Page 1

KA’ DOGAJA 2011

marec

ŠOLSKI ČASOPIS

SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE ENE NAJBOLJŠIH ŠOL V MESTU

IZ ŠOLSKE KRONIKE ...

POTOPIS

TUŠEVA KUHARSKA ZVEZDA

SARDINIJA

PRISPEVKI V TUJIH JEZIKIH EASTER / OSTERN

ZLATA KUHALNICA INFORMATIVNI DAN [1]


FOTO ZGODBA

V MARCU SM O GOSTILI 16. KO NF ERENCO ML ADI ZA TURIZEM, U SPEŠ NO U S MERJALI N OG OMETNO ŽOGO, S E ODPEL JALI V PARIZ, TEKMOVAL I S MO V TU JIH JEZIKIH IN ŠE IN ŠE. PO BRSKAJTE PO NAŠ IH S PL ETNIH S TRANEH IN NAŠL I BO S TE ŠE VELIKO Z AN IMIVEG A. HTTP://WWW.SS GT.S I

[2]


UVODNIK

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE

KA’ DOGAJA ŠOLSKI ČASOPIS

Večno v skrbeh: Melita Požežnik, prof. mag.Vesna Krajnc, prof. Skrajno delavna: Patricija Pečnik, 2.c Z Olimpa:

PRIŠLA JE POMLAD

Iztok Leskovar, prof.

Letošnja zima je bila dolga in mrzla. Sem se že bala, da je ne bo konec, da ne bo konec mraza, snega, poledice, da ne bomo več pospravili rokavic, šalov in kap. Pa je le prišla! Pomlad namreč. Prav zadišalo je po njej. Dnevi se daljšajo, zjutraj ni več tako Povabilo hladno, čez dan pa je že nebeško lepo (posebej če je sonce). Lepo k sodelovanju in toplo vreme nas takoj privabi Drage dijakinje in dr ven, v naravo in tako kot se agi dijaki! Ker vemo, da se tu prebudi narava, se prebudimo tudi di vam ves čas dogaja kaj zanim mi. Razpoloženje je takoj ivega, vas vabimo, da se nam drugačno, bolj optimistično, bolj pridružite. Vaše prispevke, umetnine, veselo in takoj smo polni načrtov, fotografije, čenče in vse ostalo kaj vse moramo postoriti doma, na pričakujemo na ele ktronskem naslovu: vrtu (če ga seveda imamo) in v službi. Turobna zima in z njo turobno razpoloženje sta že melita.pozeznik@ssg t.si pozabljena. ali Uživajte v pomladi! vesna.krajnc@ssgt.si

[3]

VSEBINA Iz šolske kronike ...

str. 4, 5

Potopis: Sardinija

str. 6, 7

Prispevki v tujih jezikih

str. 8

Malo smeha

str. 9

Kulinarični kotiček

str. 10, 11, 12 Knjižni kotiček

str. 13

Detektivska agencija

str. 14


IZ ŠOLSKE KRONIKE ... :

ZLATA KUHALNICA 5. februarja 2011 je na naši šoli potekalo regijsko tekmovanje za zlato kuhalnico, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Tekmovalo je devetnajst osnovnih šol iz Celja in širše regije. V vsaki tekmovalni ekipi so bili trije učenci od šestega do osmega razreda, skupaj 57 nadebudnih bodočih kuharjev. Pripraviti so morali kosilo iz piščančjih prsi, dušenega rdečega zelja in matevža. Za pripravo jedi so imeli določen čas, med ustvarjanjem pa so jih ocenjevali člani strokovne komisije. Zlato plaketo so prejele ekipe OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Vojnik in OŠ Frana Metelka Škocjan. S tem so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo oktobra na Gostinsko-turističnem zboru v Termah Čatež. Ob tekmovanju smo na šoli organizirali tudi delavnice za spremljevalce in čakajoče skupine ter predstavili poklice, ki jih ponujamo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje.

TUŠEVA KUHARSKA ZVEZDA 10. februarja 2011 je na Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici potekalo drugo predtekmovanje za Tuševo kuharsko zvezdo, s katerega sta se dva dijaka uvrstila v finalno tekmovanje, ki bo potekalo 16. aprila v Planetu Tuš v Celju.

Pomerilo se je 18 dijakov iz devetih gostinskih šol. Tekmovalci so najprej izžrebali številko delovnega mesta, pregledali so »magic box« s sestavinami, ki so jih morali obvezno uporabiti, ogledali so si živila na tržnici in se lotili pisanja recepture. Nato so se lotili kuhanja in pripravljanja jedi. Jedi je ocenjevala šestčlanska komisija strokovnjakov iz Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Pomembna sta bila tako izgled jedi kot tudi okus.


Iz naše šole sta se predtekmovanja udeležila Štefan Podbregar in Domen Omrzel, oba iz 1. e. V finale sta se uvrstila dijaka iz SŠ Zagorje in SŠGT Ljubljana.

KULTURNI PRAZNIK V petek, 11. 2., je ob slovenskem kulturnem prazniku za dijake potekala filmska in glasbeno-plesna prireditev v Mestnem kinu Metropol. Dijaki so si ogledali izbrane filme Festivala kratkega dijaškega filma Dififest 2010. Festival je potekal oktobra 2010, njegov namen pa je vzpodbuditi in predstaviti video kreativnost mladih ter izobraževati in vzgajati o filmski umetnosti. Po ogledu filmov je sledil še nastop šolske glasbene skupine pod mentorstvom mag. Ingrid Slapnik. Dijaki so zapeli Verdijevo arijo Pesem sužnjev iz opere Nabuco, napitnico iz opere Traviata, iz Hoffmanovih pripovedk pa smo slišali Barcarolo skladatelja Offenbacha. Nastopila je tudi mala balerina Perina Slapnik, ki plesala na Labodje jezero znanega skladatelja Čajkovskega.

INFORMATIVNI DAN V petek, 11. 2. in v soboto, 12. 2., sta potekala na šoli informativna dneva za vse učence osnovnih šol, ki so pred odločitvijo kam po končani osnovni šoli. Dijaki šole in profesorji so vsem zainteresiranim učencem in njihovim staršem prikazali in predstavili življenje na naši šoli, izobraževalne programe, šolske in obšolske dejavnosti, številne nacionalne in mednarodne projekte. Turistični vodniki so jih popeljali po šoli, ogledali so si šolske kuhinje, kjer so lahko pokusili dobrote, ki so jih ta dan dijaki pripravili posebej za njih.

NAPOVEDNIK V mesecu aprilu vam bo šolski časopis približal dogodke, ki se ravnokar odvijajo na šoli ali kje drugje. Tako kot številka, ki jo držite v rokah, bo tudi naslednja izšla konec meseca.


S A RD IN IJ A p

o

t

o

p

i

s

OSEBNA IZKAZNICA

Sardinija je drugi največji italijanski otok. Po površini je za dobro četrtino večja od Slovenije, v njej pa živi nekaj več kot milijon in pol prebivalcev. Večina jih živi v obalnem pasu, medtem ko je notranjost redko poseljena. Tu so se ohranili najbolj slikoviti običaji in s a rd i n s k i j e z i k , z a ka t e re g a pravijo, da je še najbolj podoben latinščini. Če vam čas dopušča in če vas zanima življenje v teh odmaknjenih vasicah, se morate podati na pot. Ena takšna vasica je Orgosolo, kjer je še danes živ spomin na krvna maščevanja in ugrabitve. Domačini so malo bolj zaprti in sumničavi, ko pa te spoznajo, postanejo pretirano gostoljubni. Ženske so oblečene v črno, moški se zbirajo pred vaško gostilno. Pročelja hiš so zanimivo poslikana, prikazujejo pa stare običaje ali prizore iz vsakdanjega življenja.

Lega: italijanski otok v Sredozemlju

Glavno mesto: Cagliari Površina: 24.090 km² Število prebivalcev: 1.670.219

Uradni jezik: italijanščina Valuta: euro


Obiskati je treba tudi mestece Mamoiada, posebej v pustnem času. Takrat mesto preplavijo mamuthones in issohadores – pustni liki z več sto let staro tradicijo. Prvi so oblečeni v črne ovčje kožuhe, obraz pa jim zakrivajo črne lesene maske. Na hrbtu in okoli pasu nosijo cele šope zvoncev, ki skupaj tehtajo okoli petindvajset kilogramov. Po ulicah plešejo v določenem ritmu. Spremljajo jih issohadores, ki so s svojimi rdečimi suknjiči ter belimi hlačami in maskami pravo nasprotje. Z nekakšnim lasom lovijo gledalce in jih vlečejo v središče dogajanja. Ti se ne upirajo preveč, saj naj bi to prinašalo srečo. Ti liki preplavijo ulice vsako leto 17. januarja ob verskem praznovanju, posvečenem sv. Antonu. Vasi in manjša mesta na Sardiniji oživijo ponavadi enkrat letno, ko priredijo krajevni praznik v čast lokalnemu svetniku. Praznovanja so povezana s slikovitimi procesijami, na katerih so domačini v tradicionalnih nošah. Na stojnicah ponujajo domače proizvode, predvsem hrano in pijačo, prikazujejo pa tudi tradicionalne obrti, ki so marsikje na robu izumrtja. Edina perspektiva teh krajev je turizem s turističnimi kmetijami in delavnicami, kjer obujajo stare obrti in izdelujejo spominke. Tako je vasica Tonara znana po svoji sladici torroni, ki jo izdelujejo iz treh sestavin: medu, beljakov in različnih oreščkov. Med segrevajo več ur, da se utekočini. Dodajo mu beljake in oreščke (lešnike, mandlje, orehe). Maso počasi ohladijo in razrežejo.

Mešanje je včasih potekalo ročno, danes pa je ta postopek avtomatiziran. Eden najboljših lokalnih izdelovalcev sladice je Tore. Na star način jo izdelujejo le še na vsakoletnem krajevnem praznovanju – sagri. Pomemben vir dohodka predstavlja otočanom pridobivanje plute (to je skorja hrasta plutovca, ki uspeva ob Atlantiku in Sredozemskem morju), ki so jo uporabljali že stari Rimljani in Grki. Skorja, ki jo olupijo z drevesa, se obnovi v nekaj letih. Pluto obdelajo s posebnimi postopki, iz nje pa izdelujejo zamaške, granulat za plošče, drobna zrna uporabljajo za linolej, prah za gorivo, uporabljajo jo kot izolacijski material, iz nje pa izdelujejo tudi številne spominke.


EASTER Easter is that time of the year when little kids are excited especially about the easter bunny that comes around that time. He brings gifts and easter eggs to the kids and they are all really happy about it and on easter morning they go out looking for all the eggs. But for other people easter in not so important just because of the easter bunny. It is also the biggest catholic holiday, even bigger and more important then christmas (who would have thougt). There are a lot of rituals connected to easter like for example we start the easter time always on a Thursday and then comes Friday, Saturday and of course the most important day is Sunday. On easter Sunday the whole family sits down and has the easter breakfast which is a lot bigger and more special then a normal and every day breakfast. After Sunday comes Monday when everybody is at home and nobody has to go to work or to school. I like easter too, because it always brings out special emotions just like christmas.

Patricija Pečnik, 2. c

OSTERN Wenn Ostern ist, dan freuen sich die Kinder, weil der Osterhase zu dieser Zeit unsere Häuser besucht. Er bringt für die Kinder Geschenke und Ostereier. Die Kinder suchen am Osternmorgen die Eier und freuen sich darüber. Aber für andere Menschen ist der Osterhase nicht so wichtig. Ostern ist der größte katholischer Feiertag neben den Weihnachten. Ostern beginnt am Donnerstag und dauert bis Montag. Der Sonntag ist der wichtigste Tag. Die ganze Familie isst zusammen das Osterfrühstück. Am Montag sind alle zuhause und es gibt keine Arbeit und Schule. Ich mag Ostern, weil eine besondere Stimmung wie bei den Weihnachten kommt.

Klemen Očko, 2. c


malo smeha

Profesorica slovenščine se jezi: “Erik, upam, da sem te danes zadnjič zalotila pri prepisovanju od sošolca!” “To upam tudi jaz!”

“Očka, ali veš, kje so Karpati?” “Vprašaj mamo! Ona vedno pospravlja po hiši!”

"Janezek, kje smo ostali zadnjič?" hoče vedeti učiteljica v šoli. "Jaz sem ležal doma bolan, kje ste bili vi pa pojma nimam."

Tovarišica v šoli vpraša Janezka, če zna našteti nekaj afriških živali. Janezek premišljuje in premišljuje. Tovarišica mu pomaga: "No, jaguar..." Janezek pa se spomni: "Ahaaa! ....februar, marec, april..."


KULINARIČNI KOTIČEK

V

elika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Uvod v teden pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje. Gre za spomin na palmove veje ob Kristusovem prihodu v Jeruzalem. Na veliki četrtek utihnejo vsi cerkveni zvonovi. Na veliki petek je zapovedan strogi post. Na ta dan v cerkvah ni maše, na poljih se ne sme več delati. Na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno »žegnajo«) jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk (»žegen«). Tudi v Sloveniji imajo jedi določeno simboliko: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa. Velika noč je premakljiv praznik. V odvisnosti od datuma velike noči so datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem ali uskrs. (povzeto po: OVSEC, D. J.: Velika knjiga o praznikih. Ljubljana: Domus, 1992)


RECEPTI ZA VELIKONOČNE JEDI Šunka v testu, orehova potica, velikonočna pletenica in regrat z bučnim oljem je le nekaj namigov za velikonočno pojedino.

OREHOVA POTICA Sestavine za kvaš eno testo: 1 kg moke, 3 dag kv asa, 3-4 rumenjaki, 3 dc l mlačnega mleka, 12 dag masla, 1 žlička soli, 2 žlici sladkorja, mast za model; Sestavine za nade v: 60-70 dag orehov, 20 dag medu, 5 dag sladkorja, 1-2 dcl mleka, 1 jajce, cimet, malo ruma ali dom ačega žgan

ja.

Testo pripravljamo toplem prostoru. M v jo pomešamo z žlioko presejemo v skledo in pomešamo z žli o čko soli. Zdrobljen kvas sladkorja, 2 cam in ½ dcl mlačnečk a moke vode ali mleka. žli Postavimo ga na to pl o, da vz ha ja . V sr ed in i m ok e napravimo jamico, jajca, kvas, mlač vanjo damo ubita stepena sladkor ter med mno raztopljeno maslo in mleko. Testo stepaešanjem prilivamo mlačno sklede. Stepeno mo dokler se ne loči od pokrijemo in postatesto potresemo z moko, Orehe zmeljemo vimo na toplo, da vzhaja. mlekom. Med počain poparimo z oslajenim tekoč in ga dodam si segrevamo, da postane še cimet. Nato pustio k orehom ter primešamo ohlajenemu nadevumo, da se nadev ohlaja. K jajci in ju gladko vm dodamo še eno ali dve ½ cm debelo in ga ešamo. Testo razvaljamo nadevom. Tesno enakomerno premažemo z namaščen model. ga zvijemo in položimo v vzhaja. Pred pe Potico pustimo, da počasi stepenim jajcem. ko potico premažemo s pečena pa jo oh Pečemo jo eno uro, ko je lajamo v modelu minut. vsaj 15


irh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi pisanica ali pisanka, je tradicionalna jed, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo listje rdeče čebule. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirha, ki simbolizira kaplje Kristusove krvi sestavljajo še hren, ki predstavlja žeblje s katerimi je bil Jezus pribit na križ, potica kot simbol trnjeve krone in šunka, ki simbolizira Jezusovo telo. Za velikonočne praznike so se po tradiciji Belokranjci začeli pripravljati že v zimskem času, ko so se poleg tkanja ukvarjali tudi s poslikavo jajc. Za svoje delo so potrebovali jajce, čebelji vosek, pisač, svečo, nad katero so ga topili, rdečo barvo, črno barvo in ročne spretnosti. Tako so nastali čudoviti ornamenti. Pisanice so izdelovale predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim verzom. Na praznik so svojo najlepšo pisanico poklonile fantu in mu tako izkazale ljubezen. Ljubiteljsko je začel zbirati in odkupovati belokranjske pisanice z najlepšimi motivi učitelj Božo Račič. V kraju Adlešiči je leta 1919 nastopil službo učitelja in spodbujal dekleta in žene naj ustvarjajo pisanice po tradicionalnem izročilu. Uspelo mu je in leta 1920. je bila v Ljubljani razstava kar 700 belokranjskih pisanic. Metlika je imela svojo tehniko izdelovanja pisanic in sicer tam pirhe imenujejo drsanke. S pirhi sta povezana tudi običaja sekanja in kotaljenja pirhov.

P


KNJIŽNI kotiček

V tej številki predstavljamo knjigo avtorja Daniela Glattauerja: Proti severnemu vetru.

Radi berete? Knjižni

koti č ek

Knjiga je zanimiva predvsem zato, ker je

je

namenjen vam, pa tudi vsem ostalim, ki ne berejo radi. Mogo č e pa bo te

napisana v obliki elektronskih sporočil. Govori namreč o e-romanci med Emmi in Leom, ki se začne po pomoti. Emmi namreč zaradi tipkarske napake pošlje elektronsko sporočilo v Leov predal.

prepri č ala ravno knjiga

Dopisovanje kmalu preraste v pravo

predstavljena v našem

elektronsko zapeljevanje, prežeto s

knjižnem kotičku.

humorjem, odkritostjo in ironijo, pa tudi z bolečino in grenkobo. Avtor nas drži v

nnn

napetosti in pričakovanju njunega srečanja. Konec romana je nepričakovan, »prisili« pa nas, da preberemo nadaljevanje v romanu Vsakih sedem valov.


detektivska agencija

SŠGT CELJE

nagradna igra

Na fotografiji je profesor naše šole v mladih letih. A kateri? To je vaša naloga. Ime in priimek profesorja zapišite na nagradni kuponček, prav tako ne pozabite pripisati svojega imena in priimka, saj bomo med pravilnimi odgovori izžrebali dobitnika bogate nagrade. Ime srečnega dobitnika bo objavljeno na oglasni deski v šolski knjižnici.

NAGRADNI KUPON DETEKTIVSKA AGENCIJA SŠGT CELJE

NA FOTOGRAFIJI JE PROF. ....................................................................................

DETEKTIV: ..........................................................................

(IME IN PRIIMEK, RAZRED)

Ka'dogaja  

Mesecnik Srednje sole za gostinstvo in turizem Celje, ki poroca o solskem dogajanju.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you