Museum complex of the Macedonian front - Bachelor thesis

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE Projektna naloga Projektna naloga univerzitetnega Å¡tudijskega programa 1. stopnje TONI POPOVSKI

Maribor, 2015

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE Študent: TONI POPOVSKI študijski program: univerzitetni, Arhitektura mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a.

Maribor, 2015

2:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Urošu Lobniku za pomoč pri izdelavi projekta. Благодарност и до семејството, кое ми ги овозможи студиите. Фала ви!

3:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

POVZETEK ABSTRACT

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE Ključne besede: arhitektura, muzej, muzejski kompleks, Prva Svetovna Vojna, Solunska Fronta, Bitola, Makedonija Pri projektu “Muzejski kompleks Solunske fronte” je bila v sklopu predmeta Diplomski izpit izdelana arhitekturna rešitev muzejskega kompleksa, namenjena Solunski fronti, ki je potekala v času prve svetovne vojne. V okviru muzejskega kompleksa je poleg konvencionalnih delov muzeja, kot so razstavni prostor, vključeno tudi zapuščeno vojno taborišče. Kompleks je lociran 20 km stran od drugega največjega makedonskega mesta Bitole.

Naloga je narejena v dveh celinah. Prva je bolj analitična in je sestavljena iz analize zgodovine tega predmeta ter analize muzejev, kot specifičen tip arhitekture. Narava druge je bolj praktična, in v bistvu predstavlja predlagano rešitev muzejskega kompleksa.

MUSEUM COMPLEX OF THE MACEDONIAN FRONT Key words: architecture, museum, museum complex, World War One, Macedonian front, Bitola, Macedonia In the project within the subject Degree exam an architectural solution for a museum of the Macedonian front of World War One was made. An old war camp of the time was included within the museum complex, besides the conventional spaces of a museum such as the exhibiting ones. The location is 20 km outside of Macedonia’s second biggest city, Bitola.

The task was devided into two parts. The first one combines an analysis of the museum as a specific architectural type, as well as a historical one on the specific matter. The second part is the practical one, where an actual solution for the museum complex was given.

4:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

KAZALO VSEBINE

UVOD

6

SPLOŠNO

OPREDELITEV PROBLEMA CILJI

6

6 6

BITOLA

SPLOŠNA ZGODOVINA MESTA

BITOLA DANES BITOLA V PRVI SVETOVNI VOJNI ARHITEKTURNA ZGODOVINA MESTA ZGODOVINSKI RAZVOJ MUZEJEV UMETNOSTNA GALERIJA BITOLA - JENI DŽAMIJA SPOMINSKA HIŠA GOCETA DELČEVA IN SPOMINSKA HIŠA STIVA NAUMOVA SPOMINSKI MUZEJ SMILEVO MUZEJSKA RAZSTAVA ŽIDOVSKE NARODNOSTI

7 8 8 9

10

10 11 11 11 11

MUZEJI IN MUZEJSKI KOMPLEKSI SPLOŠNO

REFERENČNI PRIMERI

MEMORIAL LE LINGE

ZGODOVINSKI MUZEJI MUZEJSKI KOMPLEKSI MUSEUMSINSEL BERLIN MUSEUMSQUARTIER DUNAJ

CHI CHU UMETNIŠKI MUZEJ

SOLUNSKA FRONTA

SPLOŠNO

TOPONIM “KOTA 1050”

16

16 16

IDEJNA ZASNOVA

SPLOŠNO

5:

18

18 18

20

PROGRAMSKA ZASNOVA TLORISNA ZASNOVA

SPLOŠNO

SKLEP

14

14 15

OPIS OBSTOJEČEGA STANJA OPIS OBMOČJA OBDELAVE

12

12 12 13 13 13

LOKACIJA

SPLOŠNO

7

23 23

28

29 29

36

3D PRIKAZ

37

FOTOGRAGIJE MAKETE

38

VIRI

40

KAZALO SLIK, SHEM, ZEMLJEVIDOV, TABEL IN PRILOG

41

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

UVOD

SPLOŠNO Projekt, izdelan v okviru Diplomskega izpita je muzej o južni, solunski fronti prve svetovne vojne. Muzej je zgrajen kot kompleks petih enot, pri čemer so štiri enote v bistvu muzejske sobe, uporabljene kot razstaviščni prostor, ena enota pa predstavlja dejanski tabor, uporabljen v vojni s strani francoskih vojakov.

Lokacija se nahaja ob samem jarku oziroma dejanski fronti. Na samem mestu, kjer se gradi muzej, so vojna taborišča izklesana v stenah (zdaj že ruševine), okrog katerih se nizajo posamezne sobe muzeja, ki skupaj s tuneli oziroma povezavami med njimi in taborišči ustvarjajo “Muzejski kompleks Solunske fronte”.

OPREDELITEV PROBLEMA Čeprav je bila prva svetovna vojna velikega pomena za Makedonijo, še posebej za južni del države, sama tematika vojne ni dovolj zastopana v sodobnem življenju. Bitola je kot eno največjih mest, ki je doživelo grozote Solunske fronte, bila med najbolj porušenimi v prvi svetovni vojni. Kljub silovitosti vojne, ki je divjala po mestu, do zdaj ni večjih pričevanj o tem, razen v pisani obliki.

Kar se tiče kulturnega življenja in muzejev, mesto Bitola ne izstopa posebej, čeprav nosi velik potencial. Obstaja Nacionalna institucija »Zavod, muzej in galerija – Bitola«, v sklop katere spada tudi glavni muzej mesta. Poleg velikega poslopja glavne stavbe muzeja je v mestu več manjših muzejev – spominskih hiš in galerij, medtem ko ostalih večjih muzejev s stalnimi in začasnimi razstavami praktično ni.

Zadnji izziv pri izdelavi naloge je bilo stanje sodobne arhitekture v Makedoniji, ki je v tem trenutku vsekakor v krizi. Veliko se gradi, državna infrastruktura zaenkrat ni dovolj razvita, kar pomeni, da obstaja prostor za arhitekturni in urbanistični razvoj, a v tem času je sodobna arhitektura marginalizirana, razvrednotena in povprečnemu državljanu tudi tuja.

CILJI Cilj naloge je vsekakor odprava zgoraj navedenih problemov. Sodoben muzej solunske fronte bi pomenil graviranje lokalno pomembne teme v bitolsko zgodovino z dvigovanjem nivoja kulturnega življenja v mestu, obenem pa bi predstavljal odskočno desko makedonski sodobni arhitekturi.

6:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

BITOLA

SPLOŠNA ZGODOVINA MESTA Bitola se kot drugo največje mesto Makedonije nahaja na jugu države, 14 km severno od meje z Grčijo. Ustanovljena je bila že v 4. stoletju pr.n.š. pod imenom Herakleja Linkestis, kot križišče med jadranskim, egejskim in črnim morjem. V srednjem veku je kot glavno mesto turške province Rumelije predstavljala visoko razvit center in eno pomembnejših mest na balkanskem polotoku [D.Dimitrovski, 2004]. Opisana je v nekaj sto pesmih, poznana kot “mesto konzuljev” ali pa “mesto klavirov” ter še vedno ohranja svojo lepoto, ambientalnost in čar v današnjem času.

Najstarejši podatki o življenju na tem območju segajo še v čas neolita.

Pelagoniska kotlina je bila naseljena že iz teh časov, kar je razvidno iz materialnih virov. Le ti najpogosteje predstavljajo skulpture Boginje Mati ali pa skulpture svetlišč. [M.Stojanova, 2010].

BITOLA SLIKA 1.

POLOŽAJ BITOLE V MAKEDONIJI vir: google.com [lastna grafika]

SLIKA 2.

OLTAR V OBLIKI NOTRANJOSTI HIŠE

vir: http://whereismacedonia.org/where-to-go-in-macedonia/ museums-in-macedonia/221-museum-in-bitola

SLIKA 3.

HERAKLEJA LINKESTIS

vir:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Ancientbitola.jpg/300px-Ancientbitola.jpg

SLIKA 5.

BITOLSKA PLOŠČA

vir:http://bitola.info/mk/za-bitola/istorija-na-bitola/217-pocetok-i-nastanok-na-bitola

7:

SLIKA 4.

HIŠA IZ KONZULSKEGA OBDOBJA BITOLE [lasten vir]

V obdobju vladarja Filipa II Makedonskega, je ob sedanji lokaciji mesta Bitole, nastalo tudi prvo mestno naselje na tem območju, in sicer antično mesto Herakleja Linkestis. Prihod Slovanov v VI. stoletju predstavlja po svoje mejnik v zgodovinskem razvoju mesta. Ustvari se novo naselje poleg antičnega mesta, katerega prvi pisani viri se pojavijo v XI. stoletju in sicer pod različnimi imeni kot so Butella, Butel, Obitel potem Monastir in Manastir, da bi se na koncu mesto imenovalo Bitola.

[M.Stojanova, 2010].

V srednjem veku, kljub večjim poškodbam Pelagonijskega regiona s strani Bizantincev Bitola ostane neporušena. V tem obdobju je bil zgrajen mestni zid, o katerem priča kamena plošča na vhodu imenovana “Bitolska plošča”, kot edini preostali del. Takrat mesto tudi postane glavni religiozni center z t.i. Bitolsko Episkopijo. Trgovina je tudi zelo pomembna za mesto, saj je v preteklosti imela Bitola močne trgovske povezave z Dubrovnikom in Benetkami. Še eno pomembno obdobje za bitolsko zgodovino pomeni prihod Turkov. Takrat se je začelo orientalsko oblikovanje mesta, kar je razvidno še danes. Začele so se graditi medrese, hammame, saraje, cerkve pa so postopoma postajale mošeje. V tem času se je mesto preimenovalo v Manastir, najbrž zaradi velikega števila samostanov (turško Manastir). Zaradi same pozicije in križanja pomembnih smeri, je Bitola od začetka bila velikega pomena v Otomanskem cesarstvu in je tako postala center province Rumelije. V XV. Stoletju se je s priseljevanjem Židov iz Španije in Portugalske etnična in verska raznolikost še povečala. Iz tega obdobja so tudi številne tržnice na približno 30 lokacijah, in sicer pod istimi imeni kot tedaj - Drven Pazar, At Pazar, Zelen Pazar itn. Le-te so bile načeloma lesene in zaradi narave materiala pogosto žrtev požarov. V XIX. stoletju, ko se je povečalo zanimanje evropskih držav na Balkanu, se v Bitoli odpirajo konzularna predstavništva najmočnejših evropskih držav, kot so Anglija, Avstrija, Francija, Italija, Rusija, Srbija, Romunija, Bolgarija in Grčija, in tako mesto postane “mesto kozulov”.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

Balkanske vojne pravzaprav pomenijo le izmenjavo enega ropanja z drugim. S prvo balkansko vojno je bilo zaključeno turško nadvladje Makedonije. Obe svetovni vojni pomenita nepredstavljivo kulturno devastacijo za Bitolo, z ogromno materialno škodo, pri čemer je bila prva precej hujša kot druga [Gj. Tankovski, 2009].

BITOLA DANES

SLIKA 6.

FOTOGRAFIJA CENTRA BITOLE

vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d7/Bitola_05.JPG

Danes Bitola, kot drugo največje mesto v Makedoniji, z bogato zgodovino, predstavlja gospodarsko, izobraževalno, trgovsko, prometno in zdravstveno središče južne Makedonije. Po podatkih državnega zavoda za statistiko RM, šteje mesto z okoliškimi naselji 96.408 prebivalcev. Površina samega mesta obsega 26,37 kvadratnih kilometrov, medtem ko je površina celotne občine 794,53 kvadratnih kilometrov [Občina Bitola]. V mestu je sedež druge najstarejše univerze v Makedoniji. Po tranziciji, ki je bila označena z zapiranjem večine tovarn, je glavni delodajalec v mestu postal javni sektor. V tem postindustrijskem času si Bitola prizadeva za čimbolj pestro kulturno življenje, z organiziranjem dogodkov, v glavnem s strani občine. Pomembnejši kulturni dogodki mesta Bitole, ki predstavljajo makedonsko kulturo, so predvsem filmski festival “Braka Manaki”, 3 mesečno bitolsko kulturno poletje “BitFest”, festival monodrame “Šekspir”, etno festival “Ilindenski denovi” in mnogo drugih.

BITOLA V PRVI SVETOVNI VOJNI V obdobju prve svetovne vojne je bila Makedonija žrtev različnih okupacij. Na začetku vojne, do leta 1916 je bila Makedonija okupirana z bolgarske strani, kasneje pa tudi s srbske. Združene sile antante so postavile linijo južnega fronta blizu mesta, tako da je bila Bitola ponovno v sredini vojne in terorja [N. Sotirovski, 1964].

SLIKA 7.

FOTOGRAFIJA PORUŠENE BITOLE

vir: http://itarpejo.org/za-mariovo/istorija/189-bombardiranje-na-bitola-1916-1918

»Vonj po dimu in smrti je bil ves čas prisoten v mestu do leta 1918.

Stanje je bilo še slabše, ker je bila Bitola razdeljena na štiri dele, vsak od njih pod različnem vodstvom držav Antante (Italija, Francija, Srbija, Rusija), vendar pa so vsi bili pod francosko upravo generala Sikr. Vse to je samo povečalo napetost in situacija je še težja.

Kot posledica dolge okupacije, je Bitola postalo mesto duhov, mesto, ki je v samo nekaj letih zamenjalo vso svojo slavo z večno temo, in mesto, ki je svojo živo in burno življenje zamenjalo s smrtjo. Bitola je postala pokopališče za stotine in tisoče vojakov. Vsi izmed njih so »poiskali« svojo smrt tukaj v Bitoli, in pokazalo se je, da so našli tudi svoj večni mir. Nemška, francoska in srbska pokopališča so le eden izmed dokazov, ki na preprost, vendar nenavaden način govorijo o trpljenju ljudi« [M.Stojanova, 2010].

SLIKA 8.

FOTOGRAFIJA PORUŠENE BITOLE 1

vir:https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%9F%D1%80%D0%B2%D0%B0_%D1%81%D0%B2%D0%B 5%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%B0_%D0%B2%D0%BE%D1%98%D0%BD%D0%B0#/media/ File:Bombardirana_bitola-I_svetska_vojna.jpg

8:

Številne so zgodbe, v katerih se je brat boril z bratom, vsak v obrambi različnih narodov.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

ARHITEKTURNA ZGODOVINA MESTA Mesto Bitola se nahaja na ugodnem področju, z dobro strateško lego in je bilo zaradi tega naseljeno že od časa neolita. Prvo mestno naselje na območju Bitole je antično mesto Herakleja Linkestis, zgrajeno po načelih klasicističnih shem starih mest. Mesto je bilo bistvenega pomena, kar je razvidno iz njegove infrastrukturne arhitekture.

SKOPJE

OHRID

SLIKA 9.

SITUACIJA NAHAJALIŠČA ‘HERAKLEJA LINKESTIS’ vir: http://www.promacedonia.org/im3/im_20_140.jpg

center mesta reka Dragor

GRČIJA

meja mesta

SHEMA 1.

ZEMLJEVID BITOLE S PRIKAZOM CENTRA mestno jedro določeno že v času Slovanov [lastna grafika]

SHEMA 2.

VHOD TIPIČNE TURŠKE HIŠE iz ulice skozi visokih sten [lastna grafika]

V VI. stoletju so na območje Bitole prišli Slovani in naredili novo naselje severno-zahodno od Herakleje Likestis. Slovansko naselje je imelo veliko cerkev in samostanov, zato se je tudi mesto imenovalo Obitel oziroma po makedonsko Manastir (sl. Samostan). V tem obdobju je bilo ustvarjeno današnje mestno jedro, okoli reke Dragor, ki se je sčasoma z razvojem mesta organsko razširjalo proti periferijam. Takšnemu urbanizmu pravimo organski urbanizem [D.Dimitrovski, 2004].

S prihodom Turkov so makedonski običaji, kultura in tudi arhitektura bili pod orientalskim vplivom. Ti vplivi so razvidni še danes, saj je Makedonija bila pod turško okupacijo 5 stoletij. Iz tega obdobja so znane t.i. maala oz. mestne soseske v obliki satnic podobnim celicam.

Vsako maalo je imelo svoj center s svojo pečico, trgovino, pipo ter cerkvijo oz. mošejo. Stanovanjska arhitektura v teh soseskah je bila odvisna od prebivalstva teh sosesk. Npr. v turških maalih, stanovanjske objekte so se nahajale v velikem vrtu, obdan z visokimi zidovi, pri čem se iz ulice vstopi najprej na dvorišče in potem v hišo. Makedonska maala so bila podobna in sicer manj razkošna, s to razliko, da je vhod z ulice direktno v hišo. Iz tega sta razvidna bizantinski in orientalni vpliv na tem območju, tako v kulturi, kot tudi v arhitekturi. Poseben in centralen položaj v organizmu mesta zajema mestna čaršija, imenovana kot urbana matrika, ki skozi leta predstavlja ne le glavni obrtni in trgovski center, ampak tudi kulturni in socialni center mesta [D.Dimitrovski, 2004]. V stari čaršiji je še bolj prepoznaven kompozitni tip gradnje, ki je v veliki meri prisoten v Bitoli, oz. gradnja več zbitih enot povezanih z ozkimi prostorskimi grli.

Za gradnjo XIX. in XX. stoletja je značilen eklekticizem v njegovih različnih oblikah. Tako so makedonski mojstri gradili stavbe v renesančnem in baročnem stilu. Iz Soluna so se uvažale kapitele, vence, balkonske konzole za čim večji učinek pri okrasitvi hiš. V bistvu ni šlo za nov tip hiše, ampak le za evropsko prevleko tradicionalnih shem bitolskih hiš. To obdobje je znano kot konzulsko obdobje v bitolski zgodovini – odprtost proti Evropi. .

V prvi svetovni vojni je bilo mesto izpostavljeno masivnemu uničevanju, in posledično je ostal precejšen del mesta brez javnih in stanovanjskih stavb. Tako je bila arhitektura, ki se je pojavila med obema vojnama predvsem meščanska in zato služila predvsem njihovim potrebam.

Takrat se tudi pojavijo prva poslopja moderne arhitekture.

SLIKA 10.

FOTOGRAFIJA STARE ČARŠIJE [lasten vir]

SLIKA 11.

ARHITEKTURA XIX. STOLETJA

vir: http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/62903104.jpg [lastna grafika]

9:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

Po drugi svetovni vojni je ekonomsko stanje zopet narekovalo gradnjo objektov, ki so večinoma bile utilitarnega namena. To je vsekakor močno vplivalo tudi na sedanjo stavbno identiteto mesta. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja pa je prišlo do veliko svežih in inovativnih gradbenih idej, ki sledijo svetovnim trendom in delajo objekte, ki predstavljajo vizualne primere za mesto.

ZGODOVINSKI RAZVOJ MUZEJEV

SLIKA 12.

FOTOGRAFIJA MEDVOJNE ARHITEKTURE vir: http://www.zurnal.mk/data/news/bitola_17.jpg

Dne 18.02.1934 je bilo po iniciativi profesorja Antuna Žegura določeno, da se bo formiral mestni muzej v Bitoli. Vse do njegovega formiranja, leta 1948, je muzej deloval v dveh trgovinah, z dvema zaposlenima, kjer je bila v petih vitrinah postavljena zbirka iz antičnega, rimskega in bizantinskega obdobja. Ob nastanku je muzej dobil novo lokacijo, v ozkem centru mesta na glavni ulici Maršala Tita, z več stalnimi zbirkami: arheološko, zgodovinsko in etnološko [NU Zavod i Muzej Bitola].

Kasneje se je muzej razširil, in končno leta 1952 dobil novo, večjo lokacijo z večjim številom zbirk in zaposlenih. V šestdesetih letih je bila muzeju dodeljena odgovornost upravljanja z nahajališčem Herakleja Linkestis. Skozi leta so se v sklop muzeja vključevale številne spominske hiše lokalnih velikanov in pa tudi Umetnostna galerija Bitola, umeščena v prostorih Jeni Džamije. Z vključevanjem galerije se je končal proces transformacije posameznih institucij pod polnim imenom: »Zavod za varstvo kulturnih spomenikov, naravnih redkosti, muzej in galerija – Bitola« skrajšano »Zavod, muzej in galerija – Bitola«.

OSTALE MUZEJE IN GALERIJE UMETNOSTNA GALERIJA BITOLA - JENI DŽAMIJA

SLIKA 13.

PRVA LOKACIJA MUZEJA

vir: http://www.muzejbitola.mk/za-muzej-bitola/istorija-muzej-bitola

Danes je Umetnostna galerija mesta Bitole umeščena v Jeni Džamiji.

Skozi leto poteka 20-30 likovnih razstav različnih tipov: samostojnih, skupinskih, tematskih, retrospektivnih, študijskih itn. Za te in podobne namene je bil ustanovljen poseben sklad lastnih umetnin (pribl. 800), pridobljenih z nakupom in donatorstvom.

Mošeja je kvadratne tlorisne oblike s kupolo na vrhu in je zgrajena na temeljih treh cerkva. Najstarejša je “Sv. Gjorgjija” in je iz VII. stoletja, druga iz XI. in tretja iz XIII. stoletja [Ž.Zdravkovska, 2013]. Znana je po svojih izvrstnih dekorativnih okrasih.

SLIKA 14.

INTERIER MOŠEJE UMETNOSTNE GALERIJE - BITOLA

vir: http://dnevnik.mk/?ItemID=39646E2805D47847B2C944C07D459BCF

10:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SPOMINSKA HIŠA GOCETA DELČEVA IN SPOMINSKA HIŠA STIVA NAUMOVA Obe spominski hiši se nahajata v popolnoma običajnih družinskih hišah v mestu.

SLIKA 15.

SPOMINSKA HIŠA - GOCE DELČEV

vir:http://bitola.info/mk/sto-da-se-pravi-vo-bitola/top-destinacii-vo-bitola/419-spomen-kukja-goceelcev

SLIKA 16.

SPOMINSKA HIŠA - STIV NAUMOV vir: http://www.bitola.gov.mk/

SLIKA 17.

SPOMINSKI MUZEJ SMILEVO vir: http://www.bitola.gov.mk/

Prva je posvečena velikanu makedonskega osvobodilnega gibanja proti turkom, Goce Delčev. V hiši je Delčev bival leta 1901. Površina hiše je 37 kvadratnih metrov [Bitola.info]. Sestavljena je iz dveh sob, od katerih je prva namenjena življenju in revolucionarni dejavnosti Delčeva, druga pa je bila ohranjena kot spominska soba, saj je v tej sobi bival. Hiša je bila odprta leta 1988, ob 85. obletnici smrti Goceta Delčeva.

Druga hiša, posvečena narodnemu heroju Stevan Naumov Stiv se nahaja nekaj kilometrov dlje od centra mesta. Odprta je bila leta 1961, leta 1977 pa je bila prenovljena in adaptirana za namene sodobnejše uporabe. Muzejska razstava je razširjena na 150 kvadratnih metrih. V pritličju, ki meri 80 kvadratnih metrov, se nahaja pohištvo družine Naumovi, razdeljeno v štirih enotah z razstavnim in sprejemnim prostorom.

V sklopu hiše so razstavljene umetnine lokalnega likovnega umetnika.

SPOMINSKI MUZEJ SMILEVO Muzej je namenjen kongresu v vasi Smilevo. Razteza se na površini 130 kvadratnih metrov in vsebuje naslednje celine: 1. Memorijalno sobo Smilevskega kongresa 2. Smilevo v Ilindenski vstaji 3. Spominsko sob življenja in revolucionarne dejavnosti Dameta Grueva 4. Spominska soba Partizanskega odreda “Dame Gruev” ter 5. Etnološko sobo za Smilevo.

Eksponate predstavljajo najrazličnejše fotografije in dokumenti, do dejanskega pohištva.

MUZEJSKA RAZSTAVA ŽIDOVSKE NARODNOSTI

SLIKA 18.

MUZEJSKA RAZSTAVA ŽIDOVSKE NARODNOSTI vir: http://www.bitola.gov.mk/

11:

Muzejska razstava židovske narodnosti v Bitoli, se nahaja v eni izmed sob portala židovskega pokopališča v Bitoli. Odprtje je bilo na 500 obletnici proganjanja židov iz Španije in Portugalske na Balkanu. Zbirka je sestavljenja v glavnem iz fotodokumentov in drugih pisnih materijalov, in priča o 500-letnem sožitju židov z lokalnim makedonskim prebivalstvom.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

MUZEJI IN KOMPLEKSI

MUZEJSKI

SPLOŠNO Muzeji in umetnostne galerije kot tipi zgradb s podobnimi vsebinami, delijo tudi podobne pomisleke. V grobem muzeji služijo zbiranju, dokumentiranju, ohranjanju, raziskovanju, interpretiranju in razstavljanju materialnih dokazov [Neufert, 2012]. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo, da je muzej ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v 2. členu uvršča muzej kot: 1.5.2. nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba [Državni Zbor Republike Slovenije, 2002];

1

Louvre

Pariz

Francija

9,260,000

2

National Museum of China

Peking

Kitajska

7,530,000

3

National Museum of Natural History

Washington, D.C.

ZDA

7,300,000

4

British Museum

London

Združeno kraljstvo

6,701,043

5

National Air and Space Museum

Washington, D.C.

ZDA

6,700,000

TABELA 1 PODATKI Z NAJBOLJ OBISKOVANIMI MUZEJI SVETA vir: 1. http://www.theartnewspaper.com/articles/Visitor-figures%E2%80%94theworld-goes-dotty-over-Yayoi-Kusama/37403 2. http://usa.chinadaily.com.cn/culture/2015-01/04/content_19231952.htm 3. http://newsdesk.si.edu/about/stats 4. http://www.theguardian.com/culture/2014/jan/14/british-museum-record-visitor-numbers 5. http://newsdesk.si.edu/about/stats [lastna grafika]

12:

Načeloma se muzeji nahajajo v mestih, kot pomembni oblikovalci urbanega prostora, čeprav obstaja nemalo število takšnih lokacij muzejev, ki so izven mest. Uporaba muzejev je različna in obsega raziskovalne namene, kakor tudi služenju javnosti.

Danes se muzeji uporabljajo kot kulturni centri, kar pomeni, da bi naj bila ta miselnost vključena že v fazi načrtovanja. V sklop muzejev spadajo stalne in začasne razstave, knjižnice, medijske sobe in predavalne dvorane. Seveda mora obstajati tudi prostor za relaksacijo in osvežitev, tako kot tudi servisni prostor za dovoz, shranjevanje, restavratorstvo, delavnice in administracijo. Kompjuterizacija danes bistveno pomaga pri vodenju muzeja, še posebej pri inventarizaciji in manipulaciji svetlobe v razstavnih prostorih, kar je bistvenega pomena pri muzejih.[Neufert, 2012] ZGODOVINSKI MUZEJI Zgodovinski muzeji razstavljajo zgodovino in njeno povezanost s sedanjostjo in prihodnostjo. V svojih zbirkah lahko vključujejo različne eksponate, kot so: dokumente, najrazličnejše fizične objekte, umetnine ali pa celo arheološka najdišča in objekte. Poseben tip predstavljajo spominske hiše, kjer gre v bistvu za navadno hišo ki je iz določenih razlogov, kot npr. njeno lastništvo, postala muzejska zbirka za historično bistveno osebo ali dogodka.

Najdišča so lahko del muzejev. Odvisno od razloga, lahko predstavljajo del same razstave ali pa razstavo dopolnjujejo. To se načeloma zgodi, ko se muzej določenega predmeta ali dejanja gradi na lokaciji, kjer se je le to dejanje odvijalo.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

MUZEJSKI KOMPLEKSI

SHEMA 3.

MUSEUMSINSEL BERLIN dostop do otoka

vir: http://www.secondpage.de/images/mi2.jpg [lastna grafika]

MUSEUMSINSEL BERLIN

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo kot eno izmed razlag za besedo kompleks tudi skupek, celota oziroma seštevek več sestavnih del. V tem konkretnem primeru bi muzejski kompleks pomenil organizem, seštevek posameznih muzejskih enot, povezanih s povezovalnim tkivom. Primerov muzejskih kompleksov ne manjka. Muzejski kompleks je lahko sestavljen iz več različnih in sicer po vsebinah podobnih muzejev, ki skupaj z povezovalnim mehanizmom (dvorišči, prehodi) tvori enoto. Lahko je tudi muzej istega predmeta, razstavljen na več delov, ki jih spet skupaj poveže nekakšen povezovalni mehanizem.

Muzejski otok v Berlinu se nahaja v samem centru mesta. Prvotni plani o tem projektu segajo že v XIX. stoletju, ko so takratni znani arhitekti Muzejski kompleks torej predstavlja muzej, katerega posamezne enote so fizično razstavljene v prostoru in povezane s povezovalnim želeli muzej na otoku v reki Spree. mehanizmom.

Danes je muzej kot stavbna dediščina UNESCO ena najbolj obiskanih znamenitosti Nemčije. Sedanji načrt otoka je bil narejen leta 1998 s strani ekipe strokovnjakov, ki ga vodi arhitekturni biro David Chipperfield Architects [Museumsinsel Berlin]. Del muzejev Muzejskega otoka so: • • • •

Alte Nationalgalerie Neues Museum Pergamonmuseum Altes Museum itn.

Obstaja načrt, ki bi naj v prihodnosti povezoval del muzejev preko suterena (vsi razen Alte Nationalgalerie). Muzej James-Simon-Galerie je še vedno v izdelavi, in ob zaključku bo tvoril glavni vhod do vseh muzejev.do vseh muzejev.

MUSEUMSQUARTIER DUNAJ Muzejska četrt na Dunaju je eden največjih umetniških in kulturnih kompleksov na svetu. Nahaja se v 7. četrti mesta. Zgodovinske stavbe iz 18. in 19. stoletja skupaj s sodobnimi muzeji tvorijo edinstven arhitekturni ansambel, katerega združuje 400-metrska baročna fasada [MuseumsQuartier].

Del muzejev Muzejske četrti: • • • • • • • •

Leopold Muzej mumok Kunsthalle Wien Fürstenhof Klosterhof Staatsratshof Sattlerhof Baroque Fischer von Erlach Wing

Iz ulice stopimo direktno na masivno dvorišče, ki povezuje posamezne muzejske stavbe, kjer se nahaja pomična urbana oprema (klopce).

Dvorišče predstavlja emblematičen prostor za mesto Dunaj, kot prostor z močnim mestnim utripom. Nove zgradbe kompleksa so narejene s strani znanih svetovnih arhitektov, in njihovo oblikovanje odraža različne institucije, ki se v njih nahajajo.

SHEMA 4.

MUSEUMSQUARTIER DUNAJ dostop do muzejske četrti

vir:https://www.mqw.at/uploads/pics/Luftaufnahme_cPeterKorrak_01.jpg [lastna grafika]

13:

Mešanica zgodovinskih stavb in sodobne muzejske arhitekture se odraža tudi v različnih prireditvenih prostorih, ki so dostopni javnosti in tako predmet najema. Celoten kompleks se odlikuje po edinstvenem ambientu, ki združuje vrhunsko svetovno tehnologijo z baročno arhitekturo [MuseumsQuartier].

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

REFERENČNI PRIMERI SLIKA 19.

EDEN OD VOJNIH JARKOV MUZEJA

MEMORIAL LE LINGE Lokacija: ORBEY, Francija Leto: 1981

vir: https://ww1ha.files.wordpress.com/2013/10/le-linge-german-concrete-work.jpg

Arhitekt: Mr.Herz Le Linge greben se nahaja v francoskih gorah Vosges. Na višini 1000 metrov, ki ločuje dolini Orbey in Münster, približno dvajset kilometrov zahodno od Colmarja.

Imenovano zgodovinsko mesto z dekretom dne 11. oktobra 1921 je bilo eno od najbolj smrtonosnih bojiščih prve svetovne vojne. V času konflikta so se Nemci nahajali vzdolž grebena Le Linge, od koder so tudi napadali francosko vojsko.

Muzej je posvečen tej bitki ki se je zgodila leta 1915 in se nahaja na grebenu Le linge.

Kompleks je razdeljen na 2 sklopa. Na začetku pri pristopu si obiskovalec ogleda muzej, z muzejsko zbirko. V zbirki je veliko francoskih in nemških objektov najdenih na lokaciji, kot so: orožje, strelivo, relikvije in osebni predmeti. V vitrinah so lutke francoskih in nemških borcev, model bojišča, spominske fotografije, pisma vojakov ter zemljevidi, ki označujejo taktične operacije. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi video projekcijo spominskih fotografij [Cheminsdememoire].

stavba muzeja pot

SHEMA 5.

MEMORIAL LE LINGE prikaz organizma muzeja

vir: http://www.linge1915.com/en/museum/ [lastna grafika]

Drugi, prepoznavnejši del muzeja je njegova zunanja podoba. V sklop muzeja spadata vojno pokopališče ter vojni jarki prve svetovne vojne. Po pokopališču in jarkih se je možno sprehajati, saj je bila okrog muzeja narejena spominska sprehajalna pot. Slike tisočih belih križev grobov ali pa vojnih jarkov zagotovo ostanejo vklesane v spominu obiskovalca.

SLIKA 20.

POKOPALIŠČE MUZEJA

vir: http://www.labresse.net/images/prestataires/multitailles/800x600_ musee-memorial-1914-1918-le-linge-orbey-22512.jpg

14:

Vključitev zunanjosti oz. dejanskih ostankov vojne v samem kompleksu muzeja se izkaže kot zelo učinkovita uporaba naravnih virov za ojačitev arhitekture.

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SLIKA 21.

TLORIS STREHE MUZEJA

CHI CHU UMETNIŠKI MUZEJ

vir: http://tracce.morettispa.it/wp-content/uploads/2011/10/ ChichuArtMuseum_04.jpg

Arhitekt: Tadao Ando Kraj: otok NAOSHIMA, Japonska Leto: 2004 Muzej se nahaja na Japonskem otoku Naoshima, skupaj z ostalimi arhitekturno pomembnimi objekti. Zbirka muzeja je umetnostna, z različnimi avtorji: Claude Monet, Walter De Maria, James Turrell.

Chi Chu muzej je zgrajen z uporabo betona, jekla, stekla in lesa kot osnovnih materialov. Nahaja se v celoti pod površjem, in kot tak uravnoveša nasprotujoče si lastnosti monumentalnosti in arhitekturnosti [benesse-artsite].

SHEMA 6.

PRIKAZ KOMUNIKACIJE

vir: http://static.zhulong.com/photo/small/200611/27/8262 8_5_0_0_560_w_0.jpg [lastna grafika]

Muzej je bil izkoriščen predvsem kot referenca zaradi njegovega odnosa z okoljem. Nahaja se v izjemno lepem okolju. Zaradi tega se je arhitekt odločil ‘skriti’ muzeja pod zemljo. Ne glede na skritost muzej pod površje, so vsi prostori velikodušno osvetljeni.

Druga komponenta izkoriščena kot navdih pri izdelavi muzeja je njegova razstavljenost. Posamezne sobe muzeja so razstavljene in povezane s povezovalnim tkivom.

SLIKA 22.

POGLED

vir: http://www.benesse-artsite.jp/en/chichu/ images/page_photo1.jpg

15:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SOLUNSKA FRONTA

PRVA SVETOVNA VOJNA Prva svetovna vojna se je začela leta 1914 in je trajala 4 leta.

Udeleženci vojne so bile razdeljene v dveh blokih, in sicer • Centralne sile, z državami: Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Otomanski imperij ter • Združene sile, z državami: Francija, Anglija, Rusija, Italija, Grčija in Srbija

SLIKA23.

TOPONIM ZNAN KOT “KOTA 1050”

[lasten vir]

V štirih letih je umrlo več kot 9 milijonov borcev in 8 milijonov civilnega prebivalstva, kot posledica vojne. Na evropskih tleh so bila bojišča razporejena na treh frontah, in sicer na jug, vzhod in zahod. Predstavlja enega najbolj smrtonosnih spopadov v zgodovini človeštva, ki je posledično pripeljal do velikih političnih sprememb, vključno z revolucijami v večini vključenih narodov [Gj. Tankovski, 2009].

Solunska fronta je v svetovni zgodovini znana tudi kot Makedonska fronta (ang. Macedonian front), z začetkom leta 1915, kot rezultat pomoči Srbije s strani Združenih sil proti napadu Nemčije, Avstro-Ogrske in Bolgarije. Raztezala se je od Ohrida na zahodu, do Egejskega morja pri Peloponezu na vzhodu. Značilno za to fronto v primerjavi z ostalimi je to, da so se tukaj vojskovali vsi udeleženci vojne. To pomeni, da je bila na tem območju večja koncentracija vojakov, streliva, bitk, in da so tudi posledice vojne katastrofalnejše.

Fronta je potekala praktično ob Bitoli, tako je mesto po koncu vojne leta 1918 ostalo popolnoma porušeno.

TOPONIM »KOTA 1050«

ZEMLJEVID 1.

PRIKAZ EVROPE V PRVI SVETOVNI VOJNI

vir:https://en.wikipedia.org/wiki/World_War_I#/media/File:Map_Europe_ alliances_1914-en.svg

16:

V bližini vasi Novaci so bili vojaški tabori francoske vojske. Pot, ki je zgrajen do vasi je bila narejen s strani francozov. V okolici je bila tudi velika bolnišnica v času vojne. Na tej lokaciji ob Črni reki, pri t.i. toponimu »Kota 1050« se je zgodila znana »Bitka pri Črni«. Arheologi, kljub zgodovinskim in terenskim ostankom bi bili ranljiva skupina strokovnjakov, če ne bi bilo antropoloških opomb. [V.Dmitrovska, 2015] Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SKOPJE

GRŠKO-MAKEDONSKA MEJA

BITOLA

SOLUN

PRIBLIŽNE MEJE FRONTE

ZEMLJEVID 2.

POTEK SOLUNSKE FRONTE V PRVI SVETOVNI VOJNI

vir: maps.google.com [lastna grafika]

17:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

LOKACIJA LOKACIJA MUZEJA

POT

BITOLA

SPLOŠNO

Muzej je oddaljen 20 km od centra Bitole. Nahaja se na griču, na nadmorski višini 806 metrov, v neposredni bližini “Bitke pri Črni”. V bližini je manjša vasica Meglenci, ki šteje približno 20 prebivalcev. V okolici, poleg termoelektrarne REK - Bitola ni drugih infrastrukturnih oziroma kakršnihkoli objektov. Lokacija je sama po sebi izjemoma lepa, saj se nahaja sredi nedotaknjene narave. Obkrožena je s planinami, dolinami in gozdovi. V bližini sta dve umetni jezeri, kar v bistvu ponuja tudi še lepše vedute. V neposredni bližini lokacije je več zapuščenih vojnih taborišč francoskih vojaških sil. Taborišča predstavljajo izklesane jame z različnimi nameni, kot so spalne sobe, prostori za zabavo, napadalni stolpi, bunkerji, skladiščni prostori itd. Na tem mestu lahko najdemo veliko potencialnih artefaktov, kot so: francoske vinske steklenice, naboji, čevlji, človeške kosti itd.

OPIS OBSTOJEČEGA STANJA Na lokaciji obdelave stoji tabor, ki bo del muzejskega kompleksa oziroma okrog katerega se bo gradilo, in je v preteklosti služil za napad.

Dostop je razmeroma lahek, saj je v neposredni bližini ceste. Tabor se nahaja na najvišji točki griča in s tem ponuja izjemno lep razgled iz vseh smeri. Glede na to, da je nekdaj služil napadu, je tudi sama struktura prilagojena temu, torej vsebuje stolpe za napad, odprtine za pištole itd. Na sami lokaciji je dosti artefaktov, kot so človeške kosti, naboji, orodja, škornji. Vse to predstavlja potencialni eksponat za muzej.

Solunska fronta je potekala severno od lokacije, kar pomeni da je v bližini dosti takšnih taborov. Npr. 5 minut vožnje z avtomobilom stran je še en, večji tabor, ki je bil namenjen sprostitvi. Na nek način je kot mikrourbanizem, sestavljen iz več različnih jam (spalnic, kapelic itd.).

Ideja je, da muzej, poleg razstave o solunski fronti, ponuja tudi vodene oglede za ta taborišča v okolici, ki so sicer manj dostopni.

ZEMLJEVID 3.

ORTOFOTO LOKACIJE vir: maps.google.com [lastna grafika]

18:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SKOPJE

GRŠKO-MAKEDONSKA MEJA

BITOLSKA REGIJA

LOKACIJA

SOLUN

PRIBLIŽNE MEJE FRONTE

ZEMLJEVID 4.

POTEK SOLUNSKE FRONTE V PRVI SVETOVNI VOJNI 1

vir: maps.google.com [lastna grafika]

19:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SHEMA 7.

LOKACIJA OBDELAVE S PRIKAZOM OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE vir: maps.google.com [lastna grafika]

taborišče

pot

solunska fronta

območje

OPIS OBMOČJA OBDELAVE Iz grafike je jasna umestitev območja obdelave. Območje se nahaja na sami meji solunske fronte in sicer južno. Dostop iz mesta je tudi na jugu. Magistralna pot gre skoraj mimo griča, kar pomeni da bo relativno enostavna izvedba dovozne poti.

Taborišče se nahaja na najvišji točki griča. Je sestavljeno iz nekaj sob, razporejenih v treh nadstropjih. Dostopno je iz vsakega nadstropja.

Kot se da videti, okolica je precej hribovita. Vedute ponujajo različne kvalitete: hrib, dolina, vodne površine.

20:

SHEMA 8.

3D PREDSTAVITEV LOKACIJE OBDELAVE vir: maps.google.com [lastna grafika]

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SLIKA 24.

PRIKAZ OKOLICE veduta na zahodu iz lokacije s pogledom na planino Nidže

SLIKA 25.

GRIČ MUZEJA na najvišji točki griča se nahajajo ruševine taborišča; na samem griču ni dosti vegetacije izohipse topografije se stopničasto spuščajo navzdol

[lastni vir]

[lastni vir]

SLIKA 28.

VRTALNIK vrtalnik najden lokaciji; uporabljen je bil za vrtanje lukenj [lastni vir]

SLIKA 26.

PRIKAZ OKOLICE 1 lokacija se nahaja v širokem prostoru obkrožena z dolinami in planinami; ruševine se nahajajo na najvišji točki ¸od kod so tudi najlepše vedute; južni pogled [lastni vir]

21:

SLIKA 27.

VHOD V TABOR prikaz enega izmed vhodov v taborišče; iz fotografije je razvidno klesanje stene [lastni vir]

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SLIKA 29.

SPALNICA prikaz spalnice vojakov; v stenah so vrtali luknjice na katerih so polagali veje/deske ki so pravzaprav predstavljale postelje [lastni vir]

SLIKA 30.

ODPRTINA stropna svetloba in prezračevanje v taboru [lastni vir]

SLIKA 33.

HODNIK/TUNEL prikaz enega izmed tunelov; tuneli predstavljajo horizontalno tako kot tudi vertikalno komunikacijo; pogosto svetloba ima vlogo vodnika [lastni vir]

22:

SLIKA 31.

KAPELICA prikaz kapelice izklesana v zidu ene izmed sob tabora; soba se nahaja globlje v taboru

SLIKA 32.

OKNO ZA STRELJANJE okno se nahaja v enem od napadalnih stolpov; narejeno je iz betona [lastni vir]

[lastni vir]

SLIKA 34.

SOBA prikaz ene izmed notranjih sob tabora; obtaja dosti takšnih primerov kjer poleg klesanja stene so zgrajeni tudi zidovi večinoma iz opeke; beton je v glavnem uporabljen pri odprtinah [lastni vir]

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

določitev osi

I

[lastna grafika]

os

IDEJNA ZASNOVA

SPLOŠNO

Muzej se bo gradil s ciljem vključitve taborišča v muzejski kompleks.

S prostorskega stališča je bila izbrana topografska črta terena, kot vodilna os, ob kateri se nizajo muzejske sobe. Orientacija posameznih sob je bila določena v soodnosu s topografsko črto.

Odločil sem se za subtilni način gradnje, ki bo čim manj motil okolico, saj se kompleks nahaja v izjemno lepi sredini, obenem pa je poslopje dovolj masivno za strukturni soodnos s taboriščem.

SHEMA 9.

IDEJNA ZASNOVA MUZEJA - KORAK 1 [lastna grafika]

23:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

umestitev volumnov

[lastna grafika]

II

orientacija

Objekt je vkopan v tleh, in s tem načinom gradnje obenem predstavlja analogijo taboru. Razdeljen je v dva sklopa. Prvi sklop predstavlja stavba muzeja, kjer se seznanimo s tematiko solunske fronte; drugi sklop so ruševine / skale tabora, kjer iz prve roke začutimo doživljanje vojakov, ki so pravzaprav bili popolnoma navadni ljudje. Posebna nit v celem kompleksu predstavljajo hodniki, ki v obliki tunelov in kot ozka grla povezujejo vse enote z občasnimi slepimi konci. Po zadnjem razstavnem prostoru sledi dolg tunel, preko katerega pridemo do tabora, kjer je kakor tudi v ostalih hodnikih vodnik svetloba. Zadnji tunel predstavlja klančino, po kateri se spustimo na začetek muzeja, z lepimi razgledi na okolico.

SHEMA 10.

IDEJNA ZASNOVA MUZEJA - KORAK 2 [lastna grafika]

24:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

analogija tabora

[lastna grafika]

III

MUZEJ - funkcionalno [umetno]

1

2

vhod

tunel

3 razširitev

4

5

tunel

izhod

SHEMA 11.

IDEJNA ZASNOVA MUZEJA - KORAK 3 muzej sestavljen kot analogija taboru [lastna grafika]

25:

TABOR - organsko [naravno]

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

26:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SHEMA 12.

POGLED IZ ZRAKA NA GRIČ Z MUZEJEM [lastna grafika]

tabor

dostop

27:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

PROGRAMSKA ZASNOVA

Programska zasnova muzeja je takšna, da se s potovanjem skozi muzej obiskovalec poglobi v predmet. Na začetku pridobimo teoretična znanja o solunski fronti in njenim vplivom na Makedonijo, prepletena z čutnimi izkušnjami samega objekta, da bi potem tudi prišli na najdišče ki je dejansko bilo uporabljeno v vojni kot vojni tabor v vojni.

Bistveni del skozi potovanje sta tunel po zadnjem razstavnem prostoru, in klančina oziroma sprehajališče, preko katerega se vrnemo iz taborišča na začetek muzeja. Oba dela, tunel in klančina, sta dolga, kar pomeni da imamo dovolj časa za razmišljanje o grozotah vojne.

Prvi del je zaprt tunel, ki in nas pripelje do tabora, drugi del je odprta klančina, po kateri dejansko muzeja tudi zapuščamo. .

izkušnja iz prve roke

seznanitev s predmetom

začetek zgodbe

III

II

I

2. sprehod

[lastna grafika]

3. izkušnja iz prve roke (tabor)

+0.00

SKLOP II.

±0.00

SKLOP I.

(tunel) 1. seznanitev s predmetom (muzejske sobe)

sprehod

SHEMA 13.

PROGRAMKA ZASNOVA MUZEJA - RAZDELITEV NA SKLOPIH [lastna grafika]

28:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

TLORISNA ZASNOVA

SPLOŠNO Posamezne enote kompleksa so bile poimenovane s črkami, A, B, C, D in G. Od črke A do črke D so sobe muzeja, medtem ko črka G predstavlja »Galerijo odkritij«, kar je pravzaprav tabor.

Stavba A oziroma vhodni objekt, je objekt mešane uporabe. Po zgledu turškega vpliva v makedonski arhitekturi, pridemo skozi masivni zid na dvorišče. Na začetku objekta imamo biletarnico, ki je dostopna direktno z dvorišča, znotraj stavbe pa se nahaja recepcija z vhodno avlo in utilitarnimi prostori. V nadstropju samega objekta se nahaja restobar z dvema različnima pogledoma, zunaj na dvorišče in znotraj na razstavo. V nadstropju so tudi pisarne za zaposlene. V kleti so servisni prostori za shranjevanje in restavratorstvo, ki so dostopne prek tovornega dvigala s strani vhodne ploščadi ali po stopnicah direktno v razstavni prostor. Dvorišče služi tudi kot prostor za razstave na odprtem, začasne razstave (skupaj z vhodno avlo) ali pa prostor za dogodke na odprtem, z možnostjo postavitve odra (kulturna poletja ipd.). Z dvorišča pridemo v dvoetažni razstavni prostor, s prostori za delavnice na levi strani.

Po obisku te sobe, se začne potovanje preko tunelov. Naslednji razstavni prostor je soba B, ki je ozka, nižja in v prvem nadstropju, kjer je stropna svetloba vodnik v longitudinalni smeri. Sledi ji soba C. Prostor je dvoetažni, z velikim krožnim svetlobnikom v sredini stropa. Zadnji razstavni prostor je soba D, ki kot zaključek razstave predstavlja poklon žrtvam vojne. Soba je sestavljena iz 25 posameznih kotičkov, s projekcijo različnih zgodb oseb, udeleženih v vojni. Pri vhodu se takoj sliši mešanica različnih glasov oseb.

29:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

0

+0.0

0

±0.0

tunel

[t4

tunel

]

D razstavni prostor del ‘žrtve’ 25 kotičkov z zasloni na katerih se predvajajo zgodbe preživelih

[t3

tunel

]

C razstavni prostor del ‘ustanovitev fronte’ visok razstavni prostor za velike eksponate

[G

[t2

galerija odkritij restavrirane ruševine francoske vojske

tunel

slep tunel

[B

[t1

razstavni prostor del ‘ustanovitev fronte’ prostor za pisne eksponate

promenada

[p1

[A

mešana uporaba

SHEMA 14.

PROGRAMKA ZASNOVA MUZEJA - OPISI POSAMEZNIH SOB [lastna grafika]

31:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

razstavni del vhodna ploščad servisni prostori sprejem + trgovina delavnice multifunkcionalni prostor na odprtem prostor za oder restobar pisarniški del

SHEMA 15.

FUNKCIONALNA SHEMA MUZEJA [lastna grafika]

32:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

EJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga

PREREZ - OBJEKT A M 1:200 PREREZ - OBJEKT A M 1:200

SHEMA 16.

PRIKAZ PREREZANEGA OBMOČJA NA TLORISU [lastna grafika]

m

m

m

m m

m m

A

UMESTITEV

I

PREREZ

II

9.40 m 8.65 m 7.90 m

4.40 m 4.00 m

0.00 m -0.40 m

SLIKA 35.

PREREZ OBJEKTA A

0 5 10

[lastna grafika]

m m

A

-4.40 m -4.80 m

[A

mešana uporaba

• pristop skozi zidu na dvorišče kjer je prostor za oder (uporaba za lokalne prireditve) • takojšnji nakup biletov (v primeru lepega vremena takoj začnemo z razstavo) • restobar v nadstropju z nasprotnima pogledoma: na razstavo (retrospekcija) ter na dvorišče (prospekcija) • pisarne v nadstropju ob stekleni steni s pogledom na dvorišče • velik skupinski prostor z možnostjo preureditve v sprejemni prostor

rza v Mariboru Univerza v Mariboru 33:

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

SHEMA 17.

AKSONOMETRIJA OBJEKTA A prodor svetlobe odtok vode

TEHNIČNA RAZLAGA III

[lastna grafika]

Oddelek za arhitekturo Oddelek za arhitekturo

mentor: doc. Uroš Lobnik, u.d.i.a. mentor: doc. Uroš Lobnik, u.d.i.a.

Univerza v Mariboru Muzejski Fakulteta za Solunske gradbeništvo, avtor: Toni Popovski kompleks fronte prometno inženirtvo in arhitekturo avtor: Toni Muzejski kompleks Solunske Muzejski fronte mentor: izr.Popovski prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski kompleks solunske fronte

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga

D

D

D

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga

SHEMA 18.

PRIKAZ PREREZANIH OBMOČIJ NA TLORISU

D

[lastna grafika]

PREREZA - OBJEKT D | OBJET B M 1:200 PREREZA - OBJEKT D | OBJET B M 1:200

B

B

B

UMESTITEV

9.40 m 9.40 m

8.65 m

8.65 m

7.90 m

9.40 m

9.40 m 8.65 m

9.40m m 9.40

8.65 m

7.90 m

8.65 8.65m m

7.90 m

9.40 m 8.65 m 7.90 m

7.90m m 7.90

7.90 m

4.40 m 4.00 m

I

4.40 m 4.00 m

SLIKA 36.

PREREZA OBJEKTOV D IN B

4.40 m 4.00 m

4.40 4.40m m 4.00 4.00m m

4.40 m 4.00 m

4.40 m 4.00 m

0

[lastna grafika]

5 10

PREREZ II

[B [D

razstavni prostor • prostor B in D sta nižja (3,5 m) • rastavni del B je ozek on dolg, kjer je svetloba v smeri daljše strani vodnik od začetka do konca sobe • primeren je za pisne vire • razstavni del D je konec celotne razstave in je namenjen žrtvam • soba je sestavljena iz 25 kotičkov v katerih se predvajajo zgodbe navadnih ljudi • zvok vseh pripovednikov se takoj sliši kot šum pri samem vstopu v sobo • po obisku te sobe obiskovalec gre skozu dolgega tunela na taboršče

SHEMA 19.

AKSONOMETRIJA OBJEKTA D prodor svetlobe odtok vode [lastna grafika]

34:

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru

Fakulteta za gradbeništvo, prometno Univerzainženirstvo v Mariboruin arhitekturo Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

SHEMA 20.

SHEMATSKI DETAJL prikaz atike z odtekanjem vode dvojna zasteklitev z mat steklom umestitev umetne svetlobe [lastna grafika]

SHEMA 21.

AKSONOMETRIJA OBJEKTA B prodor svetlobe odtok vode [lastna grafika]

TEHNIČNA RAZLAGA III

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo,Muzejski prometno inženirtvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski kompleks Solunske fronte avtor: To Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo za arhitekturo mentor: doc. Uroš Lobnik, u.d.i.a. mentor:Oddelek izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte Oddelek za arhitekturo Univerza mentor: v Mariboru doc. Uroš Lobnik, u.d.i.a.Fakulteta za gradbeništvo, avtor: Toni Popovski prometno inženirstvo Muzejski in arhitekturo kompleks Solunske fronte Oddelek za arhitektu

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga

MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga

SHEMA 22.

PRIKAZ PREREZANEGA OBMOČJA NA TLORISU

C

C

PREREZA - OBJEKT C | HODNIK M 1:200 MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE priloga

C

[lastna grafika]

UMESTITEV

9.40 m

9.40 m

8.65 m

8.65 m

7.90 m

7.90 m

4.40 m 4.00 m

4.40 m 4.00 m

I

9.40 m 8.65 m 7.90 m

4.40 m 4.00 m

SLIKA 37.

PREREZA STAVBE C IN TAKOJŠNJEGA HODNIKA

0 5 10

[lastna grafika]

0.00 m -0.40 m

0.00 m -0.40 m

0.00 m -0.40 m

PREREZ

II

[

C razstavni prostor

• razstavni prostor C je dvoetažni in je primeren za večje eksponate • pridemo po klančini, katere krivulje sledi krivulji velikega stropnega svetlobnika • svetloba prihaja le preko svetlobnika (v primeru da ni navadne svetlobe je to umetna svetloba) • soba C je predzadnja soba kompleksa • po klančini, sobo zapustimo in se usmerimo k zadnji sobi muzeja, soba D

SHEMA 23.

AKSONOMETRIJA OBJEKTA C prodor svetlobe odtok vode [lastna grafika]

Univerza v Mariboru 35:

v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometnoUniverza inženirstvo in arhitekturo

SHEMA 24.

SHEMATSKI DETAJL 1 dvojna zasteklitev z mat steklom umestitev umetne svetlobe med stekloma - priliv svetlobe je vedno enak [lastna grafika]

SHEMA 25.

AKSONOMETRIJA HODNIKA prodor svetlobe odtok vode [lastna grafika]

TEHNIČNA RAZLAGA III

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo Fakulteta zaza gradbeništvo, arhitekturo Oddelek zaavtor: arhitekturo mentor: doc.kompleks UrošMuzejski Lobnik, u.d.i.a.

Toni Po Oddelek arhitekturo prometno inženirstvo mentor:indoc.

Uroš Lobnik, u.d.i.a.mentor: Popovski Muzejski Solunske frontesolunske avtor: izr. Fakulteta prof.

UrošToni Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski kompleks fronte Univerza v Mariboru za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za a

SKLEP OBJEKT

1

A

NADSTROPJE

NETO POVRŠINA

BRUTO POVRŠINA

-1

743

840

0

536

569

1

390

409

2

B

1

150

180

3

C

0

234

272

4

D

1

169

200

5

HODNIKI / TUNELI

562

820

6

PROMENADA

551

685

Z ustvarjanjem muzeja solunske fronte v Bitoli, bi se popularizirala tema prve svetovne vojne. Bitola bi zraven številnih mest iz Belgije, Francije ali pa Irske, postala še ena točka na mapi muzejev »Velike vojne«. Na lokalni ravni, pa bi tema postala dovolj izpostavljena javnosti, tako da bi bila le-ta še bolj informirana o tem kaj se je točno dogajalo na teh območjih v preteklosti ter o potencialu teh krajev. Muzej je lahko tudi navdih za ustanovitev raziskovalnega centra na temo prve svetovne vojne, saj je okolica zelo bogata s podobnimi taborišči in ostanki.

Kulturno življenje mesta bi se definitivno popestrilo, saj bi mesto dobilo velik muzej, ki bi prikazal pomembno zgodovino mesta in okolice.

Takšen muzej bi predstavljal tudi izziv za turista-putolovca, ki je najbolj pogost tip turistov v Makedoniji, saj v izjemno lepi okolici ponuja tudi parkirišče za bivalne avtomobile.

Kot zadnje pa bi gradnja takšnega muzeja pomagala tudi pri populariziranju gradnje sodobnih arhitektur v Makedoniji. To je namreč tema, ki je žal v Makedoniji v zadnjem času tabu. Gradnja muzeja bi pokazala, da tudi sodobna arhitektura vsekako lahko zagotovi brezčasnosti in identiteto.

TABELA 2.

SEZNAM POVRŠIN POSAMEZNIH ENOT - NETO IN BRUTO [lastna grafika]

36:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

3D PRIKAZ

SLIKA 38.

3D PRIKAZ MUZEJA [lastna grafika]

37:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

FOTOGRAFIJE MAKETE

SLIKA 39.

FOTOGRAFIJE MAKETE [lastni vir]

38:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SLIKA 40.

FOTOGRAFIJA MAKETE [lastni vir]

39:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

POVEZAVE 1 Architecture. Dostopno na: https://www.mqw.at/en/about/architecture [09.09.2015] 2 Balkanski vojni. Dostopno na: http://bitola.info/mk/za-bitola/istorija-na-bitola/219-bitola-vo-balkanskite-vojni [09.09.2015] 3 Chi Chu Art Museum. Dostopno na: http://www.benesse-artsite.jp/en/chichu/portfolio.html [09.09.2015] 4 Istorija. Dostopno na: http://www.muzejbitola.mk/za-muzej-bitola/istorija-muzej-bitola [09.09.2015] 5 Kulturnoto nasledstvo od Prvata svetska vojna vo opshtina Novaci. Dostopno na: http://arheo.com.mk/2015/08/06/cultural-heritage-from-ww1-in-novaci-municipality/ [09.09.2015] 6 Le Linge Memorial Museum. Dostopno na: http://www.cheminsdememoire.gouv.fr/en/le-linge-memorial-museum [09.09.2015]

VIRI KNJIGE 1 Dimitrovski D., 2004. Bitola, Monografija. Bitola

8 Master plan Museumsinsel. Dostopno na: http://www.smb.museum/en/museums-and-institutions/museumsinsel-berlin/master-plan-museumsinsel.html [09.09.2015]

2 Državni zbor Republike Slovenije. 2002. Objava v Uradnem listu: 110/2002, stran 13084

9 Memorijalen muzej Smilevo. Dostopno na: http://bitola.info/mk/sto-da-se-pravi-vo-bitola/top-destinacii-vo-bitola/421-memorijalen-muzej-smilevo [09.09.2015]

3 Galon S., 2008. Makedonski front (1916/1919) - Italijanskata ekspedicija - Bitola, Zavojot na Crna reka, Kota 1050. Bitola: Združenie za makedonsko-italijansko prijatelstvo Bitola.

10 Muzej posveten na evreite od Bitola. Dostopno na: http://bitola.info/mk/sto-da-se-pravi-vo-bitola/top-destinacii-vo-bitola/422-muzej-posveten-na-evreite-bitola [09.09.2015]

4 Neufert E., 2000. Neufert Architect Data 3rd Edition. Wiley-Blackwell

11 Pochetok i nastanok na gradot. Dostopno na: http://bitola.info/mk/za-bitola/istorija-na-bitola/217-pocetok-i-nastanok-na-bitola [09.09.2015]

5 Radojevic dr. M., Dimic dr. Lj., 2014. Srbija u Velikom Ratu 1914-1918.

Beograd: Srpska književna zadruga.

6 Rajs, Rodolf A., 1917. Stradanje grada Bitolja. Solun: Ministarstvo vojno 7 Stojanov d-r P., 1969. Makedonija vo vremeto na Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna (1912-1918). Skopje 8 Sotirovski d-r N., 1964. Hronika na gradot Bitola vo godinite na Golemata vojna (1916-1918), prilozi. Bitola: Nauchno drushtvo 9 Tankovski, Gj., 2009. Bitola i bitolsko vo Balkankite i Prvata svetska vojna (1912-1918). Bitola: Makedonsko nauchno drushtvo

40:

7 Makedonija pod tursko ropstvo. Dostopno na: http://bitola.info/mk/za-bitola/istorija-na-bitola/218-doagjane-na-turcite [09.09.2015]

12 Prva i Vtora svetska vojna. Dostopno na: http://bitola.info/mk/za-bitola/istorija-na-bitola/220-prva-vtora-svetska-vojna [09.09.2015] 13 Spomen kukja na Goce Delčev. Dostopno na: http://bitola.info/mk/sto-da-se-pravi-vo-bitola/top-destinacii-vo-bitola/419-spomen-kukja-goce-elcev [09.09.2015] 14 Spomen kukja na Stiv Naumov. Dostopno na: http://bitola.info/mk/sto-da-se-pravi-vo-bitola/top-destinacii-vo-bitola/420-spomen-kukja-stiv-naumov [09.09.2015] 15 Sveti Gjorgji ja krepi Jeni Džamija vo Bitola. Dotopno na: http://dnevnik.mk/?ItemID=39646E2805D47847B2C944C07D459BCF [09.09.2015] Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

KAZALO SLIK, SHEM, ZEMLJEVIDOV, TABEL IN PRILOG SLIKE SLIKA 1 SLIKA 2 SLIKA 3 SLIKA 4 SLIKA 5 SLIKA 6 SLIKA 7 SLIKA 8 SLIKA 9 SLIKA 10 SLIKA 11 SLIKA 12 SLIKA 13 SLIKA 14 SLIKA 15 SLIKA 16 SLIKA 17 SLIKA 18 SLIKA 19 SLIKA 20 SLIKA 21 SLIKA 22 SLIKA 23 SLIKA 24 SLIKA 25 SLIKA 26 SLIKA 27 SLIKA 28 SLIKA 29 SLIKA 30 SLIKA 31 SLIKA 32 SLIKA 33 SLIKA 34 SLIKA 35 SLIKA 36 SLIKA 37 SLIKA 38 SLIKA 39 SLIKA 40

41:

ZEMLJEVIDI

SHEME Položaj Bitole v Makedoniji Oltar v obliki notranjosti hiše Herakleja Linkestis Hiša iz konzulkega obdobja Bitole Bitolka plošča Fotografija centra Bitole Fotografija porušene Bitole Fotografija porušene Bitole 1 Situacija nahajalipšča Herakleja Linkestis Fotografije stare čaršije Arhitektura XIX. stoletja Fotografija medvojne arhitekture Prva lokacija muzeja Interier mošeje umetnostne galerije - Bitola Spominska hiša - Goce Delčev Spominska hiša - Stiv Naumov Spominski muzej Smilevo Muzejska razstava židovske narodnosti Eden od vojnih jarkov muzeja Pokopališče muzeja Tloris strehe muzeja Pogled Toponim znan kot “Kotab 1050” Prikaz okolice Grič muzeja Prikaz okolice 1 Vhod v tabor Vrtalnik Spalnica Odprtina Kapelica Okno za streljanje Hodnik / tunel Soba Prerez objekta A Prereza objektov B in D Prereza stavbe C in takojšnjega hodnika 3D prikaz muzeja Fotografije makete Fotografija makete

SHEMA 1 SHEMA 2 SHEMA 3 SHEMA 4 SHEMA 5 SHEMA 6 SHEMA 7 SHEMA 8 SHEMA 9 SHEMA 10 SHEMA 11 SHEMA 12 SHEMA 13 SHEMA 14 SHEMA 15 SHEMA 16 SHEMA 17 SHEMA 18 SHEMA 19 SHEMA 20 SHEMA 21 SHEMA 22 SHEMA 23 SHEMA 24 SHEMA 25

Zemljevid Bitole s prikazom centra Vhod tipične turške hiše Museumsinsel Berlin Museumsquartier Dunaj Memorial Le Linge Prikaz komunikacije Lokacija obdelave s prikazom ožjega območja obdelave 3d predstavitev lokacije obdelave Idejna zasnova muzeja - Korak 1 Idejna zasnova muzeja - Korak 2 Idejna zasnova muzeja - Korak 3 Pogled iz zraka na grič muzeja Programska zasnova muzeja - Razdelitev na sklopih Programska zasnova muzeja - Opis posameznih sob Funkcionalna shema muzeja Prikaz prerezanega območja na tloriu Aksonometrija objekta A Prikaz prerezanega območja na tloriu Aksonometrija objekta D Shematski detajl Aksonometrija objekta B Prikaz prerezanega območja na tloriu Aksonometrija objekta C Shematski detajl 1 Aksonometrija hodnika

ZEMLJEVID 1 ZEMLJEVID 2 ZEMLJEVID 3 ZEMLJEVID 4

Prikaz Evrope v Prvi svetovni vojni Potek Solun ske fronte v I. svetovni vojni Ortofoto lokacije Potek Solun ske fronte v I. svetovni vojni 1

TABELE TABELE 1 TABELE 2

Podatki z najbolj obiskovanimi muzeji sveta Seznam površin posameznih enot - neto in bruto

PRILOGE PRILOGA 1 PRILOGA 2 PRILOGA 3 PRILOGA 4 PRILOGA 5 PRILOGA 6 PRILOGA 7 PRILOGA 8 PRILOGA 9 PRILOGA 10 PRILOGA 11 PRILOGA 12 PRILOGA 13

Situacija Tloris - Klet muzeja Tloris - Pritličje muzeja Tloris - I. nadstropje muzeja Tloris - Strehe Tloris pritličij muzeja Tloris - Klet | Objekt A Tloris - Pritličje | Objekt A Tloris - Nadstropje | Objekt A Shematski prerez - Objekt A Shematska prereza - Objekt D | Objekt B Shematska prereza - Objekt C | Hodnik Fasada

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

NASLOV ŠTUDENTA Toni Popovski ulica Peco Bozinovski 46x / 4 7000 Bitola Makedonija e-mail: toni_bt_nov@hotmail.com

KRATEK ŽIVLJENEPIS Rojen:

28.09.1991, Bitola

Šolanje: 1998 - 2006 OU. Sveti Kliment Ohridski, Bitola

2006 - 2010 SOU Josip Broz Tito, Bitola

2010 - 2011 Fakulteta za elektrotehniko računalništvo

in informatiko, Maribor

2011 - 2015 Fakulteta za gradbeništvo, prometno

inženirstvo in arhitekturo, Maribor

2013 - 2014 Faculdade de Arquitetura, Lisboa

42:

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirtvo in arhitekturo mentor: izr. prof. Uroš Lobnik, u.d.i.a. avtor: Toni Popovski Muzejski kompleks solunske fronte

SHEMATKA

SHEMATSKI PRIKAZ PREREZOV OBJEKTOV B IN D

SHEMATSKA

SHEMATSKI PRIKAZ PREREZA OBJEKTA C