnostnega gospodarjenja z vodami, razvijali inovativni proces medsebojnega učenja in ustvarjati večjo družbeno odgovornost na področju upravljanja voda. Ti trije dejavniki bodo ključnega pomena za opredeljevanje in izvajanje uspešnih strategij in politik prilagajanja podnebnim spremembam. VIR: Lavričeva knjižnica

DOGODKI

Latnik 166, 30.julij 2015

Ponosni na Slovenijo-ponosni na Vrhpolje

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Severna Primorska je v petek, 26. junija, pripravilo slovesen dvig Slovenske zastave ob Dnevu državnosti in obeleževanju dogodkov ‘’Dan prej’’ v vasi Vrhpolje pri Vipavi. Na prireditvi so po slovesni “Maši za domovino” sodelovali častna straža in praporji Slovenske Vojske, Policije PP Ajdovščina, VSO, Veterani policije Vipavske, gasilcev Vrhpolja in Podnanosa ter večine vojaških in policijskih veteranov primorske.

o so v Ljubljani, 26. junija 1991, potekale še zadnje priprave na slovesnost ob razglasitvi samostojnosti Slovenije, je general Marjan Čad, poveljnik 13. reškega korpusa, na mejne prehode z Italijo poslal tanke takratne JLA. A so tankovske enote na svoji poti naletele na barikade in na spontan, ponekod zelo odločen upor domačinov in miličnikov, zlasti v vasi Vrhpolje. Neoboroženi domačini prehoda tankov sicer niso mogli preprečiti, a so se spontano, odločno zoperstavili agresiji, kar je kasneje prebudilo vso Slovenijo. Branili so svojo Domovino in nudili odpor Jugoslovanski armadi, ki je postala okupatorska vojska ne glede na možne posledice.. Dokazali so, da se tega naroda ne da pokoriti. ‘’Danes smo se zbrali tukaj, da se

poklonimo pogumu. Dan državnosti lahko praznujemo zato, ker smo pred 24-timi leti imeli dovolj znanja, volje, vztrajnosti in poguma’’. Pogumu vseh, ki so pripomogli, da smo uresničili samostojnost Slovenije je poudaril Janez Janša,

pogumu Vrhpoljcev in Vipavcev, ki so v Vrhpolju pisali zgodovino poguma slovenske osamosvojitve. Upor v Vrhpolju je bil dokaz, da se Slovenci nismo strahopetci in, da se ne bomo vdali. Tisti ‘’Dan prej’’ je vsak vojak v jugoslovanski uniformi uvidel, da Slovenci ne bomo lahek zalogaj, kar se je kasneje tudi izkazalo. Janša je še poudaril, da se nobenemu od slovenskih generalov jugovojske, ki sta prva ukazala napad na Slovenijo, Marjanu Čadu in Konradu Kolšku, ni zgodilo nič. Nikoli nista odgovarjala za mrtve, ranjene, invalide in povzročeno škodo v vojni za ohranitev slovenske samostojnosti. V samostojni Slovenija sta živela, kot da bi bila med vojno pastirja, medtem ko veliko veteranom vojne ni bilo dovoljeno živeti normalno. Zato potrebujemo takšen pogum, kot so ga

pred 24-timi leti pokazali Primorci v Vrhpolju, da bo resnica prišla na dan in da stvari postavimo na pravo mesto. Pomembno je, da ta pogum poiščemo v sebi. Ko so goloroki ljudje postavili pred tanke kitajske ljudske armade na Trgu nebeškega miru 1989 je o tem poročal ves svet. Isto so storili Slovenci 1991 v Vrhpolju, pa dandanes celo posamezni od ljudstva vzdrževani nameščenci to domoljubno dejanje ne spoštujejo. Za razliko od nekih prireditev kjer je več nastopajočih kot udeležencev je bilo v Vrhpolju udeležencev velika množica, kar dokazuje da Primorci cenimo pogum golorokih Slovencev, ki so pokazali, da v vojni ne štejejo tanki in debelina oklepa,

temveč srce. Brez takih srčnih ljudi bi Samostojne Slovenije nikoli ne bilo. Množico so nagovorili tudi podžupan Občine Vipava Joško Andlovic, predsednik KS Vrhpolje Janko Rovan in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. V kvalitetnem kulturnem programu so nastopili učenci podružnične šole Vrhpolje, Cerkveni pevski zbor župnije Vrhpolje, Pihalni orkester Vrhpolje in glasbenik Damjan Bone. Ljudsko veselje je tudi ob slovenski pesmi trajalo pozno v večer, v slovensko realnost pa smo se poslovili z obljubo, da se drugo leto ob 25. obletnici zopet vidimo. Združenje VSO Severna Primorske Peter Lemut

Ema Škrlj priplavala tri medalje POTREBUJETE RAZLOGE ZA PITJE VODE IZ PIPE? 10 RAZLOGOV, KI JIM NE BOSTE MOGLI OPOREKATI. 1. Voda najbolj odžeja. 2. Blagodejno vpliva na počutje. 3. Blaži glavobole in mnoge druge težave. 4. Pomaga pri uravnavanju telesne teže. 5. Spodbuja pozitivno razmišljanje. 6. Na voljo je v neomejenih količinah. 7. Je povsod dostopna in ugodna. 8. Je najbolj ekološka, saj ne povzroča nobenih odpadkov. 9. Samo voda iz pipe je ves čas pod nadzorom. 10. Samo voda iz pipe je ves čas sveža.

V Sloveniji je voda iz pipe v povprečju 225-krat cenejša od ustekleničene, po svetu pa tudi do 1000-krat. Slovenija je bogata z vodnimi viri in se po količini in kakovosti vode uvršča v sam Evropski vrh. Zakaj bi torej zapravljali denar, dragoceno energijo in naravne vire, ko pa priteče iz pipe v našem lastnem domu voda odlične kakovosti? Tudi vi lahko z majhnimi dejanji vsak dan storite nekaj za svoje okolje in spreminjate svet na bolje.

V Los Angelesu te dni potekajo svetovne igre Specialne olimpijade, ki se jih udeležuje tudi 24 članska slovenska ekipa. Vipavsko dolino v ekipi zastopa plavalka Ema Škrlj, ki si je po prisluženi zlati medalji na 100 metrov prosto, nato priplavala še dve bronasti kolajni.

vetovne igre specialne olimpijade v Los Angelesu potekajo od 25. julija, zaključile se bodo 2. avgusta. Udeležuje se jih 6.500 atletov in 2000 trenerjev iz kar 165 držav. Ema Škrlj trenira v CIRIUS Vipava, pod okriljem ŠŠD CIRIUS. Med njenimi mentorji sta tudi Uroš Medvedec in Igor Sever iz Triatlon

kluba Ajdovščina. Emina zlata medalja ogromno pomeni njeni prvi trenerki, specialni pedagoginji v CIRIUS-u, Tanji Princes. Odličen uspeh svoje varovanke pripisuje prav zunanjima sodelavcema Urošu in Igorju, ki sta varovance vipavskega zavoda navdušila nad triatlonom. Ema je po osvojenem zlatu na 100 metrov, odlično plavala tudi na 50

metrov prosto, drugo bronasto medaljo pa si je v štafetnih 4 krat 100 metrov prosto prislužila slovenska plavalna ekipa. Ema, vse čestitke! rl

Elizejske poljane 6 x Le malo je kolesarjev v karavani najtežje dirke na svetu, ki bi se francoske pentlje udeležili šestkrat in jo tudi končali, kar je uspelo trenutno najboljšemu športniku ajdovske občine, Kristjanu Korenu.

okrat je bil njegov nastop še toliko bolj odmeven, saj je bil v 14. etapi v igri za etapno zmago, za katero mu je zmanjkalo vsega 3,5 km. Ciljni klanec je bil za Korena prestrm, tako da so ga zasledovalci ujeli. Kljub temu pa je s 14. mestom 14. etape letošnjega toura dosegel svoj najboljši etapni rezultat. Koren je v skupnem seštevku dosegel 64. mesto. Očitno

je bil tokrat dobro pripravljen, saj je tudi po njegovem mnenju dirka minila zelo hitro in brez večjih pretresov. Preko spletnih omrežij se Koren svojim navijačem zahvaljuje za podporo. Že drugo leto zapored se je na Elizejskih poljanah odvijala tudi ženska dirka, na kateri je letos kolesarila tudi Ajdovka Polona Batagelj. Po padcu v zadnjem krogu

je dirko zaključila na 61. mestu. RL

GLASBA

Latnik 166, 30. julij 2015

»Češnjice« ansambla Maj

Kolonizirali so praznino

V začetku junija je imel ansambel Maj v Brdih predstavitev svoje prve plošče z naslovom »Češnjice«. Sedež ansambla je sicer v Logatcu, čeprav izhajajo člani iz različnih koncev Slovenije. Vodja ansambla in pevec Andrej Logar je iz Logatca, harmonikar Štefan Arh, ki je v ansamblu od decembra 2013, je doma iz Preddvora, basist Zdravko Blažič iz Valburge pri Smledniku, kitarist Suvad Bečić živi v Ljubljani, pevka Jana Benčina, pa prihaja iz naših koncev, podrobneje s Cola nad Ajdovščino

Praznina, je naslovljen drugi album starost, ki zadnjih dvajset let del tvorijo steber Severno primorske alternativne glasbene scene, goriško ajdovske kritično, »jezne«, združbe, Iamdisease, ki ustvarja in širi svoje misli v zasedb; vokalist Marko Rusjan, kitarist Ivo Lozej, bas kitarist Jan T. Černic in bobnar Tomaž Ušaj, četvorka,ki je, nekateri še vedno, soustvarjajo v skupinah Man in the Shadow, Low Punch, The Hoax Program, Elodea, Kennyball Smith in A Murder Theory.

Š I

me ansambla je nastalo po naključju, saj so imeli svoj prvi nastop ravno v mesecu maju in ker imena še niso imeli, so sklenili, da se bodo imenovali kar ansambel Maj. Ker je maj tudi mesec ljubezni, so to ime obdržali do danes. Na njihovi predstavitvi se je zbralo več kot sto obiskovalcev, domači in prijatelji, avtorji melodij in besedil, novinarji in fotografi, pa tudi naključnih obiskovalcev ni bilo malo. In ko je bilo vroče sonce najvišje, se je oglasila harmonika. Prvi poročni ples, Zgodba mojega ži-

vljenja, Dns čudni so cajti, Zdaj joče nebo … Deset prelepih melodij se je lahko slišalo v izvedbi Andreja, Jane, Štefana, Suvada in Zdravka. Zadnja med njimi je bila »Češnjice«, poskočna in malce nagajiva polka, ki je tudi naslov novega CD-ja. V uradnem delu programa so bili na oder vabljeni tudi posebni gostje, med njimi priznani glasbenik Peter Fink, pisec besedil Matej Kocjančič, nekdanji harmonikar Boštjan Sedmak in drugi, ki so vsak na svoj način sodelovali pri izidu plošče. Uradnemu delu je se-

Uporniki z razlogom Ne bomo zgodovina. Mi smo močnejši. Ta trenutek. Ki bo trajal večno. Mora. Preteklost nas ne zanima. Sramujemo se je. Prihodnost je sedanjost. Ne bomo zgodovina. Ne bomo puščali sledov. Če si, si. Če te ni, te ni. Nič ne zamujaš. Ničesar ne zamujaš. Ničesar ne obžaluj. V vsakem trenutku se nekaj novega dogaja. Gremo dalje. Vse vlečemo za seboj, ranjencev ne puščamo za seboj. Zgodovine ni. Odnesli smo jo v prihodnost. V tem trenutku.

gornji citat je citat nečesa, kar ne obstaja. Pa bi lahko, je v uvodu v knjižno publikacijo, »Strah pred svobodo«, s podnaslovom hardkor in upor, zapisal aktivist vipavsko - goriške hardkor scene, ki je začela biti boj s sistemom in dogajanjem v družbi v drugi polovici 90

let prejšnjega stoletja, Marko Rusjan. Hardkor ni le glasba, je način življenja, drveči zvok in siloviti ritem, na katerega vokalist podaja svoje misli o pokvarjenosti svetovnega sistema, vse večje monotonije, apatije in brezizhodnosti vsakdana, poslušalca okupira in ga ali pa tudi ne, spusti iz primeža. Zatorej ni

veda sledil še neuradni. Plesalo se je vse do večera, med pavzami pa je peterica glasbenikov podpisovala in delila cd plošče, se slikala s prijatelji ter odgovarjala radovednim novinarjem in drugim prisotnim. Ko je sonce že davno zašlo, pa je utihnila tudi glasba. A ne za dolgo. Če vas mikajo Češnjice, obiščite Majevce na kateri od veselic – tam jih boste zagotovo slišali. Če bi jih želeli imeti doma, pa jih le pocukajte za rokave. Njihova nova plošča, polna rdečih češenj, bo lepo okrasila vašo zbirko. rl nič čudnega, če je že veliki mislec in filozof Platon prišel do ugotovitve, da za glasbo ni mesta v popolno urejeni oz. idealni družbi. Kdor to uvidi se seveda po svoji moči poskuša upreti, pa najsi bo skozi glasbo, besedo,… »Tako se je v prvi polovici 90ih let v središču Nove Gorice na Bevkovem trgu začela zbirati pisana druščina. Najprej izključno druščina, ki je predstavljala prvo generacijo skejtarjev in je bila stalno prisotna na ulicah. Potem se ji pridružilo vedno več ljudi, ki sami niso skejtali, so pa imeli veliko skupnega na drugih področjih. Največja skupna točka je bila seveda glasba. Po skupnem obisku mnogih koncertov so tudi nastale ideje o lastnem fanzinu.«, pove o samih začetkih t. i. vipavsko – goriške hardkore scene avtor knjige Marko Rusjan. In rodilo se je gibanje 13. brat, ki je z izdajanjem istoimenskega fanzina postalo znano tudi izven lokalnih okvirov. Le ta je objavljal recenzije glasbenih izdaj, intervjujev s skupinami, ki so ustvarjalce navduševale, med njimi s še danes popularnimi, (Sick of it all, Snapcase, Shelter, Youth brigade in celo Niet), svoj prostor je našla tudi poezija, proza, originalne risbe, stripi in fotografija. Naslednji korak je bil iztržek pogovorov in končnega dogovora s Slovenskimi železnicami, ki za male denarje oddajo bivšo čakalnico, v zadnji postaji v Solkanu preden se ustavi v Novi Gorici, v kateri si prostor

tiri glave, glasbene opredelitve in umi so izoblikovali samosvojo zmes crosoover-ja mračnega in udarnega hard core zvoka, katerega so začinili z death in black metalom, crustom in sludgeom, vokalist na zems glasbenih izlivom podaja razmisleke, ki tematizirajo temnejšo stran človeške narave in negativne pojave današnje informacijske družbe, črpajoč iz filozofskih motivov, predvsem iz opusa filozofskega veleuma Nietzscheja (praznina, nesmisel, ponavljanje, večno vračanje istega), kot tudi bolj introspektivne teme, razširjene s socialno noto, s čimer ne spodbujajo k predaji in obupu ampak upajo v spremembo na bolje. Leta 2010 so Iamdisease postregli z demo izdajo, dve leti kasneje je sledil prvi dolgometražni album naslovljen po skupini sami, Iamdisease, oba je založila domača DIY, (do it your self), založba Storm Inside Records, ki jo vodi kitarist skupine Ivo Lozej, novi album Praznina je oktobra in novembra 2014 v studiu Tonguechainsaw v Ajdovščini posnel Aljoša Todorović, sicer član zasedbe Real Life Version,

za mastering je poskrbel Carl Saff, ilustracije in oblikovanje albuma je delo kitarista zasedbe Iamdisease, Iva Lozeja. Luč sveta je v CD formatu in kot brezplačen prenos s spleta (Bandcamp) 16. decembra 2014 izšel pri slovenski neodvisni založbi Moonlee Records. Decembra so Iamdisease novost predstavili na koncertih v Ljubljani in Novi Gorici, na sam kulture dan, 8. februarja se je zgodila predstavitev tudi v ajdovski kavarni Ave. Iamdisease verjamejo v moč glasbe, kot medija, ki sprošča telo in sproža miselne premike. Tekst: Ksimeroni, foto arhiv skupine Iamdisease

za vaje uredi pank bend Razlog zase, kasneje se na taisti lokaciji ustanovi kultna HC zasedba Man in the shadow, katere član je bil tudi avtor sam. Pod taisti streho so plac za vaje našle tudi skupine Entreat, Scuffy dogs, Elodea, Elvis Jackson,…, koncem 90ih let prejšnjega stoletja je prostor služil tudi za delovanje akterjev goriške podzemne scene. Sledilo je t.i. gibanje za Mostovno, eden izmed plemena je bil tudi avtor, iz prve roke oz iz zapisa dobimo oris poti, ki je pripeljala do prepotrebnega prostora, ki sta ga mesto mladih Nova Gorica in okolica, za druženje, prenos idej, koncerte, raznolike dejavnosti, razstave, nujno potrebovala, kar se je z leti delovanja potrdilo. Publikacija oriše tudi pot od samozaložništva, do založbe Choose life, katero je zagnal avtorjev brat Miran Rusjan, dandanes lastnik neodvisne založbe Moonlee records, ki je med drugim založila tudi novi album ajdovsko goriške naveze Iamdisease: Praznina, nam razširja obzorja v zvezi z vegetarijanstvom, straight edge in DIY (do it your self) gibanjem, ponuja v branje intervjuje z za avtorja pomembnimi akterji vipavsko – goriške

HC scene; Miranom Rusjanom, ajdovcem Ivom Lozejem ( ex Low Punch, The Hoax Program, Iamdisease, Elodea, Storm Inside), Milošem Miloševićem – Miklo, Valterjem Cijanom in Dejanom Požegarjem (ex - IN4S). Publikacijo zaključi izbor fotografij, naslovnic fanzina 13. brat, informatorja Kulturnega centra Mostovna – Masinfo in koncertnih plakatov. »Knjiga Strah pred svobodo predstavlja en pogled, razmišljanje in prepričanje o hardkor sceni, katere del sem bil. Sito mojega spomina je določilo, kaj je potrebno izpostaviti in pojasniti. Naj je objektiv tega pogleda še tako širok, je veliko bolj ali manj pomembnih detajlov, ki jih zavestno ali pa nezavestno pozabiš ali potlačiš.« (Citat vzet iz knjižne publikacije Strah pred svobodo). Knjižna publikacija je bila izdana v začetku leta in predstavljena v baru Hiše mladih v Ajdovščini, na posojo pa je tudi v Lavričevi knjižnici. Toplo priporočam v branje vsem, ki so ta čas živeli in tudi mlajši generaciji, ki bo dobila potrdilo, če je volja je vse mogoče. Tekst: Ksimeroni, foto arhiv: Marko Rusjan

RAZNO

Latnik 166, 30.julij 2015

Druženje s psi V Športno kinološkem društvu Ajdovščina tudi v pasje vročih dnevih ne počivamo.

začetku junija nas je obiskala skupina Direndajčkov iz otroškega vrtca Ajdovščina podružnica Vipavski Križ. Otroci so skupaj s svojimi starši prisluhnili osnovni vzgoji, skrbi ter pravilnem pristopu do našega štirinožnega prijatelja. Za popestritev pa smo jim pokazali, kako izgledata disciplini poslušnost in agility. Ne samo, da društvo dobiva obiske, temveč se

Spalni studio Lineaflex Lavričev trg 3, Ajdovščina T: 08 20 56 820

tudi naši člani rade volje odpravimo na obisk. Tako so tokrat naše članice, skupaj s svojimi psi, (Veronika Kos, Lara Blagonja in Katja Saksida) obiskale otroke Poletne športne šole na Policah in jih poučile o pasji vzgoji, šolanju, naravi teh zvestih spremljevalcev ter bontona, ki se ga je treba držati ob srečanju s psom. Zadovoljni tečajniki in njihovi štirinožni prijatelji pa so v sredo, 29. julija 2015, zaključili tečaj male šole, tako da so še pred odhodom na počitnice prejeli zaslužena priznanja in se poveselili na zaključnem pikniku. Ponovno bodo lahko novi tečajniki »sedli v šolske klopi« v mesecu septembru, ko se bodo na dnevu odprtih vrat vpisali v tečaje. K.S. in A.D., ŠKD Ajdovščina

Rožnata pot Družinsko podjetje Prime I.E., ki se ukvarja s prodajo avtomobilov znamke Ford, se nahaja v Solkanu, kraju s 1000 letno tradicijo in je tako eno najznačilnejših starih primorskih 'mest'. Lokacija je kar primerna, saj je po tradiciji poznano tudi podjetje Ford, blagovna znamka, ki velja za začetnico avtomobilske industrije in ponos svetovne avtomobilske trgovine.

radicijo nadvse spoštuje tudi vodja podjetja Bas Maijer, ki prihaja iz Nizozemske in katerega je v Slovenijo pripeljala ljubezen – žena Adela. Kot študenta sta se spoznala v Grčiji, na otoku Rodos leta 1994 ter se takoj ujela. Poletne romance so čudovite, vendar trajajo dokler je močno sonce in se v zraku čuti sol. Pri njiju pa ni bilo tako. Največja želja je bila ostati skupaj, kar lahko pove tudi to, da sta svojo zvezo na daljavo vzdrževala kar celih 7 let. Ker sta še vedno hodila na fakulteto, so bili obiski zelo redki, poleg tega, pa je to bil čas brez interneta, skypa, sms-ov. »Pisala sva si pisma, a ni bilo vedno lahko.« pove Adela in razloži, da si čakal na odgovor tudi po 3 tedne. Vseeno imata na to obdobje pisanja, čakanja in potovanj gor in dol, nadvse lepe spomine. Ko sta diplomirala, sta začela iskati službo, Bas predvsem po Sloveniji, vendar zaman. Dokler niso, na njuno veselje, v Adelini družinski firmi – Prima I.E., potrebovali novo vodstvo. »To je bila sijajna prilika, da se preselim v Slovenijo. Zagrabiti sem moral priložnost in končno sva lahko zaživela skupaj. Če se ne bi odvilo, kakor se je, bi bilo zelo težko. Poleg tega se firma ukvarja s Fordi, ki slovijo po svoji tradiciji in obenem stalnemu napredku, kar

mi je všeč, saj avtomobile obožujem že od majhnega – moja prva beseda je bila prav AVTO!« v smehu pripomni Bas. Leta 2001 je tako prišel v Slovenijo, z Adelo sta se poročila in prevzela vodstvo podjetja. Najprej sta živela v najemniškem stanovanju, kmalu pa je sledil nakup hiše. In v to, se jima je 21. maja 2015, naselilo kar trojno veselje. »Novica, da bomo imeli trojčke je bila presenečenje, vendar v dobrem smislu in sprejeli smo jo z največjim veseljem.« povesta mlada starša. Sinova Abel Nicolaas in Bram Alberthus, nosita dedkovo ime po očetovi strani, deklica Isabela Adelina, pa je ime dobila po mami. Imena, ki sta jih izbirala, so čudovita, po večini

stara, a dobro poznana nizozemska imena in tako se bo lahko delček Basove družinske zgodovine nadaljeval tudi v Sloveniji. Ko se pogovarjamo, je pri njiju ravno na obisku družina iz Nizozemske, ki je prišla spoznati male navihance. »Odkar sem v Sloveniji, se z družino malo vidimo, vendar pa so zaradi tega tisti trenutki veliko bolj cenjeni in doživeti. Poskušamo izkoristiti vsak trenutek, ki ga imamo skupaj.« Za konec z nasmehom še doda:»Odkar sem oče in to treh otrok, še bolj občudujem našo široko ponudbo avtomobilov, saj so primerni za velike in male družine. In vsak avto ima prostor za voziček… tudi tak, za trojčke!« AK

www.lineaflex.si

M: 041 497 170

Info@lineaflex.si

Spalni studio, kjer lahko ležišča preizkusite!

Ajdovščina Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

V petek 31. julija 15% POPUST na vse artikle

Povzetek

K Marijan Božič

akšno Evropo si torej želimo čez petdeset let? Podobno Grčiji, ki vsakih nekaj desetletji zdrsne v nekakšno pol vojaško diktaturo, ali podobno Nemčiji, ki se kljub velikemu zgodovinskemu zdrsu vedno povleče med vodilne gospodarske velesile. Kot vemo, se je ideja združene Evrope rodila v najrazvitejših državah. Od vsake manj razvite, ki se je tem pridružila ob njeni širitvi se najbrž pričakuje, da bo sčasoma

MNENJA postala enako razvita in učinkovita. Vse drugo bi bil nesmisel. Pomislimo! Kmalu po vojni se je začel množičen odhod mladih s ‘trebuhom za kruhom’ z ‘vzhoda in juga na zahod’. Prej na vzhodu in jugu isti ljudje niso delali nič, potlej na zahodu mercedese na primer. Z ljudmi torej ni nič narobe. S širitvijo evropske unije na prav ta ozemlja in narode, je le ta priposestvovala tudi tiste stvari, ki so tem področjem do tedaj onemogočala hiter in napreden vsestranski družbeni razvoj. Pričakovati je torej, da bomo vsi prišleki opustili vse tiste stvari, ki so

Ko se v trenutku odvrti 25 let!

Dušan Krečič

Aleksander Lemut

nogi me sprašujejo, zakaj ni več mojih prispevkov v Latniku? Napiši kaj, napiši, me je včeraj spodbudil znanec, da se ne bodo samo poslanci hvalili, kaj vse so naredili za naš blagor. Se ne strinjam vedno s teboj, te je pa vedno zanimivo prebrati, je še dodal in odhitel. Resnici na ljubo je za pisanje preprosto letos zmanjkalo časa. Junija je naše podjetje Fama praznovalo svojo 25. obletnico poslovanja. To pa ni kar tako in že lani smo pripravili obsežen

NE !?

O teži in ceni grškega NE EU, nemški politiki ponižanja in podrejanja majhnih in nemočnih in Kapitalu je še preuranjeno sklepati. Po slabem mesecu si o teži že upam nekaj zapisati o ceni, ki jo bodo Grki in mi (99%) z njimi, če se jim z še odločnejšim in številčnejšim NE, ne bo še kdo pridružil, pa le, da bo strašna. Glede na vse večjo samozavest Kapitala je pokončni NE (v začetku julija) s katerim je grško ljudstvo izkoristili edino možnost, ki jim jo daje »demokratična ureditev«, v »bruseljskih nočeh«, pod taktirko velike Nemčije izzvenel v »iz votlega v prazno«. Kot, da se Nemci maščujejo danes majhnim in samim nekoč »zmagovalcem« ali samo drugače uresničujejo še pred tem

Latnik 166, 30. julij 2015 nam onemogočale hitrejše in naprednejše vključevanje med najrazvitejše države sveta. Za svoje vnuke si želim, da bi čez petdeset let živeli v tako razviti Sloveniji kot je Nemčija. Nemčijo lahko premagaš le tako, da postaneš njej enak. Žal so Grki šli po drugačni poti. Po poti žaljivega zaničevanja njihove kanclerke g. Angele Merkl, nemške kulture in zgodovine. Katere Angele Merkl? Tiste, ki je gladko zavrnila nasvete ameriških politikov za zaostrovanje vojaške in politične moči proti Rusiji.

Mislim da med kulturo in nekulturo, delom in nedelom, lažjo in resnico, močjo in nemočjo, bogastvom in revščino, varnostjo in nevarnostjo, ne more biti enakopravnosti. Kar pričakujem od Evropske unije in izluščim iz teh primerjav je; kultura, delo, resnico, moč, bogastvo ter varnost. Grki pa bi se lahko naučili iz svoje zgodovine, da se na Olimp ne moreš povzpeti brez truda in odrekanja. Namesto tega so nam raje odigrali ‘grško tragedijo’. In resnično smo jo sprevideli kot igro. In v tem je njihova tragedija.... tudi na raznih portalih. Tako zadnjič preberem, da je Lemut največji »nakladač« daleč naokoli. Je pa to bilo dan pred izplačilom osebnega dohodka, ki v Fami znaša že več kot 150.000 € mesečno. Zagotoviti, zaslužiti takšen znesek po dolinah in bregovih Primorske pa ni mačji kašelj. Tu ni nobenega »nakladanja«. Je »prekleto« resna odgovornost! Da prevzameš odgovornost za več kot sto zaposlenih, moraš preprosto imeti »jajca«. In naša vodilna ekipa jih nesporno ima. Se pa seveda kakšni stvari včasih od srca nasmejemo. Kot smo se v primeru dveh 'kant' rumene barve in prepleskanju stebrov okoli marketa Fama na Lavričevem trgu. Ozmerjali so me z mavričnim teroristom, z brezobzirnim individualistom in z menoj pobrisali najbolj umazan del starega 'ajdovskega placa'? Pa nič zato, barva lepo bledi, prodaja je pa še lepše narasla. Najvišjega priznanja Občine Vipava smo se iskreno razveselili in smo v kolektivu nanj zelo ponosni. Res je lepo, ko tvoje delo opazi ter nagradi okolje v katerem živiš in delaš. Vendar je bil že naslednji dan, povsem običajen dan. Od lovorik se namreč ne da živeti in preživeti, pač pa od trdega in poštenega dela. Hvala, ker kupujete v Fami! avstrijskih uniformah pred Italijani na Soči branili domovino, samo čez desetletje pa od Italijanov zatirani v italijanskih okupirali Libijo, Etiopijo, napadli Albanijo, Grčijo…V nemških so morali korakati na Poljsko, zmrznili v Rusiji…In brez uniform proti istim (Italijanom, Nemcem) branili domovino. Komu so takrat služili in se udinjali v italijanske in nemške uniforme oblečeni Slovenci. Premnogi med nami pa bi se tudi v novem štetju, še udinjali Gospodarjem, Cerkvi, Kapitalu… Danes, tako slovenski vojaki-profesionalci (plačanci), državljani suverene države Slovenije »branijo« v Bosni, na Kosovu, v Iraku, Afganistanu, Libanonu! Pod poveljstvom tujih vojska » v službi miru«, so, tako kot njih, nič krivi, v to prisiljeni predniki, varuhi interesov Kapitala! Samostojnost in suverenost držav je hitro pokvarljiva roba. Se posebej z , ne državljanom, Bruslju in NATU udinjanimi voditelji in od politike razdvojenimi ter Kapitala (z imeni in priimki) oropanimi državljani. Dušan Krečič P.S.: V kaj verjet? Da je skromni in iskreni toda izkušen Frančišek od samega Boga poslan glasnik nujnosti vrnitve človeštva k vrednotam k katerim, v izvirniku, pozivajo vsi Bogovi in religije ali le kardinalom podtaknjen komunist, za kar so ga kmalu po izvolitvi javno razglasili glasniki brezsramnega liberalnega kapitalizma- Kapitala?!?

program investicij ter aktivnosti, da bi letos lahko ustrezno proslavili naš »srebrni« jubilej. No, mogoče smo se pa le malce ušteli in ugotovili, da se »čarati« preprosto ne da. Otvoritev povečanega veleprodajnega skladišča bo tako jeseni in ni bila na dan obletnice, tako kot je bilo sprva planirano. Pa nič za to, letos smo naredili veliko, ogromno in na to smo upravičeno lahko ponosni. Nova marketa v Hrpeljah in Logatcu, prenovljeni marketi v Divači in na Colu. Pravzaprav smo na vseh lokacijah naših marketov kaj postorili, polepšali ali zamenjali kakšen del opreme. Vse seveda zato, da bi še naprej ohranili naše zveste kupce. Ogromno jih je z nami od samega začetka. Ob tem nas še posebno veseli dejstvo, da so naše projekte finančno podprle tudi banke. Sposojeni denar bo seveda potrebno vrniti, vendar smo ga do sedaj še vedno. In tudi tokrat verjamemo v ekipo in upravičenost novih naložb. Konec junija praznuje svoj občinski praznik tudi Občina Vipava. Če kdo, potem je Vipava primer pravilne in upravičene odločitve za pot samostojne občine. Ko smo leta 1990 prišli v Vipavo je bil to predvsem kraj prena-

polnjen z »vojaki« in vojašnicami. Od tedaj pa do danes je doživela ne sluten razvoj, ki so ga le redki pričakovali. Od vrtca, preko škofijske gimnazije, do univerze! Od številnih podjetnikov, preko edine primorske banke, do trgovskega podjetja! Prehojena pot Občine Vipave in Fame je v mnogo čem podobna in neločljivo povezana. Živo se še spominjam prvega srečanja s tedanjim predsednikom KS Vipava mag. Ivanom Princesom. Obiskal nas je v stari garaži na Vojkovi ulici, kjer smo urejali našo prvo prodajalno. Vesel sem, da taki fantje prihajajo k nam in naj se vam uresničijo vsi načrti, nam je tedaj zaželel. Kmalu pa je postal župan nove občine in to je še danes. Neprekinjeno! In če kdo, potem je on imel vizijo in strategijo razvoja! Kot jo je imela tudi Fama, ki je med tem zrasla v največje podjetje v občini. In po 25 letih smo se ponovno srečali na slavnosti seji, kjer smo iz rok župana prejeli najvišje občinsko priznanje. Ko stojiš na odru, pred teboj pa predsednik države g. Pahor, predsednik ustavnega sodišča g. Mozetič in številni drugi eminentni gostje, je to res poseben trenutek. Ne da se ga

opisati! In ko poslušaš utemeljitev za podelitev priznanja, se v glavi odvrti film. Vsa leta, vse težke odločitve in vsi napori. V nekaj sekundah. Pa seveda tudi uspehi in lepi trenutki. In seveda vprašanje, kako smo sploh preživeli vsa ta leta brez »tete in stricev« v politiki in v Ljubljani. In predvsem proti taki konkurenci, kot jo imamo v Sloveniji. Ko se malo po šesti uri zjutraj zbudim, me včasih za hip prešine misel, kako bomo tisti dan preživeli. Ali smo dovolj dobri, da se bodo kupci tisti dan odločili za obisk naših marketov. Ali bo želja, volja, srce in ogromno dela dovolj za preživetje proti surovi moči in velikosti konkurence. Do sedaj nam je to uspevalo! So pa bili tudi težki trenutki, ponižanja in polena pod noge. Mogoče mi je celo najbolj ostal v spominu dopis, ko je ajdovski Fructal na pritisk iz Laškega, prekinil sodelovanje z nami. Bog si ga vedi zakaj? Bili smo fructalovi »otroci«, tu smo preživeli najlepša leta ter se ogromno naučili. Prekinitev sem tedaj dojemal, kot nož v srce. No, g. Šrot je na Dobu, mi pa s Fructalom ponovno sodelujemo, čeprav še vedno nismo uspeli povrniti obsega nekdanjega sodelovanja. Škoda, res škoda! Prav tako se še vedno najdejo posamezne »žaljivke«

zastavljeno. Večina Grkov danes spominja na mlajšega in neizkušenega prevečkrat izigranega bratca, ki ga »ljubeča« mamica (EU, Kapital) po letih bonbonov in čokolade, ki da jih je bil deležen, vleče k zobozdravniku z obljubo, da ne bo bolelo. Starejši brat (elite), ki se je basal s svojim in deležem bratca pa se varno skrit ob tem privoščljivo reži. »Presenečenje Kapitala nad NE je bilo kratko. Tečaji na borzah kažejo, da ga jemljejo kot »psi lajajo, karavana gre dalje« in evropski politiki ter bankirji so že po nekaj dneh nadaljevali z izsiljevanjem. Tako kot se Kapital ne vznemirja zaradi tisočih, ki se za preživetje utapljajo v Sredozemskem morju, se ne bo za obubožane in od lakote ali bolezni prezgodaj umrle Grke, ki jim bomo sledili… Kapitala in njega priskledniki in podrepniki, ne potrebujejo suverenih in samozavestnih toda »lenih« Grkov, balkancev, južnjakov…Obubožanim in ponižanim bodo lažje in ceneje »okupirali« obale, otoke, muzeje, arheološke ostanke »civilizacij« preostala bogastva in lepote narave. Pred stoletji so jih morali okupirati z vojsko in dragocenosti ukrasti, da so jih in jih lahko občudujemo na Dunaju, V Berlinu, Londonu, Parizu, New Yorku…Po novem, jih bodo lahko občudovali tam kjer so nastali in se med tem nemoteno namakali in za-

bavali. V najslabšem primeru se bodo od motečih ali »tečnih« in »zaostalih« domačinov distancirali z mrežo, če ne zidom. Nad javno in množično uporabo terminov kapitulacija in protektorat V zvezi z Grčijo se nihče več ne zgraža. Desetletje pred iztekom tisočletja se ni začelo novo štetje (»naprej« v 19 stoletje) samo za nas Slovence. S koncem hladne vojne, padcem železne zavese, informacijsko revolucijo, »iztirjenjem« glasnikov religij »odkritjem« novih finančnih produktov, legaliziranjem kraje in kockanja z usodami držav, privatizacijo dobička in podružbljanjem izgub se je začelo ukinjanje najbolj množičnega, nikoli dovolj delovnega , zaradi in zaradi strahu Kapitala pred socializmom (komunizmom) »razvajenega-preplačanega?« srednjega (delovskega) razreda. »Naprej v 19 stoletje« ni parola samo naše gospodarske bančne in politične elite. To je globalna usmeritev liberalnega (brezsramnega) kapitalizma-Kapitala. Da je leta 2009 rešili »svoje« bankirje pred bankroti, zaradi slabih kreditov državnim bankam (s politiki in bankirji zlizanim »tajkunom«) tranzicij� skih držav in kockanja s tečaji delnic je Kapital (centralne banke ZDA, EU) noč in dan tiskali denar, ki da ga bodo »svojim« trosili tudi iz letal. Rešeni težave svojih in podprt od politike velikih se je spravili izterjat »neodgovorno

in brezglavo« ali načrtno posojeno. Ne od koristnikov in odgovornih, ožemat državljane. Dnevno lahko spremljamo kako Kapital »drobi« politike in pogajalce upornih dolžnikov. Zelo glasno in javno za ogromno zadolžene »Grke« za zaprtimi vrati in mimo javnosti pa Ciper, Malta, Jamajka, S……….. Naši ni treba. Kar se, da hitro mu letijo v objem. Z nami in da za nas!? Ustrežljivi in »načelni« kot so vztrajajo, da je treba tudi zaradi kredibilnosti države, izposojeno za vsako ceno vrniti, istočasno pa izprijene bankirje in tajkune ščitijo z ugotovitvami, da ni vsaka barabija kazniva in kraja greh. Hitro so dojeli priložnosti in koristi globalnega razslojevanja in degradacije vrednot. Potomci bečkih (dunajskih), so več kot uslužni bruseljski konjušari (konjarji-hlapci)!! Pred stoletji so tudi naši predniki v imenu razvoja evropske civilizacije in vere v edinega pravega boga pomorili ali zasužnjili na desetine milijonov »divjakov« (ameriški Indijanci, afriški črnci, avstralski aborigini…) Slovenci še brez lastne države in po tem, ko smo jo dobili, velika večina ne krivi ne dolžni, smo bili in smo vedno poleg. Kranjski Janezi so spremljali avstrijskega Maksimiljana vladat v Mehiko, za Avstrijce so pokoravali Lombardijo in Benečijo, okupirali Bosno, vdrli čez Drino v Srbijo in za ideje velike Avstrije umirali na Karpatih. Primorci so v

MLADI

Latnik 166, 30.julij 2015

Počitniške delavnice Natečaj Davki in jaz Drugi teden julija, so se otroci spet zbrali na počitniških delavnicah v Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina, kjer so lahko svoj prosti čas namesto v dolgočasju preživeli ustvarjalno med drugimi otroci.

Da bi se mladi spomnili, kaj nam davčni sistem prinaša v vsakdanjem življenji, Inštitut za mladinsko politiko prireja natečaj ‘Davki in jaz’. Namen natečaja je besedi davek pripisati pozitivno konotacijo ter dvigniti zavedanje mladih (in druge populacije) o tveganjih, ki jih prinaša siva ekonomija.

N P

rvi dan je vsak naredil svojo ladjico, kateri je lahko dodal risbo tistega, kar bi vzel na njo. Drugi dan so od doma prinesli prazne škatle, iz katerih so izdelovali čudovite akvarije, polne rib, hobotnic ter drugih vodnih živali. V sredo so se z ustvarjanjem preselili v gozd, saj so iz tulcev ter papirja na razne svojevrstne načine izdelovali drevesa. Četrtek je bil dan za izdelovanje lesenih mrež, katere so nato poljubno okrasili z listi dreves, rožami ter polžjimi hišicami. Peti in

obenem zadnji dan pa je potekal bolj preprosto, saj smo se po končanju izdelovanja sončnic ter drugih rož preselili v park, kjer so nato nekateri z veseljem tekmovali na poligonu, medtem ko so se drugi zabavali ob namiznem nogometu. Tudi drugače je bil nogomet priljubljena igra v prostem času med delavnicami. Teden je hitro minil med ustvarjanjem izdelkov, ki so jih otroci odnesli tudi domov, igranjem na svežem zraku ter druženjem. LS

a natečaju lahko sodelujejo mladi od 15. do 29. leta starosti, ki na naslov Inštituta za mladinsko politiko do vključno 15. septembra pošljejo prispevek v obliki likovnega dela, fotografije, stripa

ali literarnega besedila, ki obravnava temo davkov v vsakdanjem življenju. Poseben poudarek je namenjen dobrinam in storitvam, ki so jih mladi v svojem lokalnem okolju deležni s pomočjo davkov. Namen natečaja in celotnega projekta Pobarvajmo sivo je pripisati pozitivno konotacijo besedi davek ter mlade (in ostale) spodbuditi k razmišljanju o tveganjih, ki jih prinaša siva ekonomija. Izrazi se: kako ti doživljaš davke v vsakdanjem življenju? Kaj ti davki kot dijaku / študentu / mladi osebi prinašajo

oz. kaj ti v življenju omogočajo? Kaj ti Občina ponuja s pomočjo javnih sredstev (infrastruktura za mlade, dogodki, programi, …)? Sporoči nam preko fotografije, risbe, stripa ali literarnega dela. Pusti domišljiji prosto pot in se poteguj za privlačno nagrado! Izdelke sprejemamo do 15. septembra 2015! »Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje ‘Vklopi razum – zahtevaj račun!’, katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije.« rl

INOVATIVNA IN EKOLOŠKA TEHNOLOGIJA Toplotna crpalka 8kW ze za 3.833 + DDV

- Do 70% prihranek energije! - Izjemno tiho delovanje

ZRAK/VODA

- Multi-energijske rešitve - Enostavna vgradnja - Uporabnost v vseh letnih obdobjih - Visoko zmogljiv nadzorni sistem

TOPLOTNA ČRPALKA EVROPSKEGA PROIZVAJALCA!

So stroški ogrevanja preveliki? Rešitev za vašo denarnico je toplotna črpalka evropskega proizvajalca, De Dietrich. Toplotna črpalka zrak/voda je prava prodajna uspešnica, saj z najmodernejšo tehnologijo izkorišča toploto iz zraka. Stroški ogrevanja nasproti kurilnemu olju, se vsaj razpolovijo. Vrhunski dizajn notranje enote omogoča postavitev tudi v bivalne prostore. Možnost je vgradnja samostojne toplotne črpalke, samo za ogrevanje ali notranje enote z bojlerjem.

tem primeru ste preskrbljeni tudi z sanitarno vodo tako v poletnem kot v zimskem času. Sanitarna voda se tako segreva preko toplotne črpalke in so stroški tega izredno nizki. Priprava ogrevne vode je do 60°C tako, da je v večini primerov primerna tudi za radiatorsko ogrevanje. Toplotne črpalke serije Alezio imajo ločen zunanji izmenjevalec in notranji hidravlični del, ter so

tehnično dovršene in sodobne. Črpalka ima število COP 4,2, kar pomeni, da bomo v srednjem razponu zunanjih temperatur za 1 kW vložene elektrike dobili več kot 4 kW toplote. Delovanje obeh enot je izjemno tiho in reverzibilno, kar pomeni, da lahko poleti z njo prostore tudi hladimo. Izkoristek to�plotne črpalke povečujejo še zelo natančna krmilna elektronika, elektronsko krmiljen ekspanzijski

ventil in invertersko voden motor kompresorja, ki brezstopenjsko prilagaja delovanje črpalke v razponu od 30 do 100% moči, ter napravo mehko krmili v skladu s toplotnimi potrebami. Dobra rešitev je tudi prigradnja črpalke v obstoječi ogrevalni sistem, saj ima notranja enota tovarniško pripravljene nastavke za priključitev kotla na plin, olje ali biomaso. Bojan Ambrožič, univ.dipl.inž.str.

Matija Ceket s. p.

Tovarniška cesta 4a (C3), 5270 Ajdovščina t: +386 (0)5 99 280 75 f: +386 (0)5 99 268 56 g: +386 (0)51 690 437 nepremicnine@gaberit.si

Pri nas poskrbimo za varno in strokovno izpeljavo vseh vaših nepremičninskih želja.  Posredovanja pri prodaji oz. nakupu ter najemu oz. oddaji nepremičnin  Urejanja pravnega statusa nepremičnin  Svetovanja s področja nepremičninskega poslovanja  Izpeljave pravnega posla v prometu z nepremičninami

Obiščite nas na sedežu agencije ter nam zaupate vaše želje in pričakovanja. Potrudili se bomo da kar najbolj upravičimo vaše zaupanje.

Za znane stranke iščemo vse vrste nepremičnin za nakup ter najem!

www.gaberit.si

FAMA 25 LET

Latnik 166, 30. julij 2015

PRIPOROČA od 01.08. do 22.08.

PIVO 6 X 0,5L

5+1

S I T A GR

€ 0 5,6

! n o zak

5,35

4,79 €

0 0 , 18

= l 5 , 0 X 24

PETEK, 07. 08. SOBOTA, 08. 08.

PETEK, 14. 08.

10%

AGROIND PENINA THEODOSIUS 0,75 L

1,65 €

0,83 €

e j i Ed

SIRUP DANA LIMETA & MELISA 1L

VODA GUIZZA 1,5L

FRUC KOREN POMARANČA 1,5L

0,19 €

OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.

PRAZNIČNI POPUST VELJA OB NAKUPU NAD 40€ IN NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TEL. KARTIC

€

PETEK, 21. 08. SOBOTA, 22. 08.

REDNA CENA ZA kg

8,99 €

- 11% 7,99 €

DARILNI BON ZA NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN

POPUST

20%

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLNIH PIJAČ ŠKODUJE ZDRAVJU

VELJA OD 17. 08. DO 22. 08. IN VELJA OB NAKUPU NAD 5€

DRUŠTVA

Latnik 166, 30.julij 2015

Družinski tabor »Gaberje 2015«

Planinsko društvo Podnanos je organiziralo že 6. družinski tabor za družine s predšolskimi otroki. Tabor poteka vsako leto na drugi lokaciji, vedno pa v bližini domačega kraja. Letos je tabor potekal 27. in 28. junija v Gaberjah. Udeležilo se ga je 13 družin, to je 55 udeležencev.

soboto dopoldan smo se odpravili v Gaberje, kjer smo imeli taborni prostor na travniku v bližini vasi. Po prihodu si je vsaka družina postavila šotor in vse potrebno. Po kosilu smo šli na pohod na Erzelj -Tabor, kjer smo imeli sveto mašo. Goški župnik nas je lepo sprejel in nam spregovoril o pozitivnih učinkih planinarjenja na dušo in telo. Sveto mašo smo popestrili z igranjem na kitaro in

petjem. Po vrnitvi smo povečerjali, vrhunec večera pa je bil, ko smo prižgali taborni ogenj. Ob njem smo peli in se igrali. Po odličnem presenečenju v obliki palačink je sledil počitek. Zbudili smo se v prelepo jutro in se po zajtrku odpravili na Ojstri vrh. Kljub temu, da je bilo zelo vroče, smo nasmejani prispeli na vrh. Natno smo krenili proti Šmarjam, kjer smo se med potjo ustavili in se kot pravi planinci učili planinskih

vozlov. Otroci so uživali, ko jim je uspelo narediti osmico in prusikov vozel. Naš cilj v Šmarjah je bila hiša Matija Vertovca, ki je bil župnik v Podnanosu in je tu tudi pokopan. Ko smo se utrujeni vrnili v tabor, nas je čakalo pravo nedeljsko kosilo. Vreme je poskrbelo, da smo taborni prostor hitro pospravili in se odpravili domov, kljub temu pa smo dva prelepa dneva preživeli v naravi. Želja vseh je, da se naslednje leto spet dobimo in med udeleženci so že potekali pogovori, kje bi postavili naslednji tabor. Da je vse potekalo kot mora je skrbelo več ljudi. Za lep taborni prostor s pogledom na gabrško cerkev se je dogovoril Simon Marolt, Aleš Bratož je poskrbel za tehnične stvari, Branko Trošt pa, da smo vse potrebne stvari pripeljali na taborni prostor. Za naše želodčke je odlično skrbela Janja Trošt. Nad vsemi pa je bedel vodja tabora Boštjan Nabergoj. Brez dobre volje in pomoči vsakega izmed nas pa nam ne bi bilo tako lepo. Elena Kodre Nabergoj

Šembiške gasilke slavile Za nami je zelo uspešen vikend, saj je v petek, 3. julija 2015, Ansambel Šembidci prvič nastopil na Festivalu narodno zabavne glasbe v Števerjanu. Dan za tem pa smo se podnanoške gasilke veselile zmage na tekmovanju v Planini pri Postojni, ki j letos potekalo že petnajsto leto zapored.

Drobne skrivnosti komunikacijskih veščin

Konec junija, smo se na Ljudski univerzi Ajdovščina družili ob vsebinah nevrolingvističnega programiranja in odkrivali drobne skrivnosti komunikacijskih veščin, ki nam lahko obogatijo življenje, če si jih le dovolimo spoznati.

a potovanju dojemanja sveta, skozi naše fiziološke in psihološke filtre, smo ozaveščali vso različnost posameznikov v čutni zaznavi sveta, ki nas obdaja. Dodali smo jim vso težo naših omejujočih prepričanj in metaprogramov, ki so jih pričeli graditi v nas že naši starši in mi jih skozi življenje samo še utrjujemo. Največkrat se teh procesov sploh ne zavedamo. Samo nesrečni smo in da, največkrat so za to krivi drugi. Kajti, mi imamo prav – oni drugi pa razmišljajo in delujejo narobe.

V programu smo se učili vstopati v čevlje našega sogovornika in pogledati najino komunikacijo še z drugega zornega kota. Naučili smo se tehnike, ki nam omogoča da se v trenutku nabijemo z energijo, ko to potrebujemo. Imeli smo enkratno možnost in priložnost nastopa in predstavitve posameznih vsebin po sistemu 4MAT, ki omogoča da udeležence posameznih dogodkov nagovorimo na način, da jim vzdržujemo pozornost od uvodnega pozdrava do pozdrava v slovo. Lidija Česnik Leskovec

VPIS V ŠOLSKO LETO 2015/2016 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE PROGRAM ZA MLADE OD 18 DO 29 LET

MOJA KARIERA – MOJA IZBIRA SVETOVANJE ZA ODRASLE

b nepričakovani, a zasluženi zmagi, smo prejele prehodni pokal, ki bo bil do naslednjega leta v naši lasti ob enem pa tudi motivacija, da ga prihodnje leto ponovno osvojimo. Za dosežek

se moramo seveda zahvaliti našemu mentorju Denisu Bratožu, ki ob zmagi svoje ekipe ni mogel skriti veselja na obrazu. Med tekmovanjem, katero je potekalo v prijateljskem duhu, so

nam misli zahajale na uspeh našega domačega ansambla. Naša želja je bila, da bi se jim uspelo uvrstiti v nedeljski finale znanega festivala. Veliko uspehov v nadaljnje, pa jim je zaželela tudi skupina Ku Adn, ki so nam popestrili našo zmago in polepšali večer. Na njihov uspeh pa so jim zaigrali znano slovensko vižo Na Roblek. Ob odličnem vzdušju, ki so ga pripravili prijazni domačini, smo vse članice zaplesale, da bi proslavile s Tejo Pižent in Klaro Rosa, članici naše ekipe in hkrati del ansambla Šembidci, njihov premierni nastop na tako velikem glasbenem festivalu. Ansamblu želimo v prihodnje še veliko uspehov in upamo, da bomo lahko še velikokrat zaplesale na njihove nove viže. Gasilkam pa želim, da bi zmago ponovile tudi naslednje leto. Heidi Božič

ŠTUDIJSKI KROŽKI NEVRO LINGIVSTIČNO PROGRAMIRANJE NLP JEZIKOVNI TEČAJI RAČUNALNIŠKI TEČAJI NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE NPK

T: 05 3664 750, E: info@lu-ajdovscina.si

Ajdovščina Goriška 64, obrtna cona Gmajna,

Tel: 05 / 850 15 06

V petek 31. julija 15% POPUST na vse artikle

POHVALNO

Latnik 166, 30. julij 2015

Majhni koraki vodijo do sprememb

OBČINA VIPAVA Glavni trg 15, 5271 Vipava

Konec junija se je uradno zaključilo že šestnajsto šolsko leto v programu Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). Letos je bilo v program vključenih 40 oseb. Vključevale so se predvsem brezposelne osebe, ki jih je napotil Zavod RS za zaposlovanje, kot tudi iskalci zaposlitve s statusom dijaka ali udeleženca izobraževanja odraslih. Večina oseb je program uspešno zaključila in dosegla zastavljene cilje, kot so dokončanje šolanja ali zaposlitev.

objavlja

JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM kot sledi: - trosobno stanovanje v izmeri 61,21 m2 v 1. nad. na naslovu Gradnikove brigade 4 v Vipavi (št. energetske izkaznice: 2015138-157-11885) - trosobno stanovanje v izmeri 65,35 m2 v 1. nad. na naslovu Gradnikove brigade 10 v Vipavi (št. energetske izkaznice: 2015-138-157-11886) - trosobno stanovanje v izmeri 68,92 m2 v 1. nad. na naslovu Gradnikove brigade 7 v Vipavi (št. energetske izkaznice: 2015138-157-11905) - dvosobno stanovanje v izmeri 58,56 m2 v 1. nad. na naslovu Vinarska cesta 2 v Vipavi (št. energetske izkaznice: 2015138-157-21325) Besedilo celotnega razpisa in obrazec za prijavo na razpis sta na voljo na spletni strani Občine Vipava: www.vipava.si, interesentom pa na njihovo željo lahko navedeno pošljemo tudi po pošti ali prevzamejo na sedežu občine. Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu Občine Vipava ali na tel. št. 05 364 3420 (kontaktna oseba: Helena Kobal). Vipava, 17.7.2015

Župan mag. Ivan Princes, dr.vet.med., l.r.

etošnje šolsko leto ocenjujemo kot izredno uspešno, ustvarjalno in zabavno, na trenutke pa naporno in zahtevno. Izvedli smo kar štiri izbirne projekte: gledališka predstava »Ljubezen po slovensko«, film »Klinika Burja«,glasilo»Novičke s PUMA« ter zeleno obarvan projekt »Združujem in ločujem«.Tako gledališka predstava kot snemanje filma sta od udeležencev in mentoric zahtevala veliko ustvarjalnosti, energije in potrpljenja. Vloženi trud je bil poplačan z bučnim aplavzom publike, tako na gledališki, kot na filmski premieri. Udeleženci so se skozi omenjena projekta veliko naučili, predvsem s področja igre, pisanja scenarijev, scenografije, maske, javnega nastopanja, promocije itd. Spoznali so, kako pomembna je vztrajnost, odgovornost, tolerantnost in nenazadnje tudi timsko delo pri izvedbi tako zahtevnih projektov. Skozi izbirne projekte mladi pri-

Fant premagal vso konkurenco Jakob Grmek, učenec OŠ Col, je v manj kot mesecu dni dvakrat premagal vso konkurenco. Morda boste rekli, da to ni nič posebnega. Ko vam povem, da je Jakob tudi učenec colskega oddelka Čipkarske šole Idrija in sta njegovi zmagi klekljarski, boste razmišljali drugače.

ajprej je 21. junija, na državnem tekmovanju v Idriji, v svoji starostni kategoriji osvojil zlato priznanje Ivanke Ferjančič in postal državni prvak. 19. julija pa je na klekljarskih dnevih v Železnikih osvojil 1. mesto v kategoriji otrok od 3. do 5. razreda. Jeklokonstrukcije d.o.o.Partizanska cesta 79, 6210 Sežana

trgovina

V Ajdovščini na Vipavski cesti 17/b v smeri -Vipava pri odcepu za Žapuže DELOVNE ROKAVICE

cene veljajo do odprodaje zalog

2,46 €

DELOVNE KRATKE HLAČE

25,13 €

HITROSUŠEČA ENOKOMPONENTNA BARVA

9,48 €/kg

dobivajo različna znanja, izkušnje in kompetence, spoznavajo različne poklice, pridobivajo funkcionalne spretnosti, ki jim pomagajo pri osebnem in poklicnem razvoju. Ravno zato smo se v PUM-u odločili, da sodelujemo v mednarodnem projektu Green Education – Back to nature in v ta namen smo zasnovali lasten projekt, ki smo ga poimenovali »Združujem in ločujem«. Projekt je bil oblikovan tako, da so udeleženci teoretična znanja preizkušali v praksi. Naučili so se, kako na enostaven način reciklirati papir, les, blago in plastiko. Iz omenjenih odpadlih materialov je nastal kavč iz odpadnih palet, nakit iz starega jeansa, košarice iz papirja, lesena gredica v katero smo zasadili zelišča po načelu permakulture itd. Pri izvajanju projekta so nam pomagali prostovoljci, sodelovali pa smo z različnimi organizacijami npr. Rdečim križem Slovenije, območno enoto Ajdovščina in tako našemu projektu

dodali še kanček humanitarne note. Pripravili smo »Izmenjevalnico«, ki je potekala 22. maja 2015 v sklopu Parade učenja. Predhodno smo v programu PUM zbirali stara a dobro ohranjena oblačila, ki smo jih razstavili na naši »Izmenjevalnici«. Ljudje, ki so obiskali izmenjevalnico, so v zameno za oblačila lahko prinesli hrano ali higienske pripomočke, ki smo jih potem darovali ljudem, ki potrebujejo pomoč. Tako »Izmenjevalnica«, kot ostali izbirni projekti in dogajanje znotraj programa PUM, so podrobneje predstavljeni v glasilu »Novičke s PUMA«. Nastale so 3 številke, ki so objavljene na spletni strani in Facebook profilu Ljudske univerze Ajdovščina. Naš vsakdanjih so popestrile številne interesne dejavnosti in delavnice. Najzanimivejše so bile: zaposlitvene delavnice, filmska pedagogika, šiviljska delavnica, tečaj italijanščine, delavnice izdelovanja nakita… Polega tega smo kuhali in pekli pecivo, se udeležili medpumovskega športnega turnirja v Celju, obiskali pumovce v Kopru, gostili zanimive goste, ki so nam predstavljali svoje delo… V skupinsko delo smo vtkali še posamezne zgodbe, spodbujali smo udeležence k iskanju zaposlitve, izvedli veliko ur učenja za dokončanje šolanja, urejali statuse in iskali pomoč pri najrazličnejših institucijah. Bilo je pestro, zares pestro leto. Predvsem pa so se med nami stkale prav posebne vezi, nastalo je veliko novih prijateljstev in simpatij, ki se bodo, upajmo, nadaljevale še po zaključku našega »obveznega« druženja. Anja Jamšek Furlan in Klavdija Mervič

Delovni čas: pon.- pet. 8.00 - 17.00 sob. 8.00 - 12.00

NOV OST

POC VROČE INKO VAN JE V PONUDBI IMAMO HITROSUŠEČE ENO IN DVOKOMPONENTNE BARVE, KI SE NANAŠAJO DIREKTNO NA POCINKANO POVRŠINO PO ZELO UGODNIH CENAH.

tel.: 05 36 81 030

ajdovscina@metra-sezana.si

To ne pomeni, da na Colu ni pridnih klekljaric. Seveda so. 21. junija so si srebrno priznanje Ivanke Ferjančič ‘priklekljale’: Eva Lemut, Ana Škvarč, Lea Rudolf in Mihaela Poljšak. Meta Pregelj s svojo čipko sodeluje na mednarodnem natečaju v Italiji. Nacionalno poklicno kvalifikacijo klekljar – klekljarica sta si v preteklem šolskem letu pridobile

Mojca Škvarč in Anja Mikuž. Vsa pohvala za vztrajnost in trud velja vsem ostalim klekljaricam in klekljarjem colskega oddelka. Sproščene in lepih trenutkov polne počitnice še naprej. Septembra pa novemu klekljarskemu znanju in dogodivščinam naproti. Mentorica: Anka Jamšek, učiteljica klekljanja na ČŠ Idrija.

Latnik 166, 30.julij 2015

MLINOTEST

ŠPORT

Futsal turnir v Lokavcu V petek 3. in soboto 4. julija se je pod okriljem športnega društva Slano blato, na asfaltnem igrišču pred dvorano Edmunda Čibeja v Lokavcu, odvijal futsal turnir.

deležilo se ga je 16 ekip, ki so bile razdeljene v štiri tekmovalne skupine. Prvi dan so bile odigrane tekme skupin A in B. V četrtfinale sta se uvrstili ekipi Sadjarstvo Štor in Picerija Fontana iz skupine A ter ekipi Servis EZ in Zadnja sekunda iz skupine B. Med ekipami, ki so svoje nogometne veščine pokazale v prvem tekmovalnem dnevu, je nastopila tudi domača ekipa, katera pa se v nadaljnje tekmovanje žal ni uvrstila. V soboto se je tekmovanje nadaljevalo z igranjem tekem skupin C in D. Mesto v četrtfinalu sta si iz skupine C priigrali ekipi Socceros in Navara, iz skupine D pa ekipi Carioce in Burrito Loco. Ekipe so poskrbele za napete boje in tako smo lahko le ugibali, kdo si bo prislužil naslov najboljšega. Fantje in dekle so kljub visokim temperaturam dali vse od sebe in navijačem pokazali borbeno ter pošteno igro, nad katero je vseskozi bdel sodnik Emil Đukić. Po napetih finalnih obračunih je

prvo mesto osvojila ekipa Sadjarstvo Štor, ki je z rezultatom 2:1 premagala ekipo Carioce. Tretje mesto pa je po dobri igri med ekipo Socceros in ekipo Servis EZ, pri čemer so o zmagi odločale 6-metrovke, pripadlo Soccerosom. Za najboljšega igralca in hkrati najboljšega strelca turnirja je bil izbran Niko Vajda iz ekipe Sadjarstvo Štor, najboljši

vratar pa je postal Selmedin Ibrić iz ekipe Carioce. Vsem skupaj iskrene čestitke! Futsal turnir se je zaključil v poznih večernih urah, ko sta vse, ki so se turnirja udeležili, pozdravila in nagovorila Bojan Pergar, predsednik društva Slano blato ter Angel Vidmar, predsednik KS Lokavec. Tako ekipam kot navijačem sta se zahvalila za udeležbo na turnirju in jih povabila, da se le-tega udeležijo tudi prihodnje leto. ŠD Slano blato se zahvaljuje sodelujočim ekipam za udeležbo, sodniku Emilu Đukiću, navijačem in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi turnirja. Velika zahvala gre tudi KS Lokavec, Avtomehanični delavnici Lokar Gašper, Pekarni Ježek, Eliti Nagode, Sadju in zelenjavi Šabani ter Tehničnim pregledom Avto Krka. Z vašo pomočjo je za nami še en uspešen in borbenosti poln turnir! Se vidimo prihodnje leto! ŠD Slano blato

Konec tedna se je v Belgiji pričela ekstremna, 4200 km dolga kolesarske dirka Transcontinental race. Na ultrakolesarski izziv se je letos prvič odpravil Andrej Zaman iz Dobravelj pri Ajdovščini. Do letos na tej dirki še ni bilo nobenega Slovenca. Poleg Andreja Slovenijo zastopa še Boris Pupič iz Črnomlja.

WOTR - Wajdušna obstacle trail run V soboto, 29. augusta prihaja WOTR, tek čez ovire v naravi in po mestu – Ajdovščini.

Andrej Zaman na eni najtežjih kolesarskih dirk na svetu re za eno najtežjih kolesarskih preizkušenj na svetu z več kot 37000 višinskimi metri. Start dirke je bil ob polnoči 25. julija v kraju Geraardsbergen v Belgiji, cilj pa v turškem Istanbulu.

Latnik 166, 30. julij 2015

Vmes so štiri kontrolne točke: prelaza Mont Ventoux v Franciji in Assietta v Italiji, Vukovar na Hrvaškem in Lovčen v Črni Gori. Vso ostalo pot si vsak udeleženec postavi sam. Glede na postavljena pravila in težavnost trase, jo strokovnjaki za ultramaratonsko kolesarjenje uvrščajo kot težjo od slovitega RAAMa v ZDA. Pravila so zelo enostavna: vsaka pomoč tretje osebe je prepovedana, nobena spremljevalna ekipa ni dovoljena. Vse, kar imaš s sabo pač imaš, ostalo si lahko kupiš v prodajalnah. Vožnja v skupini ni dovoljena. Sam si odrejaš, kdaj in koliko boš jedel, pil, spal, kje se boš oskrbel... Na startu bo 182 udeležencev v solo konkurenci in 22 dvojic. Med kontrolnima točkama Assietto in Vukovarjem bodo vsi udeleženci vozili skozi Slovenijo, večino kolesarjev bo pot vodila tudi

skozi Ajdovščino. Organizator je poskrbel tudi za satelitsko sledenje vsakega udeleženca, ki bo dostopno na preko spletne strani organizatorja. O Andreju Zamanu lahko marsikaj zanimivega preberete na njegovem blogu ali FB-ju, med dirko pa spremljajte objave na spletni strani ŠD Randonneurs Slovenija. TIC Ajdovščina

e približno dvanajst kilometrov dolga preizkušnja, med katero se boste morali spopasti z marsikatero oviro. Te bodo vključevale pregrade, prek katerih boste plezali, cevi, skozi katere se bo potrebno plaziti, mreže, ki vas bodo lovile v svoje zanke, vrvi, po katerih bo treba napredovati, zibajoče se avtomobilske gume, bale sena, blatno »kopel«, tolmune mrzlega Hublja, mokre drsalnice… Včasih boste Tarzani, včasih vojaki. Enkrat bo potrebno ravnotežje, drugič moč, tretjič spretnost. Vedno pa timsko delo in veliko srčnosti. Pretežke ovire lahko zaobidete. Za vse bodo pripravljeni še čudoviti razgledi na Ajdovščino in Vipavsko dolino – mimo teh pa ne boste mogli. Start teka čez ovire bo v športnem parku Pale v Ajdovščini, od koder se boste prebili po rimski poti na vrh Stare babe, skalne police z razgledno ploščadjo, od tam pa vse do izvira Hublja, kjer vre voda na dan iz lukenj kraškega podzemlja. Po suhem kraškem travniku po sredini Škola, se boste nato spustili proti centru Ajdovščine do rimskega obzidja in se zopet srečali s hudournikom

Hubljem. Sledi vzpon po downhill progi, ki se nadaljuje po robu Škola, zatem pa samo še sklepni del, spust po naravoslovni učni poti do tolmunov in ob navijanju gledalcev in prijateljev boste prišli v cilj, ki je bil tudi izhodišče, športni park Pale. WOTR ni bitka s časom, ampak s samim seboj. Je preizkus moči, spretnosti in vzdržljivosti, pri čemer bo marsikdaj pomembna pomoč sotekmovalcev. Je aktivno druženje, prijateljstvo in sodelovanje. Je negovanje vrednot, ki jih ob vsakodnevnem hitenju pogosto spregledamo. Del prijavnine je namenjen socialno ogroženim družinam v Ajdovščini in okolici, katere bo z vso potrebno skrbnostjo izbral center za socialno delo. Poleg dogodka WOTR za odrasle, bo isti dan ob 10h potekal tudi mini WOTR, ki je namenjen otrokom od 5 do 12 let starosti. Zadnje prijave bodo sprejemali od 10h do 12h, ob 14h bo pred velikim odrom opis proge, nato pa bo sledil ob 15h start. Srečno!! wotr.si

Bazen tudi za socialno ogrožene otroke Zavod za šport Ajdovščina nenehno na različne načine izkazuje svojo družbeno odgovornost in posluh do socialno šibkejših. Kot že več let doslej je med drugim tudi letos socialno ogroženim otrokom, ki jih je predlagal Rdeči križ Ajdovščina, omogočil brezplačno kopanje na letnem bazenu čez celo sezono.

troci se donacije vsako leto izredno razveselijo in še dolgo po koncu poletja nam pripovedujejo, kako lepo so se imeli. Rdeči križ sicer vsako leto nekaj socialno ogroženim otrokom omogoči teden dni brezplačnega letovanja ob morju, vendar se npr. mlajši otroci takega letovanja ne morejo udeležiti, zato je še posebno zanje donacija Zavoda zelo dragocena. Zavodu se tudi v imenu otrok najlepše zahvaljujemo za pomoč ter čudovite in pestre počitnice na bazenu. Irena Žgavc

ŠPORT

Latnik 166, 30.julij 2015

Januš Lapajne bo igral v drugi ekipi francoskega PSG Janušu Lapajnetu, 20-letnemu rokometašu iz Ajdovščine, je uspelo to, o čemer sanjana stotine tistih, ki so – tako kot Januš – z dušo in telesom predani rokometu. Avgusta bozačel trenirati v Parizu, kamor odhaja na povabilo rokometnega kluba Paris SG Handball, ki velja za najbogatejši rokometni klub v Evropi in se ponaša z rokometnimi legendami, kot soDaniel Narcisse, Thierry Omeyer,Mikkel Hansen,Luc Abalo in (od julija letos tudi) Nikola Karabatić. Martinijem, in trenerji. Opazil sem, da veliko več časa namenjajo fizični pripravi, veliko ur se preživi v fitnesu, drugačen je tudi »rokometni« trening. Trener igralce nekajkrat razdeli v dve skupini, ki opravljata različne vadbene vsebine. Več je strelov in individualne igre kot pa igre šest na šest. To se vidi tudi pri članskih moštvih francoske lige, ki je po mojem mnenju počasnejša z več kontakta in igranja ena na ena. Januš, kako se je dokazovati v rokometu, če si sin trenerja slovenske državne reprezentance? Mislim, da se moraš kot igralec s tem čim manj obremenjevati. Če si slab, bodo videli, da si slab, če si dober, bodo videli, da si dober. Ne bi dopustil, da bi zaradi očeta dobil kakšno lepo priložnost v karieri. Preveč spoštujem sebe in ostale rokometaše, da bi jim zavzel prostor, če bi bili boljši od mene. Je pa dejstvo, da me je oče naučil rokometa. Lahko rečem, da znam izvesti vse, ampak za enkrat le malo stvari odlično. Kdo so tvoji vzorniki, je med njimi morda katera od legend francoskega PSG-ja? Včasih sem imel za vzor Stefana Lovgrena, nekdanjega švedskega rokometaša, potem Nikolo Karabatića, ki mi zaradi sedanjega stila igre sicer ni več tako pri srcu, ampak je zame vseeno trenutno najboljši igralec sveta. Sam uživam v tem, ko kakšen igralec pretenta nasprotno moštvo na enostaven, prefinjen način in ne zaradi premoči v kilogramih aliv moči. S prej omenjenimi rokometnimi šampioni čisto na začetku še ne boš igral, ampak pravila dovoljujejo, da lahko glavno moštvo tudi med sezono sprejme igralca iz klubske druge ekipe. Najbrž ga ni člana druge ekipe, ki si preboja v prvo ne bi postavil za osebni cilj. Seveda grem v Pariz z namenom čimprej se priključiti prvi ekipi vsaj na treningih, a zaenkrat sem z mislimi pri drugi pariški ekipi, s katero bom treniral in igral. Morda kdo podcenjuje drugo ekipo, a v njej je nekaj francoskih kadetskih in mladinskih reprezentantov, ki so v tej sezoni že igrali za člansko moštvo.

Vseeno se zavedam, da moram v tej ekipi izstopati, biti viden na igrišču z goli, podajami in igro v obrambi, drugače se lahko poslovim od misli, da bi mi lahko uspel preboj v prvo ekipo. Je bila morda že zdaj kakšna priložnost za vsaj bežen stik s katerim od igralcev prve ekipe? Praktično z vsemi igralci sem se pozdravil s stiskom rok, drugače smo pa bili skupaj v fitnesu. Nekaj besed sem spregovoril s hrvaškima reprezentantoma Jakovom Gojunom in Igorjem Vorijem. Ostali soigralci so se z ostalimi zvezdniki prve ekipe precej več pogovarjali, saj so si fitnes delili vse leto, pa tudi vsak starejši igralec je zadolžen za mlajšega. Tako recimo Luc Abalo (desnokrilni francoski reprezentant) skrbi za Benoiteja Konkouda (član B-ekipe, kadetski francoski reprezentant), mu svetuje in ga oskrbuje s športno opremo svojega sponzorja itd. Tako morajo tudi igralci prve ekipe pomagati v razvoju mlajšim; verjamem, da bodo tudi meni. Kaj pa jezik, znaš francosko? Francosko ne znam praktično nič. V srednji šoli sem se kot drugi tuji jezik učil nemščino, angleško pa znam toliko, da lahko normalno komuniciram. Francozi so znani po

tem, da neradi govorijo angleško, čeprav sam nisem imel takega vtisa. Veliko igralcev druge ekipe je iz francoskih kolonij in angleško slabo govorijo, medtem ko Parižani precej bolje. Kajpak se želim francoščino naučiti, zato se jo učim že sedaj, v Parizu bom opravljal tečaj, tako da bi moral osvojiti vsaj neko osnovno stopnjo tega jezika. In študij? Letos sem študiral na fakulteti za šport. Ko sem podpisal pogodbo s PSG, se izpitov nisem več udeleževal, tako da prvega letnika ne bom naredil. V Parizu bom obiskoval podobno fakulteto kot v Sloveniji, a šele ko se bom naučil francosko. Vem, da je izobrazba pomembna, a sedaj dajem prednost rokometu, saj

v njem vidim svojo sanjsko službo. Mislim, da je za študij še čas in da bom enkrat doštudiral, sedaj pa si ne belim preveč glave s tem. Nam za konec zaupaš še to, kako želiš preživeti zadnji dan pred odhodom v Pariz? Verjetno nič posebnega, ne želim se preveč poslavljati, mogoče le kakšna pijača s prijatelji. Takrat moram biti tudi dobro kondicijsko pripravljen, zato kakšna večja zabava odpade. Januš, želim ti, da bi ti čimprej uspel preboj v prvo ekipo in da bi se v Franciji dobro počutil – ampak vseeno ne tako dobro, da se ne bi z veseljem in pogosto vračal v Ajdovščino. P. K.

Novo v Ajdovščini

SUPER AKCIJA ITALIJANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC IZ ZALOGE KERAMIČARJI Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI vam keramiko hitro in kvalitetno tudi položijo. Keramika Fikus se nahaja pri Eurospinu (pred krožnim križiščem za Vipavo). Urnik: od 8. do 16. ure ali po naročilu 041/537 950, Klavdija

VHODNA IN NOTRANJA VRATA - Masivni podboji - Not ranja vrat a

Keramika Fikus s.p.

Januš, tvoja rokometna pot se zelo hitro in strmo vzpenja. Lani poleti si iz ajdovskega drugoligaša prešel k prvoligašu Loka 2012, letos avgusta pa odhajaš že v francoski PSG. Kako ti je uspelo pritegniti zanimanje in zaupanje tega velikana, ki v rokometnem športu velja za čisto elito? Naj začnem na začetku. Bližalo se je poletje, ko se tudi uradno odpre rokometna tržnica, sam pa kljub dobri prvi sezoni med slovensko elito (šesto mesto s Škofjo Loko, četrti strelec prvenstva) nisem imel možnosti, kjer bi svojo rokometno pot nadaljeval. Odločil sem se pot poiskati sam. Po e-pošti sem kontaktiral menedžerje nekaterih francoskih ekip, se jim na kratko predstavil in poslal povezavo do 15-minutnega videoposnetka, objavljenega na yt, kjer je prikazano nekaj izsekov iz moje igre v pretekli sezoni. Edini, ki so me povabili na preizkušnjo, so bili pri PSG-ju. V slovenskem prostoru ni veliko rokometnih menedžerjev, ki bi mlade igralce pošiljali po Evropi, kot je to recimo v Srbiji, pa čeprav naše mlajše reprezentance dosegajo veliko boljše rezultate od srbskih vrstnikov. Pri nas je za preskok potrebno igrati za prva tri slovenska moštva, ki igrajo v evropskih pokalih,kjer te vidi tudi tujina. Bralci si omenjeni posnetek lahko ogledajo, če na YouTube v iskalec vtipkajo »Januš Lapajne«. Priporočam, saj ni le vsebinsko bogat in tehnično dobro narejen, ampak na začetku pri prikazu prvih rokometnih korakov tudi zabaven. Januš, kako pa je potekala preizkušnja v Franciji? Si morda že opazil kakšno bistveno razliko med treningi doma in v Franciji? Tridnevni test se je začel s preizkusom fizičnih sposobnosti v fitnesu, ki mu je sledil tehničnotaktični trening rokometa. Potem sem opravil še zdravniški test. Naslednji dan je sledil drugi del preizkušenj, predvsem skokov in šprintov,po popoldanskem fitnesu pa smo med sabo odigrali še eno tekmo. Zadnji dan smo se za mizo usedli z direktorjem moštva, tj. Brunom

VSEH VRST OKEN, POLKEN IN ROLET

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA - bogata izbira vrat - možnost kombiniranja s steklom, INOX vstavki - polna steklena krila - strokovno in kvalitetno svetovanje - popolna storitev z izmero in montažo v eni osebi - rolete, komarniki - PVC okna Komerling z ALU masko ali ALU polkna - lesena okna z EKO SUBVENCIJO

Vabljeni v naš razstavni prostor!

0 4 1 8 6 8 1 3 8 info@ ra spor.si

ZADNJA

Latnik 166, 30. julij 2015

Ajdovščina bo prestolnica akvarela Prvi Mednarodni bienale akvarela Castra 2015, ki ga organizira Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP), se bo odvijal od 29. avgusta do 30. septembra 2015 v Ajdovščini na treh lokacijah: v Lokarjevi galeriji, Pilonovi galeriji in galeriji Lična hiša. Otvoritvena slovesnost bo v soboto, 29. avgusta, ob 17.00 uri v atriju galerije Lična hiša v Ajdovščini, v primeru slabega vremena pa v dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini. Istega dne bodo podeljene tudi odkupne nagrade in častna priznanja.

deja o bienalu, ki bi povezal ustvarjalce iz celega sveta in jih združil v našem malem, a z zgodovino in ljubeznijo do umetnosti, prepojenemu mestecu Ajdovščini, se je porodila septembra lani. Z organizacijo, letos največjega likovnega dogodka v Sloveniji, pa je društvo krenilo že takoj decembra in ima od takrat polne roke dela. Idejni pobudnik bienala akvarela Castra je bil Franc Golob, poleg njega pa so glavnino organizacije in dela prevzeli in izpeljali

stje na bienale posebej povabljeni še Drago in Dušan Tršar, Andrej Jemec in Vladimir Makuc. Med prispelimi akvareli je žirija 13. junija podelila deset odkupnih nagrad in pet diplom, ki jih bodo umetniki prejeli na odprtju razstave 29. avgusta 2015. V času Bienala Castra 2015 bo delovala Info Točka na Prešernovi ulici v Ajdovščini, kjer bodo poleg informacij o razstavi, simpoziju, nastanitvah, vinskih kleteh in restavracijah na voljo tudi katalogi Bienala Castra 2015 in spominki, povezani z bienalom in Vipavsko dolino. Ravno tako bo v sklopu bienala v Lokarjevi galeriji, ki med drugim velja za enega lepših razstavnih prostorov v Sloveniji, razstava Pilonovih akvarelov. Bienale Castra se bo odvijal vsake

Mladi ajdovski ribiči Skupina petih fantov, članov Ribiške družine Ajdovščina, se je skupaj z mentorjem Mirkom Matjašcem udeležila tridnevnega tabora mladih ribičev Primorske. tekmovalnem duhu in se zaključile s podelitvijo medalj. Zadnji dan so se na zaključnem kvizu pomerili tudi v znanju. Dobro poznavanje biologije rib, vodnega okolja ter drugih naravoslovnih vsebin je predpogoj za vsakega dobrega ribiča. Kakor tudi en meter ki meri ribe v centimetrih in ne v colah. Med šestimi skupinami iz ribiških družin Postojna, Tolmin, Renče, Deskle, Ajdovščina in Soča, so ajdovci osvojili kar štiri medalje in pokal za skupno drugo mesto. MS

etos je tabor potekal v Desklah v zadnjem vikendu junija meseca v organizaciji ribiške družina Soča. Mladi ribiči so se ob podpori njihovih mentorjev seznanili s

številnimi zanimivimi temami; od izdelave muh, blinkarjenja, muharjenja in beličarjenja, lovili so na reki Soči in zadrževalniku Kozlink v Brdih. Vse preizkušnje so potekale v

GEODELA UGODNE geodetske storitve

* UREDITEV MEJE

kontakt: BREŠČAK Marko

* DELITEV PARCELE

tel. (041) 28-38-29 -

* VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

GOpo WASH by Lu

AJDOVŠČINA

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

povečati zanimanje občinstva in likovnih ustvarjalcev za to žlahtno tehniko, ki v zadnjem desetletju doživlja pravi preporod. AK

Spremljevalni program: Ob akvarelni razstavi bo potekal bogat spremljevalni program: 26. septembra 2015 se bo v dvorani Hiše mladih v Ajdovščini odvijal Simpozij o akvarelu, na katerem bodo teoretiki in ustvarjalci razpravljali o akvarelu kot samostojni likovni zvrsti, o možnostih tehnološkega in izpovednega razvoja akvarela ter razmerjih med likovnimi ustvarjalci, galeristi in publiko; ob sobotah in nedeljah bodo javnosti na voljo strokovna vodstva po razstavi, za najavljene skupine pa tudi med tednom; pod vodstvom priznanih mojstrov akvarela bo potekala vrsta likovnih delavnic akvarela v Ajdovščini, Vipavi, Štanjelu in Oseku; za razstavljavce – slikarje in njihove spremljevalce bodo organizirani celodnevni slikarski izleti po Vipavski dolini, na Kras, v Goriška Brda in Kanal ob Soči, na katerih bodo ustvarjalci slikali in spoznavali slovensko krajino, kulinariko in vino.

Poletne

prireditve Izvir voda in glas srca

SHIRLIE RODEN IN SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE (VB/SLO) Suita Preprosto Slovenija /Simply Slovenia Suite

Vipava, dvorišče dvorca Lanthieri, 8.8.2015 ob 20.00 MePZ STANKO PREMRL PODNANOS Glasbeni večer v Premrlovem letu

Podnanos, 29.8.2015 ob 20.00

VIPAVSKI TAMBURAŠI Z GOSTI Koncert Vipava, Trg Pavla Rušta, 5.9.2015 ob 20.00 Na vse prireditve je vstop prost!

Goriška cesta 75

(pri tehničnih pregledih Gopet)

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

* ZAKOLIČBA

AVTOPRALNICA

2 leti, tako da se že veselimo naslednjega v letu 2017, kjer bodo na posebni razstavi predstavljen pregled slovenskega akvarela, želimo pa si tudi, da jim bo z dogodki uspelo

www.MARKACIJA.si

Vladimir Bačič, Miran Kordež in Azad Karim, slikarje pa je podprla tudi občina Ajdovščina. Bienale je odprt za vse umetnike – akvareliste, starejše od 18. let in je namenjen klasičnim in eksperimentalnim tehnikam akvarela na papirju. Vsak udeleženec je lahko prijavil 2 sliki, ki sta seveda originalna likovna dela in lahko vsebujeta do 15% druge tehnike. Na mednarodni natečaj, se je prijavilo neverjetnih 648 akvarelistov iz 54 držav, kar lahko priča o tem, da je dogodek na svetovnem nivoju in verjetno eden najobsežnejših v tem letu. V prvem krogu so člani DLUSP na podlagi elektronskih reprodukcij, ki so si jih ogledali v sejni sobi Hiše Mladih, izbrali ustvarjalce, ki so nadaljevali v tekmovalni del. Strokovna žirija v sestavi Aleksander Bassin – predsednik, dr. Jerica Ziherl (Hrvaška), Ernesto L. Francalanci (Italija), Nataša Kovšca, Danilo Jejčič, Franc Golob in Azad Karim je v drugi krog povabila 215 avtorjev, na razstavo pa se jih je uvrstilo 184, ki so v Ajdovščino poslali svoja dela. Poleg le teh, pa so kot častni go-

NAJHITREJŠA AVTOPRALNICA V MESTU 041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

Zavod za turizem TRG Vipava TIC Vipava | Vinoteka Vipava 05 368 70 41 | tic.vipava@siol.net

www.izvirna-vipavska.si

Ajdovščina Goriška 64, obrtna cona Gmajna,

Tel: 05 / 850 15 06

V petek 31. julija 15% POPUST na vse artikle

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com