Slovenska verzija, Glasnik 01 by LATNIK

foto Robert Ferjančič

Številka 1, julij 2013

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje - Projek delno financira EU

Katja Blagonja

Konzorcij Zelen

Protokolarni vini

Vipavska vinska kraljica

Ob 10 - letnici

Zelen in merlot s Planine

Na prireditvi Vipavska trgatev na začetku septembra bo Katja Blagonja predala krono svoji naslednjici. V pogovoru za GLASnik je ocenila svoj mandat, ki se počasi izteka.

Sorta zelen ima na Vipavskem posebno

Občina Ajdovščina vsako leto za protokolarne potrebe izbere po eno belo in rdeče vino domačih vinarjev. Z njim želi svojih gostom in obiskovalcem občinskih prireditev pokazati žlahtnost vinorodnega območja ter pomagati pri promociji domačega vinarstva in vinogradništva.

STRAN 3

mesto, pa čeprav je v poplavi modnih sort skorajda izumrl(a). Na srečo je nenadoma prišlo v zavesti vinarjev do zasuka. Ob jubileju smo se pogovarjali s predsednikom Francem Premrnom. STRAN 6

STRANI 14 - 17

Spoštovana bralka, cenjeni bralec! Pred vami je prva revija GlasNIK, ki jo zalaga moje podjetje z veliko pomočjo LAS-a, Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa. Takih revij, zaradi omenjene pomoči evropskih sredstev iz programa Leader, pa bo najmanj še pet. V tej, pričujoči izdaji, smo hoteli predstaviti vinogradništvo in kletarstvo občin Ajdovščina, Vipava in Komen. Vseh registriranih vinarjev na tem območju je kar 194 in seveda niso zmogli vsi najti mesta za predstavitev v tej reviji. Nam pa število vinarjev, raznovrstnost vin ter dolgoletna tradicija kletarjenja v teh krajih pove, da so tu vina doma. In to različna, bogata, sveža vina. Dobra vina. Revijo smo torej razdelili v 10.024 gospodinjstev omenjenega območja najprej zato, da bi vas opozorili na domačo pridelavo, kakovost in raznovrstnost le-te ter da bi po domačih vinih vedno posegali ob jedi in praznikih ter jih podarjali prijateljem. Dva tisoč izvodov smo poslali na vse TIC-e (Turistično informacijske centre) po Sloveniji, s priprošnjo, da jih razdelijo tujim turistom, svojim obiskovalcem. V naslednjih dneh pa bo GLASnik ugledal luč sveta tudi v italijanski in angleški izdaji. Tako preveden bo na spletni strani razvojne agencije ROD Ajdovščina dostopen celemu svetu. Samostojni turisti namreč svoje poti načrtujejo in prepričan sem, da bo tudi naša revija in kajpak bogata vinska ponudba pripeljala k nam dodatne in nove ljudi. Prepričan sem tudi, da od nas ne bodo odšli ne lačni in ne žejni! Malo za šalo – vina pridelamo toliko, da ga sami ne bomo zmogli spiti, pa naj se trudimo do jutranjih ur. Podeželje zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa pa ni znano samo po vinu. Tako bomo v naslednjih izdajah predstavljali še sadjarje, živinorejce, mlekarje, sirarje, čebelarje, zeliščarje, nabiralce … Posebno izdajo si bodo zaslužili tudi tisti, ki vse te dobrote zberejo in jih ponujajo skozi gostinske storitve, kot turistične kmetije v vseh možnih oblikah. Tudi njihove dobrote bodo doživele svoje predstavitve na enak način. Vedeti namreč moramo, da bomo z raznoliko, a skupno ponudbo, vsi skupaj, uspešnejši! Želim vam torej zadovoljno branje in vam kličem, z odličnimi vini, ‘Na zdravje’ !

foto Robert Ferjančič

urednik Mitja Tripković, univ. dipl. soc.

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Katja Blagonja, vipavska vinska kraljica

»Vino je kot klobčič volne …« Na prireditvi Vipavska trgatev vsako leto okronajo novo vinsko kraljico. Lani je krono, iz rok Lee Mlečnik, prejela Katja Blagonja, študentka Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v Ajdovščini. Prihaja iz majhne vasice na obronkih vipavskih gričev, ki ima že v imenu vino. Zato so v Zavinu prebivalci že od nekdaj predani vinogradništvu in vinarstvu, saj so ti griči »prepojeni s sončnimi žarki in vetrnim objemom«. in seveda avtohtoni zelen. Količine vina se nam letno gibljejo nekje med 15.000 in 20.000 litri, usmerjeni pa smo na pridelavo predvsem svežih, sadnih in aromatičnih mladih vin. Vino prodajamo preko vinotočev, turističnih kmetij, zasebnih strank in seveda tudi skozi direktno prodajo v naši kleti, kjer sprejemamo in nudimo degustacije po predhodni najavi tudi večjemu številu obiskovalcev.

Kako lahko v praksi uresničujete znanje, pridobljeno na fakulteti?

Za začetek pogovora se bomo dotaknili vaše kmetije, kjer je najbrž vzklila ljubezen do dejavnosti, ki je zaznamovala vašo življenjsko pot in posledično botrovala tudi laskavemu naslovu vipavske vinske kraljice.

Študij na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi gorici mi nudi pester nabor teoretičnega znanja, ki je v praksi še kako dobrodošlo. Ne gre le za razumevanje končnega produkta, torej vina, temveč za obdelavo in razumevanje slehernega koraka, od vinogradništva, pridelave oziroma obdelave in razvoj vina, trženjskega komuniciranja in prodaje, ter nenazadnje tudi sommelierskega vidika vina kot celote. Vsi pa vemo, da je dobra teoretična podlaga nujna za vidne rezultate v praksi.

Na naši kmetiji imamo približno tri hektarje vinogradov, nekaj pašnih in obdelovalnih površin ter gozda. Pri delu na kmetiji poskušamo slediti sloganu ‘vsi za enega, eden za vse’, tako da si opravila že v naprej porazdelimo in časovno uskladimo. Z družino stremimo k samooskrbi, tako, da smo tekom celotnega leta preskrbljeni s svojimi živili, najsi bo to zelenjava, meso in mesni izdelki, sadje itd. Naša glavna kmetijska panoga pa je vsekakor vinogradništvo in vinarstvo. Južne gričevnate lege, obilo sonca, rahel veter ter lapornata tla nam pripomorejo pri pridelavi kakovostnega vina. Tako lahko pri nas poskusite vina sorte; cabernet sauvignon, barbera, rebula rumeni muškat sauvignon

Na druženju s pinelo na Planini

Bi študij priporočili dekletom iz doline? Vsekakor priporočam! Vino je kot klobčič volne, ki ga moraš najprej razviti, da lahko potem spleteš jopico in študij na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo je vsekakor dobra smernica za vse, ki jih privlači vinarska panoga.

Nekaj podatkov o vinu, ki ste ga izbrali za kraljičino vino – je povpraševanje po njem? Ga imate dovolj? Kot kraljičino vino sem si izbrala Sauvignon letnik 2011, ki je bil pridelan in še zori v naši domači kleti v Zavinu. Razlog, da sem ga vzela pod svoje okrilje je v njegovi kompleksi strukturi, opojni cvetici in nasitljivem okusu. Nudi vam doživetje sadnih okusov, vonje travnatih cvetic, pikantnejših začimb, ter vas kljub svoji bogati strukturi očara s svojo mladostnostjo in svežino. Občutili boste njegovo uravnoteženost in si vzeli čas, da odkrijete vse, kar vam lahko ponudi. Kljub temu, da se je povpraševanje kar povečalo, uspemo zadovoljiti želje kupcev.

VINARSTVO

Dobršen del ‘kraljevanja’ je za vami, kako ste ga preživeli, kaj ste počeli, kdaj je bilo najbolj pestro? Če se ozrem nazaj, lahko rečem, da je bila ta pot prepredena s čudovitimi izkušnjami, prijetnimi druženji in spoznavanjem novih vinskih in drugih zanimivih krajev. Trudim se, da ime Vipavske doline ponesem preko celotne Slovenije in preko različnih dogodkov promoviram vipavsko žlahtno kapljico. Vsaka prireditev je pri meni pustila prijeten pečat, tista najbolj neobičajna vendar izvirna, pa je bila vsekakor vinska pot v rovih pod starim Kranjem. V času martinovanja, ko so se dogodki kar vrstili, pa imajo v mojem spominu posebno mesto prav martinovanja v domači dolini in lahko vam zagotovim, da pregovor ‘povsod je lepo, doma je najlepše’ resnično drži. Tudi trenutki, ko se zberemo vinske kraljice iz celotne Slovenije in združimo moči pri vinski promociji, so res neprecenljivi. Osebno so mi tudi pogovori z vinarji zelo prijetna izkušnja. Veliko spoštovanje gojim do vinarjev, s katerimi lahko izmenjujem mnenja o vinogradništvu in vinarstvu in ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje in znanje s tega področja.

Glasnik št.1, 22.7.2013 Vam ‘kraljevanje’ pobere veliko časa? Kaj sicer še počnete? Glede vprašanja o ‘kraljevanju’ in časovni razpoložljivosti je približno tako, kot bi strastnega kuharja vprašali, če mu kuhanje pobere veliko časa. Seveda je časa za druge stvari manj, ampak za nič na svetu ne bi spremenila svoje odločitve. To je izkušnja, ki ti ogromno ponudi, koliko ponujenega vzameš, pa je na nek način tudi osebna odločitev, tako da, ne nazadnje, o času, ki ga za to porabim, odločam sama. Tisti resnično prosti čas pa izkoristim za druženje s prijatelji, kakšno potepanje po hribih tolminske, pri srcu sta mi tudi kuhanje in peka, nekaj pa ga posvetim tudi pisanju, ki mi nudi še dodaten užitek.

Kaj vse pričakujejo ljudje od vinske kraljice? Pričakovanja posameznikov so zelo različna, tista rdeča nit oziroma misel, ki nas vse povezuje, pa je prav promocija vipavskega vina, vinarjev in doline kot celote. Marsikateri posameznik izrazi tudi kakšno posebno željo, ob kateri se še zdaj nasmejim, kot je na primer: jahanje konja

v obleki vinske kraljice, točenje vina iz stola, ki ga fantje nosijo med ljudmi, izražena pa je bila tudi želja, da bi športnikom lahko ob himni pred začetkom tekmovanja delili vino, da bi lahko nazdravili.

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

izobraževanj - za pestrost se mi tudi po predaji krone res ni bati.

Da je vipavska vinska kraljica tudi v svojem prostem času zavezana svojemu poslanstvu, dokazuje tudi njena pesem, posvečena njegovemu veličanstvu – vinu!

VINO JE … … Mehkoba žuljavih rok, Spoštovanje utrujenih oči, Delovnega človeka zvok, Zvestoba predanih ljudi. … Žamet težkih skrbi, Poljub zaljubljenega srca, Opora splahnele moči, Vez razbitega naroda.

Znajo vinarji izkoristiti status vinske kraljice?

Načrti za potem, ko boste predali krono naslednici …

Moram reči, da so vinarji pri tem kar uspešni in skušajo kar najbolj izkoristiti status kraljice preko različnih prireditev, obiskov, promocij … Ne nazadnje je status Vipavske vinske kraljice tako priložnost zame, kot za vinarje in le v medsebojnem sodelovanju lahko iztržimo tisti maksimum, ki ga naziv ponuja.

Študijske obveznosti in osebne želje se v veliki meri dopolnjujejo, tako da se velika večina načrtov za prihodnost nanaša prav na temo vinarstva. Tako me v oktobru in novembru čaka izobraževanje na liceju Bel Air v Franciji na temo terroir in trajnostno vinogradništvo in vinarstvo, kar bo tudi, upam, doprineslo k zaključku študija in diplome. Podati se nameravam tudi v sommelierske vode, tako da me tudi na tem področju čaka kar nekaj tečajev in

Na kronanju v Vipavi ste dejali: »Zato si bom kot nova vipavska vinska kraljica prizadevala zaobjeti vse naše kraje in ljudi, naše običaje in tradicijo in jih združiti v en čudovit mozaik Vipavske doline. Želim si, da bi dolina postala kraj, kamor človek enkrat pride in se poslej vedno navdušen vrača!« Se vaša zaobljuba uresničuje? Vsekakor želje, ki sem jih takrat izrazila, še vedno gorijo v meni in jih tudi dejansko poskušam uresničiti. Zavedam pa se, da je to tek na dolge proge in to leto dejansko pomeni le pok s pištolo, ki naznanja začetek teka, vendar upam in verjamem, da bomo na cilj prišli kot zmagovalci.

Je vloga vinske kraljice v skladu z vašimi pričakovanji? Pričakovanja hodijo z roko v roki z resničnimi doživetji in občutki, tako da se vloga, ki naj bi jo naziv prinesel, pokriva s tisto, ki jo tekom leta opravljam.

… Začimba izbranega okusa, Zlivanje barvnega sijaja, Labirint vonjalnega preizkusa, Del življenja prodaja. … Prihod odtujenega mišljenja, Spust čustvene globine, Sprostitev umskega zorjenja, Izguba fizične višine. … Odraz skrivnih potez, Duševnosti človeka zrcalo, V razburkanem morju privez, Globokih besed vrtalo.

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Ljubljančani zdaj pravilno naglašujejo zelen

V Konzorciju Zelen tudi pinela Zaščitili bi tudi vipavca Sorta zelen (običajno ga spremlja oznaka ‘avtohtona’ sorta) ima na Vipavskem posebno mesto, pa čeprav je v poplavi modnih sort skorajda izumrl(a). Na srečo je nenadoma prišlo v zavesti vinarjev do zasuka, saj so se v bitki za svoj prostor pod soncem na prezasičenem vinskem tržišču začeli ozirati po svojih koreninah oziroma dediščini prostora in tradiciji prednikov. Pri tem jim je nedvomno pomagala ‘oživljena’ Vinoreja, knjiga Matije Vrtovca iz daljnega leta 1844, ki zelen izpostavlja kot pomembno sorto za Vipavsko dolino, saj daje dobro grozdje, vino pa »s posebno žlahtnim duhom.« učinkovitosti, toda prepričani smo, da bi bilo stanje brez sodelovanja v konzorciju še slabše, kot je. Naše vinogradništvo v Vipavski dolini stagnira, posajenost s trtami se zmanjšuje, situacija po Sloveniji je slaba, borimo se iz dneva v dan – imamo pa vsaj to srečo, da se borimo z domačimi, avtohtonimi sortami, kjer je konkurenca na tem področju pač manjša, kot je pri drugih bolj modnih sortah.«

So vsi pridelovalci zelena vključeni v konzorcij?

Toda do ‘rehabilitacije’ zelena je bila še dolga pot, od iskanja originalnih trt za cepiče, ustreznih podlag, sajenja, pa vse do strokovnega konsenza, kakšen naj bo ‘pravi’ zelen. Iz tega se je leta 2003 porodil Konzorcij zelen.

»V konzorcij je po moji oceni vključenih dve tretjini vinogradnikov, ki pridelujejo zelen oziroma z njim nastopajo na trgu, nekaj je takih, ki ga pridelujejo za lastne potrebe. Zelen je posajen na 50 do 60 hektarjih površin, imamo pa v konzorciju tudi pinelo, ki je nekoliko bolj razširjena. Bili smo namreč mnenja, da damo tudi pineli ustrezno pozornost. Se pa dogovarjamo, da

bi že morda letos, sicer pa prihodnje leto oživili projekt ‘vipavca’, saj ga prepoznavamo kot zanimivo tržno nišo, ki je, tudi zgodovinsko gledano, uveljavljeno ime in je prav, da ga nadgradimo. Vipavec je zvrst iz tipičnih vipavskih sort – pinela, zelen, malvazija, rebula in laški rizling - v različnih kombinacijah. Pripravljamo projekt, s katerim bi vipavca zaščitili.«

Se člani držijo pravil delovanja konzorcija? »Nekateri sicer prodajajo tudi odprt zelen, vendar ne skozi konzorcij, kjer smo striktno na stališču, da mu je mesto zgolj v buteljkah in sicer v posebni steklenici konzorcija, so pa tudi nekaterim, ki ga butilirajo v svoje steklenice.«

Vsaj nekaj se je v tem času delovanja konzorcija spremenilo na boljše, namreč izgovorjava - pri tem je seveda

»Konzorcij je sestavljen iz pridelovalcev zelena iz ajdovske in vipavske občine, torej z območja, na katerem je zelen zgodovinsko doma. Namen od ustanovitvi, in te naloge so poglavitne še danes, so kontrola kvalitete, promocija in skupno sodelovanje pri trženju. Koliko je pri tem učinkovit, je sicer težko reči, saj nimamo nekih zanesljivih kazalcev za merjenje te

foto MIha Bratina

Pa se je konzorcij izkazal kot učinkovit glede na namen, zaradi katerega je bil ustanovljen, je vprašanje, ki smo ga najprej postavili predsedniku Konzorcija Francu Premrnu, vinarju iz Orehovice?

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Seznam članov Branko Furlan

041 728 587

Zavino 33

5295 Branik

Srečko Marc

041 698 566

Slap 24

5271 Vipava

Franc Premrn

041 745 020

Orehovica 11

5272 Podnanos

Anton Petrič

041 830 777

Planina 56

5270 Ajdovščina

Tomaž Božič

041 822 029

Planina 32

5270 Ajdovščina

Stojan Trošt

041 594 285

Slap 72

5271 Vipava

Jurij Žorž

041 698 556

Slap 13

5271 Vipava

Bojan Potočnik

041 718 501

Orehovica 24 A

5272 Podnanos

Pavlo Žorž

041 551 105

Slap 15

5271 Vipava

Samuel Poljšak

041 441 001

Gradišče pri Vipavi 39 5271 Vipava

Martin Krapež

040 219 500

Vrhpolje 95

5271 Vipava

Jordan Cigoj

05 63 66 009

Črniče 91

5262 Črniče

Klemen Ušaj

041 455 386

Črniče 56

5262 Črniče

Agroind Vipava 1894

05 36 71 200

Vinarska cesta 5

5271 Vipava

Franc Andlovic

041 708 087

Gradišče pri Vipavi 39 5271 Vipava

Zmago Petrič

041 616 091

Planina 111

5270 Ajdovščina

Primož Lavrenčič

04 1363 272

Podraga 31

5272 Podnanos

Peter Ferjančič

041 834 013

Planina 73

5270 Podnanos

Primož Šušmelj

041 583 955

Erzelj 22

5271 Vipava

Dušan Sulič

041 312 865

Oševljek 20

5292 Renče

mišljena notranjost dežele - se pravi s poudarkom na drugem e v besedi zelen? »Na srečo, da - to je bila dolgotrajna borba.«

Konzorcij je sprejel dva pravilnika, in sicer za pridelavo grozdja ter vina, ki sta dokaj stroga. Zelen zahteva tipične vinogradniške lege – nagnjene, dobro osvetljene, zračne in tople, tla pa naj bodo srednje težka, vendar zračna in propustna. Gojitvena oblika sicer ni predpisana, omogoča pa naj majhno do srednjo obremenitev trsov. Največja dovoljena obremenitev ob zimski rezi je 18 očes na tekoči meter oziroma 15 mladik v vegetaciji. Pred začetkom zorenja je obvezno odstranjevanje tretjega grozda na mladiki - maksimalen dovoljen pridelek je 3 kg po trsu oz. 10 ton na ha, sladkorna stopnja minimalno 75 °Oe oziroma 18,1 °Brix, vendar naj vino ne presega 12,5 vol. % naravnega alkohola, ko se še ohranja tipičen karakter vina. Obvezno je pecljanje grozdja, predpisana je takšna maceracija, ki omogoča maksimalno izločanje aromatičnih snovi.

lenic. Vzgoja je enošparonska na 80 cm višine, lege vzhodne, jugovzhodne in jugozahodne, tiste pač, ki so na vipavskih gričih tipične za pridelavo zelena.«

Kako je s cepljenkami, se dobijo?

Zelen je zaščitni znak blagovne znamke Pasji rep, pod katerim ste začeli tržiti vaša vina.

»V zadnjem času gredo te vipavske sorte dobro v promet in jih je treba pravočasno rezervirati v trsnicah, še posebno tiste, ki so namenjene posebno sušnim legam.«

»Pasji rep ima 4000 trt zelena, letos smo posadili še 3000 trsov, torej skupaj 7000 tisoč litrov, kar pomeni 5 do 6 tisoč stek-

Vaš hram v Orehovici je že pred časom slovel kot zanimiv prostor za kakšno

Za pridobitev certifikata mora vino na ocenjevanju doseči več kot 17,7 točke. Kontrolo pridelave izvaja komisija, ki je sestavljena iz članov Konzorcija in predstavnika Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki vsaj enkrat letno pregleda vse vinograde.

veselo družbo? »Delamo novo degustacijsko sobo za približno 20 ljudi, počasi širimo dejavnost, v najem smo vzeli vinograd v Kunovici nad Orehovico, nadaljujemo pač, ker je tudi sin Samo zakorakal na to vinarsko pot.«

Nekaj prahu je pred časom dvignilo vaše vino pod drugačnim imenom – jebačin?

foto MIha Bratina

»Pred leti smo odkupili sosedovo hišo, v kateri ni nihče več živel. Reklo se je po domače pri Jebačinovih - najbrž je prišel priimek iz Senožeč in lahko da je bil izvorno tudi Jelačin. Kakorkoli, nismo hoteli, da bi se to ime izgubilo in smo po hiši poimenovali dve zvrsti našega vina, torej beli jebačin in rdeči jebačin (merlot, kabernet sauvignon) – spet je bilo nekaj težav z naglaševanjem , ampak tisti, ki nas bolj poznajo, tudi pravilno naglašujejo.«

Pasji rep pa ostaja blagovna znamka vaših vin? »Seveda, saj se je lepo uveljavil!« Edo Pelicon

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Za dolgoročno promocijo kraja

Vinarsko turistično društvo Vrhpolje – Duplje Kako več iztržiti z enoteko? Vinogradniki in vinarji so običajno združeni v strokovna združenja, no, v Vrhpolju pa so si omislili vinarsko turistično društvo, da bi lažje širili sloves kraja kot pomembnega vinogradniško vinarskega območja v Vipavski dolini. Ob rujni kapljici smo se o zgodovini, vlogi in načrtih društva pogovarjali s predsednikom Brankom Tomažičem. Največji zalogaj društva vsako leto predstavlja Pohod med vrhpoljskimi vinogradi, zadnjo nedeljo v februarju. »S pohodom smo želeli pokazati okolico Vrhpolja, predvsem pa urediti tematsko pot po kanjonu hudournika Bele nad vasjo, ki je zares zanimiva.« V soteski so slikoviti tolmuni, sklečke, krnice … ko je voda v tisočletjih izdolbla in zlizala zanimive pojave. Zadnjih 50 let je takorekoč neokrnjena, še najbolj je bila naseljena pod Italijo, ko so tam na skrivaj kuhali tropinovec. »Projekt je že narejen, ampak čaka v vrsti, saj se vsi zavedamo, da je treba najprej ‘porihtati’ vaško infrastrukturo - kanalizacijo in to, upam pa da se bo sčasoma našlo še kaj denarja, če bo Evropa še kaj odprla malho za take zadeve.«

Na začetku je bilo v društvo včlanjenih 15 vrhpoljskih vinarjev, skorajda vsi, ki so se tako ali drugače z vinom pojavljali na tržišču, potem se je članstvo osulo: »Najbrž so računali, da bo društvo samo po sebi nekaj dajalo, pa ne gre tako – izkazalo se je, da je treba v društvo stalno nekaj vlagati, samo prostovoljno delo ne zadošča. Gre za dolgoročno zadevo – nam je šlo za promocijo prostora, ki se lahko povrne le na dolgi rok. Ostalo nas je sedem, ki se profesionalno ukvarjamo z vinarstvom, pridružil se nam je še manjši vinar iz Dupelj (Nusdorfer), ki se dobro počuti v naši družbi, pa tudi mi smo ga veseli. Začeli smo z martinovanjem, ki spada v sklop prireditev Odprti hrami od Martina do božiča. Pri tej Martinovi soboti ne

gre samo za to, da obiskovalci pijejo naša vina, pač pa spoznavajo tudi kraj njegove značilnosti in običaje, kulturno ustvarjanje, naše velbane hrame in kolone med sprehodom po vasi. Zadnji dve leti smo našo ponudbo združili na enem mestu, vsak vinar prispeva po tri buteljčna vina in potem pripravimo bolj resno, vodeno degustacijo, ki je že zajeta v ceni, po hramih pa pokušajo po tri odprta vina pri vsakem. Opažamo, da je med obiskovalci vedno več mladih, kar nas zelo veseli.« Naštejejo od 200 pa tudi do 400 ljudi, več pa jih tudi ne bi mogli sprejeti. »Vsaka domačija doda še neko svojo specifiko, specialiteto (salam, panceto, tlačenko polento), za ‘piknt’, da ljudje ne degustirajo ‘na suho’. Računamo, da bomo s tem še nadaljevali.«

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Vinarsko turistično društvo Vrhpolje – Duplje

Vinarji, člani društva : Vina Organist, Vrhpolje 8, 05/366 54 57, 031 425 154 NAFA (Škrljevina), Vrhpolje 1, 05/368 73 66, 041 401 205, http://www.nafa.si

Letos so pohod odpovedali zaradi slabega vremena, niso ga prenesli na naslednji termin, ker je koledar pohodov praktično vse konce tedna že zaseden. Včasih je bilo na pohodu več tisoč ljudi od vsepovsod – pa se kakšen vrne? »Tu pa tam, gre pa dober glas naprej in tako smo morda tudi na račun pohodov dobili osem avtobusov farmacevtk, ko je imel DARS športne igre v Vipavi, smo tud peljali po naših hramih 6 avtobusov gostov. Ja, ta marketing je zelo zahteven, ne pridejo ljudje kar sami od sebe. Mi želimo, da se o naši vasi govori, ma magari o tankih v Vrhpolju junija 91, o bitki pri mrzli reki, Teodoziju, burji, obešenih partizanih.

Kmetija Tomažič, Vrhpolje 77, 05/366 58 06, 041 707 534, http://www.kmetija-tomazic. com/

Vina Krapež, Vrhpolje 95, 05/368 71 10, 040 219 500 Mežnarjeva kmetija, Vrhpolje 26, 05/366 54 53, 041 363 026 Aleš Žvokelj, Vrhpolje 7, 05/366 56 58, 041 320 921

Pred časom pa je društvo sredi vasi odprlo tudi enoteko! »Za tak skupen prostor smo se v društvu ogrevali že dlje časa, celo nekaj materiala smo že nabavili, potem pa nam je prišlo na uho, da ima namen občina v okviru evropskega projekta obnoviti poslopje nekdanje šole in urediti na enem mestu prostor za krajevno skupnost in vsa vaška društva in smo počakali - ni nam žal, to je prva taka vaška enoteka na Vipavskem, čeprav bi morali zadevo začeti bolj udarno tržiti. Najbrž bi morali sklenit dogovor s kakšnim upokojencem, študentom, študentko, ki bi bil na vedno na voljo za obiskovalce. Mi pač nimamo časa dežurati. Saj imamo vsi doma tudi prostor za degustacije, vendar je skupni prostor - enoteko lažje promovirati skoz portale, medije, itd.«

Vina Nusdorfer, 05/364 51 44, 041 485 056

Monvi, Duplje 31, 05/364 51 29, 041 345 429, http://www.vinamonvi.si/

druge vinarje, tako doma kot v tujini. Bili so že po Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem, spoznavali različnosti, a iskali ideje, dobre prakse …

Toda Vrhpolje so zibelka vinogradništva na Vipavskem, tu so trsne cepljenke doma!« Znano je, da so po trsni uši cepljenke začeli vzgajati prav v Vrhpolju. To pa zato, ker so imeli poslanca Matijo Lavrenčiča, ki se je na Dunaju boril, da se vinogradništvu pomaga. Večkrat društvo povabi v goste tudi priznane enologe in druge strokovnjake za trženje vina, sami radi obiskujejo tudi

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013 nik’. Oče je namreč prepisal kmetijo na vnuka. Sin Nejc je agronom, ima veselje s kmetijo in je ostal doma, tudi sam sem že tri leta samo na kmetiji, skupaj smo štirje. Zato smo se odločili za gradnjo nove kleti, s prostorom za degustacije in pogostitev tudi večjega števila gostov – ampak o tem več na jesen, ko bomo zadeve končali in pridobitev tudi uradno odprli.«

Pa ste morda preveč elitni, hermetični, da vas je samo osem v društvu? »Ne, mi smo odrti za nove člane, ma je veliko društev v vasi in se krajani porazdelijo v skladu s svojimi interesi - sodelujemo z vsemi - za šagro damo vino, za gasilce tudi, za mnoge prireditve, ker želimo, da vsi skupaj nekaj dosežemo, da izpolnjujemo naše poslanstvo po promociji kraja kot vinski vasi.«

Še beseda, dve o vaši kmetiji? »Kmetija Tomažič je bila od nekdaj usmerjena v živinorejo in vinogradništvo - v zadnjih letih smo s petih ha prišli na 10 hektarjev vinogradov - prevzeli smo jih od polkmetov oz. ljubiteljskih vinogradnikov, ki so vinogradništvo opustili - od teh petih hektarjev smo tri obnovili. Z živinorejo bomo nadaljevali vsaj še pet let, zaradi pogojev, ki jih zahteva ‘Mladi prevzem-

In sva, potem ko je v eni od kleti mladi gospodar kmetije Nejc zmontiral razsvetljavo, nazdravila s chardonnayem, ki me je z okusom presenetil. Blago, toda dovolj opazno, je brbončice vznemiril neznan priokus in ko začudeno pogledam gostitelja, se ta nasmehne: »Je rahlo barikiran in to z akacijo.« Pa nisi veljal za nasprotnika barikov? Še celo na spletni strani vaše kmetije je to zapisano? »Res je, še zdaj menim, da barikirana vina niso značilnost Vipavske doline. Les pogosto prekrije tisto pravo bit vina, na kar so opozarjali tudi tuji strokovnjaki, ko so na Vipavskem želeli pokušati avtentična vina. Je pa res, da je treba slediti trendom na trgu in Italijani trenutno prisegajo na barike iz akacije, ki daje vinu zanimive, drugačen tone. Na nek način smo barike poznali tudi v Vipavski dolini, ko smo kupili nov sod – malce lesnega prizvoka je tudi tedaj bilo, ha!«

Namig za izlet Za izlet po okolici Vrhpolja je smiselno izbrati kar traso tradicionalnega pohoda med vinogradi, celo krožno pot ali pa samo del(e) te poti. Izhodišče je v Vrhpolju pred Gasilskim domom. Pot nas pelje skozi vinograde mimo vasice Duplje do znanega letnega Lanthierijevega dvorca Zemono. Dvorec obkrožajo vinogradi, zasajeni s sauvignonom, ki nam dajejo odlično vino sauvignon Zemono. Pot nadaljujemo proti pobočju Nanosa, si ogledamo Stari grad, ki nam še po več kot pol tisočletja, odkar so ga lastniki zapustili, kaže svojo mogočnost. Obrnemo se proti severu in se čez čas spustimo do Vrhpolja, kjer sledimo hudourniku Beli - ob poti so mlini in kovačije ter čudoviti tolmuni: Kotel, Sklečka, Korita, Tekc in Hudičev stolček. Po ustnem izročilu je

Pohod med vrhpoljskimi vinogradi obišče tudi razvaline mogočnega gradu nad Vipavo

Edo Pelicon

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Višje v soteski je mogočna stena, ki jo je voda skozi tisočletja grizla in na njej pustila čudovite sledi. Ob steni je Krnica, poletno kopališče vaške mladine. Ob naši poti se iz struge dviga znana plezalna stena. Pozna in obiskuje jo veliko plezalcev iz cele Evrope, posebej pozimi je zaradi ugodne klime oblegana. Ločimo se od hudournika Bela in pridemo visoko nad vasjo na Pšavo, od koder se odpre pogled v dolino in na višje ležeče

vinograde. Ob poti so razvaline majhnega samostana, kapucini so v njem že davno pridelovali vino. V vas se spustimo mimo cerkvice sv. Ahacija ob vinogradih, ki nam zaradi izredne lege dajejo najboljše grozdje za vrhunska vina. Pot ni težavna, vodi po lahko poljskih poteh in kolovozih z manjšimi vzponi in spusti, primerna je za vse letne čase, potrebno pa je imeti pohodniško obutev. Za celo pot boste porabili 3 do 4 ure zložne hoje.

foto Jožko Člekovič

sam hudič zvalil skalo v tolmun tako, da je pod njo nastalo priljubljeno kopališče.

Petrov pil

Kmetija FURLAN Ime in priimek: Branko Furlan Naslov: Zavino 33, 5295 Branik Telefon: 05 30 57 101 GSM: 041 728 587 E-mail: branko@furlan.org Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Pinela O S - Zelen O S - Vitovska grganja O S - Chardonnay O S - Sauvignon O S - Malvazija O - Rebula O - Rumeni muškat O S - Barbera O - Cabernet sauvignot O S - Bela zvrst: O Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti O - odprto, S - stekleničeno

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Istrski nagradi za malvazijo

Na kmetiji Ušaj v Črničah Stavijo na oranžna vina

Vina Ušaj - USSAI Ime in priimek: Stojan Ušaj Naslov: Črniče 56, 5262 Črniče Telefon: 05 36 66 075 GSM: 041 518 171 E-mail: ussai@siol.com Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Zelen O S - Sauvignon O S - Malvazija O S - Rebula O S - Sivi pinot O S - Rose S - Merlot O S - Cabernet sauvignon O S - Penina S - Malvasia dulcis (iz sušenega grozdja) S - Bela zvrst: O S - Rdeča zvrst: O S Lastna tržna znamka: Ussai Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi, prodaja grozdja O - odprto, S - stekleničeno

Stojan, Klemen in Davorin Ušaj

Bog ve, kdaj je nekega Ussaia pot z daljne Sardinije (ali celo Korzike) zanesla v naše kraje, kjer se je ustalil. Danes je Ušaj v Črničah dokaj pogost priimek, na eni od hiš ob cesti je še danes viden napis nekdanje gostilne Ušaj. Toda cilj našega zapisa, vinarska domačija Ušajevih (z blagovno znamko Ussai) pa leži neposredno pod zavetnikom črniške prafare sv. Vidom. Nosilec dejavnosti je sicer še oče Stojan, ki se najbolj znajde med trtami, medtem ko je kletarski del v domeni njegovih dveh sinov - Klemna in Davorina – slednji je bil ob našem obisku tudi glavni sogovornik. Ušajevi obdelujejo pet hektarov vinogradov in to na desetih različnih lokacijah, kar je z logističnega vidika seveda težava, po drugi strani pa tudi prednost, saj različne sorte ljubijo različna tla. Ponekod je lapor, drugod ilovnate mešanice. Kljub velikemu številu trsov (približno 20.000) pa je skupna količina pridelanega vina okrog 12.000 litrov dokaj skromna. Kako tudi ne, če pa zasledujejo cilj, da recimo dve trti malvazije napolnita samo eno buteljko. To je precej drugače kot nekoč, pobaramo Stojana, ko se je puščalo toliko grozdja, kot ga je trta dala in je bilo redčenje plodov nekako bogokletno. »Ja, ampak tedaj je imelo vino devet gradov in pol - časi so drugačni, sem se pač prilagodil!« Tako doseže katera od

malvazij tudi več kot 14 ‘gradov’. Zgodba, da so se Ušajevi ‘vrgli’ še v vinarstvo, je klasična. Ko so zasadili nekaj novih vinogradov, takrat z modnimi rdečimi sortami, so računali, da bodo ob službah nekaj zaslužili samo z grozdjem. Ko pa so začela plačila iz Vipave zamujati, so sklenili nekaj grozdja predelati doma. In bolj kot so se prihodki od grozdja krčili, več so ga puščali doma. Morda je prelomnico predstavljalo jubilejno leto 2000, ko sta se brata odločila poslati vzorec svoje kapljice na ocenjevanje. Njun cabernet sauvignon je na presenečenje vseh dobil najvišjo oceno za to sorto na preseku primorskih vin. Tudi uradno priznanje (ne samo pohvale prijateljev in znancev), da imata občutek za vino, jima je dalo nov polet. Obiskovala sta predavanja o kletarst-

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

vu, degustacije, vinske dogodke in pridno nabirala znanje ter nove ideje. Leta 2006 sta s prvo polnitvijo v steklenice pod lastno blagovno znamko vstopila na zahtevnejši vinski trg. Navdušila sta se nad oranžnimi vini, predvsem malvazija in rebula sta primerni za daljšo maceracijo, ki pri Ušajevih ni nikoli krajša kot tri tedne, prej mesec dni. Starajo ju v hrastovih sodih, podobno kot merlot, cabernet sauvignon in rdečo zvrst, zato so vsa ta vina bolj ‘krepka’. Malvazija je zaradi svoje ‘oranžnosti’, drugačnosti prav navdušujoča – to potrjujeta dve čisto sveži nagradi – srebro si je prislužila na tekmovanju malvazij v hrvaškem Poreču, pa čeprav gre svetovni trend pri malvazijah v bolj sveže note. Zato pa je Ušajeva malvazija zmagala na letošnjem ocenjevanju Sommelier Slovenije 2013 v Izoli in sicer med malvazijami z ostankom sladkorja.

odprta kupujejo gostinci, vinotoči, zasebniki. Ušajevi se ozirajo tudi proti vzhodu, v Rusijo, Estonijo … Ušajeva hiša, v katero so se predniki z Raven preselili v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je bila prej v lasti močnega kmečkega posestnika, zato je pri hiši veliko prostora. V nadaljevanju sedanje kleti, kjer sta ločena leseni in ‘inox’ del kleti, vmes pa je umeščena ustekleničena ponudba njihovih vin, prav zdaj gradijo degustacijski prostor. »Sprejeli bomo manjše skupine, deset, dvanajst ljudi, nad tem bomo, ko bo pač dovolj denarja, uredili sobe in kakšen apartma. Imamo namen zaokrožiti ponudbo, tudi s kulinariko - vinarstvo in turizem gresta z roko v roki,« pravi Davorin.

Sta pa sauvignonu in sivemu pinotu ohranila svežino, tako da je nabor vin kar zaokrožen, s čimer nagovarjata širši diapazon kupcev. V ponudbi nekoliko preseneča zelen, ki naj bi bil domena zgornjega konca doline. »Ne, prav lepo uspeva in daje značilno vino. Pravijo, da je še bolje, če ima zelen bolj močan svet,« doda Stojan. Mlada vinarja sta se spopadla tudi s penino, ki si kar dobro utira pot v Italijo. Sicer večino vina prodajo po Sloveniji, pri čemer se veča delež ustekleničenih vin, po restavracijah, vinotekah, medtem ko

Čeprav je na značilni tabli vinske ceste za Ušajeve zapisano na prvem mestu sadjarstvo in šele na drugem vinarstvo, pa se s sadjem ne nameravajo ubadati več, vsaj zares ne. »Breskve se nam niso obnesle. Vedno je bilo nekaj narobe, pozebe in druge nevšečnosti, tako da v 15 letih nismo pokrili investicije.« Izjema je kostanj, ki ga z uspehom prodajajo, tudi v prestolnico. Blagovna znamka Ussai je dvignila kar nekaj prahu. »Mislim, da je polemike o blagovni znamki preveč, žal mi je, da se pogovor pogosto vrti okrog tega, namesto da bi se posvečali kakovosti naših vin,« pravi Davorin. »Oblikovna rešitev z dvema S, kjer en S igra vlogo strešice na drugem, mi je bila v hipu, ko sem jo videl, zelo všeč. Danes bi morda še enkrat premislil ... « Ampak, saj vemo, če se o zadevi govori, je to s

trženjskega vidika dobro. »Še enkrat poudarjam - mi prvenstveno delamo na kvaliteti. Trudimo se, da bi bili vsi naši postopki pravilni, da se nam prikrade čim manj napak, če pa že, se na njih učimo. Še vedno veliko raziskujemo, eksperimentiramo, če hočete, in iz vsega poberemo najboljše. Vem, vedno je še kaj rezerve …« Oče Stojan opravi glavnino dela v vinogradih, saj sta oba brata zaposlena in danes ni več samo osemurnih delavnikov … Večinoma enošparonska vzgoja je pri

Ušajevih malce višja, do metra, saj je pregloboko sklanjanje Stojanu nadležno, ampak pač potrpi, saj vidi, da sta sinova s svojo usmeritvijo na pravi poti. »Oče ne zmore več vsega, eden bo najbrž moral ostati doma, ali celo oba, če se nam bo izšlo.« Mladostne zagnanosti, predvsem pa predanosti vinu, veri v svoje delo, torej Ušajevima ne manjka in na mnogokrat vihravem vinskem trgu zagotovo še nista rekla zadnje besede, kje pa … Edo Pelicon

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Preplet mladostnega poleta in izkušenj

Zelen Kletarstva Petrič – protokolarno belo vino Obdržali starejše običaje pridelave grozdja in vina Občina Ajdovščina vsako leto za protokolarne potrebe izbere po eno belo in rdeče vino domačih vinarjev. S protokolarnim vinom želi svojih gostom in obiskovalcem občinskih prireditev pokazati žlahtnost vinorodnega območja ter pomagati pri promociji domačega vinarstva in vinogradništva. Ajdovsko vinorodno območje tako letos zastopata dve vini s Planine - zelen Kletarstva Petrič in merlot Posestva Ferjančič.

Kletarstvo PETRIČ Ime in priimek: Lucija Koren Naslov: Planina 56, 5270 Ajdovščina Telefon: 05 36 42 537 GSM: 040 864 113, 040 501 348 E-mail: kletarstvo.petric@gmail. com Spletna stran: www.vas-planina. si/si/petric.php Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Pinela O S - Zelen O S - Cabernet sauvignon O S - Modri pinot O S - Bela zvrst: O S - Rdeča zvrst: O Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti O - odprto, S - stekleničeno

K izboru so povabili vse vinarje, ki svoja vina tudi stekleničijo. Udeležilo se ga je 10 vinarjev, ki so na pokušino ponudili 24 različnih belih in rdečih vin. Izbor je opravila strokovna komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica – predsednica Tamara Rusjan in člani Mirjana Košuta, Ivan Žežlina, Andreja Škvarč in Matjaž Lemut. Tehnično pa je pri izboru pomagala Darja Marc iz Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina. Komisija je zapisala, da vinarji ajdovske občine znajo pridelati dobra vina, saj je lepo število vin prejelo vrhunsko oceno, seveda tudi vini, ki ju je ocenjevalna komisija predlagala za protokolarni vini. Najprej smo obiskali Kletarstvo Petrič in

poskusili protokolarni zelen, letnik 2012. Vino je suho, fermentirano in negovano v lesenih sodih. Barva vina je zlata z zelenkastimi odtenki. Vonj je značilno sorten in bogat, po okusu pa je svež in harmoničen. Potrgali so ga v dveh vinogradih, na nekoliko močnejši zemlji na Planini in bolj lapornatih terasah nad Novakovim mlinom nad reko Vipavo. Pokušina v tipičnem vipavskem velbanem hramu, med lesenimi sodi, daje seveda vinu še dodatno draž. Petričeva klet je stara 130 let, čeprav je na portalu nad vrati v klet vklesana še starejša letnica, namreč 1843. »To je letnica, ko je bila zgrajena prvotna hiša, klet so pozidali nekaj kasneje,« pove Lucija Koren, nosilka kmetijske dejavnosti pri Petričevih. »Za blagovno znamko naših

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

dajo, no, pri nas ni bilo prav veliko prometa.« Zato ga polnijo v lastne steklenice, saj računajo, da bo tudi izbor za protokolarno vino pripomogel k večji prepoznavnosti. »Občina je zakupila 100 buteljk in še 300 litrov odprtega vina, ki pa ga doslej še niso prišli iskat. Steklenice damo mi, etikete oni,« doda Andrej. Petričeva kmetija obsega štiri hektarje vinogradov: »Smo nekje v povprečju vinogradnikov na Vipavskem,« pravi Tone, v smislu, da je kmetija še obvladljiva in lahko večino postorijo v družinskem krogu (razen seveda ob trgatvi).Vsi vinogradi ležijo na tipičnih vinogradniških legah, nagnjenih, osončenih, sestavi tal pa so prilagodili sortni izbor. Po zelenu smo okušali še pinelo, ki ji planinske lege nadvse ugajajo in za konec kratkega sprehoda po kleti spili še pol kozarčka lanskega cabernet sauvignona, ki je ambiciozno nakazal velik potencial – kot je preplet mladostnega poleta in izkušenj porok, da bodo ljubitelji vin na kmetiji Petričevih (Korenovih) še lahko prišli na svoj račun. Edo Pelicon

vin smo ohranili ime Petričeve kmetije (Kletarstvo Petrič), prepoznavno tradicijo prednikov, čeprav se po poroki pišem Koren,« pravi mlada vinarka. Za zeta je prišel na Planino Andrej Koren in čeprav je odraščal v Ajdovščini, kjer je trt le za vzorec, se je hitro ‘vrgel po hiši’ in strumno zakorakal novim vinogradniškovinarskim izzivom naproti. Seveda pod budnim ‘mentorstvom’ tasta Toneta, ki je kmetijo predal v roke mlademu paru. So pa na kmetiji obdržali starejše običaje pridelave grozdja in vina. S pravo rezjo vinske trte in ‘senco vinogradnika’, kot pravi star vipavski rek, v poletnih mesecih pridelajo zdravo in malo pršeno grozdje. Vina zorijo v velikih lesenih sodih v hramu, po pretoku gredo

nadstropje više, v posode iz nerjaveče pločevine, kjer čakajo na ustekleničenje oziroma prodajo. »Približno polovico vina prodamo v steklenicah,« doda Andrej in poznavalsko zavrti kozarec s protokolarnim vinom: »Naš lanski zelen je imel zaradi suše nekaj manj kislin, morda je bilo prav to odločilno, da je bil komisiji tako všeč.« »Ja, niso vsi zeleni enaki, že slapenski se razlikuje od naših. Veliko je odvisno tudi od lege in tal – tam, kjer so v bližini kakšni izvirki, uspeva najboljše,« pove Tone, ki si je kot član komisije Konzorcija ogledal številne vinograde z zelenom. So pa letos (začasno) izstopili iz Konzorcija. »Nekateri pravijo, da jim gre zelen, polnjen v predpisane steklenice konzorcija, dobro v pro-

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Protokolarno rdeče vino je merlot

Široka paleta vin Posestva Ferjančič Tujce zanima osebna nota vina, zgodba Tudi letošnje drugo, rdeče, protokolarno vino je doma s Planine, s Posestva Ferjančič. Če smo natančni, je vino slapenskega pokolenja, saj so grozdje obrali z vinograda pri Majeriji na Slapu, kjer so Ferjančičevi pred leti vzeli v najem 1,7 ha vinogradniških površin. distribucijo manjših količin vina, da ne omenjamo različne opreme steklenic in stekleničenja posebej. Primerna iztočnica za ‘resen’ pogovor s Petrom, ki mu o aksiomih pridelave in predelave, pa tudi malih in velikih skrivnostih, nikoli ne zmanjka ‘špage’.

Posestvo FERJANČIČ Ime in priimek: Peter Ferjančič Naslov: Planina 73, 5270 Ajdovščina Telefon: 05 36 89 055 GSM: 041 834 013 E-mail: vina@ferjancic.si Spletna stran: www.ferjancic.si Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Pinela S - Zelen S - Sauvignon O S - Chardonnay O S - Rumeni muškat S - Rose S - Merlot S - Cabernet sauvignon O S - Sania (iz sušenega grozdja) S - Bela zvrst: Fino belo S Lastna tržna znamka: Ferjančič Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi O - odprto, S - stekleničeno

»V vinogradu ni sort nikoli preveč, v kleti morda. Tudi sam sem že razmišljal o krčenju števila vin, toda – pinela in zelen sta za nas tukaj zakon, sta kraljica in kralj Vipavske doline, naše vinarsko bistvo. Osebno sem navdušen nad chardonnayem, ki ima na močnejših planinskih tleh neverjeten karakter. Sauvignon je itak svetovni standard, muškata ne gre tlačiti v zvrsti in ima svoje zveste podanike, tudi ženske

Protokolarni merlot je seveda suho vino, ki je kar dve leti, pod budnim očesom, zorelo v hrastovih sodih. Je intenzivne granatno rdeče barve z rubinastimi odtenki. Vonj spominja na gozdne sadeže in suhe slive, ki prehajajo v vonjave vanilije in pražene kave. Mehki in zaokroženi tanini dajejo vinu polnost in elegantnost. Tako je v oceni zapisala komisija in temu ni kaj dodati (ali odvzeti). Toda ko je vinoljub enkrat v hramu s Petrom Ferjančičem, mu kaj hitro zmanjka vseh prispodob in sadežev, na katere spominjajo vonjave in okusi vseh njegovih vin. Kajti izbor vin je zares širok. Morda celo preširok, saj je potrebno imeti dovolj posode, bdeti nad različnimi postopki za vsako vino posebej, skladiščenje, vse trženjske dejavnosti,

ga obožujejo, kot tudi rose, brez merlota in cabernet sauvignona med rdečimi vini tudi ne gre. Kot posebnost, butičnost ali posladek, če hočeš, pa imamo Sanio, vino iz sušenega grozdja (rebula, muškat). Nimamo pa malvazije ali barbere, ostalih sort pa samo za vzorec. Verjetno bomo več delali na zvrsteh, kot se uradno kličejo

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013 mešana vina. Za zdaj je edina zvrst Fino belo, ki smo ga sestavili ob 200 letnici naše kmetije (chardonnay, sauvignon, zelen). Ime mu je dal najmlajši sin Alex, ko je pomočil prst v vino, ga obliznil in dejal – fino!«

vinogradu zmešale in jih potem pustili po starem pet dni na drožeh – morda pa bo iz tega nastal Domen …«

Aha, hči Sanja že ima svoje vino, Alex na nek način tudi, kaj pa Domen, ki je kot najstarejši sin tudi najbolj vpet v delo na kmetiji?

zaradi svoje neverjetne energije, komunikativnosti, delavnosti že sama po sebi blagovni znamki in zaščitni znak kmetije. Dela ni malo, s 27 tisoč trtami je pokritih

Peter in Anica pa ne bosta imela svojega vina? Najbrž ga niti ne potrebujeta, saj sta

vinogradov porabi Peter osem ur, porabi pa za 500 evrov škropiv in nafte. Zdaj pa so tu še ‘zidarska’ opravila, saj so podrli staro gospodarsko poslopje in gradijo degustacijski prostor, s kuhinjo, manjšo kletjo, sanitarijami, tako da bodo lahko sprejeli tudi cel avtobus gostov hkrati. Obiščejo jih tudi posamezniki, tuji turisti, celo Izraelci. »Pred dnevi smo dobili obisk s Finske. So potovali po dolini Soče in v solkanski Žogici pili naš zelen. Tako jih je navdušil, da so prišli na Planino. In nakupili kar konkretno število steklenic zelena in pinele – zanimale so jih samo avtohtone sorte, osebna nota, zgodba - drugih vin se še dotaknili niso.

Kmetija Ferjančič ima torej dvestoletno vinogradniško tradicijo, že Petrov oče je obdeloval pet tisoč trt. Po opustitvi živinoreje so postopoma urejali ali obnavljali vinograde, nad staro kletjo z lesenimi sodi so uredili še novo za inox posode in predelavo, stekleničenje … Anica je bila že doslej zaposlena na kmetiji, zdaj se ji je pridružil še Peter, saj se mu je po stečaju Primorja iztekla ‘brezposlenost’ na zavodu. Peter je kot strojnik cele dneve delal po terenu - kdaj je potem škropil trte? »Ponoči,« v smehu odgovarja.

»Kot poskus, eksperiment - ja, stalno je treba raziskovati in iskati zgodbe - smo lani sočasno pobrali pet sort, ki so se že v

dobrih šest hektarjev zemljišč, če štejemo samo delo v vinogradu in kleti, kaj šele pri promociji, pri kupcih, sejmih, raznih dogodkih … Samo za eno škropljenje vseh

In za konec, kako kaže letina? »Po poznem cvetenju je grozdje zdaj ujelo svoj ritem. Nekatere sorte so se ob cvetenju nekoliko osule, ampak nič ne de, bodo pa jagode debelejše, bo več ‘soka’ – se mi zdi, da so jagode ponekod že tako debele, kot so bile lani zaradi suše ob trgatvi – toda tudi zdaj bi bil en močan dež že dobrodošel.« Edo Pelicon

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Zadovoljni s tem, kar imajo

Vinarstvo Švagelj – Štanjel Ko se spustimo s štanjelskega gradu in prečkamo regionalno cesto ter nadaljujemo pot v isti smeri proti Kobjeglavi, še v naselju, pri tabli, zavijemo desno. Po nekaj sto metrih na levi strani najdemo vinarstvo Švagelj, na naslovu Štanjel 152.

Vinarstvo ŠVAGELJ Ime in priimek: Ivo Švagelj Naslov: Štanjel 152, 6222 Štanjel GSM: 031 317 047 E-mail: ivo.svagelj@gmail.com Vinorodni okoliš: Kras Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Kraška vinska cesta Vrste vin: - Teran PTP O S - Chardonnay O S - Vitovska grganja O S O - odprto, S - stekleničeno

Prav v bližini domačije leži na lepem, ravnem terenu vinograd, v katerem zori grozdje na 6000 trtah. Kajpak terana. Petnajst letni vinograd je pomlajen in povečan. Že od daleč je videti, da so trte deležne brezštevilnih delovnih ur skrbnih rok.

Ivo Švagelj je leto dni upokojenec in pravi: »Sedaj je veliko lažje. Imam cel dan časa. Brez pomoči družine in ob trgatvi prijateljev pa seveda ne bi šlo.« Sicer pa se v Švagljevi kleti, ki je snažno in sodobno urejena in hlajena, poleg terana PTP najde še chardonnay ter avtohtono vitovsko grganjo. Večino vina proda kot

odprto vino, vsakemu, tudi brez posebne najave. Vseeno je dobro poklicati številko 031 317 047, še posebej, če kdo želi večjo količino ustekleničenih vin. »Kajpak je treba s časom iti naprej. Mi imamo svojo etiketo že par let in vino v lični steklenici je primerno darilo, lažje se ga spravi doma v hladilnik. Tudi postrežba iz steklenice je lepša,« pravi vinar Švagelj iz Štanjela, ki navkljub temu, da vsako leto proda celo letino, posebnih širitev ne načrtuje. »Mi smo zadovoljni s tem, kar imamo,« pravi Ivo. In mi dodamo, da je prav tako !

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Mogočna obokana klet v Podbregu

VIDUS Ime in priimek: Janko Ivan Trošt Naslov: Podbreg 24, 5272 Podnanos GSM: 041 401 204 E-mail: janko@vina-vidus.si, vina.trost@gmail.com Spletna stran: www.vina-vidus.si Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Zelen S - Rose S - Barbera S - Penina, klasična metoda, barbera, rose S - Bela zvrst: Vidus S

Janko Trošt na Okusih Vipavske na Zemonu

- Rdeča zvrst: Vidus S Lastna tržna znamka: Vidus Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi, darilni paketi O - odprto, S - stekleničeno

Mlad vinograd zelena nad Pasjim repom

vse foto www.vina-vidus.si

VINARSTVO

Vinarstvo ŠTRANCAR Ime in priimek: Aljoša Štrancar Naslov: Planina 20 a, 5270 Ajdovščina GSM: 041 901 228 E-mail: vino.strancar@gmail. com Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Pinela S - Rebula O - Sauvignon O S - Ros S - Bela zvrst: Zo’vrh O S - Rdeča zvrst: Zo’vrh O S Lastna tržna znamka: ŠtranCar vina Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi, prodaja grozdja O - odprto, S - stekleničeno

Glasnik št.1, 22.7.2013

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Kakovost in raznovrstnost pred količino

Kralj – Škrkovi Vasica Kobdilj je postavljena ob križišče treh poti ki peljejo v Novo Gorico, Sežano in Vipavo. No in ko pridete v središče vasi, vas pričaka slikovita kraška podoba – hiša s kamnitim obokom kot vhodom na dvorišče ter izjemen biser kraške arhitekture – spahnjenca. Gre za ognjišče in tipičen kamin, ki je sezidano ob zunanjem zidu stavbe, tako da v hišo gleda samo kurišče oz. ogenj. Tam najdete Kralj - Škrkove.

Kmetija KRALJ - ŠKRKOVI Ime in priimek: Zdravko Kralj Naslov: Kobdilj 22, 6222 Štanjel Telefon: 05 76 90 160 GSM: 041 695 677 E-mail: zdravko.kralj@siol.net Vinorodni okoliš: Kras Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Kraška vinska cesta Vrste vin: - Teran O S - Chardonnay O S - Penina teran S - Penina chardonnay S - Teranov liker S - Vinjak S - Razni likerji S Lastna tržna znamka: Kraljeva penina (samo za penine) Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi O - odprto, S - stekleničeno

Prve vklesane letnice pričajo o častitljivi starosti kmetije, saj nam kamen razkrije leto 1730, da pa se na kmetiji ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom že skoraj dve sto let, priča letnica na preši: 1821. Zadnjo obnovo in zasadnjo 2000 belih trt chardonnaya je domačija doživela leta 1980, še bolj pa leta 2000, ko se je nosilec dejavnosti Zdravko Kralj upokojil in isto leto zasadil 6000 teranskih trt. Tako se dobi pri njih poleg odprtega in ustekleničenega terana tudi teranovo penino, ki jo tržijo pod svojo blagovno znamko rdeča Kraljeva penina. Zdravko Kralj pove: »Vsi domači se trudimo našim kupcem in gostom ponuditi, kar nam je ta trda kraška zemlja dala. Tako naredimo tudi domači vinjak, poleg teranovega likerja ponujamo še dvajset razno raznih vrst likerja: iz cveta vrtnic, brinovih jagod, zelišč ipd. Za najavljene skupine imamo poseben družabni prostor, ki sprejme do 40 ljudi. Pripravljamo domače narezke. Odlično sodelujemo s sosedom Erikom Modicem, ki ima apartmaje in v katerih gosti pretežno Nemce. Ti povejo za naše vino svojim prijateljem, tako da nikoli ne veš, kdo bo prišel po vino. Dobro, da

obvladamo tuje jezike: angleško, nemško, italijansko. Za enkrat prodamo vse in smo zadovoljni.« Zdravka smo našli ravno med delom. Na domačiji ureja samostojno hiško za goste, ki bo končana do konca leta. Širitev vinograda ne načrtuje in pravi: »Pomembnejša od količine je kvaliteta in raznovrstnost. Mi zasledujemo prav ta dva cilja!« Dodajmo, da si lahko obiskovalci Kobdilja, poleg znamenitega Štanjela, do katerega je pet minut hoje, v samem Kobdilju ogledajo še domačijo Maksa Fabianija in škofa Mahniča, kot tudi pokopališče iz prve svetovne vojne.

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Pogled s Svetega Martina na Brje

SVETI MARTIN Ime in priimek: Boža Stegovec Naslov: Brje 121, 5263 Dobravlje Telefon: 05 30 57 700 GSM: 041 369 633 E-mail: peter@vinasvetimartin.si Spletna stran: www.vinasvetimartin.si Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Zelen S - Pinela S - Rebula S - Rose S - Barbera S - Merlot S - Penina S - Klarnica passito S - Rdeče passito S - Bela zvrst: O S - Rdeča zvrst: O S Lastna tržna znamka: Sveti Martin Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogled kleti O - odprto, S - stekleničeno

Novi vinograd pri Svetem Martinu

Peter Stegovec na festivalu pinel na Planini

Glasnik št.1, 22.7.2013

VINARSTVO

Kmetija Benedikt in Simon KOBAL

- Barbera O S - Merlot O - Bela zvrst: Kovk cuvee O S - Rdeča zvrst: Red Kovk cuvee O S Lastna tržna znamka: Vino izpod Sončnice Ostala ponudba kmetije: degustacije (do 50 oseb), ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi O - odprto, S - stekleničeno

vse foto www.facebook.com/kmetija.kobal

Ime in priimek: Benedikt Kobal Naslov: Budanje 30, 5271 Vipava Telefon – fax: 05 36 45 030 GSM: 041 708 092 E-mail: trsnica.kobal@siol.net Spletna stran: www.facebook. com/kmetija.kobal Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Beli pinot S - Chardonnay O S - Laški rizling S - Sauvignon O S - Barbera rose O S

VINARSTVO

Vinogradništvo in kletarstvo BUNTOVI Ime in priimek: Bogdan Cotič Naslov: Škrbina 62, 6223 Komen Telefon: 05 76 67 025 GSM: 031 867 632 E-mail: tjasa.komelj@siol.net Spletna stran: www.buntovi.si Vinorodni okoliš: Kras Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Kraška vinska cesta Vrste vin: - Izbrani teran PTP O S - Bela zvrst: Planta O S - Teranov liker S Ostala ponudba kmetije: degustacije (do 50 oseb), ogled kleti, ogled bližnjih znamenitosti O - odprto, S - stekleničeno

Glasnik št.1, 22.7.2013

VINARSTVO

Ime in priimek: Zmago Petrič Naslov: Planina 111, 5270 Ajdovščina GSM: 041 616 091, 051 660 265 E-mail: guerila@petric.si Spletna stran: www.guerila.si Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Pinela S - Zelen S - Rose S - Rebula S - Penina Castra S - Penina Castra rose S - Nika (sušen merlot) S - Bela zvrst: Roma, Tabu S - Rdeča zvrst: Cuba S Lastna tržna znamka: Guerila Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti O - odprto, S - stekleničeno

vse foto www.guerila.si

GUERILA

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Stane in Samuel Poljšak, Gradišče pri Vipavi

Gradiški sauvignon z medaljo iz New Yorka Usmerjajo se v okolju prijazno kmetovanje Samuel Poljšak, vinar z Gradišča pri Vipavi, je poslal svoja vina na ocenjevanje tudi čez lužo, na Finger Lakes International Wine Competition 2013 v New York. Sauvignon in rumeni muškat sta se posrebrila, cabernet sauvignon je prejel bronasto plaketo.

Seveda uspeh na čezoceanskem ocenjevanju ni naključje, saj ima Poljšakov sauvignon dobro podlago že z domačih ocenjevanj. Na najpomembnejšem slovenskem pregledu vinske bere, ljubljanskem festivalu vin, je gradiško vino lani osvojilo drugo mesto med suhimi belimi vini, tokrat z letnico 2011. Poljšak je namreč napredoval še za mesto više, saj je bil leto pred tem s sauvignonom letnika 2009 v kategoriji mirnih belih vin tretji. Čeprav vipavsko Gradišče v zavesti prebivalcev Vipavske doline (in posledično tudi drugih) ne velja za top vinogradniško območje, saj se za vinogradniško meko štejejo flišnati vipavski griči. Toda tudi vznožje oziroma južna pobočja Nanosa, ki jim domačini pravijo Podgura, niso od muh. Če zaradi drugega ne, zaradi osončenosti, saj jih žarki pobožajo že na tešče, ko se rumena krogla zbuja izza Pleše, pa vse do večera, ko (rdečkasta) ponikne nekam v Furlanijo. No, naravne danosti so seveda predpogoj za dobro kapljico, preboj v višji razred doda vinogradnik z vztrajnim delom med

trtami, znanjem in ustrezno opremo pa v kleti. »Poljšakovi se z vinarstvom ukvarjamo že dolgo, vsaj 200 let. Tudi Francozi v času Napoleona so pili naše vino. V naši stari hiši je imel pisarno francoski uradnik, za njim pa avstrijski. Pod to hišo imamo nasad češenj s 350 drevesi, pod njim so trte, vinograd imamo še v Klajnikih,« pove Samuel. Posestvo obsega štiri hektare. Poleg omenjenih in nagrajenih sort pridelujejo še rebulo, laški rizling, merlot in barbero ter seveda zelen, s katerim so vključeni v Konzorcij Zelen. So tudi ena V eni od revij so vzeli pod drobnogled Poljšakov cabernet sauvignon – ocenjevalec je zapisal: »Simpatična sadnost slivove marmelade in robidnic v nosu. Okusu, ki je poln, suh, z zmerno kislino in zrelimi tanini, je pomagalo zorenje v lesu. Vino, ki ima doma na Vipavskem rado pršut in suhe mesnine, v Ljubljani pa pečenke, divjačino, žar, bogate omake.«

od postojank Vipavske vinske ceste. »Pri nas se zavedamo pomena zdravega in okolju prijaznega kmetovanja, zato smo se odločili za integrirano vinogradništvo in sadjarstvo,« še dodaja Samuel. S Poljšakove kmetije se odpira čudovit razgled na dolino, vipavske griče, hrbet ji krije Gradiška Tura, kjer so v prepadnih stenah plezalci označili kar 200 različno zahtevnih smeri. Ob plezališču in športnem parku je Gradišče se izhodišče za pohode in izlete, na bližnji Plaz, na Nanos ali zgolj do cerkvice sv. Miklav(ž)a. rl

VINARSTVO

foto Robert Ferjančič

Glasnik št.1, 22.7.2013

foto Robert Ferjančič

O - odprto, S - stekleničeno

foto Robert Ferjančič

Ime in priimek: Bojan Potočnik Naslov: Orehovica 24 a, 5272 Podnanos GSM: 041 718 501 E-mail: svetovanje.potocnik@ siol.net Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Zelen O S - Merlot O - Bela zvrst: Orehovčan O S Lastna tržna znamka: Vina Potočnik Ostala ponudba kmetije: degustacije (do 20 oseb), ogled kleti (do 20 oseb)

foto Robert Ferjančič

Vina POTOČNIK

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Izkoristiti sončne in zračne lege lapornatih gričev

Vino Miška z Erzelja Eko turizem Ena najmanjših krajevnih skupnosti in edino naselje v Sloveniji, ki se začenja s črko E, namreč Erzelj, je sestavljeno iz petih zaselkov, pri čemer so trije poimenovani po priimkih – Volki, Miški, Mesesneli, pri čemer so se krajani sosednjih vasi na takšno delitev Erzelja šalili s skovanko, da so ‘volki miški meso sne(d)li’. Kot je razbrati s spomenikov na vaškem pokopališču, so bili ti trije priimki v preteklosti tudi dejansko z naskokom najbolj razširjeni. Danes je pestrost priimkov večja, v telefonskem imeniku je prvotnih priimkov le še za vzorec, v njem pa boste denimo našli tudi Šušmelje.

Vinska klet MIŠKA Naslov: Erzelj 22 Telefon: 041 583 955 E-mail: info@miskawines.com Spletna stran: www.miskawines. com Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Pinela S - Zelen S - Rebula O S - Merlot O S - Barbera S - Bela zvrst: S - Rdeča zvrst: S Lastna tržna znamka: MIŠKA Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogled kleti, sodelovanje pri trgatvi O - odprto, S - stekleničeno

In prav Primož Šušmelj se podpisuje pod vinogradniško vinarsko kmetijo Miška. Njegov oče Radivoj Šušmelj se je namreč iz spodnjega konca doline priselil med vipavske griče, v zaselek Miški, v družino zdaj žal že pokojnega Stanota Miške, ki je pač dobila tri zete, če so bile pri hiši tri dekleta. Stano je kmetijo prepisal na Primoža, jo pa je že sam zapeljal v specializacijo, namreč z vinogradništvo in vinarstvo, saj je bila kmetija prej, tako kot večina na Vipavskem, mešana - vsakega po malo. Čeprav se Šušmeljevi ne uvrščajo med večje pridelovalce na Vipavskem, pa v kratkem še ne bodo povečali vinogradniških površin. Najprej morajo obnoviti vinograde, ki jih je pred približno

tremi desetletji zasadil Stano Miška. V skladu s tedanjo modo je posadil sauvignone in chardonnaye s prostovisečo vzgojno obliko. Primoža ti dve sorti danes ne prepričata več. Po eni strani ju na visokih lapornatih legah hitro prizadene suša in se trte pogosto kar posušijo, po drugi strani pa je vino, iz sauvignona denimo, značilno aromatično le na začetku, potem pa prehitro izgublja na vonju in Primož to sorto prepušča vinogradnikom po dolini, kjer so tla močnejša. Zato se je odločil za rebulo, ki se je že od nekdaj po gričevju dobro obnesla in je v šopku z drugimi sortami tradicionalno oblikovala značilnega ‘vipavca’. In za ponazoritev natoči iz soda rebulo z značilno barvo, mehurčki oziroma svežino, pa tudi že harmonijo. Je pa pri nabavi sadik kar nekaj zadreg, saj je treba

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

podlago, ki bo kljubovala suši, v trsnici naročiti že leto prej. Poleg tega morajo vse vinograde še temeljito ograditi, ne le srnjad in jelenjad ter jazbeci, divji prašiči so redni gostje – lani so polomili nič koliko šparonov, ko so želeli priti do sladkega zalogaja. Vinogradi na sončnih, zračnih legah, na več kot 300 metrih nadmorske višine, pa laporna tla, so naravnost idealna za pinelo, ki jo na Erzelju obujajo. Znano je, da je pinela občutljiva, ne mara deževja,vlage, kaj hitro začne gniti. Burja s severovzhoda in ‘hrvaški’ veter z juga hitro prezračita erzeljske griče. Tudi drugim sortam, seveda tudi zelenu, daje kombinacija klimatskih in pedoloških razmer svojstven pečat, ‘miška’ noto pa jim doda še vestno delov vinogradu in skrbno kletarjenje. Za zdaj so njihova vina sveža in igriva, sčasoma pa naj bi vzgajali tudi bolj zrela vina. Toda za zdaj gre kapljica kar dobro v promet, tako odprto vino kot ustekleničeno, zvrsti ali sortna vina. Pridelajo okrog 20.000 litrov vina letno, no lanska letina je bila bistveno nižja. Približno polovico prodajo odprtega, pri čemer opažajo zasuk – včasih so ljudje prihajali na dom po vino v flaškonih in v večjih količinah, zdaj odprta vina prodajajo predvsem gostincem. »Posamezniki ali manjše skupine, ki prihajajo na kmetijo, so bolj zahtevni, pri pokušini in nakupu so pozorni na zgodbo, radi imajo oseben pristop, da se jim človek posveti. Posegajo pa potem po buteljčnih vinih,« pravi Primož, po izobrazbi sicer ekonomist, zato ve, da je treba veliko vlagati v marketing, biti zraven na ‘vinskih’ dogodkih, sejmih, prireditvah, v vinotekah. Pri tem igra pomembno vlogo tudi oprema steklenic.

Morda je na Vipavskem blagovna znamka Miška umevna sama po sebi, v notranjosti pa morda deluje nekoliko nenavadno, če že ne provokativno in hitro vzbudi zanimanje, kar je seveda dobro za trženje. Nedvomno k temu pripomore tudi domiselna grafična podoba s stiliziranim mišjim repom. Še posebej se velja potruditi za stalne kupce – povabijo jih v trgatev, na martinovanje … »S kmetijo, vinom, blagovno znamko se potem poistovetijo, začutijo, da vino ni samo pijača, da je vanjo vtkanega veliko dela, predanosti, znanja … In da v vinu, ki ga potem spijejo, čutijo nekaj svojega … Pred časom so že uredili degustacijsko sobo, za manjše skupine tja do 15 gostov, kjer lahko ob pokušinah in zgodbah o vinu obiskovalci tudi pojedo kaj suhomesnatega,

sir ipd. Prostor deluje kot kakšna kmečka izba, dovolj intimno, težava pa nastopi, če je skupina večja. Zato so se odločili urediti še večji prostor s priročno kuhinjo, ko bo moč z domačimi kulinaričnimi dobrotami ‘oskrbeti’ 30 in več ljudi, denimo za avtobus, prav pa bo prišel tudi ob trgatvi, martinovanjih … S tem načrtov še ni konec – tudi na ‘eko’ prisega Primož – računa na denar za zelene energije, s katerim bi postavil polnilnico za električna vozila, bodisi kolesa, motorje ali celo avtomobile (Brici imajo že kar nekaj dobrih izkušenj s tem) – v času, ko bi vozilo polnilo baterije, bi se obiskovalci lahko malce razgledali po Erzelju in si seveda potešili žejo in lakoto v kleti oziroma degustacijskem prostoru. Zgolj pokušini (in ne pitju) so namenjene tudi tiste ‘čudne’ posode na mizah in pri Miški ugotavljajo, da jih uporablja vse več ljudi, ki se zavedajo, da vožnja in alkohol ne gresta skupaj. In do Erzelja se je pač treba nekako pripeljati, pa še kakšen ovinek je vmes, pa naj pridemo s hitre ceste, doline Branice ali okoliških vasi. So pa na Erzelju poskrbeli za ustrezne oznake do ponudnikov in informativno tablo, kjer so vrisane tudi druge vaške znamenitosti, zagotovo vredne ogleda. Mimo njih je speljana tematska pot, označena z zanimivimi simboli - kačjimi pastirji. Čeprav so erzeljski zaselki posejani po lapornatem gričevju, pa je presenetljivo veliko vodnih izvirov, studencev in s tem tudi zanimivih primerkov rastlinstva in živalstva, s pisano združbo kačjih pastirjev kot posebnostjo. Edo Pelicon

Radivoj in Primož Šušmelj

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Erzeljski Tabor kar z dvema cerkvama Erzelj se v pisnih virih omenja že leta 1275, kot pomemben srednjeveški grad oglejskih patriarhov (Castrum montis sancti Michaelis) pa leta 1352. Iz gradu se je kasneje razvil protiturški tabor in do danes obdržal to ime – Tabor. Zanimivo je, da so koncem 15. stoletja pozidali kar dve cerkvici. Na vrhu Tabora stoji cerkev sv. Mihaela, ki je bila pozidana leta 1466, v baroku pa so notranjost občutno predelali. Obdana je s cerkveno ogrado, ki je na zahodni strani predrta s pilastrskim vhodom. V osi si sledijo trostrano zaključen prezbiterij, nekoliko višja in širša pravokotna ladja in v baroku prizidan zvonik. Celoten objekt je krit s skrlami. Okna v prezbiteriju so ohranila prvotni ugled - na špaletah oken so še vidni kamnoseški znaki, medtem

Notranjost cerkve sv. Mihaela

Svojevrsten oltar v cerkvi sv. Lovrenca

Erzeljski Tabor z obema cerkvama

ko sta okni v ladji barokizirani. Stenska poslikava v prezbiteriju se je žal izgubila, ohranili pa so se fragmenti poslikave na slavoločni steni nad južnim stranskim oltarjem. Gre za upodobitev svetnic, delo je nastalo kmalu po posvetitvi, verjetno v 70. letih 15. stol. Glavni in stranska oltarja izhajata iz 18. stol. Oltarne slike sv. Florijana, sv. Mihaela in sv. Barbare je v 80. letih 19. stoletja poslikal Simon Ogrin. Na zahodni fasadi zvonika je vzidan gotski relief sv. Mihaela.

Relief sv. Mihaela na zvoniku

Cerkev sv. Lovrenca stoji na spodnji terasi Tabora in je nekaj mlajša od cerkve

sv. Mihaela. Cerkev sestavljajo trostrano zaključen prezbiterij brez talnega zidca, nekoliko širša ter višja pravokotna ladja in rizalitno izstopajoči zvonik, ki predstavlja nekakšno vmesno razvojno fazo med zvončnico in zvonikom. Krita je s korci. Originalno se je ohranilo gotsko okno v prezbiteriju, vhodni portal ter dvojno paralelno obokan prezbiterij v notranjosti. V ladji je opazna barokizacija. Na stropu se je ohranila poslikava iz srede16. stol., ki prikazuje angele s simboli Kristusovega trpljenja. Žal izropani oltar iz 17. stol. se je ohranil le lot arhitektura, brez kipov. Enaka usoda je doletela tudi stranska oltarja.

VINARSTVO

foto Robert Ferjančič

Glasnik št.1, 22.7.2013

V MALNU Vinogradništvo in kletarstvo MRMOLJA

- Cabernet souvignon S

Ime in priimek: Drago Mrmolja Naslov: Selo 28 e, 5262 Črnče Telefon: 05 36 66 576 GSM: 041 642 606 Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Malvazija – pinot O S - Barbera – refošk O S - Zelen O S - Cabernet franc O S - Bela zvrst: O

Ime in priimek: Jakob Furlan Naslov: Slap 63, 5271 Vipava Telefon: 05 36 45 713 Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Sauvignon O - Zelen O - Malvazija O - Rebula O - Merlot O - Bela zvrst: O - Rdeča zvrst: O Ostala ponudba kmetije: degustacije, ogledi kleti, sodelovanje pri trgatvi, prodaja grozdja

O - odprto, S - stekleničeno

Vinska klet KOSOVEL Ime in priimek: Aleš Kosovel Naslov: Črniče 84 a, 5262 Črniče Telefon: 05 36 66 148 GSM: 041 484 907 E-mail: a.kosovel@siol.net Vinorodni okoliš: Vipavska dolina Usmeritev kmetije: vinogradništvo, vinarstvo Vinska cesta: Vipavska vinska cesta Vrste vin: - Sivi pinot O S - Chardonnay O S - Sauvignon S - Merlot O S

VINARSTVO

Glasnik št.1, 22.7.2013

Prvemu GLASniku ob rob

V vinu je veselje, radost – pa tudi tradicija in znoj

foto Miha Bratina

svojih delih omenja žlahtno vipavsko vino. Ugodnim talnim in klimatskim pogojem se pridružuje znamenita vipavska burja, ki iz doline prežene oblake in z dodatnim osončenjem pomaga grozdnim jagodam k opojnim sladkorjem. Že v srednjeveškem vipavskem grbu se prepletata trta in grozd. Rujne vipavske kapljice ni smelo manjkati niti na dunajskem dvoru.

Na Vipavskem sta si torej narava in človek podala roki in ustvarila enkratne pogoje za rast vinske trte in pridelavo vina. Posebnost tega območja sta stari domači sorti pinela in zelen. V vinorodnem okolišu Kras pa seveda vlada teran, ki ga predstavljamo kot slovensko vinsko posebnost. Kras, suha in prepišna, razgibana planota, vtisnjena

Tako na Vipavskem kot na Krasu živijo danes kleni ljudje, burja jih je skozi stoletja oblikovala v delavne, odločne in jasnih misli. In ponosni so na tradicijo pridelave in negovanja vina, na bogate običaje, ki spremljajo različne postopke pri pridelavi vina, na razvejano obrt, s katerim so spretne rokodelske roke izdelovale vse potrebne pripomočke in naprave za vinogradništvo in kletarstvo. Sodi, čebri, brentači, nafe, pipe, tudi preše, mlini in vozovi so nastajali v družinskih delavnicah. Pretežno leseno opremo so sicer nadomestile nove tehnološke rešitve in materiali, toda ostalo je več stoletji nadgrajevano znanje, marljivost in ljubezen do dela s trto, vinom… Izzivi novih časov, spremljanje svetovnih trendov, želja po osvajanju novih tehnologij, zaupanje v lastno znanje in tradicijo – vse to se pretaka iz vinogradov v hrame, iz grozdov v kozarce. Človeku v veselje in radost, ne v tolažbo. Kot navdih in ne izgovor. Rudi Lovec

foto Robert Ferjančič

Vipavska dolina, s svojo enkratno geografsko lego, varno ugnezdena med verigo predalpskega hribovja na severu in flišnatih gričev na jugu, kjer od zahoda navzgor blagodejno prihajajo sredozemski vplivi, je od nekdaj posajena z vinsko trto. Že rimski pisatelj Plinij Starejši v

O vipavskih vinogradih je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), Matija Vertovec pa je v Vinoreji za Slovence (1844) zgornji Vipavski dolini pripisoval najboljše vinogradniške lege. Na Slapu je v letih od 1873 do 1886 delovala prva slovenska kmetijska šola, leta 1894 pa je bila v Vipavi ustanovljena prva vinogradniška zadruga na slovenskih tleh.

med Tržaški zaliv in obronke Vipavske doline, stoletja neguje trte v zavetrju vrtač in uval, kjer grozdju, vinu daje neizbrisen pečat značilna rdeča zemlja – terra rosa.

Založnik: INFONOVA Mitja Tripković s.p. Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina mitja.infoburja@siol.net, tel. 05 36 71 501

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje - Projek delno financira EU