Ukro~ena reka Maribor

Taborniki Ukro~ene reke pravijo, da bi taborni{tvo na Studencih te`ko propadlo. ^eprav je v rodu mlaj{ih tabornikov le nekaj manj kot petdeset, se v rodu lahko pohvalijo z ogromnim {tevilom gr~. Vseh skupaj niti ne vedo natan~no pre{teti, zagotavljajo pa, da jih je nekje med 150 in 180. Kljub temu pa je delo z najmlaj{imi trdno v rokah mladih tabornikov.

Vsako leto kar dvakrat organizirajo t.i. morski tabor v Punti`eli, ki je bolj rekreativnega zna~aja, saj se ga poleg mlaj{ih tabornikov udele`ijo tudi starej{e gr~e z dru`inami. Lani je v obeh izmenah taborilo krepko preko sto tabore~ih.

Letos pripravljajo v sodelovanju s piranskimi taborniki dve izmeni taborjenja - toda v Bohinju, ne glede na dejstvo, da bodo letos dvakrat taborili tudi v Punti`eli. Poleg vodstva je za bohinjski tabor zaenkrat prijavljenih 40 mlaj{ih tabornikov.

Studenci, predel Maribora v katerem delujejo taborniki Ukro~ene reke, le`ijo ob Dravi, na kateri so leta 1948 zgradili hidroelektrarno Mariborski otok. Sicer se je ideja o zgraditvi elektrarne pojavila `e pred prvo svetovno vojno, vendar so prvi agregat odprli {ele leta 1948. Tako so do takrat dero~o in divjo reko ukrotili ter olaj{ali ustanovnim ~lanom rodu odlo~anje o svojem nazivu.

STRUKTURA RODU

M^GGPPgr~e

11151060 (150-180)

SKUPAJ96

^eprav imajo zimovanja prav tako izredno tradicijo kot taborjenja, se zimovanj ne udele`uje tolik{no {tevilo tabornikov. Standardni program zimovanj na Gla`uti zajema zabavne igre na snegu, zimsko olimpiado, izdelavo iglujev in kurjenje ognjev.

Poleg vrtca vsako leto v septembru organizirajo propagandni tabor tudi za {olarje O[ Janka Pade`nika, ki si ogledajo pravi taborni{ki tabor, ponudijo jim pravkar kuhan gola` iz kotli~ka in pripravijo zabavne igre. Zve~er sledita {e taborni ogenj in hoja po `erjavici.

Bo`o Kumper{~ak, stare{ina rodu: "Vsi, ki se ukvarjamo s taborni{tvom vemo, da te`ko pritegnemo mlade v svoje vrste. Za mladino (pa tudi star{e) so dosti bolj zanimivi razni {porti, ker pa~ vsi sanjajo, da bodo neko~ slavni nogometa{i, ko{arkarji, tenisa~i, smu~arji itn."

"Z vstopom Slovenije v EU se je po mojem mnenju ponudila taborni{ki organizaciji mo`nost sodelovanja z dr`avami ~lanicami EU. Ta mo`nost je seveda obstajala `e prej, vendar ne na tak{nih osnovah kot danes. V na{i krovni organizaciji ZTS bi morali intenzivno iskati vse mo`ne na~ine sodelovanja s sosednjimi organizacijami (tekmovanja, taborjenja, sre~anja, medsebojni obiski itn.). Mogo~e bi bil to eden od na~inov, ki bi naredil taborni{tvo bolj privla~no za mlade. Klju~no vlogo bi pri tem morala odigrati ZTS, kjer se ljudje s taborni{tvom profesionalno ukvarjajo. Tak{ni meddr`avni stiki bi se morali najprej za~eti na nivoju nacionalnih zvez, pozneje pa bi se vklju~ili posamezni rodovi."

Mariboru bli`nja in predvsem doma~a Gla`uta na Pohorju je stalna gostiteljica zimovanj.

RODOVA UPRAVA

FUNKCIJA IME IN PRIIMEK

STARE[INA Bo`o Kumper{~ak

NAMESTNIK Vlado Bezjak

NA^ELNIK Damjan Obal

NA^ELNICA M^Klavdija Goren~i~

NA^ELNIK GGToma` POTNIK

NA^ELNICA PPVesna NOVAK

GOSP. MORSKEGA TABORAAndrej KOMPAN

GOSPODAR GLA@UTEMarjan STRNAD

TAJNICA Jelka GOMOLJ

BLAGAJNI^ARKA Andreja NOVAK

KRONISTKA Tanja PE^AR

PROPAGANDIST Ivan LESKO[EK

^LANI RU

Cveta HO^EVAR Cilka DENAC Miran POTNIK

Peter JELEN Vlado BEZJAK Hinko OBLAK Sa{o

BEL[AK

Pred dobrimi tremi leti so v Pekrah pripravili proslavo ob 50-letnici rodu. V {otorih je dva dni prespalo 30 mlaj{ih tabornikov, proslave se je udele`ilo okrog sto biv{ih in sedanjih tabornikov, poleg teh pa tudi takratna ministrica Lucija ^ok in predstavniki Zveze tabornikov Slovenije.

Mladim vodjem Ukro~ene reke so avgustovski dnevi in no~i motivacijskega vikenda na Gla`uti zelo pomembni.

Mesec avgust je ~as za temeljito pripravo na novo taborni{ko leto. Vodniki se zberejo na "GG vikendu", kjer se pogovorijo in na~rtujejo delo v novem taborni{kem letu. Poleg vodnikov nanj povabijo tudi starej{e gozdovnice in gozdovnike. mi, bodimo atraktivnej{i in pripravljajmo akcije, ki bodo privabile {ir{e ob~instvo. In nehajmo biti introvertirani. Saj smo taborniki vendar dru`abni in veseli ljudje. O~itno je, da ZTS in vsak rod potrebuje {e ve~ Pugijev, ki bi taborni{tvo znali pribli`ati mno`icam. V na{em rodu se trudimo zabrisati patino, da je taborni{tvo postavljanje {otorov, vezanje vozlov in kuhanje gola`a. Trudimo se taborni{tvo pribli`ati vsakemu posamezniku; ponujamo dovolj vsebin, vsak sam pa se odlo~i, zakaj mu je pri tabornikih v{e~. Torej; vsakemu svoje in za vsakega nekaj."

Ukro~ena reka je znana po ogromnem {tevilu starej{ih gr~, ki se zdru`ujejo v treh generacijskih skupinah. Vsi so v mladosti bili taborniki, danes pa po svojih mo~eh pomagajo najmlaj{im kolegom. Najstarej{i, ki se zdru`ujejo v klubu Gozdovnikov, se {e vedno vsako nedeljo zbirajo v gostilni Angelca na mariborskih Studencih, poleg tega pa organizirajo piknike na ~olnarni in izlete s kolesi "oldtimer-ji" po Mariboru.

Peter Jelen vodi skupino gr~ z imenom Dravski pirati, ki zdru`uje pribli`no 15 gr~ s povpre~no starostjo 45 let. Korenine in koreninice zdru`ujejo pribli`no 15 tabornikov, v povpre~ni starosti 55 let pod vodstvom Vlada Bezjaka. Najstarej{e - Gozdovnike, v povpre~ni starosti 65 let pa vodi Hinko Oblak. Slednjih je tudi najve~, okrog 20. V rodu so {e preostale gr~e, ki se ne zdru`ujejo v podobnih klubih. Vseh skupaj je okrog 150-180.

S katerimi te`avami se pri svojem katerimi se pri svojem S katerimi te`avami se pri svojem katerimi se pri svojem S katerimi te`avami se pri svojem delu pogosto sre~ujete? delu sre~ujete? delu pogosto sre~ujete? delu sre~ujete?

So taborniki {e vedno "in"? taborniki {e vedno "in"?

So taborniki {e vedno "in"? taborniki {e vedno "in"?

"V~asih smo definitivno bili hit poletja, hit jeseni in zime ter pomladi. Danes pa nas prehitevajo razni nogometni in judo klubi. ZTS je pomladila vodstvo in tudi KVIO je za~el kakovostno delati, ampak potrebno je {e naprej. Tudi taborniki moramo v korak s ~asom. Dajmo se povezati z drugimi organizacija-

"Pri delu z otroki sem ve~krat opazil, da so lahko najve~ji problem star{i. Slednji so namre~ najpomembnej{i faktor v razvoju otroka kot takega. In star{i so dandanes tisti, ki `enejo svojega otroka za rezultati in pokali. ^e otrok na primer re~e, da rad strelja z lokom, ga star{i po{ljejo v lokostrelski klub, da bo drugo leto dr`avni prvak. In zakaj bi le rad brcal `ogo, ko pa lahko namesto tega postane novi Zahovi~. Na sre~o pri nas nimamo teh te`av in se s star{i kljub mladosti nas vodnikov odli~no razumemo. [e nikoli nismo imeli konflikta ali drugih nev{e~nosti. O~itno nam zaupajo, mi pa se trudimo to zaupanje najbolje opravi~iti ter se jim zahvaliti tako, da njihove otroke spreminjamo v novodobne tabornike. Zdi pa se mi predvsem pomembno, da star{i pustijo otroku otro{tvo in ga ne ti{~ijo v ekstreme."

Damjan: "Na{ rod je verjetno edini, v katerem otroci pla~ajo znesek letne ~lanarine 1000 tolarjev, zahvaljujo~ predvsem mnogim podpornim ~lanom. Zato nas je {e toliko bolj {okirala novica o drasti~nem povi{anju odvoda na ZTS na ~lana. In ne, da ne razumemo ali pa da smo trmasti. Ampak ali ne bi ZTS raje razmislila o kak{ni drugi alternativni opciji? Sklep o povi{anju bo tako ali tako sprejet, ~etudi se povsem ne strinjamo s tem, na{ rod pa bo prisiljen za 200 odstotkov povi{ati ~lanarino. Kar pa me pri vsem tem najbolj moti, je dejstvo, da nas dajejo v skupni ko{ s {portnimi dru{tvi, ~e{ da imajo slednja tudi vi{je ~lanarine in zakaj jih ne bi imeli {e mi. Ljudje; ampak ali nismo taborniki prostovoljci, tisti ki delamo taborni{tvo tak{no kot je zaradi tega, ker smo mu predani in ker smo najprej in najraje taborniki?"