Spodnja Idrija ter Ledinska in Vrsniška planota

SPODNJA IDRIJA Z LEDINSKO IN VRSNIŠKO PLANOTO Površina: 38,05 km2 Najvišja točka: 1106 m Najnižja točka: 298 m Naselja: Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Mokraška vas, Ledinsko razpotje, Idršek, Ledine, Ledinske Krnice, Korita, Mrzli Vrh, Pečnik, Govejk, Gorenji Vrsnik, Spodnji Vrsnik, Žirovnica Reke in potoki: Idrijca, Kanomljica, Žirovnica, Osojnica Glavne kamnine: dolomit, laporati in oolitni apnenci, različno obarvani laporovec Glavna gozdna združba: dinarski jelovo-bukov gozd (Abieti-Fagetum dinaricum) Botanične posebnosti: kranjski jeglič (Primula carniolica), idrijski jeglič (Primula x venusta) Razgledni vrhovi: Jelenk (1106 m), Gradišče (998 m), Cerkovni vrh (804 m), Sivka (1008 m), Loncmanova Sivka (987 m)

Idrijca

Mrzli Vrh

Pečnik

mljica Spodnja Idrija

Idrijca

Ka n o

Korita

Ledine

Spodnja Kanomlja

Ledinske Krnice

Ledinsko razpotje

Govejk

Mokraška vas

Ž i ro Idršek

vni

ca

SPODNJA IDRIJA

Gorenji Vrsnik Spodnji Vrsnik Žirovnica

Spodnja Idrija leži v kotlini ob sotočju Idrijce in Kanomljice in je s 1.400 prebivalci drugo največje naselje v občini Idrija. Nad naseljem se poleg Krniške dvigata še Ledinska in Vrsniška planota s povprečnimi nadmorskimi višinami med 600 in 800 m in največ sončnimi legami v celotni občini. Planoti ležita na stičišču Primorske in Gorenjske, preko katerega poteka znamenita razvodnica med Jadranskim Črnomorskim povodjem.

Spodnja Idrija je s cestami povezana z Idrijo, Kanomljo in Tolminom. Na Ledinsko in Vrsniško planoto se povzpnemo iz Idrije preko Mokraške vasi ter iz smeri Poljanske doline preko Žirov.

Izdal: Zavod za turizem Idrija • Idejna zasnova: Nina Erjavec • Zbrala in uredila: Nina Erjavec • Besedilo:

Nina Erjavec, Mojca Gorjup Kavčič, Katarina Kenda, Jože Čar, Anka Rudolf, Lenka Grošelj. V brošuro so vključene tudi informacije iz knjige Spodnja Idrija (Janez Kavčič, 1996, Založba Bogataj) • Pregled besedila: Jaka Čibej Fotografije: Ivan Majc, Bojan Tavčar, Gregor Kacin, Iztok Bončina, Andrija Majsen, Robert Zabukovec, Jošt Gantar, Strga Photography, Anka Rudolf, Lenka Grošelj, Silvij Bogataj, Nina Erjavec, Mojca Gorjup Kavčič, Samo Trebižan, fototeka Kendovega dvorca, fototeka Turističnega društva Fara • Oblikovanje: Ivana Kadivec, Jaka Modic Izris zemljevida: Kartografija d.o.o. • Izris litološkega stolpca: Jaka Modic, prirejeno po Čar (2010) Geološka karta: Rafael Bizjak, Jaka Modic, prirejeno po Čar (2010) • Tisk: Papirus Print d.o.o. • Naklada: 5000 Idrija, januar 2022

LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA Vabljeni v svet večstoletne romarske tradicije, starožitnih vasi in prostranih razgledov. Na sotočju Kanomljice in Idrijce, kjer si roko podajata tradicija in sodobnost, leži Spodnja Idrija in nad njo Ledinska in Vrsniška planota.

Že na prvi pogled so kamnine v Spodnji Idriji in okolici precej drugačne od enako starih kamnin drugod na Idrijskem. Vzrok za to je spodnjeidrijsko vozlišče močnih srednjetriasnih prelomov v smeri V-Z, starih okrog 240 mio let. Pripadajo t.i. Ledinskemu snopu triasnih prelomov, ki potekajo čez Ledinsko planoto skozi Spodnjo Idrijo in se nadaljujejo v sotesko Govška. Preseneča hitro menjavanje različnih spodnjetriasnih in skitskih (s starostjo med 252 in 247 mio let) temnejših in brečastih dolomitov, apnencev, laporovcev in vložkov muljevcev. Na številnih mestih ob mlajših prelomih, ki potekajo od SZ proti JV, so dolomiti spremenjeni v zdrobljene cone. Opisane tektonske razmere so vzrok za zanimive morfološke pojave, kot so na primer potek Peklenske in Govške grape, izpostavljenost »Marije na Skalci« ter neobičajni dvojni prevoj Idrijce v Spodnji Idriji.

Spodnja Idrija ali Fara, kot jo imenujejo domačini, leži v razširjeni dolini reke Idrijce. Glavni dejavniki, ki že od nekdaj opredeljujejo kraj in okolico ter zaznamujejo življenje ljudi v teh krajih, so vzpetine in hribi okrog naselja ter reka Idrijca s svojim neugnanim tokom.

Idrijca z značilnim pisanim prodom v Spodnji Idriji.

Kn

ešk

i pr

elo

m Ledine

Ledinski prelom

Mali, a gostoljubni kraj je privlačen za vse ljubitelje aktivnosti v naravi in kulinarične navdušence.

Naužijte se lepot kristalno čiste reke Idrijce in okusite slastne skutne štruklje, ki jih pripravljajo spodnjeidrijske gospodinje.

Ledinski snop triasnih prelomov

Govški prelom

Re

Ž i ro

Srednjetriasni prelomi (V-Z) Terciarni prelomi (SZ-JV)

Plastnati dolomit z lečami peščenjaka, glinavci in meljevci z oolitnim apnencem, rjavi laporovec ter dolomit (skit – sp. trias) Dolomit (anizij – sr. trias)

vniš

č an

ski

ki p

p re

re l o

lom

m

Pisani konglomerat, sivi apnenec, zeleni tuf in tufit (ladinij – sr. trias) Dolomit (cordevol – zg. trias)

Romanje k Mariji na Skalci Baročna Cerkev Device Marije Vnebovzete ali Marije na Skalci, ki se nahaja nad starim mestnim jedrom kraja, ima dolgo in burno zgodovino. Izročilo pripoveduje o čudežnem prikazovanju Marijine slike na Skalci nad Idrijco, kjer so pozneje postavili prvo kapelico. Glavna znamenitost cerkve so freske iz sredine 18. stoletja, ki so delo Jožefa Mraka, znamenitega umetnika, kartografa in graditelja klavž na Idrijci in Belci. Freske, ki so enkratna dragocenost cerkve, prekrivajo vse površine nad pevskim korom, ladjo in prezbiterijem.

V bližnji in širši okolici cerkve Device Marije Vnebovzete je mogoče zaslediti kar nekaj kapelic, posvečenih Devici Mariji.

Te so v preteklosti postavili na mestih, kjer so se ustavljali romarji iz idrijske,

Praznovanje Velikega šmarna kanomeljske, cerkljanske in ledinske smeri na poti proti Fari. Tu so Marijino cerkev ugledali prvič ali zadnjič in se poklonili. Prav zato so si kapelice prislužile ime »pokloni«.

Veliki šmaren je tradicionalno krajevno praznovanje, ki vsako leto poteka 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja.

Po tradiciji se je za praznik pletlo bršljanove venčke in pripravljalo štruklje. Osrednje prizorišče vse do danes ostaja cerkev Device Marije Vnebovzete, kjer vsako leto poteka slovesna sveta maša. Skozi čas se je praznovanje uveljavilo kot osrednji kulturni, etnološki in zabavni dogodek v kraju.

Prfarski štruklji Spodnjeidrijske gospodinje ob vseh večjih krajevnih praznikih in dogodkih pripravljajo štruklje iz vlečenega testa in nadevani s skuto. Gre za živo tradicijo, ki je bila v zadnjih treh desetletjih ponovno obujena.

Domačini danes jed pogosto imenujejo kar prfarski štruklji.

Šajblčki – bogastvo prfarske lončarske tradicije

Kendov dvorec – kjer je doma spokojnost

Šajblčki so majhne glinene posodice, v katere so včasih vlivali loj ali vosek in jih prižigali na grobovih umrlih. Glineni izdelki so dediščina bogate lončarske tradicije, ki je bila dolga leta prisotna v Spodnji Idriji. V nadaljnjih desetletjih so jih začeli prižigati ob posebnih, prazničnih dnevih. Ob veliki noči so šajblčki zažareli na okenskih policah prfarskih domov ter osvetlili pot vstajenski procesiji. Po drugi svetovni vojni pa so se pridružili tudi kresovom ob prvomajskem praznovanju. Tradicija prižiganja šajblčkov na predvečer prvega maja se je ohranila vse do danes, za kar so zaslužna različna krajevna društva.

Korenine Kendove domačije segajo v leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino reke Idrijce. Skozi stoletja je imela trdna Kendova rodbina v dolini velik vpliv, s katerim je spodbujala kulturni in gospodarski napredek kraja.

V obnovljenem poslopju Kendove domačije ima svoje prostore butični hotel Kendov dvorec, ki s ponosom in spoštovanjem nadgrajuje bogato kulinarično tradicijo domačega okolja in je član mednarodnega združenja Relais & Châteaux.

V sklopu Kendove domačije je ohranjena tudi nadstropna zidana kašča z gankom in dvokapno streho.

Sprehajalna pot ob Idrijci

Po priljubljeni sprehajalni poti ob levem bregu reke Idrijce je nekoč tekla glavna povezava med Spodnjo Idrijo in Tolminskim. Iz starega vaškega jedra, nad katerim bdi romarska cerkev Device Marije Vnebovzete, pot poteka po stari kanomeljski cesti mimo Marijinih kapelic pod klancem in na Poklonu vse do sotočja Idrijce in Kanomljice in naprej ob reki Idrijci. Med potjo lahko občudujete strma pobočja Jelenka in zelene tolmune Idrijce.

300

Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis).

Ukovnik

O tem, da so ribe močno zaznamovale kulturo kraja, priča legenda Riba na tapalu paje. Ena izmed različic pripoveduje o dekletih, ki so hodila na bregove Idrijce, da bi zagledale svojega ženina. A so poleg svojega obraza, videle le obrežne topole in kakšno ribo. Govorilo se je, da so ob svojem prepevanju, v odsevu reke videle ribo na topolu peti.

Nad Spodnjo Idrijo se dvigajo trije razgledni vrhovi – Jelenk (1106 m), Gradišče (998 m) in Cerkovni vrh (804 m), ki privabljajo pohodnike v vseh letnih časih. V okolici kraja se nahajajo številne pohodne poti, ki so namenjene tako dobro pripravljenim pohodnikom kot tudi ostalim rekreativcem.

Pod gričem

Spodnja Idrija je z Idrijco in Kanomljico pravi raj za vse ljubitelje muharjenja.

Ribiči tu lovijo po sistemu ujemi in spusti.

V kristalno čistih vodah živi avtohtona marmorirana postrv tipa Zgornja Idrijca, v reki Idrijci pa je mogoče najti tudi potočno postrv, šarenko in lipana.

Izhodišče: Sp. Idrija – staro vaško jedro Dolžina: 3 km Višinska razlika: 26 m Čas hoje: 45 min (v eno smer) Zahtevnost: nezahtevna

Razgledni vrhovi

m Sp. Idrija

Idrijca – raj za ljubitelje muharjenja

Muharjenje na Idrijci.

200 0 km

1

2

3

Na Jelenk – kraljevo botanično goro

Stara romarska pot iz Spodnje Idrije v Ledine

Izhodišče: Industrijska cona Sp. Idrija Dolžina: 4,2 km Višinska razlika: 890 m Čas hoje: 2 h (v eno smer) Zahtevnost: zelo zahtevna (plezalna) pot Jelenk se dviga nad dolino reke Idrijce in Kanomljice. Strma pot se vije mimo mogočnih domačij v pristnem naravnem okolju, kjer se mešajo vplivi kraškega, predalpskega in tudi sredozemskega podnebja.

Na prepadnih stenah Jelenka v spomladanskih mesecih zacveti tudi zelo redek lokalni posebnež – idrijski jeglič. Tega botaničnega posebneža je želel videti saški kralj Friderik Avgust, zato Jelenku rečemo kraljeva botanična gora. Ob poti boste poleg raznovrstnega cvetja opazovali tudi utrdbe Alpskega zidu, ki jih je v obdobju med vojnama na območju Krnic gradila italijanska vojska.

0 km

2

3

4

300

Kendove robe.

Staje

Sp. Idrija

Sp. Idrija

500

1

Povzpnite se po nekdanji romarski poti – od Fare v Ledine.

Šnita

Ledine

Trepališe

700

Sp. Idrija

700

300

Pot je zaradi svoje slikovitosti še vedno zelo priljubljena med domačini.

900

900

500

Strma makadamska pot, ki se iz Spodnje Idrije vzpenja na Ledinsko planoto, vseskozi ponuja lepe razglede na Idrijsko hribovje in dolino reke Idrijce.

V preteklosti so prebivalci Ledinske planote pot uporabljali za vsakoletna romanja k cerkvi Marije na Skalci v Spodnji Idriji.

m

1100

Izročilo pravi, da je Devica Marija njihove prošnje uslišala in jih obvarovala pred točo ter jim namenila dobro letino. Na dolgo romarsko tradicijo spominja tudi lepo obnovljena kapelica ob poti.

Jelenk

m

Hladnikovše

Opozorilo: pot Čez Kendove robe je primerna samo za dobro opremljene pohodnike.

Izhodišče: Avtobusna postaja Sp. Idrija Dolžina: 9,5 km Višinska razlika: 623 m Čas hoje: 3 h 30 min Zahtevnost: strma neoznačena steza

0 km

1

2

3

4

5

6

7

Domačija v Trneh.

SPODNJA IDRIJA 1 2 3 4 5 6 7

Cerkev Device Marije Vnebovzete oz. Marije na Skalci Kapelice Kendov dvorec s kaščo Domačija v Trneh Reliefna risba na Kulturni dvorani Stenska slikarska kompozicija sv. Florijana na gasilskem domu Spomenik padlim v NOB in žrtvam nasilja

LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA 8 9 10 11 12 13 14 15

SPREHAJALNA POT OB IDRIJCI NA JELENK – KRALJEVO BOTANIČNO GORO STARA ROMARSKA POT SP. IDRIJA-LEDINE

PLANOTASTI SVET LEDIN, MED PRIMORSKO IN GORENJSKO IZ LEDIN NA SIVKO VRSNIK – SONČNA RAZGLEDNA POT

Razgledišče

Turistična kmetija

Hotel

Naravna dediščina

Prenočišče

Lovski dom

Gostišče

Športni park

1 : 35000

Muzejska zbirka kmečkih strojev in naprav na Jurečevi šupi Cerkev sv. Jakoba Stalna razstava o Antonu Žaklju Votla lipa Spomenik padlim v 2. sv. vojni Pečniški mlini Cerkev sv. Ahaca Cerkev sv. Tomaža

Svet okrog Ledin in Vrsnika leži na geografskem in zgodovinskem prepihu. Nahaja se med Gorenjsko in Primorsko, na razvodju med Jadranskim in Črnim morjem, med Srednjo Evropo in Sredozemljem.

Ljudje so v preteklosti živeli v sožitju z naravo. Na planoti si je mogoče ogledati dragoceno zbirko kmečkih strojev in orodij ali obiskati tradicionalno prireditev žetev rži.

Sončni planotasti svet Ledin in Vrsnika lahko dodobra spoznate, če se podate na kakšno izmed pohodnih in kolesarskih poti. Vaša pot bo lahkotna, misel ob koncu pa: "Kako da nismo teh krajev odkrili že prej?"

Ledine

Planotasti in razgibani svet dolin in rup z mehkimi in lepo zaobljenimi vzpetinami in grebeni Vrsnika vas bo zagotovo očaral.

Obilica zemlje daje odlične pogoje za pašne travnike in njive. Tu so zastopane kamnine dveh geoloških obdobij. Iz konca spodnjega triasa (zgornji skit; 251–247 mio let) na severnem obrobju planote na površini vidimo sivi neplastnati dolomit. V osrednjem delu planote pa laporasti apnenec, v katerem najdemo fosile amonita Tirolites idrianus (Hauer). Višje, nekoliko izpostavljene hribčke na planoti pa gradi sivi neplastnati dolomit iz anizija (247– 242 mio let).

Bazovik

Cerkovni vrh

kristalasti dolomit erozijska površina piroklastiti, sivi apnenec, pisani konglomerat

zgornji

sivi neplastnati dolomit

spodnji

251

Šnita

sistem serija stopnja ZGORNJI Karnij spodnji SREDNJI Anizij Ladinij

TRIAS

237

247

Stolpec kamnin za Spodnjo Idrijo, Ledine, Govejk in Vrsnik

SPODNJI Skitij

Najstarejše kamnine (s starostjo med 252 in 251 mio let) so plastnati dolomit z lečami peščenjaka ter različni glinavci in meljevci z oolitnim apnencem. Nekoliko mlajši (251–247 mio let) je sivi slabo plastnati ali neplastnati dolomit, ki prehaja v rjavi laporovec in gradi dobršen del Ledinske planote med Govejkom in Pečnikom. V istem obdobju se je odložil tudi laporasti apnenec, ki ga lahko opazujemo od Korit čez Ledine v dolino Idrijce. Sledi mlajši sivi neplastnati dolomit iz anizija (247–242 mio let), ki gradi tudi osrednji del ledinskega polja. Na njem ležijo še erozijske zaplate mlajših ladinijskih kamnin s starostjo okoli 240 mio let. Teh je malo, a so zanimive in barvite: pisani konglomerat, sivi apnenec ter zeleni tuf in tufit, ki sta posledica vulkanskega delovanja.

Najmlajšo kamnino (235 mio let) predstavlja cordevolski dolomit, za katerega sta značilni bela barva in kristalasta struktura.

starost kamnin v milijonih let

Na Ledinski planoti so na površju kamnine iz obdobja skita in anizija (248–242 mio let) in so torej enako stare kot v okolici Spodnje Idrije (glej geološko karto). V tem času so nastajale različne pisano obarvane kamnine v plitvem morju, kamor je nanašalo tudi drobir s kopnega.

laporasti apnenec s fosili amonita Tirolites idrianus sivi slaboplastnati ali neplastnati dolomit različni glinavci in meljevci z lečami z oolitnimi apnenci plastnati dolomit z lečami peščenjaka

Oolitni apnenec je sestavljen iz številnih drobnih apnenčastih kroglic premera do 2 mm.

Amonit Tirolites idrianus, ki ga je odkril avstrijski paleontolog Franz Ritter von Hauer leta 1863.

Rastlinska in živalska pestrost

Ohranjanje tradicije kmečkega načina življenja

Izrazita prehodnost Ledinskega in Vrsniškega sveta, kjer se mešajo različni podnebni, geološki in geografski vplivi, omogoča sobivanje raznovrstnega rastlinja. Zaradi sonaravnega kmetovanja so travniki še vedno polni pisanega travniškega cvetja. Tu spomladi najdemo redek navadni zlati koren (Asphodelus albus), jeseni pa še redkejšo zavito škrbico (Spiranthes spiralis). Tipično jelovo-bukovo gozdno rastišče predstavljajo obe vrsti zvončkov, telohi, torilnica, tevje, volčič ter ostale rožnice, praprotnice, semenke, mahovi, lišaji in glive. Gozdovi nudijo zavetje srnjadi, jelenjadi, lisici, zajcu in jazbecu. Redkeje pa tu srečamo divjega prašiča, gamsa, medveda in volka.

Na Jurečevi šupi (skednju) v središču vasi Ledine je predstavljena bogata muzejska zbirka strojev, naprav in vsakdanjih predmetov iz kmečkega življenja. V zbirki je okrog 1.000 primerkov različne starosti. Najstarejši kos z letnico je obel za trske iz leta 1843.

Zavita šrbica (Spiranthes spiralis).

Na kmetiji pr' Jureč za ohranjanje in prenašanje tradicije kmečkega načina življenja na Ledinski planoti na mlajše generacije skrbijo z vsakoletno prireditvijo žetve rži, tematskimi dogodki in delavnicami za vse generacije. »Mlin je mlel vsak dan, 24 ur na dan, stal je le ob nedeljah in večjih cerkvenih praznikih. Zaradi nenehnega dela so morali vsakih 48 ur na novo poklepat mlinski kamen.«

Srna (Capreolus capreolus).

(iz knjige Vračanje v dediščino, Raziskovalni etnološki tabor, 1998 Ledine)

Mejni kamen na Mrzlem Vrhu.

Anton Žakelj – rodoljub ledinski

Italijanska okupacija in rapalska meja

V Ledinah se je leta 1814 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj (psevdonim Rodoljub Ledinski). Po gimnaziji je stopil v bogoslovje in pozneje kot kaplan služboval v različnih krajih ljubljanske nadškofije. Že kot srednješolec je zapisoval ljudske pesmi, ki mu jih je pela in pripovedovala mati Ana. Zlagal je izvirne lirske in pripovedne pesmi ter se pri tem zgledoval po Francetu Prešernu.

Spomin na življenje in delo Antona Žaklja so pred leti obudili z razstavo, ki je danes na ogled v prostorih župnišča v Ledinah.

Z določitvijo rapalske meje med obema vojnama so se kraji Ledinske in Vrsniške planote, ki so prej upravno in cerkveno pripadali Žirem, znašli na italijanski strani.

Na to burno zgodovinsko obdobje še danes spominjajo nekateri ohranjeni mejni kamni, vojašnice in postojanke mejnih služb finančne straže ter fašistične milice, oskrbovalni objekti (vodni zajetji v Ledinah in na Vrsniku) ter cestne povezave med Govejkom in Ledinskimi Krnicami, med Ledinami mimo Kladnika do doline reke Idrijce, med dolino Žirovnice in Vrsnikom.

Vojašnice vojaških mejnih enot so bile v Govejku, na Vrsniku in na Mrzlem Vrhu.

Spominska plošča ledinskemu pesniku Antonu Žaklju.

Cerkev sv. Jakoba v Ledinah Cerkev svetega Jakoba se omenja že leta 1540, v današnji obliki pa so jo sezidali leta 1666. Dragoceno oltarno podobo svetnika je leta 1877 naslikal veliki slovenski slikar Janez Šubic.

Med domačimi dekleti in obmejnimi uslužbenci so se pogosto stkale simpatije oz. v italijanščini "amori di frontiera" (obmejne ljubezni). Nekatera dekleta so se poročila in odšla z vojaki v Italijo, mnoge so ostale same z otroki v domačih krajih.

Vojaški objekti na Vrsniku.

Planotast svet Ledin med Primorsko in Gorenjsko

Iz Ledin na Sivko

Izhodišče: Ledinsko Razpotje Dolžina: 6,8 km Višinska razlika: 253 m Čas hoje: 3 h 30 min Zahtevnost: nezahtevna

Izhodišče: Ledinske Krnice Dolžina: 10,2 km Višinska razlika: 255 m Čas kolesarjenja: 1 h Čas hoje: 2 h 30 min Zahtevnost: nezahtevna

700

0 km

1

2

5

6

800

Pečniški mlini.

700

0 km

Mrzli vrh 1

2

3

4

5

Cerkev sv. Ahacija v Ledinskih Krnicah.

Ledinske Krnice

900

Korita

Pečnik 4

1000

m Ledinske Krnice Ledine

Gradišče 3

Na kolesu ali peš zadihajte s podeželsko naravo in slikovitimi vasicami, prisluhnite pripovedi rapalske meje, ki je razdelila tukajšnje prebivalce med dve državi, in začutite sporočilno moč dediščine kmečkega orodja starožitnih domačij.

Krožna pot je še posebej slikovita v spomladanskih mesecih, ko žafrani vijolično obarvajo senožeti na Mrzlem Vrhu. Od tod se odpre razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Polhograjsko hribovje.

Votla lipa iz leta 1864, ki so jo zasadila dekleta takratne Marijine družbe v počastitev ustanovitve samostojne župnije Ledine.

Ledinsko Razpotje

800

Fojda

900

Ledine

1000

m Ledinsko Razpotje

Razgledna, a lahkotna krožna pot po obrobju Ledinske planote očara vse ljubitelje pohodništva. Ob poti se lahko povzpnete na Gradišče (998 m), kjer je domnevno stala ena od utrjenih postojank iz časov zatona rimske antike in burnih dogodkov ob preseljevanju ljudstev, ali pa si ogledate ostanke opuščenih Pečniških mlinov. Pot zaznamujejo številni lepi razgledi proti dolini Idrijce, Idrijskemu hribovju, Trnovskemu gozdu in Julijskim Alpam.

6

7

Spomenik padlim v 2. sv. vojni.

Ogled zbirk in domačij LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA • Muzejska zbirka kmečkih strojev in naprav na Jurečevi šupi Ledine 19, 5281 Spodnja Idrija t: 05 37 79 096, 041 919 473 • Stalna razstava Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski Ledine 7, 5281 Spodnja Idrija

Gostinstvo in nastanitve SPODNJA IDRIJA • Kendov dvorec Relais & Châteaux Na Griču 2, 5281 Spodnja Idrija t: 05 37 25 100

Vrsnik – sončna razgledna pot

• Picerija Na Vas' Na vasi 38, 5281 Spodnja Idrija t: 059 958 223 • Gostilna Mlinar Žirovska cesta 4, 5281 Spodnja Idrija t: 05 377 63 16

Izhodišče: Križišče pred Gorenjim Vrsnikom Dolžina: 4 km Višinska razlika: 46 m Čas kolesarjenja: 30 min Čas hoje: 1 h Zahtevnost: nezahtevna pot

700 600

0 km

• Apartmaji Sever Mokraška vas 15, 5280 Idrija t: 040 838 104

Kolesarjenje po Vrsniški planoti.

1

2

3

LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA • Kmečki hram Fortuna Idršek 1a, 5281 Spodnja Idrija t: 040 600 811 • B&B »Na Kluk« Govejk 14c, 5281 Spodnja Idrija t: 051 435 497, 041 656 827 • Turistična kmetija Pr'Jureč Ledine 19, 5281 Spodnja Idrija t: 05 37 79 096, 041 919 473

Sp. Vrsnik

800

Gor. Vrsnik

m

Sončna krožna pot po Vrsniški planoti vas bo navdušila v vseh letnih časih.

Poseben čar poti daje cerkev sv. Tomaža iz 17. stoletja, ki kraljuje na hribčku med Spodnjim in Gorenjim Vrsnikom. Podoba cerkvice med dvema lipama na vrhu vzpetine je motiv za razglednico, pogled od tam pa prav tako. Od tam se vidijo Vrh Svetih Treh Kraljev, Blegoš in okoliško hribovje vse do Triglava. Kolesarjenje ali pohajkovanje po poti je kratko in lahkotno, lahko pa ga podaljšate še na sosednje obmejne poti.

• Villa Sandra Na vasi 37, 5281 Spodnja Idrija t: 031 662 718

4

Gorenji Vrsnik.

Prodaja naravnih in domačih izdelkov SPODNJA IDRIJA • Turistično društvo Fara Slovenska cesta 12, 5281 Spodnja Idrija t: 031 335 621 • Mesoteka Pr'Far Slovenska cesta 27, 5281 Spodnja Idrija t: 05 37 43 278 • Zlumak Distillery, Craft Gin Na vasi 31, 5281 Spodnja Idrija t: 051 410 140 LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA • Kmetija Pri Kafurju Spodnji Vrsnik 18, 5281 Spodnja Idrija t: 041 774 365

Športne aktivnosti SPODNJA IDRIJA • Športni park Spodnja Idrija Na vasi 26, Spodnja Idrija • Jahalna šola Sever Mokraška vas 15, 5280 Idrija t: 040 838 104 LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA • Športni park Ledine Ledine 13, 5281 Spodnja Idrija t: 031 654 946

Tradicionalne prireditve SPODNJA IDRIJA • Prvomajsko kresovanje (predvečer 1. maja) • Pohod na Jelenk (Binkoštna nedelja) • Veliki šmaren (avgust) • Prfarski dnevi (avgust) LEDINSKA IN VRSNIŠKA PLANOTA • Jakobova nedelja (julij) • Češnjeva nedelja (julij) • Žetev rži in pšenice (julij/avgust) • Vzpon za pokal Tanje Žakelj (oktober) • Vikend štrukljev (oktober)