Kako preživeti dan?

?

Kako pre탑iveti dan

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE

Maksimalno Plečnik. Maksimalno ubrano.

Toplo vabljeni.

Maxi Trg republike 1 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (0)1 476 68 00 Fax: +386 (0) 1 426 20 86 e-pošta: info@maxi.si www.maxi.si

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE v Maxiju

Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA PLEČNIKOVE LJUBLJANE Kako: Skozi pogled vertikalnih panoram Kdaj: Četrtek, 20.01.2011 ob 17. uri Kje: Maxi - razstavni prostor v pasaži Kulturni program: Predstavitev razstave avtorjev Staneta Jeršiča in Barbare Jakše Jeršič; Nastop godalnega kvarteta Calisto; Program bo povezovala Tjaša Hrobat; Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture; Predstavitev projekta Plečnikova čokoladna piramida slaščičarne Maxi s pokušino sladice.

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE v Mercatorjevih centrih po Sloveniji

MAXI LJUBLJANA MC JESENICE MC LJUBLJANA ŠIŠKA MC KRANJ PRIMSKOVO MC MARIBOR MC VELENJE MC POSTOJNA MC CELJE MC NOVA GORICA MC NOVO MESTO

20. 01. - 30. 01.

31. 01. - 06. 02.

07. 02. - 13. 02.

14. 02. - 20. 02.

21. 02. - 27. 02.

28. 02. - 06. 03.

07. 03. - 13. 30.

14. 03. - 20. 03.

21. 03. - 27. 03.

28. 03. - 03. 04.

/ / / / / / / / / /

čet, 20. 01. 2011 ob 17. uri čet, 03. 02. 2011 ob 10. uri čet, 10. 02. 2011 ob 17. uri čet, 17. 02. 2011 ob 10. uri čet, 24. 02. 2011 ob 10. uri čet, 03. 03. 2011 ob 10. uri čet, 10. 03. 2011 ob 10. uri čet, 17. 03. 2011 ob 10. uri čet, 24. 03. 2011 ob 10. uri čet, 31. 03. 2011 ob 10. uri

Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture in prodaja oštevilčenih in podpisanih fotografij bo na zgoraj navedenih lokacijah in terminih.

Otroška delavnica Lov na bisere Ljubljane bo v četrtek, 10. 02. ob 17. uri v MC Ljubljana Šiška pod vodstvom Mojce Perat, Socialna akademija.

Originalne fotografije so prav tako naprodaj v prostorih TIC Ljubljana na Stritarjevi, galeriji kavarne Maxi in preko spleta www.artbutik.si.

Fotografija: Jurij Popov, 2010

“Resnična pot raziskovanja ni iskanje novih krajev, temveč odkrivanje sveta z novimi očmi.” Marcel Proust (1871 - 1922)

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE v diskusijskih srečanjih

Jurij Popov: “Zakaj? Zato ker nas fotografija obkroža, ker je povsod okoli nas, ker s fotografijo v vsakem izmed nas nastaja vzporedni svet. Ker se naš spomin s fotografijo krepi, bistri. Ker je naš svet poln različne vrste fotografije, ki jo mnogi mečejo vso v isti koš. A fotografija je razvejan svet komunikacije, delitev na poklicno in tako imenovano družinsko fotografijo, je le najbolj groba. Znotraj tega je veliko fotografskih podob. Fotografija je jezik, ki ga na videz govorimo vsi, včasih se razumemo, včasih ne. Fotografija je kot jezik, kot so jeziki. En sam jezik je mogoče deliti na knjižni jezik, pogovorni, narečja, dialekte, slenge, funkcijske jezike in še in še.

Tako je tudi s fotografijo. Kako zelo veliko različnih govoric ima. Zakaj bi se torej bilo vredno pogovarjati o fotografiji? Ker bi se radi naučili brati fotografijo. Ker bi se radi naučili vseh govoric znotraj te govorice imenovane fotografija. Govorice, ki jih bomo spoznavali skozi tematsko domišljene pogovore.”

Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 03. 02. ob 17. uri. Moderator pogovora s Stanetom Jeršičem bo Jurij Popov; Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 31.

03. ob 17. uri. Moderatorka pogovora z Barbaro Jakše Jeršič bo Mojca Perat, Socialna akademija.

Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GLASBA PANORAM PLEČNIKOVE ARHITEKTURE Kako: Skozi pogled horizontalnih panoram Kdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 16. uri Kje: Krakovski nasip Ogled razstave skupaj z avtorjema Stanetom Jeršičem in Barbaro Jakše Jeršič; Poskusili in posladkali se bomo s prefinjeno Plečnikovo čokoladno piramido.

Kaj: BREZPLAČNI OGLEDI PLEČNIKOVE LJUBLJANE Kdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 10:00 in 14:00 Urnik in trajanje: 10:00 in 14:00; 2 uri Število oseb: 30 po odhodu Kje: Mestna hiša - zbirno mesto Pot ogleda: Mestna hiša; Plečnikove tržnice; Tromostovje; Hribarjevo nabrežje; Plečnikova gimnazija; Ogled fotografske razstave vertikalnih panoram Plečnikove arhitekture v podhodu Maxija; Rimski zid; Plečnikova hiša - vodeni ogled notranjosti (15 min); Krakovski nasip - ogled fotografske razstave horizontalnih panoram Plečnikove arhitekture; Narodna in univerzitetna knjižnica; Križanke.

Zainteresirani dvignejo karto za brezplačno vodstvo na TIC-u na Stritarjevai ulici. Dodatne informacije: TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, 01 306 12 15, info@visitljubljana.si

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE

skozi brezplačne oglede mesta Ljubljana in fotografske razstave

Popolnoma umirjeno. Popolna nedelja.

Toplo vabljeni.

GLASBA PANORAM PLEČNIKOVE ARHITEKTURE

Krakovski nasip, 03. 01. - 02. 03. 2011, Ljubljana

“Kar mi je lepo želim, da se ponovi. Znova in znova. ” Maurits Cornelis Escher (1898 – 1972)

RAZKRITI POGLEDI ARHITEKTURE JOŽETA PLEČNIKA

Maxijeva Galerija v izložbi, 21. 01. - 28. 02. 2011, Ljubljana

“Vse dogajanje se vrši v nasprotjih in vse je v toku kakor reka.” Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE Skozi okus Plečnikove čokoladne piramide

Čokolada. Sodi med živila do katerih ljudje čutijo strast, vendar ta slast seže preko ljubezni za “sladkostjo” večine slaščic, kot so karamela, stepena smetana, žvečilni bonboni. Za resnične čokoholike že sama misel na čokolado pomirja in prebuja prijetne občutke. Čokolada je preprosto drugačna. Očara in vzpodbuja.

Tako kot Plečnikova dela. Čokoladna piramida z zlatim Plečnikovim podpisom je drobna zdrava poslastica, naj popestri in polepša vaš dan.

Marko Košan: “Jože Plečnik je Ljubljani zapisal svoj arhitekturni testament. Kozmopolitski Dunaj in zlata Praga sta morda navdihnila nekatera njegova najboljša in najbolj izvirna dela, a šele v rojstnem mestu in nastajajoči metropoli mladega evropskega naroda na poti slutnje uresničitve večstoletnega cilja državne samostojnosti je izrisal monumentalno podobo opusa evropskih dimenzij, ki povezuje graditeljske ideje včerajšnjega in jutrišnjega sveta v čudovito urbano tkivo tenkočutno razpredenih niti neponovljivega ustvarjalnega nasnutka. Plečnikova arhitektura spaja minulost in sedanjost, včerajšnjemu svetu omogoča vstop v trenutek, ki ga živimo, žlahtne usedline preteklosti zavrtinči v brstenje sedanjosti. Plečnik je moderno oblikovane forme odel v plašč klasične strogosti in jih prekril z nadzgodovinsko opno.

Vzorec preteklosti je vtisnil v večnostni izraz, ki se vselej ravna po zavesti sedanjosti, ko v sebi nosi toliko preteklosti, kolikor jo je moč občutiti v sedanjosti.”

Barbara Jakše Jeršič: “Ljubljana je zavita v duh Plečnika in z njegovimi stvaritvami se srečuješ na vsakem koraku. Romantičnost arkad med Tromostovjem in Zmajskim mostom, očarljivost Čevljarskega mostu, prijazna ureditev Jakopičevega drevoreda, veličastnost Narodne in univerzitetne knjižnice ... te zapeljejo v ustvarjalno sanjarjenje in nehote te ubranost vizualnih ritmov v trenutku osvoji. Plečnikova arhitektura je poduhovljeno darilo ljudem in Jožeta Plečnika sem začutila kot velikega in žlahtnega umetnika.”

Stane Jeršič: “Vračam se v iste prostore vedno znova. Pomlad je od vseh letnih časov najmlajša… zima me napoti v preteklost, ko postanejo Plečnikovi ambienti polni pretanjene intimnosti. Pomlad, poletje, jesen, zima… in pomlad. Drug letni čas, se pravi nekaj drugega? Pogledi pripoznavajo prostore razvidno in skrivnostno. Glas zveni v velikem Plečnikovem ambientu drugače kot v malem; povsem drugače odzvanja v odprtem kot v zaprtem prostoru. Neskončno število popolnih kompozicij, ki razkrivajo različne kulture in čas.”

TROMOSTOVJE (1929/32) Plečnik je približal reko mestu s stranskimi stopnišči, ki se spuščajo k Ljubljanici. Po svoji kompozicijski ureditvi in namestitvi balustrov na osrednjem mostu in stranskih brveh, Tromostovje spominja na beneške mostove, s čimer je arhitekt želel poustvariti sredozemski značaj Ljubljane. Stranski brvi nista postavljeni vzporedno, temveč tako, da usmerjata prostor Prešernovega trga proti Mestni hiši in z osrednjim mostom na katerem so tudi lepo oblikovani svetilni stebri - tvorita enotno kompozicijo, s čimer je trg s Prešernovim spomenikom postal osrednji javni prostor mesta.

»Harmonija je najlepša stvar na svetu in veličina ni odvisna od količine investiranega denarja, ampak veličine arhitektovega sloga in plemenitosti njegove ideje.« Giovanni Lorenzo Bernini (1598 - 1680)

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA (1930/41) Narodna in univerzitetna knjižnica stoji na mestu kjer je nekdaj stal Deželni dvorec in sodi med Plečnikova najpomembnejša dela.

Opečna fasadna ploskev, ki jo členijo kamniti vložki, podaja izrazito plastičen učinek, streha antičnega templja je nakazana in ustvarja, z veliki navpičnimi okni umaknjenimi iz fasadne površine, vtis mogočnosti. Glavni in stranski portal izstopata iz ravnine fasadne ploskve. Ker si je arhitekt zamislil knjižnico kot posvečen prostor učenosti, usmerja obiskovalca od vhoda iz temnega pritličja proti svetli čitalnici, simbolno - od teme neznanja k svetlobi modrosti.

»Ritem in harmonija najdeta pot v notranjost duše.« Platon (427-347 Pr. n. št.)

LETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE (1952/56) Zadnje obsežnejše Plečnikovo delo je obnova Križevniškega samostana v gledališče na prostem, ki ga je dokončal njegov asistent arhitekt Anton Bitenc. Predlog za prenovo v avditorij je podal šele Plečnik in v ta namen prostrano osrednje dvorišče tlakoval z betonskimi ploščami, k stari fasadi dozidal arkade z balkoni in jih poslikal s sgrafiti.

Ob vhodu na dvorišče je lapidarij z ostanki nekdanje Križevniške cerkve, prav tako pa je Plečnik vključil vrsto arhitekturnih elementov porušenih ljubljanskih hiš in drugih zgodovinskih skulptur in portalov. Šele po dokončanih delih se je izkazalo, da dvorišče ni ustrezno za prireditve, zato so ga namenili za preddverje. Prenova je vključevala še dva manjša prostora in sicer Peklensko dvorišče, oblikovano v sredozemskem duhu in malo dvorišče z arheološkim vrtom.

“Z dotikom ljubezni vsakdo postane pesnik.” Platon (427-347 Pr. n. št.)

ZAPORNICA NA LJUBLJANICI (1933/39) Zapornico na Ljubljanici je Plečnik zasnoval kot monumentalno mestno zgradbo, postavljeno na koncu ograjenega korita reke, ki služi za uravnavanje pretoka vode skozi središče mesta. Objekt je zasnovan kot hiša na vodi s tremi stolpi – piloni, opirajočimi se na mogočno oblikovano stebrovje. Most nosijo jonski stebri z vkomponiranimi obrazi - oblikoval jih je Božo Pengov – ki zrejo v smeri odtekajoče reke. Zapornica daje vtis nepremakljive celote in obvladovanja vodnega elementa.

“Kdor stopi v reko, mu pritekajo druge in zmerom druge vode” - Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)

Fotografija odseva lepote in nepravilnosti urbane krajine.

Naloga umetnika je, da sliko uravnoteži, napolne z ritmom, ustvari dinamiko, prišepne izpoved.

Vsako mesto potrebuje svoj testament zapisan v podobi. Fotografija sledi udejanjenemu in v trenutku svetloba nariše sliko. S sugestijami in prisotnostjo fotografski umetniki lahko postanejo soustvarjalci čarobne podobe našega mesta Ljubljane in naše države Slovenije.

“Bog je v detajlih” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)

POSLANSTVO Družbena odgovornost se gradi skozi zavest vsakega posameznika, pomembno je, da v okolju, ki obeta možnosti. Nova področja delovanja snujemo ljudje s pametnimi odločitvami, ki so ključ do uspeha. Začetek boljšega sveta je, da verjamemo vanj.

Uresničevanje cilja se tako prične z jasno vizijo in nadaljuje z izvirnimi idejami in predanim delom.

PROJEKTI 2011 Odkrivanje Plečnikove Ljubljane 2010 Glasba panoram Plečnikove arhitekture 2009 Nebo nad Ljubljano 2009 Zgodovina prihodnosti 2008 Ljubljana - Washington 2008 Plečnikova Slovenija 2008 Miniature Slovenije 2005 Diskretni šarm miru 2004 Slovenija nova zvezda Evrope

VIZIJA Zavod ArtKontakt aktivno deluje na področju kulturnega ustvarjanja in s svojimi projekti bogati slovensko, evropsko in svetovno družbo, sodeluje s širokim krogom sodelavcev z različnih področij, razvija zanimive produkte za najširši krog ljudi in vzpodbuja pozitivno in konstruktivno delovanje.

“Če imaš rad življenje ne zapravljaj časa, kajti čas je snov iz katere je sestavljeno življenje.” - Benjamin Franklin (1706 - 1790)

15.02.2010 Otvoritev meseca slovenske kulture v Békéscsabi 12. februarja 2010 je v mestu Békéscsaba potekala otvoritev meseca slovenske kulture v okviru mednarodnega leta gledališča Jókai s premierno uprizoritvijo drame Draga Jančarja “Halštat” v madžarskem prevodu. Slovenski pisatelj je ob tej priložnosti imel tudi srečanje z madžarskimi dramaturgi ter zainteresiranimi bralci.

Popoldne je bila slovesna otvoritev fotografske razstave Urada vlade za komuniciranje “Plečnikova Ljubljana”, ki je delo fotografov Staneta Jeršiča ter Barbare Jakše Jeršič, ter tiskovna konferenca za slovenske in madžarske medije. Zvečer je bil sprejem, na katerem so gostitelji predstavili znamenitosti slovenske kulinarike skupaj s tradicionalnimi jedi županije Békés. Kulturnih dogodkov ob otvoritvi meseca slovenske kulture sta se udeležila tudi predsednik županije Békés László Domokos ter župan mesta Békéscsaba Gyula Vantara. V okviru meseca slovenske kulture v Békéscsabi bo veleposlaništvo skupaj z gledališčem Jókai organiziralo tudi koncert godalnega kvarteta z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo 23. februarja 2010, ter predvajanje dveh slovenskih filmov z madžarskim prevodom v kino klubu.

08.03.2010 Dan Slovenije na budimskem gradu V sodelovanju z županom prvega okrožja Budimpešte Tamásom Nagyom Gáborom je Veleposlaništvo RS v Budimpešti 5. marca 2010 organiziralo niz dogodkov v okviru dneva Slovenije. Dopoldne sta veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in župan Tamás Nagy Gábor v avli Mestne hiše odprla fotografsko razstavo Staneta Jeršiča ter Barbare Jakše Jeršič o Plečnikovi Ljubljani. Po otvoritvi je potekal slovenskomadžarski poslovni forum z udeležbo desetih slovenskih in približno tridesetih madžarskih podjetij. Na dogodku so se slovenska podjetja predstavila madžarskim udeležencem foruma, potem pa je bila priložnost za navezavo poslovnih stikov. Po gospodarskem forumu so udeleženci dogodka lahko poskusili slovenska vina v avli stavbe Mestne hiše. (vir: http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/)

Sinfo, apr 2010

26. 10. 2010 “Move Moment” z ameriške celine nazaj domov Zgodovinski atrij Mestne hiše od danes nudi zavetje reprezentativni likovni razstavi 24 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Ti so del projekta “Move Movement”, ki ga je že leta 2007 sprožilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane, izbral pa likovni kritik in kurator Aleksander Bassin. Razstava je gostovala na severnoameriški celini – v Washingtonu, Ottawi, Clevelandu in New Yorku. Na razstavi, ki jo bodo odprli ob 18. uri, sodelujejo Bojan Bensa, Viktor Bernik, Dragomil Bole, Marko Butina, Hamo Čavrk, Jurij Dobrila, Jelka Flis, Bojan Gorenec, Barbara Jakše Jeršič, Stane Jeršič, Dušanka Kajfež, Dušan Kirbiš, Damjan Kracina, Bojan Mavsar, Dušan Muc, Silvan Omerzu, Tobias Putrih, Brane Sever, Mojca Smerdu, Zora Stančić, Alenka Vidrgar, Žarko Vrezec, Jožef Vrščaj in Mojca Zlokarnik. http://ms.sta.si/) Okno (vir: življenje zdaj 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40

1

Igriva večnost trenutka

s

tane Jeršič (1957) profesionalno ustvarja na fotografskem področju od leta 1989. V začetku je njegovo zanimanje – poleg portretne in ekološke fotografije, s katero je posegel v sam vrh takratne jugoslovanske fotografske scene – vzbujala predvsem studijska fotografija. Z Barbaro Jakše Jeršič sta leta 1990 prodrla v mednarodni prostor ter samostojno razstavljala v pomembnih muzejih in galerijah v evropi, Zda in na Japonskem. delo staneta Jeršiča je prejelo številna priznanja in nagrade, bilo je vključeno v pregledne razstave in antologije, predstavljeno v knjigah in revijah ter je danes del pomembnih javnih in zasebnih zbirk, vključujoč zbirko fotografij pri Bibliotheque nationale de France.

RD: V vašem izjemno bogatem arhivu najdemo številna Plečnikova dela, ki pa jih vedno znova odkrivate in gledalcu prikazujete na nov, doslej še ne videni način.

Zakaj ravno Plečnik?

Jeršič: arhitektura prav gotovo sodi med najbolj zahtevne umetnosti. izzvati mora naše čustvene odzive, sočasno pa je pomembno, da se v teh prostorih počutimo prijetno in da “habitat” opravlja zastavljeno poslanstvo v dobro človeka. Zlasti po teh kriterijih lahko najviše vrednotimo dosežke mojstra Plečnika. Njegovi ambienti 16

2 3 4 5 6

imajo močno notranjo logiko, ni naključnosti – je koncept. in to razkriva tudi knjiga Glasba panoram Plečnikove arhitekture, ki bo izšla v začetku septembra letos. V njej z Barbaro Jakše Jeršič razkrivava izbrane detajle in manj običajne poglede, ki jih ne poznajo niti vsakdanji občudovalci niti poznavalci Plečnikovega opusa. Pomemben del knjige pa so besedila številnih imenitnih avtorjev, ki pogled na Plečnikovo Ljubljano osvetljujejo povsem na novo.

RD: Čeprav mnogi fotografi zatrjujejo, da bo digitalna fotografija pokvarila umetnost fotografiranja, pa vi odlično kombinirate sodobno tehnologijo s tradicionalnimi fotografskimi tehnikami. Katera vam je najljubša?

Jeršič: V časih, ko sem začel s fotografijo, ni bilo razmišljanja, dajmo fotografirati, nekaj bo že uporabnega, če bo le posnetkov dovolj veliko. ta ideja postaja stalnica v času, ko je fotografija v vsakem trenutku dostopna vsakemu od nas. in fotografskih posnetkov je vedno več, preplavljajo nas in se izgubljajo v času. težko pa rečem, da je res dobrih fotografij vedno več.

Pri fotografiji je pomembna ideja, koncept, ki se oblikuje skozi projekt ustvarjanja. Pri t. i. urbani fotografiji pa je nadzor perspektive kljub vsemu bistvenega pomereader’s digest rdslovenija.si 9/10

7 8 9 10 11 12 FOTOGRAFIJE: STANE JERŠIČ

1

13 14 15 16 17 18 19

na. Uporaba leč s popravki perspektive vzpodbuja k iskanju edinstvenega, novega pogleda, ki je, fizikalno gledano, tudi bliže pogledu našega očesa. Zato mi pri delu poznavanje klasične tehnike sinar-Linhof pride pogosto zelo prav.

RD: Velik poudarek dajete tudi portretni fotografiji. Kaj je tisto, kar umetniško portretno fotografijo razlikuje od “industrijske”?

Jeršič: V samem začetku je bilo moje delovanje usmerjeno v ekologijo, nato v portrete, sledilo je obdobje studijske fotografije, da se lahko zdaj vračam k t. i. urbani fotografiji in portretiranju. Ljudje tudi na “urbanih” posnetkih niso povsem odsotni. Vendar poizkušam prikazati človekovo navzočnost tudi takrat, ko v kadru ni ljudi oz. so povsem v ozadju. Zame je portretiranje ambientov lahko zelo blizu portreti-

ranju človeka. gre za neke vrste iskanje identitete, ko odstraniš vso nepotrebno navlako in “očistiš” motiv, da spregovori tudi s sebi lastno govorico. in pri portretiranju je to še posebno vznemirljivo, saj je na drugi strani fotografske kamere osebnost in je zato odgovornost morda še nekoliko večja.

RD: Kateri motivi so vam največji izziv?

Jeršič: Od nekdaj sem poizkušal povedati nekatere stvari, s svojim delom prikazati občutja, poglede in raziskovati ... in tako sem odkril fotografijo. Fotografska kamera je postala instrument mojega izražanja in fotografija moja strast ne glede na motiv.

20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35

Več informacij o avtorju in njegovem delu lahko najdete na stane-jersic.si, www.facebook.com/plecnik.si, www.facebook.com/stane.jersic, www.facebook.com/portret.net

36 37 38

17

41

39 40 41

Reader’s Digest, sep in nov 2010

ArtKontakt je leta 2010 pripravil vrsto uspešnih projektov.

Najodmevnejši je bil zagotovo Glasba panoram Plečnikove arhitekture, ki se je zaokrožil v obliki edinstvene publikacije znotraj projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.

Udeležba na festivalu nevladnih organizacij Lupa, Tromostovje 30. 09. 2010

Fotografija: Sašo Kovačič

Predstavitev knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani 23. 09. 2010

Fotografija: Sašo Kovačič

ArtKontakt je zasnoval in oblikoval predstavitveno zloženko Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Besedilo je pripravil akad. dr. Andrej Kranjc, portrete akademikov in naslovno fotografijo je posnel Stane Jeršič, grafično oblikovanje je izdelala Barbara Jakše Jeršič.

Arhitekturni biro Sadar + Vuga d.o.o. je v sodelovanju z Barbaro Jakše Jeršič opremil predprostor športne dvorane v Stožicah. Fotografije dokumentirajo razvoj gradnje objekta v razdobju od leta 2008 do leta 2010.

“Posebnost VIP-predprostora so črno-bele foto tapete, ki prikazujejo posamezne faze gradnje športnega parka.”

Urša Marn, Mladina št. 31, 06. 08. 2010

Stane Jeršič je s svojo fotografijo 4. februarja 2010 uspešno sodeloval na dobrodelni dražbi, ki jo je izvrstno organiziralo društvo reporterskih fotografov Enooki v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v galeriji Kresija.

Dobre fotografije vselej gradijo na svetlobi. Z njeno pomočjo se izrišeta struktura in kontrast, vzpostavi se ritem, določijo se medsebojni odnosi med posameznimi deli vidnega polja.

Takšne posnetke lahko razumemo na dejanski, tehnični ravni, lahko pa jih – zaradi vključenega lastnega čustvovanja in izkušenj – doživimo mnogo bolj poglobljeno.

Fotografija ima torej močan učinek na gledalca. Ne le kot zapisovalka trenutkov, temveč kot medij s komunikacijsko močjo, ki skuša odsevati stvarnost življenja.

Januar 2011

Vsebinska zasnova in grafično oblikovanje: ArtKontakt © 2011 Avtorja fotografij, z izjemo tam kjer je navedeno drugače: Stane Jeršič, Barbara Jakše Jeršič © 2004 - 2011 Priprava besedil: Stane Jeršič

“Manj je več” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)

ArtKontakt Viška cesta 25 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)5 994 71 10 gsm: +386 (0)41 334 034, (0)41 627 123 artkontakt@rocketmail.com www. artkontakt.si