Ozvezdja poletnega neba

Od aprila, ko smo zadnji~ pisali o ozvezdjih, so se zvezde kar krepko "preselile" proti zahodu. Arkturja, najsvetlej{o zvezdo Volarja smo s pomo~jo Velikega voza na{li na vzhodu. Tokrat ga bomo lahko poiskali na zahodu. Gre za najsvetlej{o zvezdo poletnega neba, ki je od nas oddaljena 37 svetlobnih let. Premer zvezde je kar 25 krat ve~ji od Son~evega, sveti pa kar 115 krat mo~neje od na{e zvezde.

V Volarju najdemo kar nekaj zanimivih zvezd. Omenimo naj le nekatere. Epsilon Volarja se imenuje Izar. Gre za eno najlep{ih dvojnih zvezd neba. Odkril jo je Vilhelm Struve leta 1829 in jo imenoval "Najlep{a" ali latinsko "Pulherima". Svetlej{a zvezda je rumeno-oran`na, manj{a pa plavkasta. Od nas sta zvezdi oddaljeni okoli 250 svetlobnih let. Tudi ksi Volarja je lepa dvojna zvezda. Odkril jo je W. Herschel leta 1780. To je ena najbli`jih dvojnih zvezd. Od nas je (sta) oddaljena 22 svetlobnih let. Svetlej{a komponenta je rumena, manj{a pa rde~kasto vijoli~na. Tik ob Volarju najdemo zanimivo ozvezdje Severna krona z najsvetlej{o zvezdo Gemma ali Alfeka. Slovenci ji pravimo tudi Biser, saj ozvezdje dejansko spominja na krono z biserom. Biser je od nas oddaljen 75 svetlobnih let, od Son- ca pa je svetlej{i kar za 45 krat. Beta ali Nusakan je 25 krat svetlej{i od Sonca in je oddaljen 100 svetlobnih let. Gama je dvojna zvezda, od nas oddaljena 140 svetlobnih let. Na vzhodu so se pojavila nova ozvezdja, ki jih spomladi {e nismo videli oziroma so bila vidna {ele proti jutru. V o~i nam padejo tri posebej svetle zvezde: Vega (glavna zvezda ozvezdja Lira), Altair (glavna zvezda ozvezdja Orel) in Deneb (glavna zvezda ozvezdja Labod). Te tri zvezde tvorijo tako imenovani "Poletni trikotnik".

Vega je po svetlosti takoj za Arkturjem na drugem mestu. Ozvezdje Lira, v katerem se nahaja, nosi ime po legendi o Orfeju, ki je tako lepo igral na svoj in{trument - liro, da je o~aral ledene stra`arje podzemlja. Pustili so ga, da svojo ljubljeno Euridiko povede iz mra~nega podzemnega sveta mrtvih.

Orfej ni poslu{al zapovedi, da preden ne zapusti podzemlja ne sme pogledati svoje ljubljene. Zato je za vedno ostal sam zaprt v podzemlju. Za njim je ostala le zgodba in in{trument, ki je vpet na no~no nebo. Vega je od nas oddaljena 27 svetlobnih let, od Sonca pa je svetlej{a 58 krat. Kot zanimivost naj omenim, da bo zaradi precesije Zemlje ~ez 12 tiso~ let Vega postala nova Severnica. Beta Lire je sistem dvoje zvezd, ki kro`ita okoli skupnega te`i{~a zelo tesno skupaj. Ena zvezda drugo obkro`i v manj kot 13 dneh. Zaradi take dinamike prihaja tudi do izmenjave materije med zvezdama. Sistem je od nas oddaljen kar 1100 svetlobnih let, izseva pa kar 3 tiso~ krat ve~ svetlobe kot na{e Sonce. Delta Lire je lepo vidna dvojna zvezda `e v manj{em daljnogledu. Od nas je oddaljena 370 svetlobnih let. Zelo zanimiv je epsilon Lire. To je sistem 4-h zvezd. @e v manj{ih daljnogledih se nam zvezda razdeli v dve. ^e pa uporabimo srednje velik teleskop, se nam vsaka od teh dveh zvezd poka`e kot dvojna. V Liri se nahaja ena najlep{ih kroglastih meglic. Najdemo jo pod oznako M-57 in se nahaja med zvezdama Beta in Gama. Ve~letno opazovanje je pokazalo, da se meglica {iri, kar da sklepati, da je nastala iz eksplozije. Od nas je oddaljena 2000 svetlobnih let. Vidna je `e v srednje velikih teleskopih.

Altair (tudi Atair) v ozvezdju Orel je bela zvezda, od nas oddaljena 16 svetlobnih let. To je tista zvezda, po kateri najve~krat spra{ujejo kri`anke. Altair je 1,5 krat ve~ji od Sonca in 9 krat svetlej{i. S svojim trenutnim gibanjem se nam bli`a s hitrostjo 27 km/s. Zanimivo za to zvezdo je, da se okoli svoje osi zavrti `e v 6,5 urah, kar je naravnost fantasti~no v primerjavi s Soncem, ki za tak obrat porabi preko 25 dni. Beti Orla pravimo tudi Al{ain. Ime so ji nadeli Arabski astronomi. Od nas je oddaljena 40 svetlobnih let, od Sonca pa je svetlej{a 4 krat. Zvezda ima tudi spremljevalko rde~o pritlikavko, ki pa jo je te`je opaziti. V Orlu najdemo tudi eno najbolj svetlih kefeid - Eto Orla, ki svoj sijaj spreminja v zelo natan~nem ritmu (7,17644 dni). Odkril jo je Pigott `e leta 1784. Spreminjanje njenega sijaja opazimo `e s prostimi o~mi, ~e jo primerjamo s sosednjo Beto. Od nas je oddaljena 1300 svetlobnih let, ob najve~jem sijaju pa je od Sonca svetlej{a 4000 krat. V Orlu so zna~ilna temna podro~ja, kjer najdemo zelo malo zvezd. Razlog temu je temna medzvezdna snov, ki zakriva pogled v tej smeri.

Tretja zvezda poletnega trikotnika je Deneb, ki je najsvetlej{a v ozvezdju Labod. To je hkrati tudi ena od najsvetlej{ih supergigantov, kar jih poznamo. Od Sonca je svetlej{i kar 60 tiso~ krat. Od nas je oddaljen 1600 svetlobnih let. Po masi je 25 krat ve~ji, po premeru pa kar 60 krat ve~ji od Sonca. ^e bi mu bili le malo bli`je, bi bila

Lunine Mene

to prav gotovo najsvetlej{a zvezda na nebu. Albireo ali Beta Laboda je ena najlep{ih dvojnih zvezd na nebu. ^e `e ho~ete, po mojem mnenju celo najlep{a. Svetlej{a zvezda je rumena, manj{a pa plava kot safir. Razdalja med njima je pribli`no pol minute (pol Venere, ki je {la ~ez Sonce), zato sta obe komponenti dobro vidni `e z manj{imi in srednjimi teleskopi. Od nas sta oddaljeni 410 svetlobnih let. Gama Laboda se imenuje Sadr. Tudi to je zelo svetla zvezda, 5800 krat svetlej{a od Sonca in od nas oddaljena 750 svetlobnih let. Podro~je okoli Game Laboda je izredno bogato z zvezdami. Onemeli boste, ~e jo boste pogledali v daljnogledu, saj se nahaja ravno v enem od krakov na{e galaksije - Rimske ceste. Od ostalih zvezd je zanimiva {e Hi, spremenljivka, ki je v ~asu svojega najve~jega sijaja vidna s prostimi o~mi, v svojem najmanj{em sijaju pa jo bomo te`ko na{li tudi z ve~jimi teleskopi. Cikel traja okoli 406 dni. Od nas je oddaljena 300 svetlobnih let. Kot zanimivost naj {e omenim, da je konec avgusta 1975 v Labodu eksplodirala Nova ("mala Supernova"), ki je bila kar nekaj dni lepo vidna s prostimi o~mi. Neodvisno jo je odkril tudi Slovenski astronom, vendar v takratnih komunikacijah ni uspel novico dovolj hitro spraviti tja, kamor bi moral. V dana{njih ~asih interneta to ne bi bil ve~ problem… [lo je za izredno mo~an izbruh, saj tudi najve~ji teleskopi sveta (npr. Palomarski) na tem mestu pred eksplozijo niso zaznali nobene zvezde.

Modra Misel

Ne glej na to, kolikim ljudem si v{e~. ^e nisi v{e~ slabim, to pomeni, da si pohvaljen. (Seneka)

Venera Na Jutranjem Nebu

Po prehodu ~ez son~evo ploskev se je Venera z ve~ernega preselila na jutranje nebo. Tokratno poletje jo bomo lahko opazovali kot Danico, ki bo krasila vzhodno jutranje nebo pred vzhodom Sonca.

Zadnji

Sonce - na steni dne 8. 6. 2004

Vzhodi In Zahodi Sonca

1. 7.Vzhod: 05:1515. 7.Vzhod: 05:26

Zahod: 20:57Zahod: 20:49

1. 8.Vzhod: 05:4415. 8.Vzhod: 06:01

Zahod: 20:31Zahod: 20:10

1. 9.Vzhod: 06:2315. 9.Vzhod: 06:40

Zahod: 19:40Zahod: 19:13

Meteorski Roj Perzeidov

V no~eh okoli 11. avgusta bomo ponovno lahko opazovali meteorski roj Perzeidov. Letos Luna ne bo preve~ motila opazovanja, saj bo 16. avgusta mlaj.