Page 1

februar ŠOLSKI ČASOPIS

KA’ DOGAJA 2011

SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE ENE NAJBOLJŠIH ŠOL V MESTU

IZ ŠOLSKE KRONIKE ...

POTOPIS

TUŠEVA KUHARSKA ZVEZDA

LOS ANGELES

PRISPEVKI V TUJIH JEZIKIH THE POWER

OBISK DIJAKOV IZ BELJAKA ... [1]


FOTO ZGODBA

V F EBRUARJU S O SE PRI NAS O G L ASIL I O S N OV N O Š O L C I . O B K U LT U R N E M PRAZNIKU SMO UŽIVALI V FILMSKOG L ASBENI PRIREDITVI. NA NAŠI Š O L I PA JE POTEKAL O TUDI REG IJSKO TEKM OVANJE ZA ZL ATO KUHALNICO. PO BRSKAJTE PO NAŠIH SPL ETNIH STRANEH IN NAŠ LI BOS TE ŠE VELIKO ZANIMIVEGA. HTTP://WWW.SS GT.S I

[2]


UVODNIK

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE

KA’ DOGAJA ŠOLSKI ČASOPIS

Večno v skrbeh: Melita Požežnik, prof. mag.Vesna Krajnc, prof. Skrajno delavna: Patricija Pečnik, 2.c

PRIHAJAJO POČITNICE

Z Olimpa:

Pa smo jih dočakali. Počitnice namreč. Zlobneži bi rekli, da jih imamo vsakih štirinajst dni, mi pa vemo, da si jih krepko zaslužimo. Tako dijaki kot tudi profesorji. Dijaki imajo dovolj tečnih profesorjev, ki kar naprej nekaj zahtevajo in jim nikoli nič ne paše, profesorji pa imajo dovolj dijakov, ki se stalno nekaj pritožujejo, ki se jim nič ne ljubi, ki kar naprej Povabilo govorijo o svojih pravicah, na k sodelovanju dolžnosti pa nekako čudežno pozabijo. Drage dijakinje in dr agi dijaki! Uživali bomo en teden. Lahko si Ker vemo, da se tu bomo privoščili dolg spanec, di vam ves čas dogaja kaj zanim kakšen izlet v tople kraje, mogoče ivega, vas vabimo, da se nam pridružite. smučanje ali pa »samo« lenarjenje Vaše prispevke, umetnine, doma na kavču ... fotografije, čenče in vse ostalo pričakujemo na ele Kaj bomo počeli v končni fazi ktronskem naslovu: sploh ni pomembno, pomembno je to, da si malo oddahnemo od norega vsakdana, ko se nam melita.pozeznik@ssg t.si velikokrat zgodi, da bi morali biti ali naenkrat na dveh ali treh lokacijah. vesna.krajnc@ssgt.si Vidimo se marca! Uživajte počitnice!

Iztok Leskovar, prof.

[3]

VSEBINA Iz šolske kronike ...

str. 4, 5

Potopis: Anglija

str. 6, 7

Prispevki v tujih jezikih

str. 8

Malo smeha

str. 9

Kulinarični kotiček

str. 10, 11

Za bistre glavce

str. 12

Pustovanje

str. 13 Detektivska agencija

str. 14


IZ ŠOLSKE KRONIKE ... :

TUŠEVA KUHARSKA ZVEZDA 13. januarja je na šoli dišalo po odlični hrani, saj je potekalo prvo od treh predtekmovanj za Tuševo kuharsko zvezdo. Na njem se je v pripravi jedi pomerilo 17 dijakov z devetih srednjih gostinskih šol. Razvrščeni po učnih kuhinjah so dijaki na znak odprli košarice presenečenja (magic box). V njih so se skrivale sestavine, ki so jih morali obvezno vključiti v recepturo, ostala razstavljena živila pa so lahko uporabljali poljubno. Za pisanje recepture so imeli 15 minut, potem pa se je začelo zares. Zaropotali so lonci in ponve, noži so rezali in sekljali, kuhalnice mešale, na štedilnikih je cvrčalo, vrelo in dišalo. Jedi je ocenjevala šestčlanska komisija strokovnjakov iz Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Pomembna sta bila tako izgled jedi kot tudi okus. Prvo mesto je osvojila Simona Maček iz Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, drugo mesto pa je osvojil dijak naše šole Tomaž Privošnik.

Oba sta si kot prva od šestih priborila »vstopnico« za nastop v finalnem tekmovanju, ki bo potekalo 16. aprila v Planetu Tuš v Celju.

OBISK DIJAKOV IZ BELJAKA V četrtek, 13. 1. 2011, so dijaki drugega letnika EGD oddelka imeli v gosteh vrstnike s turistične šole »Kärntner Tourismusschulen Warmbad Villach« iz Beljaka.


Goste je najprej pozdravil ravnatelj šole, predstavnik razreda pa jim predstavil šolo in jih seznanil z aktivnostmi, ki so jih pripravili za njih. Po končanih formalnostih so jih vodniki peljali na krajši ogled šole. Ker je na šoli ta dan potekalo tekmovanje »Tuševa kuharska zvezda«, so si ga seveda ogledali. Po kosilu so pričeli z delavnicami. Potekale so na več lokacijah in sicer v laboratoriju, kjer so izdelovali ognjičevo mazilo, v plesni delavnici so jih učili plesati polko, v jezikovni delavnici pa so v slovenščini, angleščini, italijanščini in ruščini pisali razglednice iz Celja. Za konec so jih dijaki peljali še na krajši ogled Celja. Pozno popoldne so polni novih vtisov in doživetij odšli proti domu.

PREDSTAVITEV PROJEKTA LEONARDO DA VINCI V torek, 25. 01. 2011, je na šoli potekala predstavitev projekta Leonardo da Vinci mobilnost, v katerem so dijaki s slikami, besedami, glasbo, plesom in kulinaričnim delom predstavili svoje izkušnje in vtise z enomesečnega praktičnega usposabljanja v hotelu s petimi zvezdicami Kempinski Hotel Bahia Estepona v Španiji. Posebnost projekta je bila sestava 34 udeležencev, saj smo tokrat k sodelovanju povabili še tri partnerske šole iz Slovenije: SŠGT Radenci, SGTŠ Radovljica in SŠ Zagorje.

Zbrane goste je pozdravil ravnatelj šole, nato pa je pevski zbor SŠGT Celje s pesmijo »Regresa a mi« ustvaril malo španskega vzdušja. Udeleženci projekta so ob slikah opisali svoje delo v tujini, vtise z ekskurzij in tradicionalnih prireditev, učenje španskega jezika ter utrinke iz prostega časa, kjer so ob druženju s prijaznimi in gostoljubnimi domačini spoznavali življenje, navade in kulturo španske dežele.

NAPOVEDNIK V mesecu marcu vam bo šolski časopis približal dogodke, ki se ravnokar odvijajo na šoli ali kje drugje. Tako kot številka, ki jo držite v rokah, bo tudi naslednja izšla konec meseca.


LOS A NGELES p

o

t

o

p

i

Besedilo in fotografije: Rok Krajnc

s

OSEBNA IZKAZNICA

Pred nekaj leti sem krajši del poletnih počitnic preživel v Los Angelesu, v Kaliforniji. Los Angeles je najbolj gosto naseljeno mesto v ameriški zvezni državi Kalifroniji in drugo najbolj gosto naseljeno mesto v Združenih državah Amerike. Ima kar 14,7 milijona prebivalcev. Nahaja se v kotlini ob Tihem ocenu, za njim pe se razteza gorovje Santa Monica. Zaradi bližine morja je tu mediteransko podnebje, kar pomeni, da imajo vroča in suha poletja ter mile zime. Pot do “mesta angelov” je bila dolga. Iz brniškega letališča smo najprej poleteli na Dunaj, od tu v Washington in šele nato v Los Angeles. Tako smo našo destinacijo dosegli šele pozno ponoči. Nastanili smo se v manjšem hotelu v Hollywoodu, najbolj znanem delu mesta. Prvi dan naših počitnic smo si ogledali bližnjo okolico. Sprehodili smo se po znameniti ulici Walk of Fame in se ustavili pred Graumannovim Chinese Theater. ker je bila ravno takrat premiera filma Pajki napadajo, smo lahko pozdravili glavnega igralca Davida Arquetta. Vhod v gledališče pa je zanimiv še zaradi odtisov rok in nog slavnih, ki jih je mogoče videti v betonu. Ogledi so si nato kar vrstili. V muzeju Natural History Museum je podrobno predstavljena zgodovina Amerike. Zanimivo si je bilo ogledati zbirke dragih kamnov, nepozabna pa so bila okostja dinozavrov v naravni velikosti.

Lega: zahodni del ZDA Površina: 1.290 km² Število prebivalcev: 14.775.000

Uradni jezik: angleščina Valuta: ameriški dolar


Akvarij se nahaja ob obali in predstavi življenje v Pacifiku. Tu so na ogled številne vrste rib, meduz, tjulni ... V majhnem bazenu so plavali mladi morski psi in mante. Te sem lahko celo pobožal. V središču Los Angelesa se nahaja največja razstava rastlinskih in živalskih fosilov na svetu. Tu si lahko brez težav predstavljaš življenje v času ledene dobe. Posebej zanimiv pa je pogled na arheologe, ki kar pred obiskovalci izkopavajo in čistijo najdena okostja. Središče mesta se močno razlikuje od ostalih delov mesta. Tu je poslovno središče in nizke hišice se umaknejo mogočnim nebotičnikom. Ena bolj zanimivih destinacij je bil tudi ogled domov slavnih. Njihove hiše se nahajajo predvsem na Beverly Hillsu in Bel Air-u, bogatejših delih Los Angelesa. Pokazali so nam biovališča Toma Cruisa, Madonne, Angeline Jolie, Nicholasa Cagea, Brada Pitta, idr. Še bolj podroben vpogled v svet filma je mogoč v zabaviščnem parku Universal Studios. Nepozabna je grozljiva Mumija in napeti Jurski park. Turistični vlakec te popelje skozi zakulisje številnih prizorov, na poti te preplaši gorila iz filma King Kong, napade te morski pes iz filma Žrelo, doživiš pa tudi grozljivo železniško nesrečo. Nasproti drveči se vlak se ustavi le nekaj centimetrov pred teboj. Za konec pa smo pokukali še v živalski vrt, kjer domuje več kot 350 različnih vrst živali. Tako je velik, da se po njem voziš z vlakcem. Najbolj so mi v spominu ostale žirafe, saj so stale le meter stran od mene. Počitnice so se končale prehitro, v Los Angelesu je namreč še veliko zanimivih krajev, ki so vredni ogleda. Pa mogoče kdaj drugič!


THE POWER “There is a supreme power and ruling force which pervades and rules the boundless Universe. You are a part of this power.” Prentice Mulford, NEW THOUGHT AUTHOR “What this power is I cannot say; all I know is that it exists.” Alexander Graham Bell, INVENTOR OF THE TELEPHONE “If you want to find the secrets of the Universe, think in terms of energy, frequency, and vibration.” Nikola Tesla, INVENTOR OF THE RADIO “Love is the most powerful and still most unknown energy in the world.” Pierre Teilhard de Chardin, PRIEST AND PHILOSOPHER “All that we send into the lives of others comes back into our own.” Edwin Markham, POET “Respond intelligently even to unintelligent treatment.” Lao Tzu, FOUNDER OF TAOISM “The question is not really whether or not you go on, but rather how are you going to enjoy it.” Robert Charman, BUDDHIST WRITER AND ACADEMIC


malo smeha

Študent je mami poslal telegram: "Pripravi očeta. Izpiti se niso posrečili!" Mama mu je odgovorila: "Oče je pripravljen! Pripravi se še ti!"

Tema šolske naloge: "Če bi bil generalni direktor." Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami. "Na kaj pa ti čakaš?" ga jezno vpraša učiteljica slovenščine. "Na svojo tajnico!"

Profesor slovenšèine učencem vrne šolsko nalogo. Peter vpraša profesorja: "Ne znam prebrati, kaj ste napisali na koncu moje naloge." Profesor vzame njegovo nalogo in prebere: "Peter, bolj razločno in lepše piši!"

Med uro biologije profesorica učencem pripoveduje o letečih ribah. "Je kdo že kdaj videl letečo ribo?" je vprašala učence. "Jaz!" se oglasi Miro. "Kje si jih pa videl?" "V ribarnici, ko sta se kregali prodajalka in stranka!"


KULINARIČNI KOTIČEK

P

ustni dnevi so povezani z obilnimi jedmi, saj morajo biti za pusta siti ljudje, živina in

duhovi. Skoraj v vseh pokrajinah je bila na mizi kuhana svinjska glava, v Prlekiji pa še fašinsko zelje. V Beli krajini so morale biti ob cvrtju in krofih tudi kuhane češplje. V mnogih krajih na Dolenjskem je bila za pusta obvezna špehovka ali ocvirkova potica, v starejših časih pa so pekli tudi kašnato potico. Ob vseh teh dobrotah so pripravili tudi kislo repo s krompirjem ali fižolom. V Bovcu so skuhali kislo juho iz janjčkovih tac in glave. Juho so okisali, stepli vanjo še jajca in jo postregli skupaj s pečenim kozličkom in polento. V Drežnici nad Kobaridom so jedli močno zabeljeno zelje, suho svinjsko meso in buljo, velike cmoke iz koruzne moke, smetane, masla in rozin. V Brkinih je morala biti na mizi pršutova juha, žvacet, zrezano kislo zelje, in potice. Skoraj vsa Slovenija pozna krofe in ima zanje različna imena: v Breginjskem kotu so bobi ali krafeljni, Gorenjska pozna bobe in flancate, Zgornja Savinjska dolina krafeljce, Štajerska krofe in krapče. Ta ocvrta močna jed iz kvašenega testa z nadevom iz marmelade izhaja iz dunajske dvorne kuhinje, kjer naj bi jih pripravljala kuharica Cacilie Krapf v prvi polovici 19. stoletja. (povzeto po: Slovenska pratika. Ljubljana : MK, 2006)


PUSTNI KROFI 1

SESTAVINE: 25 dag gladke bele moke tip 500 25 dag ostre mok e 2,5 dag svežega kv asa 2,5 dl mlačnega m leka 0,5 dl olja 4 rumenjake 1 žlica kisle smetan e 1 vanilijev sladko r 3 dag rjavega kris talnega sladkorja 3 jedilne žlice rum a nastrgana lupina ene limone ščep soli olje za cvrtje marmelada za nade vanje vanilijev sladkor in mleti sladkor za posip

POSTOPEK: V kruhomat dam o mleko, olje, ru m, rumenjake, kislo smetano, sol in vanilijev sladkor. Na vse to stresem o m ok o, lim on in o lu pi ni co , rj av i sladkor in kvas. Ap ar program za gneten at nastavimo na je. Ko je testo gotovo , oblikujemo krofe. Vs i kr of i na j na najprej 15 min na de sk i vz ha ja jo en na drugi strani. Ve i in nato 15 min s čas vzhajanja na j bodo pokriti s prtič em. V posodo damo ol je Ol je ne sm e bi in ga segrejemo. ti pr ev ro če . Va nj polagamo krofe z vzhajano stranjo in posodo pokrijem o. Ko so ocvrti na eni strani, jih obrn em posodi cvremo še o in v nepokriti na drugi strani. Poberemo jih iz olja in jih damo na papirnato servieto , Ohlajene napolnim da se ohladijo. o z marmelado in potresemo s slad korjem.

PUSTNI KROFI 2

SESTAVINE: 1 kg moke - tip 40 0 10 rumenjakov 8 dag kvasa 4 žlice sladkorja 4 žlice ruma 2 dl olja limonina lupina 1 žlička soli 4 dl mleka olje za peko krofov

POSTOPEK: Ogreto in presej ano moko damo v skledo, naredimo jamico, razdrobim o 8 dag kvasa, 1 žli co sladkorja, mal o mlačnega mleka in pustimo neka j minut. Med te m zmešamo 1 0 rumenjakov, slad kor, rum, olje in do da m o m ok i. So lim o, do da m o limonino lupino, pr mleko in zamesim eostalo mlačno o kvašeno testo. Testo pustimo vz ha m as a ne po dv oj jati, dokler se i. Ko je do vo lj vzhajano, oblikuj emo krofe in jih pu st im o vz ha ja ti. M ed te m jih obrnemo. Ko so dovolj vzhajani, jih narobe obrnjene polagamo v ne preveč vroče olje in pokrite pečemo 4 m in ut e. Na to jih ob rn em o in pečemo nepokrite približno 3 minute. Ko se malo ohladi jo, jih napolnimo z marmelado i n posujemo s sladkorjem v prah u.


ZA BISTRE GLAVCE uganke, križanke, sudoku in še kaj

rešitve iz prejšnje številke

SUDOKU bodreč svarilo pomirjajoč ženski demon zdravilna rastlina junaški vitez masten dragocen papir preveč spoštljivo obnašanja majhen privlačen predmet


PUSTOVANJE Datum pustnega torka se spreminja vsako leto in je odvisen od datuma velike noči. Ta je ob prvi pomladni luni, 40 dni pred njo je pepelnična sreda, dan pred pepelnično sredo pa je pust, ki »prežene« zimo. Naš pust spominja na antični poganski praznik liberalia, ki so ga stari Rimljani obhajali vsako leto 17. marca v čast Bakhu (imenovan tudi Liber), bogu vinske trte. Po ulicah starega Rima so se valile hrupne množice grozljivih mask, ki so predstavljale rajne prednike. Poskušale so prestrašiti demonska bitja, ki so povzročala zimske viharje in mraz, ter istočasno budile prijazna božanstva, ki so v deželo prinašala pomlad. Enako so praznovali tudi Grki v čast vinskemu bogu Dionizu. Veseli pustni obhodi z maskami so zahvala za novo leto, ki prinaša ponovno rast sonca, daljši dan, več svetlobe in toplote. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega izročila. Najbolj znana maska je kurent, ki se je ohranil predvsem na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah. O kurentu raziskovalci nimajo enotnega mnenja: je kurent bajeslovno bitje ali zgolj pravljična figura? Nekateri v njem vidijo boga veselja in vina. drugi mu pripisujejo sorodstvo s Šivo, najvišjim hindujskim bogom, tretji ga vidijo kot slovansko pogansko božanstvo vina in veselja. V slovenski folklori pa je kurent bitje s čarobnimi goslimi, ki silijo ljudi k plesu. Včasih je bilo maskiranje dovoljeno le fantovskim oziroma moškim družbam, ženskam in otrokom pa prepovedano. Maskiranje je omogočalo, da je tisti, ki je bil skrit pod masko, lahko na glas povedal kritiko svoje okolice. Zato so maske svojevrstna dokumentacija razmer v družbi in življenju nasploh. (povzeto po: Slovenska pratika. Ljubljana : MK, 2006)


detektivska agencija

SŠGT CELJE

nagradna igra

Na fotografiji je profesor naše šole v mladih letih. A kateri? To je vaša naloga. Ime in priimek profesorja zapišite na nagradni kuponček, prav tako ne pozabite pripisati svojega imena in priimka, saj bomo med pravilnimi odgovori izžrebali dobitnika bogate nagrade. Ime srečnega dobitnika bo objavljeno na oglasni deski v šolski knjižnici.

NAGRADNI KUPON DETEKTIVSKA AGENCIJA SŠGT CELJE

NA FOTOGRAFIJI JE PROF. ....................................................................................

DETEKTIV: ..........................................................................

(IME IN PRIIMEK, RAZRED)

Ka'dogaja  

Mesecnik Srednje sole za gostinstvo in turizem Celje, ki poroca o solskem dogajanju.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you