Diners Club Exclusive Magazine 2 by Diners Club Slovenija d.o.o.

BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje

Dobro premislite, katero kombinacijo boste izbrali.

Z njo boste živeli desetletja.

Razlika se imenuje Gaggenau. Aparate Vario 400 izdelujemo že več kot 30 let. Ves čas jih neprestano oblikovno in tehnološko razvijamo ter dopolnjujemo z novimi: plinska ali indukcijska kuhalna plošča, električni žar, teppan yaki, parni kuhalnik. Aparati, ki se med seboj popolnoma ujemajo in kombinirajo, v vašo kuhinjo prinašajo profesionalno tehnologijo. Čeprav vam lahko sestavljanje idealne kombinacije vzame nekaj časa, bo zadovoljstvo s končno odločitvijo trajalo skoraj vse življenje. Več informacij najdete na: www.gaggenau.com.

Prepustite se u탑itkom popolnosti...

Pr Prepustite se užitkom popolnosti, kjer so pop doma tradicija, dom umetnost, domišljija umetn in ustva ustvarjalnost.

Restavracija Podvin, Mošnje 1 4240 Radovljica Telefon: +386 4 53 25 280 Faks: +386 4 53 25 260 www.restavracijapodvin.com

Naravnost iz tovarne sanj Mercedes-Benz. Nove generacije razredov SL, CLS in SLK. Več o novostih na www.mercedes.benz.si

Emisija CO2: od 200 - 345 g/km. Povprečna poraba goriva: od 5,9 - 22,0/100km Mercedes-Benz je znamka Daimlerja, Naročnik oglasa: AC-Intercar

Pooblaščeni prodajalec Autocommerce, RC Ljubljana T: 01 5883 520, RC Maribor T: 02 4600 114, RC Koper T: 05 6631 202, RC Nova Gorica T: 05 3351 086, TRENDY d.o.o. T: 01 8344 619 in Agentske enote: AE Novo mesto T: 07 3372 230, DC Dominko Center d.o.o. T: 02 7881 118, Prodajno servisni center Hotko T: 03 7800 030, financiranje: debis AC Leasing

32 24

100

Privilegiji kartice Diners Club Exclusive

Oživljene legende

Sedem muz

Monako: Med nebom in morjem

100

Zlata palma

Najsvetlejša Michelinova zvezda

110

Hitrost s stilom

Najlepše destinacije sveta

112

Brezčasna eleganca ob jezeru Como

Malteški sokol

118

Tradicija, začinjena z eleganco

Horizont

122

Dežela Berberov in mirnih ljudi

To ni moda, to so oblačila!

126

Šampanjska visoka moda

180 let prestiža za vsak dan

130

Kreatorji vina

Oaza miru sredi Pariza

138

S svilo do mladosti

Srce na Dunaju, zbirka in življenje pa potujoča

Sodobna klasika

146

Prestiž, združen s prestižem

Odgovorna urednica: Hermina Kovačič

Uredništvo: Diners Club Magazine Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Tel.: 01 439 36 15, faks: 01 439 36 10 urednistvo@dc-magazine.com

Sodelavci: Barbara Beč, Marcelo Capizzano, Lisa Corva, Cvetka Dragan, Martina Kermavner, Boštjan Levič, Nina Levičnik, Matevž Paternoster, Dime Rangelov, Emil Rebek

Marketing in oglasno trženje: Zlatko Zagorc Gsm: 040 670 960 marketing@dc-magazine.com

Lektorica: Tina Kupec

Klavdija Zrim Gsm: 041 635 575 marketing@tehnis.si

Diners Club Exclusive Magazine, posebna izdaja Diners Club Magazina

Fotografija: SBM Monte Carlo, Hutchings Ralph

Grafično oblikovanje, priprava: Studio Tehnis, Ljubljana

Izdajatelj: Diners Club SLO, d.o.o. Dunajska 129, 1000 Ljubljana Direktor: Tomaž F. Lovše Produkcija: Tehnis, d. o. o. Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Direktor: Janko Zrim Tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana Naklada: 4000 izvodov ISSN 1581-9892 Vse pravice pridržane. Kopiranje ali ponatis vsebine je dovoljen le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

www.cartier.com

42,5 mm ohisˇje iz plemenitega jekla. Kronografski mehanski mehanizem s samodejnim navijanjem, kaliber Cartier 8630 (27 kamnov, 28.800 polnihajev na uro). Enosmerno vrtljiva luneta, krona in potisni gumbi iz cˇrne keramike z dekorjem “Clou-de-Paris”. Brusˇen jeklen pas prevlecˇen s kavcˇukom. Tesnenje do 100m.

V iskanju posebnega doživetja Kaj ponuditi tistim, ki imajo, kar zadeva materialno plat, že vse? Kako zadovoljiti že vseh dobrot navajene ljudi, ki so v nenehnem iskanju nečesa drugačnega, posebnega in predvsem – novega? To je bilo vprašanje, o katerem sem debatirala s svojimi sogovorniki tako v Parizu kot Monaku, kamor sem se podala na iskanje zanimivih zgodb. Konec koncev tudi mene muči isto: kako zadovoljiti zahtevnega bralca, ki v dobi elektronskih medijev ter dostopnosti izdelkov, storitev in potovanj na najbolj oddaljene koščke sveta ve že (skoraj) vse? Saj ni vse v nenavadnosti in šokiranju, seveda v pozitivnem smislu, so bili skoraj povsod (neverjetno?) enotni. Bolj gre za resnost in pristnost v tem, kaj in kako ponujaš. Pristop, ki vključuje skrbnost, prijaznost, profesionalnost in visok nivo ponudbe. Ni časa za polovičarstvo, pa čeprav pogosto ni časa za vse, kar bi rad dal. Vsem gode občutek, da se nekdo trudi zate, da te razvaja in da mu ni vseeno, s kakšnimi občutki odhaja. »Neverjetno, ampak včasih je dovolj le prijazen pogovor,« je dejala ena od mojih sogovornic. »In mnoge drobne pozornosti, ki se na prvi pogled zdijo nesmiselne.« Čas pričakovanih pobegov v druga okolja se neustavljivo bliža. Ste si že izbrali destinacijo? Želim vam, da bi bila tako posebna kot vi. Neverjetno, pogosto se posebnost skriva prav v stvareh, od katerih tega ne bi pričakovali. Privlačni so, seveda, oddaljeni kraji, kjer se živi drugače in v drugem ritmu kot tu. A eksotika se skriva tudi v naši neposredni bližini, v krajih, ljudeh in stvareh, o katerih smo mislili, da vemo že vse. Naj bo vaše poletje čim bolj nenavadno in polno novih odkritij. Želim, da bi vam pri tem pomagala tudi nova, druga številka posebne izdaje Diners Club Magazine, ki smo jo poimenovali Exclusive. Naj bo to naše darilo za vaše članstvo v družbi ekskluzivnih in popotnica za vaše ekskluzivno poletje. Hermina Kovačič

Portret: Lidija Mataja

Med nebom in morjem Monako »Dobra novica za vse, ki niste milijonarji: v Monaku lahko kljub temu uživate,« preberem v angleškem vodniku. Hm. Pomlad je, moj rojstni dan se približuje, zakaj ga ne bi preživela malo drugače? Nisem milijonarka, lahko pa uživam kot princesa! Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Hermina Kovačič, arhiv SBM Monte Carlo, Centre de Presse de Monaco, Pierre Pettavino, MYS

monako In sem šla. Sama. Monaka sem se bežno spominjala izpred mnogih let, ko je bil del nore turistične odprave po pretežno sredozemskih deželah. Obvezen sprehod po starem delu žepne državice – po Vatikanu naj bi bila to druga najmanjša na svetu – ki si ga privoščijo brezštevilni turisti, je obsegal ogled knežje palače, katedrale, znamenitega Oceanografskega muzeja in kavo v starem delu mesta Monako Ville ter občudovanje pročelja historičnega Casinoja in hiter pregled gostov pred Café de Paris, saj nikoli ne veš, kdaj boš tam ugledal kakšen znan obraz. Za kaj več ni bilo časa. Tokrat sem se odločila za drugačen program. Program razvajanja Ker ne maram vožnje z avtom, sem si privoščila letalo do Nice. V Monako me je pripeljal taksi. Ko sem pozneje primerjala cene na internetu, bi me, če naj verjamem ponudbi, enako ali celo manj stala vožnja s helikopterjem. A za to možnost se bom odločila kdaj drugič. Monako je zaradi več kot 300 sončnih dni na leto, po pripovedovanju domačinov le redko dežuje, pravi kraj za hiter skok na oddih kadarkoli v letu. Izbrala sem si le kakšni dve leti in pol star hotel Monte Carlo Bay Hotel&Resort, ki je, iz smeri Nice, čisto na koncu Monaka. Čeprav sem sprva mislila, da bom obžalovala svojo odločitev, sem bila vsak dan z njo bolj zadovoljna. Odmaknjenost od vrveža turistov in zvedavih pogledov je včasih zelo dobrodošla. 75 odstotkov velikih zračnih sob objekta, ki so ga inspirirale sredozemske palače, z minimalistično opremo brez težkih zaves in zadušljivih preprog gleda na morje. Vse imajo prostorno teraso, na kateri lahko izvajaš jogo, se sončiš, piješ šampanjec ali le občuduješ pogled na celoten Monako. Dan lahko začneš v notranjem ali zunanjem bazenu modre lagune, obdane z zelenim vrtom, s sončenjem in naravnim sokom, ki ga postrežejo ob ležalniku. Nato ga nadaljuješ z razvajanjem v spaju Cinq Mondes, pravi oazi miru in užitkov. Vanj sem se zaprla za dve uri in uživala v programu kraljevskega rituala Lulur; navdih zanj so dobili pri princesah in princih Siama, ki so si ga privoščili na poročni dan. Najprej potenje v aromatičnem hamamu ob rahli pari. Dišeč zeleni čaj, med in orehi. Piling in masaža obraza. In na koncu dobro uro trajajoča masaža telesa. Čudovito! Prerojena sem se odpravila v mesto na stikanje po prodajalnah zvenečih imen: Chanel, Celine, Louis Vuitton, Dior, Prada, Hermès, Lalique, Bvlgari. Nisem si mogla kaj, da ne bi pogledala tudi najnovejše ponudbe dirkačev s podpisom Bentley, Maybach, Lamborgini. Poseben užitek je, in na to padejo vsi obiskovalci Monaka, spiti kavo (ali kaj prigrizniti – notranja restavracija s svežimi ostrigami je odlična) pred znamenitim Café de Paris in, priznam, pogledovati tako na trg Casino pred legendarno zgradbo kock in rulete, kot za sosednje mize v upanju, da zagledaš kakšno svetovno zvezdo. Café, odkar je bil zgrajen leta 1868, je poln! Po podatkih lastnika

Zgoraj: Hotelske terase so prostor za meditacijo in uživanje v razgledu. V sredini: Modra laguna hotela Monte Carlo Bay Hotel&Resort.

monako podjetja Monte Carlo S. B. M. naj bi se dnevno tam izmenjalo tudi po tisoč gostov. Še posebej je oblegan v dnevih, ko se dogaja Formula 1 Grand Prix ali Grand Prix Historique. Prostor pred njim si je treba rezervirati tudi nekaj mesecev in celo več vnaprej. Obisk avtomobilskega kluba In prav oba Grand Prixa sta veliki posebnosti Monaka, zaradi katerih to mesto dodobra napolnijo ljudje v maju. Menda se za posamezen dogodek zgrne kar med 10.000 in 20.000 ljudi. Če niste pravočasni, v tistem obdobju ne najdete sobice niti v Nici, Cannesu in celo bližnjih italijanskih mestih. Povpraševanje po najemu balkonov zasebnih stanovanj (baje si nekateri z zaslužkom celo plačajo celoletno najemnino) in Hotela de Paris ter hotela Hermitage, kjer vam med dirko postrežejo tudi kosilo, je veliko. Letos se po znamenitem krogu, ki zaobjema tako trg Casino kot vijugasto cesto nad obalo in bolj ravno ob njej, šestič vozijo historični dirkalniki in kar že 66. običajne formule. Obe tekmovanji pripravlja monaški avtomobilski klub, katerega člani, več kot 7000 jih je, so razsejani po celem svetu. Da to sploh postanete, potrebujete kar dva botra. Njegovi začetki segajo v konec 19. stoletja, ko so ljudje tekmovali s kolesi, še vedno pa ga podpira monaška vlada. Obiskala sem njegove prostore, ki gledajo na bulvar princa Alberta I. Na tem naslovu se člani dobivajo v baru z restavracijo, rezerviranim le zanje. Posebno pozornost pritegnejo stare fotografije, na katerih pokojni vladar Rainier čestita zmagovalcem.

»To sta zares velika dogodka za Monako, največja,« mi med razkazovanjem kluba pove direktor Grand Prixa in predsednik zgodovinske zbirke Avtomobilskega kluba Monako Michel Ferry. »Prva dirka Formule 1 je bila leta 1929 in vse od takrat je v ta projekt vključena celotna kneževina. Ceste zapremo za nekaj dni, še celo šole.« Nekateri se odselijo, ga dopolnim. »Res je, ker je za nekatere zelo glasno,« mi pritrdi. »Je pa vse skupaj zelo glamurozno. Trikilometrska pista je postavljena sredi mesta, med stavbami, lepa vozila, ki drvijo le nekaj korakov od gledalcev, pa čudovita kosila in večerje na terasi Hotela de Paris, od koder, spet, lahko občudujete vozila. Celo mesto je Grand Prix! Kje na svetu lahko najdete kaj podobnega?! To privlači.« Na vsaki dve leti v Monaku dva tedna pred Formulo 1 Grand Prix organizirajo še dirko s historičnimi dirkalnimi vozili iz obdobja med 30. in 70. leti prejšnjega stoletja. »Vse je enako, le vozila so drugačna. Ponavadi tekmujejo kar lastniki, bogati zbiratelji, ki jih pripeljejo s svojimi letali, ladjami ipd. Gre za zelo drage primerke, nekateri presežejo tudi dva milijona evrov. Ampak na dirki se z njimi ne šalijo. Čisto zares tekmujejo. Nekateri so prav nori, da tako tvegajo s svojimi dragocenimi lepotci,« se nasmehne Michel Ferry. »Zmaga jim pomeni veliko čast,« mi pojasni, ko ga vprašam, kakšen je sploh smisel takih divjanj; žal ga nisem nikoli razumela v naprezanju v športu. »Dirki pripomoreta k ekonomiji tudi sosednjih krajev in sta dobri za imidž Monaka: glamur z lepimi ljudmi in avtomobili,« mi še pove.

Spodaj levo: Direktor Grand Prixa in predsednik zgodovinske zbirke Avtomobilskega kluba Monako Michel Ferry.

monako Bio dirka Med obiskom kluba odkrijem, da organizirajo še reli sodobnih avtomobilov in tistih iz 50. in 60. let. Za povrh pa še, spomladi, reli avtomobilov na alternativna goriva (Rallye Monte Carlo Energie Alternative). Kakšna sreča – prav tiste dni, ko sem se potikala po kneževini. »Lahko gre za popolnoma običajna vozila, nič eksotičnega, le da jih poganjajo elektrika, bioetanol, vodik, butan propan. Pogoj je, da izpust CO2 ne presega 120 g/km,« mi pove Christian Tornatore, direktor dirke, ki ga slučajno srečam v klubu. »Dirka poteka drugič, sodeluje 64 vozil. Začela se je v Švici, nadaljevala preko Italije in Francije do nas, kjer je cilj. Organizacija je kar komplicirana – najbolj zahteven del zagotovo predstavlja polnjenje, saj je treba zagotoviti prava goriva. In to ni preprosto.« Pozneje sem lahko občudovala dirkalna vozila, parkirana pred Grimaldi forumom. Tam izvem, da, v nasprotju z ostalimi dirkami, hitrost ni pomembna, pač pa vztrajnost in vzdržljivost. Tekmovalci ne smejo preseči 50 km/h, od goriva pa je odvisno, kako in kdaj prispejo na cilj. V Grimaldi forumu sta se istočasno odvijali zanimiva razstava in konferenca na temo ekoloških vozil in obnovljivih energij. Prireditev je odprla njegova visokost princ Albert II., ki je poudaril, da mora biti varovanje okolja prioriteta različnih področij ekonomije in političnih odločitev, vsak posameznik pa bi se moral čim bolj ekološko ozaveščeno obnašati do narave in njenih virov. Ob tej priložnosti je BMW princu posodil prestižno limuzino BMW hydrogen 7; tako je postal eden stotih izbrancev, ki lahko preizkuša pogon na vodik.

V sredini: Hotel de Paris. Spodaj: Princ Albert ob prevzemu limuzine BMW hydrogen 7.

Kraljevski hoteli V kneževini Monako dajejo močan poudarek ekologiji, kar podpira na primer Oceanografski inštitut, in dobrodelnosti. letos praznujejo petdeset let delovanja na tem področju, zato pogosto pripravijo odmevne prireditve, na katere se zgrnejo pomembna imena kraljevskih družin, bogatašev in zvezdnikov. Ta segment, še posebej tako imenovanih novih bogatašev, je reden gost Monaka. Mnogi poslovneži se zaradi odsotnosti davkov odločijo svoje stalno prebivališče preseliti v to žepno državico. Za kaj takega morajo, kot mi je namignil eden od mnogih novih priseljencev, dokazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje – tudi z bančnim potrdilom o odprtju računa in dovolj visokem pologu. Imeti morajo tudi zagotovljeno bivališče. Hiter pregled cen na lokalni agenciji odkrije, da bi za enomesečno najemnino garsonjere 18 m2 morala odšteti 900 evrov, za 30 m2 pa 2000. Pretrese me cena za nakup: stanovanje 45 m2 za 1,490.000 milijona evrov. Kar pomeni, da je kvadratni meter okrog 33.111 evrov. Nekateri hoteli (kot je tudi moj Monte Carlo Bay Hotel&Resort) poleg običajnih sob in apartmajev nudijo stanovanja z recepcijo, sobarico, postrežbo v sobi in podobnimi storitvami, kot so hotelske.

monako Sicer pa so obiskovalcem primerni tudi nekateri hoteli: kraljevski. Že od zunaj so videti kot palače, in to potem odseva tudi notranjost. Eden takih je zagotovo Hotel de Paris nasproti Casinoja. Naredili so ga leta 1864 v stilu neminljive razkošne elegance, na kar opozori že pred vstopom. Impozantna arhitektura se nadaljuje v ogromni avli, ki spominja na preddverja v Versaillesu. Zagotovo pa je bilo to vodilo pri opremljanju restavracije Louis XV, kjer med portreti kraljevih ljubic in žene, kipi, ogledali, težkimi zavesami in veliko zlate barve okušate kulinarične mojstrovine enega najbolj znanih svetovnih kuharjev s svojo filozofijo Alaina Ducassa. Še več sija zlata se naužijete v dvorani Empire, ki jo pokriva kar 80.000 zlatih lističev. Uporabljajo jo za plese, bankete in sprejeme in tu potekajo tudi druženja ob avtomobilskih tekmovanjih, o katerih je govoril Michel Ferry. Preden sem si ogledala teraso z zares lepim pogledom na trg Casino, sem kar obstala v prostoru, obdanem z naslikanimi prizori uživaštva, težkimi lestenci, bleščavostjo zlata in težo marmorja. Tisti dan je čudovito dišal po čokoladi, ki jo izdelujejo v hotelu, in seštevek vseh omenjenih razkošij me je kar prikoval na tla. Še lepši pogled na trg Casino pa imajo apartmaji v višjih nadstropjih, ki jih je za ogled dirk potrebno rezervirati več kot leto dni vnaprej. Sprehod po razkošnih sobanah Hotela de Paris je razkrival nadaljevanje zgodbe spodnjih dvoran: zlati detajli, topli cvetlični vzorci na posteljnini, tapetah in zavesah, marmor, prestižna kozmetika Hermès po kopalnicah.

V sredini: Razkošen apartma Winstona Churchilla v Hotelu de Paris. Spodaj: Legendarni Casino de Monte Carlo iz leta 1866 nasproti Hotela de Paris je bila prva igralnica v Evropi.

Churchillovi neprecenljivi cuvéeji Pravo odkritje je podatek, da se je v hotelskih prostorih pogosto in zelo rad zadrževal Winston Churchill. Preuredili so jih in na vrhu stavbe je nastal 210 m2 velik apartma, ki je pravo razkošno stanovanje z dvema ločenima spalnicama s kopalnico in dnevno sobo. Posebno me navduši spalnica z veliko teraso in pogledom na zaliv in staro mestno jedro s knežjo palačo. Gostje apartmaja s kaminom uživajo tudi v reprodukcijah slik znanega državnika, ki je bil v prostem času slikar. Ena od mnogih zgodb je tudi, da se je v Hotelu de Paris sestajal z grškim ladjarskim mogotcem Onassisom, ki naj bi prav v Monaku spoznal usodno divo Mario Callas. Moje navdušenje požanje tudi restavracija The Grill, od koder seže pogled v tri države: Monako, Francijo in Italijo. Eden največjih zakladov Hotela de Paris pa je skrit globoko pod zemljo. V čast si štejem, da so me odpeljali v naravno jamo, kjer je na kilometru in pol zloženih 600.000 steklenic najboljšega vina, šampanjca in konjaka. Sprehod po kleti iz leta 1874, ki ga sicer gost hotela ni deležen, razen če si omisli večerjo v njej, razkrije dragulje, med katere spada kolekcija konjaka z začetka 19. stoletja in primerki 1500 steklenic iz različnih obdobij, ki sestavljajo mini muzej in ki so neprecenljive vrednosti (kot na primer Chateau

monako d'Yquem iz leta 1890 ali cuvéeji, ki jih je pil Churchill). Prodali jih ne bi za noben denar, če pa že, bi dosegale vrednosti po nekaj deset tisoč evrov. Klet ima poseben odbor sommelierjev za svetovanje pri nakupu vin in pokušnjo novih etiket. Ta je odločil, da klet sestavlja 60 odstotkov francoskih vin, med ostalimi prevladujejo italijanska. Po preverjanju v kleti ugotovijo, da v njihovem izboru ni nič slovenskega. Pogosto kupijo kakšen obetaven letnik in ga sami starajo. Tako je letos prišel na mize oskrbovanih restavracij in lokalov bordojec iz 1998. Videti in biti viden Hotel de Paris je teater. Je oder, katerega igralci so njegovi gostje. Tudi tisti, ki pridejo le na pijačo v kulten bar Américain, kjer se je treba pokazati pred odhodom na kakšnega od dobrodelnih dogodkov. Videti in biti viden. To je filozofija mnogih, ki pridejo v Monako, so mi razložili domačini. Za to se je treba, kot sem opazila, poleg sedenja pred Caféjem de Paris na trg pred njim pripeljati s kakšnim res izstopajočim avtomobilom. Pozornost je še dodatno zagotovljena, če izstopite v kakšni hudi opravi in se napotite bodisi na gemblanje v dvorane Casinoja de Monte Carlo bodisi v Hotel de Paris. Ljudje pogosto stojijo pred njim s fotoaparati v upanju, da ugledajo kakšno znano osebo. A v Monaku smo zelo diskretni, mi zagotovijo v drugem prestižnem hotelu Hermitage, ki je nastal na prelomu 19. v 20. stoletje. Imena svojih gostov ne izdajajo kakor tudi detajlov njihovega bivanja in početja ne, so mi še povedali. Paparacov tu ni in skoraj v nobenem mediju ne zasledite fotografij zvezdnikov, posnetih v Monaku v kakšni kočljivi situaciji. Zato vsem, ki jih mikata romantika in prestiž, umaknjena od radovednih pogledov, priporočajo slogovno prefinjen hotel Hermitage. Zunanjost in notranjost je navdihnilo takratno obdobje belle epoque; sobe so opremljene v bolj umirjenih tonih, prevladujejo siva, modra, vijolična, zeleno rumena, oker, diskretno pokombiniranih z zlato. V kopalnicah je na voljo kozmetika Bvlgari. Največja atrakcija in eden viškov elegance je tako imenovani zimski vrt, nad katerim dominira kupola iz jekla in stekla, delo Gustava Eiffla, bolj znanega po čudežnem Eifflovem stolpu. Prav nič ne čudi, da so hotel postavili na seznam zgodovinskih spomenikov. Fascinantna je restavracija Le Vistamar s, kot že pove ime, pogledom na morje. Prav posebna lepotica je dvorana Belle Époque, ki velja za eno najlepših obedovalnic v Evropi. Bogastvo pozlačenih štukatur, stropne poslikave, marmornati stebri, težki lestenci in mehka preproga so elementi, ki temu pritrjujejo. Sodoben gost zahteva še marsikaj drugega, zato so vrhnje nadstropje hotela preuredili v prestižne apartmaje s pogledom na morje; nekateri imajo na terasi jacuzzi. Kdor bi se rad dodatno rekreiral, pa se mu ne ljubi zapustiti hotela, lahko na eni od njegovih terasi igra golf.

V sredini: Zimski vrt v hotelu Hermitage. Kupola iz jekla in stekla je delo Gustava Eiffla. Spodaj: Pogled na pristanišče Hercules.

monako

Zgoraj: Preizkušanje sreče v Casino de Monte Carlo. Spodaj: Bill Wyman v studiu in glasbenem baru Moods.

Sicer pa Monako premore golf klub z 18 luknjami in teniško igrišče v okviru kluba Country, kjer se poleti preizkušajo mnoga svetovno znana imena teniškega sveta. Ponavadi stanujejo le v toplih mesecih odprtem hotelu Monte Carlo Beach z zasebno plažo, na katero se hodijo kopat in sončit gostje Hotela de Paris in hotela Hermitage. Zrasel je na bogati dediščini iz 30. let, obdobju začetka letoviškega turizma, jaht in zabav lepih in bogatih. Tudi danes ni menda prav nič drugače in kot mi je zaupal eden od domačinov, je med gosti ugledal na primer Naomi Campbell. Stavite na zabavo Monaka ne gre zapustiti, ne da bi vsaj malo okusili njegovega nočnega življenja. Večerji je sledil koktajl v hotelskem baru Blue Gin, kjer med vikendi didžeji igrajo najbolj trendovsko glasbo. V

poznejših urah pa je skoraj obvezen skok v klub Jimmy'z. Znan je po zvezdniških obiskovalcih in gostovanju najboljših svetovnih didžejev; tistega večera z znanko, ki že nekaj časa živi v Monaku, nisva imeli posebne sreče. Povprečna glasba, nekaj razgretih plesalcev in nabite cene. Za obisk tega kluba priporočam debelo denarnico. Koktajl 20 evrov, če pa želite sedeti za mizico, vas to stane buteljko. Zanjo morate odšteti najmanj 200 evrov, najvišje pa na ceniku kotira šampanjec Dom Perignon Methusalem z 18.800 evri. Razlog, zakaj mnogi sploh pridejo v Monako, pa so njegovi številni kazinoji, vsak s svojo zgodbo. Posebno ima, seveda, legendarni Casino de Monte Carlo iz leta 1866, ki je pravzaprav kriv za igralništvo v Monaku. Da bi ta državica doživela razcvet, je princ Charles III. vizionarsko prišel do te genialne ideje. Znamenito razkošno stavbo so zgradili v predelu države, ki je kmalu

dobil ime Monte Carlo (Carlov hrib), vanjo pa so se – bila je prva igralnica v Evropi – kmalu začela zgrinjati tako kraljevska kot zvezdniška, bogataška in popolnoma navadna imena celega sveta. Mogočna stavba z visokimi stebri in umetniško poslikavo deluje impresivno in prestižno, kar zahteva tudi določena pravila oblačenja. Izkušnja igranja rulete v mogočnih dvoranah je enkratna, od vaše trdne volje pa je odvisno, kako globoko se boste pustili zapeljati. Drznejšim hazarderjem so na voljo radovednim očem malo bolj skriti prostori. Če niste najbolj navdušeni nad igralništvom, priporočam vsaj ogled znamenite stavbe, v kateri so snemali James Bondov Never Say Never Again, in kozarec šampanjca med opazovanjem drugih pri zmagah. Glamurozno doživetje, ki ga lahko obogatite s tečajem igralništva. In mogoče postanete zmagovalec tudi vi.

XXXX

monako Kulinarični razvrat Koncentracija lepih stvari in namigov za užitke naredi človeka lačnega. Med vso bogato kulinarično ponudbo za večerjo izberem v sodobnem minimalističnem duhu opremljeno restavracijo Le Blue Bay kar v mojem hotelu. Za razvajanje vsega vajenih želodčkov skrbi mladi nadarjeni šef kuhinje Marcel Ravin, ki stavi na prefinjeno mešanico vplivov Sredozemlja, Francije in Martinika. Rezultati so osupljivi. Najprej za uho: pritajena lounge glasba. Nato za ego: stregli so me štirje natakarji, sam mojster Ravin pa je prišel povprašat, kakšna se mi zdi njegova hrana. Vsi diskretni in nevsiljivi. Sledi vonj: čeprav je kuhinja odprta in gost lahko spremlja pripravo hrane, njenega vonja ne čuti. Pa oko: pridušena svetloba, v kateri pride do izraza svetla notranja oprema. Čisto vsaka jed je tako postavljena in dekorirana, kot da gre za umetniško delo, ki ga bomo postavili v vitrino. Izbor posodja, oblika jedi in uporabljene barve dodatkov so neverjetni. Na vrsti je otip: na belem krožničku bela kepica. Predjed? Natakar prinese mali čajnik in jo zalije. Kepica zraste v – vlažen prtiček za osvežitev rok. »Z vonjem po ličiju,« slovesno izjavi natakar, kot da je serviral največjo hišno specialiteto. In končno: okus. Brbončice osupnejo zaradi prevelike doze nebeškosti. Po požirku šampanjca kot pogrinjek kumarična pena, košček lososa in polovica češnjevega paradižnika. Nato hladna grahova juha s koščkom surovega lososa in tanko narezanim parmezanom. Pred pravim začetkom sledi še en »compliments of the chef« (kuharjev poklon), kot mi reče natakarica: grahova pena s šparglji, kraljevsko kozico in kapesantom. Dobro za znoret! Ne morem si kaj, da ne bi malo grešila: sveže pečena hrustljava štručka z ravno prav slanim mehkim maslom. Odveč je poudarjati, da tega doma ne jem, tu pa ima čisto vsaka stvar nor okus. Tudi navaden puter! Odločim se, da bom cel večer vztrajala pri šampanjcu, kar se je izkazalo za modro. Njegova lahkotnost, svežina in rahla sladkobnost so odlično pristajali vsaki jedi. Sledi maki s školjko, suši z juho iz limonine trave, v kroglico zapečen pekoči wasabi. Hm. Orgazmično. Pa še na sredini nisem bila … Popečena gosja jetra, gobe in pena iz artičok. Vrhunec večerje dočakam z raco, no, tremi: roza meso s kožico, pohana kroglica iz mletega mesa (po slovensko, sicer pa pomakano v testo in na hitro ocvrto) in jetrca na artičoki. Ne glede na vse se je našel prostor za poezijo z mini sladicami za maksi zadovoljstvo: sladoled z jagodami, rahel tiramisu z okusom po cimetu, piškotek s hruško, tekoča čokolada, v katero sem pomakala palčko iz janežka. Pravi kulinarični razvrat.

Zgoraj in v sredini: Kulinarični razvrat v restavraciji Le Blue Bay. Spodaj: Poleti je obvezen obisk plaže in terase hotela Monte Carlo Beach.

monako

Masaža z diamanti Po prežurani noči se prileže še eno razvajanje – zlasti če gre za, kot se radi pohvalijo, enega najlepših spajev v Evropi. V neposredni bližini Casinoja in Hotela de Paris se nad morjem dvigujejo Les Thermes Marins de Monte Carlo, ki se razprostirajo kar na 6000 m2. Zdravilen za telo in duha je že sam pogled na modrino morja in poganjanje najsodobnejših fitnes in kardio naprav je takoj lažje. Moči da prostoren in zračen bazen, ki vas pripravi za nadaljnje posege bodisi talaso bodisi lepotnih terapij. Kot povsod v Monaku je tudi tu vodilo ekskluzivnost. Pri terapijah uporabljajo morsko vodo, ki jo črpajo kar 37 metrov pod gladino, zato je bogata z raznimi snovmi. Poleg posameznih masaž in neg za obraz in telo, ki jih izvajajo z najsodobnejšimi napravami, kot so LPG za celulit, in kozmetiko Lancaster in La Prairie, v spaju priporočajo vsaj celodnevno, če ne nekaj dnevno razvajanje. Ker sta na voljo prostorna terasa in zdrava, okusna hrana, to sploh ni težko! Eden zanimivih programov za sodobnega delovnega človeka je IM2S, nekakšen menedžerski pregled po naše. V dobrih treh urah in pol z najsodobnejšimi napravami pregledajo telo (krvni test, delovanje organov in prsnega koša,

Les Thermes Marins de Monte Carlo, wellness z enkratnim pogledom na osrednje pristanišče Hercules v Monaku.

monako

kardio pregled, ocena dinamike hrbtenice, odstotek maščobe v telesu, prehrambene navade), podajo analizo in priporočila za zdravo življenje. Lahko pa telo pregledajo v posebni komori, s katero odkrijejo morebitne bolezni. Sama sem izbrala nekaj povsem drugega, kar pa je na koncu privedlo do nekaterih spoznanj o stanju mojega telesa. Program Monte Carlo Combo je sestavljen iz različnih terapij, ki pa jih vse izvaja ena oseba v enem prostoru. Pregled energije delovanja mojih notranjih organov po kitajski metodi merjenja meridianov in krajši pogovor je terapevtki narekoval nadaljnje delo. V monaškem spaju je namreč vse individualizirano. Na podlagi izsledkov se je odločila, da bo moje od stresa utrujeno telo prebudila s pilingom iz olj in soli, v katerega je zamešala diamante. Poživljajoči in prestižni masaži je sledilo ležanje v jacuzziju z razgledom na morje in sproščujoča masaža z limfno drenažo. Prerojena sem nove napotke, kako naprej, premlevala na sončni terasi ob naravnem soku.

monako V sredini: Zgodovina kneževine Monaka in rodbine Grimaldi sega v daljno leto 1297, dokončno neodvisnost od Francije pa so dosegli šele leta 1861. Spodaj: Monako je poln galerij, saj je zanimanje za umetnine veliko, nam je povedal italijanski slikar Daniele Ermes Dondé.

Podjetje, ki poganja državo Tako mi ni bilo težko ponočevati še eno noč. Ta je bila bolj umirjena, saj me je pripeljala v novo odprti studio in glasbeni bar Moods. Pravo odkritje se skriva pod Café de Paris, odlikuje pa se po prijetnem ambientu, zmernih cenah in glasbeni ponudbi, ki stavi na blues, jazz, rock, soul. V stilu lokalov iz kakšnega ameriškega filma sediš pod odrom in se prepuščaš kvalitetnim glasbenikom. Tistega večera sem se Billu Wymanu, nekdanjemu dolgoletnemu kitaristu Rolling Stonesov. »Glavne aktivnosti v državi pripravlja naše podjetje,« sem pozneje izvedela od direktorja vseh omenjenih hotelov, spajev in rezortov Michela J. Sabota, ki spadajo pod Monte Carlo S. B. M. z več kot 150-letno tradicijo. Njegov 69-odstotni lastnik je monaška vlada in je z več kot 3000 zaposlenimi največji delodajalec v Monaku; njegov lanskoletni promet je znašal 396,7 milijona evrov. Glede na to, da so lastniki najbolj prestižnih poslovno turističnih destinacij, tudi igralnic, se zdi, da je njihovo podjetje pravzaprav Monako. Prav zanimivo je, kako je državico s premišljenimi vlaganji poneslo med najboljše. Gospod Sabot mi pritrdi. »Pred 150 leti je bil Monako le majhen kos zemlje. Zakaj bi kdo sploh prišel sem? Ideja, da z vrhunskimi izdelki, ponudbo, varnostjo pripeljemo k nam premožne ljudi, je bila genialna! Mi smo država, ki ljudem prinaša hkrati veselje in veliko posla. Ljudje radi pridejo k nam zaradi odličnega bančnega sistema in kvalitete življenja.« In kot pri mnogih stvareh tudi v Monaku velja pravilo: vložek je podoben kot pri igrah na srečo; kolikor daš, toliko (mogoče) dobiš. Sicer pa je edina država, kjer imate prav zares občutek, da je v celoti ustvarjena le za vaše užitke.

kultno

Najsvetlejša Michelinova zvezda Alain Ducasse

Verjetno je edini od velikih šefov kuhinj, ki že lep čas ne stoji več v kuhinji, kar je posledica njegovega zavedanja, da je sicer predvsem res obrtnik, kljub temu pa nikoli ni pozabil biti menedžer. To zavedanje mu je leta 1984 pripelo prvi dve Michelinovi zvezdici, iz katerih jih je leta 1998 nastalo že šest, nekaj let za tem devet, danes pa jih ima v vseh svojih restavracijah skupaj konstantno okoli 15. Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: SBM Monte Carlo, Touillon Bernard, Loli Marcel

Alain Ducasse ni samo najboljši, največji in najbolj legendaren (francoski) kuhar na svetu, ampak je poleg tega predvsem še vse kaj drugega: je glavni menedžer podjetja, vodja ekip, ravnatelj kuharskih šol, glavni za stike z javnostmi, glavni kadrovik, iskalec talentov, učitelj in trener. Vpleta pa se tudi v vse ostale vidike posla, kot so recimo: izbor lokacije in oblikovalca ter priprava same otvoritvene slovesnosti posameznega naslova.

Burna kariera Danes 52-letni Ducasse je svojo pot začel pri 16 letih na gostinski šoli v Bordeauxu, jo leta 1977 nadaljeval v Moulin de Mougins pri legendarnem Rogerju Vergéju, kjer je spoznaval provansalsko kuhinjo, leta 1980 pa je že prvič postal šef kuhinje. Po tem, ko je leta 1984 kot edini preživel strmoglavljenje Lear yeta, je šla njegova pot samo še navzgor, začenši s prvima dvema Michelinovima zvezdicama (restavracija La Terrasse v Juan les Pinsu). Leto 1990 je bilo za Ducassa prelomno, saj je pri svojih 33 letih postal šef kuhinje Hotela de Paris v Monaku, pod okrilje katerega sodi tudi restavracija Le Louis XV; prva hotelska restavracija, ki jo je Michelinov vodič okronal s tremi zvezdicami. Podeljujejo jih restavracijam, ki jih odlikuje izjemna kuhinja in je njih obisk skoraj obvezen za vse prave gurmane. Osem let kasneje, marca 1998, je Ducasse podrl naslednji rekord – postal je prvi šef kuhinje s šestimi Michelinovimi zvezdicami, saj so s tremi odlikovali tudi njegovo restavracijo v Hotelu de Parc v Parizu. Kasneje je svoj glavni pariški naslov prenesel v hotel Plaza Athénée, ki so ga leta 2001 prav tako odlikovali s tremi zvezdicami. Leta 2006 je padel še en rekord: Alain Ducasse je s podelitvijo treh zvezdic njegovi newyorški restavraciji The Essex House postal prvi (in edini) šef kuhinje z devetimi Michelinovimi zvezdicami – se pravi s po tremi na vsakem naslovu v Monacu, Parizu in New Yorku.

kultno Skrivnost uspeha Danes je Alain Ducasse kljub novemu, predvsem špansko obarvanemu valu s Ferranom Adrio na čelu, še vedno največji med največjimi, z zdaleč največ zvezdicami, z 22 restavracijami po vsem svetu, petimi hoteli in tremi kuharskimi šolami. Alain Ducasse lahko ohranja in obenem dviguje stopnjo odličnosti le zato, ker brezpogojno zaupa in verjame v svoje ekipe, ki jim narekuje tempo, inspirira njihovo energijo in zahteva konstantno perfekcijo. Ta se kaže predvsem v izrednih kulinaričnih kreacijah (pri njih morajo dosledno upoštevati Ducassovo formulo, ki pravi, da pri posamezni jedi 60 odstotkov predstavljajo sestavine, in to najboljše, 40 odstotkov pa tehnika), vrhunski postrežbi, osupljivih vinskih kartah, pozornosti do detajlov in izjemnih interierjih. Njegov neke vrste rekord ali bolje rečeno dosežek je tudi dejstvo, da je postavil na laž vse tiste, ki so trdili, da se visoka kulinarika ne izplača. Dejansko so raziskave pokazale, da se v 90 odstotkih tudi res ne. Ampak Ducassova matematika je drugačna, saj temelji na dejstvu, da je večina njegovih restavracij lociranih v hotelih, pri čemer odpade velik del stroškov.

no jedro kneževine. Oblikovanje interierja je zaupal Philippu Starcku, kuhinjo restavracije Bar & Boeuf pa Paulu Valetu z enim samim napotkom: edini in glavni osnovni surovini morata biti brancin in govedina. Med najbolj nenavadne projekte pa brez dvoma sodi tudi Ducassovo sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo, ki ga je, mogoče prav zaradi njegovih dolgoletnih izkušenj z zvezdami, povabila h kreiranju menijev, ki bi astronavtom predstavljali trenutek užitka v vesolju. Eden zadnjih Ducassovih stavaritev je restavracija Le Jules Verne na drugi ploščadi Eifflovega stolpa (na 125 metrih višine) v Parizu. Rastavracijo, ki je bila odprta konec lanskega leta so že okronali z eno Michelinovo zvezdico, Ducasse pa je tako navdušen nad skoraj pet milijonov evrov vredno investicijo, da pravi, da če bi moral izbrati eno samo lokacijo za svojo restavracijo, bi bila to točno ta.

Le Louis XV (Hotel de Paris) Mondeni Hotel de Paris ni samo nerazdružljivo povezan z Monakom, ampak tudi z Alainom Ducassom, ki od leta 1990 tudi vodi njegovo restavracijo, ki velja za eno najbolj renomiranih restavracij na svetu. Restavracijo Le Louis XV prevevata prestiž in eleganca, ki dajeta občutek, kot bi bilo vse iz zlata in svetlobe: s stropa pozdravlja freska Felixa Hipolyta Lucasa, s sten medaljoni znanih dam francoske zgodovine, velika ogledala vračajo gostom poglede, visoka francoska okna pa jemljejo dih ob pogledu na trg pred znamenito monaško igralnico. Dih jemajoče pa so v Le Louisu XV tudi kulinarične kreacije, katerih zgodbo bi lahko na kratko povzeli z opisom s hribov na morje. Na tej poti goste vodi Franck Cerruti, za katerega Ducasse pravi, da je poosebljenje Sredozemlja, ki se pretaka po njegovi krvi in inspirira njegovo delo. Ducassove besede v razlagi svojega kuhanja potrdi tudi sam Cerutti: »Regija, kjer živim, okusi in barve mojega otroštva, pripovedi italijanskih izgnancev in dolga potovanja po Bližnjem vzhodu – vse to vpliva na moje kuhanje v Louisu XV. Namen pa ni le predstavljati najnovejših kulinaričnih trendov, ampak gostom ponuditi predvsem užitek.«

V sredini: Bar & Boeuf, druga restavracija Alana Ducassa v Monaku z izbrano ponudbo in čudovito lokacijo ob morju. Spodaj: Restavracijo Le Louis XV prevevata prestiž in eleganca ter vrhunska kulinarika Ducassove ekipe pod vodstvom šefa Francka Cerrutija.

Projekt za projektom Eden zanimivejših, predvsem pa zelo osebnih projektov je bil Ducassov odgovor na željo pokojnega monaškega kneza Rainierja III., ki si je zaželel v Monaku restavracije, kot je na svetu še ni. Ducasse je primeren prostor našel v prireditvenem centru Le Sporting d’Ete, ki ga odlikuje izjemen pogled na marino in staro mest-

jahte

Najlepše destinacije sveta Nicholas Edmiston

Razgled iz njegove pisarne v Monaku je nebeški. Pogled na morje pomirja, pogled na razkošne jahte pa daje novih idej in pravega tekmovalnega duha. Anglež Nicholas Edmiston je predsednik podjetja Edmiston&Company SAM, ki se ukvarja z najemom in prodajo jaht po celem svetu. Prisotni so v najlepših morskih destinacijah. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografija: Hermina Kovačič Čeprav ste Anglež, v Monaku živite že veliko let. Kaj to pomeni za vaš posel? Monako ima čudovito pristanišče, dobro lego, zaupanja vredno varnost in prijazne ljudi. Ker je v središču dogajanja, je idealen kraj za posel. Kako ste ga začeli? V poslu z jahtami sem skoraj 40 let. Prodajal sem jih že v Angliji, nato pa sem z dvema partnerjema kupil podjetje leta 1988 in se preselil v Monako. Čez nekaj let sem prodal svoj delež in začel lasten posel sredi 90. let. Specializirani smo za vrhunsko ponudbo.

Poslujete po vsem svetu. Prav včeraj sem se vrnil iz Londona, kjer imam še eno pisarno, pred tem sem bil v Italiji. Veliko potujem, saj imamo predstavništvi tudi v New Yorku in Mexico Cityju. Pogosto sem v Moskvi, Kijevu, Dubaju, Katarju. So to tudi vzhajajoča tržišča? Nekdanja Sovjetska zveza je v vzponu, saj so tam v zadnjih letih ustvarili ogromno denarja. Nekaj najbogatejših Zemljanov prihaja prav od tam. Tradicionalno sem vedno dobro posloval z arabskimi državami, kjer tudi veliko prodamo. Ljudje se radi pokažejo z lepimi stvarmi. Najbrž tudi v Monaku in njegovi okolici. Seveda. Zanimiv je St. Tropez, pa Korzika in Sardinija, Neapelj, Capri. Na koncu italijanskega škornja mnogi obrnejo proti Hrvaški ali Grčiji. Popularne so tudi Benetke. Veliko je zanimivih pristanišč v Sredozemlju. Pozimi pa so popularni Karibi in St. Barths. Vsi najbogatejši Američani so tam za novo leto. Katere trge imate še ogledane? Zanimajo me države Vzhodne Evrope. Prav pred kratkim sem prodal jahto v Češko republiko. Precej denarja je v teh državah in s tem precej prostora za naš posel. Odpirata se nam tudi Indija in Kitajska, ki pa je še malo počasna za take stvari. Mogoče bo bolj dovzetna naslednja generacija. Radi bi prodrli v Malezijo, Indonezijo. Slovenija? Nisem še bil pri vas, sem pa slišal, da so ljudje zelo uspešni. Zakaj je imeti ali najeti jahto tako zelo pomembno za imidž? Zakaj je to statusni simbol?

Nekateri so zares športnega duha, nori so na jadranje, tekmovanje, vožnjo s čolni. Sicer pa se mi zdijo jahte čudovit način preživljanja počitnic. Zelo eleganten in sproščujoč. Na voljo imate profesionalno posadko, ki poskrbi za vse. Naše jahte so varne in opremljene z najsodobnejšo komunikacijsko tehnologijo, ki omogoča tudi delo na daljavo. Kot da bi bili v svoji pisarni. Dejansko ste nastanjeni v najbolj prestižni vili, ki pa ima to prednost, da je premična. Jahte so posebne tudi zato, ker so najbrž najdražja stvar, ki bi jo nekdo kadarkoli kupil. Koliko stane razkošje pri vas? Najem najdražje jahte je za teden okrog 500.000 evrov brez stroškov za gorivo in prehrano. Na koncu pride do kakšnih 700.000 – ne da bi v to vključili nakupe, ki jih opravite med potjo. (smeh) Seveda pa jo dobite tudi za 25.000 evrov in se prav tako imate zelo dobro. Povprečna velikost jaht, ki jih prodamo, je 30 metrov. Največja jih je imela sto. Trenutno gradimo nekaj jaht z več kot 45 metri za stranke v Italiji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Turčiji, na Novi Zelandiji, v Avstraliji. Naš posel je zelo globalen. In uspešen. Naslednji možen datum za dobavo je leto 2014. Zato jih mnogo poseže po rabljenih. Najbolje ohranjene so trenutno v Nemčiji in na Nizozemskem. Jahta, ki smo jo lani prodali za 50 milijonov evrov, lahko letos dosega že 65, 70. Nakup se je že izkazal za dobro naložbo. Imena vaših strank so zagotovo skrivnost. So. Lahko pa povem, da gre za velika imena svetovnega biznisa. Zvezdniki in vipovci pa so raje gostje. Imeli smo mnogo zabav ob premierah filmov in raznih predstavitvah, ki so se jih udeležili svetovno znani igralci in režiserji.

INSPIRED BY THE PAST, BUILT FOR THE FUTURE. RADIOMIR RATTRAPANTE. Avtomatski mehanizem Panerai kaliber OPXVIII Dvojni kronograf Kronometrski certifikat COSC OhisË&#x2021;je iz plemenitega jekla 45mm Pregibna zaponka

www.panerai.com

Malteški sokol Super jahta

Maltese Falcon, poimenovan po istoimenskem filmu, ni le še ena klasična velika jadrnica, temveč predstavlja novo kategorijo super jaht, v katero so vpeti najnaprednejša tehnologija, vrhunski dizajn in predvsem ekskluzivna postrežba za najzahtevnejše goste. Besedilo: Martina Kermavner Fotografije: Perini Navi S. p. A., Giuliano Sargentini, Simon McBride

vrhunsko Kjerkoli se Malteški sokol pojavi, zbuja veliko zanimanje in pozornost, saj z dolžino 88 metrov in impozantnimi tremi jambori spada med največje jadrnice na svetu. Poleg tega pa je po svoji lepoti in eleganci neprekosljiva in trenutno zagotovo najlepša v svoji kategoriji. Izdelana je bila v italijanskem podjetju Perini Navi, in sicer v njihovi ladjedelnici v Turčiji, v sodelovanju z nizozemskim oblikovalskim podjetjem Gerard Dijkstra & Partners. V morje je prvič zaplula leta 2006 in tako uresničila idejo lastnika, ameriškega multimilijarderja in inovatorja, 76-letnega Toma Perkinsa. Od takrat Malteški sokol plove po vseh svetovnih morjih, od Karibov preko Pacifika pa do Sredozemlja, kjer se poleti zadržuje večinoma ob Azurni obali in gosti najeminentnejše goste iz sveta zabave, politike in kraljevih družin.

Lansko leto je izšla tudi knjiga o Malteškem sokolu Art of Inovation, ki na 240 straneh in s 300 slikami prikaže in opiše duha te neverjetne super jahte in njeno edinstveno lepoto. Jadrnica je opremljena z najmodernejšo tehnologijo navigacije in elektronskimi povezavami. Njeno trenutno pozicijo lahko preko satelitov spremljate na www.symaltesefalcon.com.

Revolucionarni pristop Tako kot vse jadrnice tudi Malteški sokol za plovbo izkorišča energijo vetra. In ta se izrablja na prav poseben način. S svojim revolucionarnim načinom jadrnega sistema, imenovanega Falcon Rig, je jadrnica dobro poznana med strokovnjaki in ljubitelji jadranja. Sam koncept izvira iz leta 1960, ko ga je nemški inženir Wilhelma Prölls izumil za hitrejši pogon ladje in pri tem upošteval zahteve po čim manjšem številu posadke. Sistem Falcon Rig je s svojim odličnim manevriranjem in varnostjo jadrnici priskrbel že številna priznanja, temelji pa na najnovejši tehnologiji treh 58 metrov visokih samostoječih in vrtečih se karbonskih jamborov. Na vsakega izmed njih je nameščenih pet elektronsko vodenih samostojnih jader, ki se lahko prilagajajo vremenskim razmeram in po potrebi razvijejo. Jadra se proti vetru usmerjajo s pomočjo vrtečih se jamborov, njihova površina pa skupno meri 2400 kvadratnih metrov. Poleg tega jadra niso vpeta na vrvi, ki bi jih ovirala, in skupaj s svojo obliko in tehnološko dovršenostjo nudijo veliko večjo aerodinamično učinkovitost kakor običajna jadra. Velikanka lahko kljub 1240 tonam doseže hitrost do 20 vozlov, na voljo pa ima tudi po dva motorja Deutz TBD 620. Vsak izmed njih proizvede po 1499 kW oziroma nekaj več kot 2000 konjskih sil. Ker je bila osnovna želja zmanjšati število posadke, so se inženirji odločili in na jadrnico vgradili tudi sofisticiran računalniški sistem, ki omogoča, da celotno jadrnico upravlja le ena oseba. Superlativ prestiža Tako kot je veličastna njena zunanjost, tako impresivna je tudi notranjost. Je sam superlativ, ki mu je svoj pečat vtisnil angleški dizajnerski studio Ken Freivokh. Tako obljublja brezkompromisen užitek družbi 12 gostov, ki imajo v spodnji palubi na voljo pet prestižnih in eno ekskluzivno kabino na zgornji palubi, s katere vodi poseben vhod na zasebno sončno teraso. Ves v jadrnico vkomponiran prestiž se zlije v celoto v dih jemajočem preddverju, kjer se tri palube zedinijo v krožno stopniš-

vrhunsko če. To obdaja glavni jambor in s tem ustvarja spiralni učinek. Glavna paluba predstavlja obsežen prostor, ki je začinjen z atraktivnim glavnim salonom, velikim umetniškim predelom, dvema ločenima studiema in veličastno jedilnico, kjer 16-članska posadka poskrbi za udobje z vrhunskimi kulinaričnimi dobrotami iz svežih rib, jastogov, kaviarja in najboljšega francoskega šampanjca. Legenda pravi, da so se hoteli malteški vitezi leta 1539 pokloniti španskemu kralju Karlu V. in mu poslali kipec zlatega sokola, posutega z najredkejšimi dragulji. A usoda je hotela, da so galejo zajeli gusarji in odnesli kipec ter s tem tudi skrivnost malteškega sokola vse do danes.

Pestro življenje Tom Perkins, ki si je omislil to 115 milijonov evrov vredno lepotico, si je v svojem življenju ustvaril zanimivo kariero in pestro zasebno življenje. Sam trdi, da je v življenju potrebno tvegati, biti neustrašen in drzen. Vedno znova preskuša nekaj novega, in tako je celo pred kratkim napisal tudi nov sodobni roman. Ker pa si denarni mogotec ne želi mirovanja, že išče nove izzive, in tako je trijamborna lepotica začela iskati novega lastnika. Vendar brez skrbi, gospod natanko ve, kaj počne, saj bo njegov vložek na trgu zlahka dosegel veliko višjo ceno. Tako se podaja v področje podmorništva, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi Sokol na krovu vseboval tudi lastno podmornico, namenjeno za dve osebi. Kljub temu, da so se interesi spremenili in na jadrnici ni podmornice, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo nov dosežek, ki bo ponovno predstavljal pisanja vredno vsebino.

Horizont Morje prav potiho snuje pisane zgodbe. Tokratno poletje žari v vročici odtenkov sončnega zahoda in je objeto v pasove mavričnega oboka.

Fotografije: Marcelo Capizzano Styling: Emil Rebek Ličenje: Laura Stucchi (Close Up) Pričeska: Paul Zaidan (Close Up) Asistent stilista: Nawfal Najab Casting in produkcija: Simo Bart Model: Olga Akhunova (Women) Zahvala: Italian riviera-Alpi del mare film commission

Kaftan Maurizio Pecoraro, ruta Hermès, salonarji Vicini.

Obleka Missoni, salonarji Giuseppe Zanotti Design.

Obleka Antonio Marras, salonarji Versace, pas v laseh Maurizio Pecoraro.

Kaftan Etro, ogrlica Missoni.

Obleka Blumarine, ruta HermĂ¨s, salonarji Vicini.

Obleka Ermanno Scervino, ogrlica Maurizio Pecoraro.

Obleka Versace.

Obleka Versace, ogrlica Maurizio Pecoraro, sandali Sergio Rossi.

tradicija

To ni moda, to so oblačila! Lanvin

Lanvin je ena najstarejših francoskih modnih hiš, ustanovila jo je velika dama, modna ikona Jeanne Lanvin. Po njenem odhodu je vodenje podjetja prevzela njena hči. Do danes se je zvrstilo sedemnajst umetniških in kreativnih direktorjev, odgovornih, da Lanvinov slog hodi v koraku s časom, a da pri tem ne izgubi osnovnih značilnosti: dragocene tkanine, izjemne kakovosti, premišljenih krojev. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: arhiv Lanvina, Pariz Lanvinovo zgodbo je sicer začela pisati Jeanne, ki je svojo kariero začela kot raznašalka klobukov pri 13 letih – kot zanimivost, še vedno je na voljo njena dišava Arpège, ki jo je predstavila leta 1927 – a jo danes uspešno nadaljujeta Alber Elbaz, umetniški direktor in odgovorni za žensko prêt à porter kolekcijo, in Lucas Ossendrijver, odgovorni za moško. Za nagajive minute Ljubite udobnost, sproščenost in umirjenost, vas kdaj pa kdaj »prime nagajiva minuta«? Ja? Potem vam je Lanvinov slog pisan na kožo. Ko je še bil odgovoren tudi za moško kolekcijo, je Alber povedal: »Oblikujemo oblačila, ki niso za modne žrtve. To ni moda, to so oblačila«. Kolekcija, lahkotna, prefinjeno elegantna, skoraj breztežna, kot bi lebdela, je takšna prav zaradi materialov, izdelanih v slavnih in najboljših tkalnicah. So zračni in lahki, lahko jih premakne še najbolj nežen piš. Izprane (naravno) svilene tkanine so pridobile podobo sintetičnih tkanin, odpornih na veter in vlago. V kombinaciji s papirnimi vlakninami so postale ultra lahke, gibljive in trdne, skupaj s poletnimi volnami pa se razkrijejo v zapeljivi transparenci. Svetlikajoči se in celo kovinski odbleski delujejo, kot da gre za poročne obleke. Barve so umirjene, svetle, nevsiljive, za čez dan odtenki svetlo sive, peščene, kožne, za večer črna.

tradicija Neobičajnost stylinga ustvarja nenavadno kombiniranje športne in mestne mode, spretnost oblikovanja pa izraža privlačno sproščenost, nagajivo spontanost in odločno samohotnost. Če temu prištejemo kakšno utripajočo barvo detajlov ali celo posameznih kosov oblačil, je pred vami podoba moškega, ki natančno ve, kaj si želi, predvsem pa – da si upa. Ustvariti svoj slog, povedati, to sem jaz, tako čutim. Spoj športne in mestne mode Modni mimohod predstavitve kolekcije, ki je, seveda, že na voljo v trgovinah, je začel kratkohlačnik v izjemno udobni in domiselno oblikovani srajci in – bermudah. In s črnimi sončnimi očali. Namesto usnjenega pasu so mu hlače zavezali s trakom. Nagajivo nagubana dokolenka in dvobarvni čevlji so izražali sproščenost in spontanost, pravšnje razpoloženje za prosti čas. A v enakem slogu se boste odpravili tudi v službo, ob petkih mogoče: suknjič, srajca in kravata, oblečeni k jogging hlačam. Spoj športne in mestne mode. Trenči, ki so letošnja modna zapoved št. 1, so v kolekciji v vseh dolžinah in iz različnih tkanin. Lahko jih nosite skozi celotno pomladno-pole-

tno sezono in še pozno v jesen. Izdelani so iz tehnične svile ali spranega satena. Usnjene jakne so iz novih materialov: usnje je na notranji strani prepojeno (impregnirano) s tkanino. Tako so se izognili podlagi, dodatni tkanini – vse za bolj lahkotno in ležerno uporabo. Suknjiči so krojeni ozko ob telesu in so kratki. Skupaj s prostornimi hlačami (v pasu imajo gubice in široko krojene hlačnice) ustvarjajo nenavadne kontraste. Hlačnice si lahko zavihate ali stlačite v nogavice! Ali izberete tričetrtinsko dolžino, če so že bermuda ali kratke hlače malce preveč. A Lanvinovi moški (vsaj manekeni) niso imeli pobritih nog. Lahkotna in uporabna eleganca Suknjič lahko nadomesti jopica, zapenja se s štirimi ali petimi gumbi, ali celo telovnik. Srajce so udobne, imajo tudi kimono rokave, trakovi iz gaze prekrivajo šive in gumbnice. Hlače iz raztegljivih materialov so pogostokrat krojene iz pletenin za puloverje, kar omogoča neomejeno gibčnost in udobnost. Dodatki, s katerimi ustvarjate svoj styling, so izjemno pomembni.

Čevlji so kot jadralni, z vezalko, ali tudi klasično elegantni. In lakasti! Izdelani so iz tkanine ali zlatega, tudi črnega usnja. Kravate, če že niso v obliki šalov, se nosijo skupaj s šali v kombinaciji s srajco in telovnikom. Tako zaokrožijo oblikovalčevo idejo o novi, izbrani, lahkotni in uporabni eleganci. Modni kritiki sicer pravijo, da Lucas v svoji drugi kolekciji (prvič se je predstavil z zimsko) ni povedal veliko novega in različnega. Nosilni element – elegantne, a vseeno jogging hlače, so še vedno prisotne, osnovna silhueta je zmerna, umirjena in skromna, z ozkimi rameni suknjičev. Udobnost prejšnjih sezon kot da je izginila v korist strogosti krojev. Zagotovo je eno: ustvarjati pod pritiskom veličine imena ene najstarejših in najslavnejših francoskih blagovnih znamk ni preprosto.

Na prejšnji strani levo: Sproščeno in spontano v nov delovni dan. Na prejšnji strani desno: Hlače za jogging v kombinaciji s suknjičem, kravato in elegantnimi čevlji. Spodaj levo: Otroška nagajivost ali udobnost s tričetrtinskimi hlačami. Spodaj v sredini: Vetrovka iz balonske svile. Hlače zataknete v nogavice. Spodaj desno: Mladostna eleganca.

Vstopite v Natasha Space. Razvajajoče zatočišče sredi urbanega vrveža. Preplet eksotičnega in urbanega, vrhunskih tehnologij in toplega človeškega stika. Prostor, v katerem se lahko s polnim zaupanjem prepustite strokovnjakinjam, ki prisluhnejo, slišijo, poiščejo za vas najustreznejšo rešitev. Zato, ker cenite svoj čas in ker spoštujete svoje telo. Na enem mestu boste v najkrajšem času lahko pod strokovnim vodstvom izbrali kombinacijo:  neg z izdelki svetovno uveljavljenih blagovnih znamk (Comfort Zone, RVB, Matis, Alessandro, Perron Rigot . . .) in  tretmajev z uporabo najbolj inovativnih in klinično preizkušenih tehnologij (ELOS, Velasmooth, Slim up …) ter  razvajali svoj ženski ali moški obraz, roke, noge, telo in duha.

Izbor za najzahtevnejše: ORO - ZLATI LIFTING inovacija na področju naravnega liftinga, prestižna negovalna linija: v 28 dneh obnovi kožo, jo globoko in intenzivno regenerira, učvrsti in zapolni gube, z bogatimi aktivnimi učinkovinami hitro povrne mladostni videz.

ELOS E STYLE - nova generacija sistemov IPL; učinkovita trajna odstranitev nezaželenih dlačic, pomlajevanje kože odstranjevanje pigmentnih in žilnih nepravilnosti, izboljšanje teksture kože, učvrstitev kože s spodbujanjem tvorbe kolagena in elastina gladimo gubice in kožo učvrstimo (t. i. nekirurški lifting).

VELASMOOTH - prva klinično dokazana rešitev za odpravo celulita; s prodorom v maščobno tkivo omogoči spremembe v presnovi in zagotovi hitre in vidne rezultate, revolucionarna tehnologija združuje infrardečo svetlobo, bipolarno radiofrekvenco, podtlak in globoko masažo tkiva s pomočjo masažnih valjčkov.

Posebna ugodnost za člane kluba Diners Exclusive! Člani prestižne družbe Diners Exclusive ste ob plačilu s kartico Diners vabljeni, da uporabite nekaj »ključev« za vstop v Natasha Space. ORO - ZLATI LIFTING

ELOS E STYLE

ob odločitvi plačate 5 obiskov in enega vam podarimo ter za katerikoli poseg vas ob tem še razvajamo prejmete 10% popusta s sprostilno masažo glave, obraza, dekolteja in zatilja

Natasha Space, domovanje sprostilnih in lepotnih ritualov, Peričeva 17, 1000 Ljubljana, Bežigrajski dvor, t. +386 1 436 11 98, www.natasha.si

PAKET PO VAŠI MERI izberete katerikoli paket 6 sprostilnih ali lepotnih ritualov in podarimo vam masažo telesa po vaši izbiri (vroči kamni, zelišča, mediteranska, orientalna …)

180 let prestiža za vsak dan Guerlain Obisk Pariza se mi ne zdi popoln, če vanj ni vključen krajši izleti po prav posebnem svetu vonjav s kar 180-letno tradicijo. Ne le, da omogoča raziskovanje dišav, v katere so se odevali v preteklosti in s katerimi se najraje danes, vsega skupaj jih je nastalo kar 750, pač pa daje možnost izdelave takšne, narejene po vaši meri. Unikatne in edinstvene, kot ste vi sami. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Hermina Kovačič in promocijsko gradivo

legendarno Avenija Elizejske poljane (Champs-Elysées) je glavna žila velikega srca Pariza, kjer življenje nikoli ne zamre, saj je vedno polna avtomobilov in ljudi, ki uživajo v nakupih do poznega ali pa v dolgem sprehodu, ki obljublja zanimive posnetke za fotoaparate. Elizejske poljane namreč odkrivajo za mesto značilno scenografijo, na kateri se bohotijo na primer slavolok zmage, Eifflov stolp, egipčanski obelisk s trgom Concorde, vrtovi Tuileries. Priporočam, da se ustavite na številki 68, kjer se, kot pravijo, srečujeta preteklost in prihodnost. Za kovinsko stekleno fasado, tako značilno za obdobje, v katerem je nastala (1914), se skriva prestiž, brez katerega si skorajda ne moremo predstavljati vsakdanjika. Najbolj pa prevzame dejstvo, da so podobno razmišljali že pred 180 leti. Kraljevska voda Takrat, leta 1828, je ob izteku Elizejskih poljan na ulici Rivoli, ki je postajala eden mnogih prestižnih naslovov v mestu, svojo prvo prodajalno odprl parfumar in izdelovalec vinskega kisa Pierre François Pascal Guerlain. Pravkar se je bil vrnil iz Anglije, kjer je študiral kemijo in izdelovanje mil. V tistih časih je namreč Otok veljal za »trendsetterja« na tem področju. Njegovo prodajalno pod znamenitimi arkadami so kmalu začeli obiskovati najbolj elegantni Parižani. Sprva je gospod Guerlain ponujal robo, uvoženo iz Anglije, počasi pa si je pridobil dovolj samozavesti in zaupanja strank za ustvarjanje lastnih dišečih kreacij. Med prvimi sta bili Senteur des Champs in Bouquet du Roi d'Angleterre. Izkazal pa se je tudi kot pravi psiholog, ki je osebo tako dobro ocenil, da ji je znal uspešno narediti dišavo po naročilu. Po meri narejeno toaletno vodo si je dal narediti na primer slavni pisatelj Honoré de Balzac. Kot zanimivost naj še navedem, da sta bila leta 1834 izredno popularna dva izdelka, in sicer krema à la Fraise za svetlitev polti in de Perse za mehkejše roke. Zaradi velikega povpraševanja je gospod Guerlain nudil tudi izdelke za spodbujanje rasti las in beljenje zob. V tistem času je bila za prave dame že spodobna uporaba podlage (pudra) in nežnega mazila za ustnice, tako da so se pri Guerlainu lotili tudi tega. Velik uspeh je tej parfumsko kozmetični hiši prineslo naročilo same kraljice Eugénie. Leta 1853 je mojster zanjo ustvaril kolonjsko vodo Impériale in s tem pridobil nove stranke. Kmalu je postal priljubljen parfumar kronanih glav po Evropi.

od središča dogajanja elitizma oddaljen del mesta, kamor dame in gospodje ponoči niso hodili. Kvečjemu le čez dan na sprehod po promenadi, ob kateri so bila zasejana krošnjata drevesa. Prodajalno na številki 68, kot jo poznamo danes, so odprli leta 1914, ustvaril pa jo je arhitekt Méwès, ki se je podpisal pod čudovit hotel Ritz na trgu Place Vendôme, ki ga še danes povezujejo z glamurjem. Za novo prodajalno je poskrbel naslednik dišečega imperija Jacques Guerlain, ki je ob tem dogodku ustvaril Le Parfum des Champs-Elysées. V pritličju so uredili razkošen prostor, odet v zrcala in težak kararski marmor v rožnatih, rumenih in zelenih odtenkih. Na strop pa so obesili mogočne kristalne lestence. Zgornja nadstropja je naprej zavzela družina Guerlain, čez čas pa so vanje naselili pisarne. Elizejske poljane številka 68 so postale uradni naslov podjetja. 1939. leta je ponovno pokazalo svojega pionirskega duha: odprli so lepotni inštitut, ki velja za prvega na svetu. Človeštvo, no, predvsem ženske, je dobilo še en način, kako se osrečiti, hkrati pa je postal statusni simbol, ki velja še danes: da si popolnoma civiliziran, moraš lepo dišati in imeti perfektno polt! Posvečeni prostori boginj Na opisani bogati in napredni preteklosti slonita Guerlainova sedanjost in prihodnost. To postane jasno že isti trenutek, ko vstopite v slovito stavbo iz leta 1914, ki so jo pred nekaj leti prenovili pod budnim očesom spomeniškega varstva. Prodajalna še vedno odseva duha z začetka 20. stoletja, ko so v njej kupovali samo aristokrati in premožni meščani. Danes je polna radovednežev, turistov, oboževalcev in rednih strank vseh slojev. Za vsakega se najde steklenička dišave – iz redne, množične kolekcije ali omejene ali individualizirane. Historičen prostor nudi vse, kar proizvedejo v znameniti hiši, pa ne zgolj dišave zanjo, zanj in celo otroka, pač

Duh pionirstva Pierre François Pascal Guerlain pa ni imel le daru za odkrivanje vonjav, s katerimi je privabljal vedno več kupcev. Moral se je širiti. Nove prodajalne je odpiral v predelih Pariza, ki takrat še niso bili tako zelo priljubljeni kot danes. A zahvaljujoč tudi njemu so se stvari hitro spremenile. Podal se je na primer na zahodni del mesta, prav na Elizejske poljane, kjer je bil najprej odprl tovarno. Kar je danes ena najbolj elegantnih avenij na svetu, je bilo nekoč

Na prejšnji strani: Ikonska zlata ročno izdelana steklenička s čebelami, simbolom francoskega imperija, v njej pa znamenita dišava za Eugénio, ženo Napoleona III. Zgoraj: Sylvaine Delacourte, kreativna direktorica ustvarjanja dišav in prvi nos Guerlaina: »V dišave hočem dati nasmešek. To je današnji duh.« Spodaj: Quand vent la pluie v omejeni izdaji. Guerlainovo pravilo je: Ne slediti trendom! Raje jih ustvarjati.

legendarno

Spodaj levo: Marmornata prodajalna iz leta 1914.

pa tudi za dom in celotno paleto negovalnih in dekorativnih izdelkov, kot so na primer kreme, pudri, senčila, šminke … Marmornati pulti so kot nekakšni piedestali, na katerih stojijo elegantno oblikovane stekleničke, za katere sem slišala prvič. Kar sem do takrat našla Guerlainovega po svetu, je bilo zelo omejeno, tu, med marmorjem, steklom in kristalom, pa se mi je odprl popolnoma nov svet. A kakšen me je šele čakal, ko sem se povzpela po zavitih stopnicah! Sprejele so me v zlat mozaik (pravijo, da iz 350.000 koščkov in da so čisto zares zlati) oblečene stene, v katere so vdelane niše s primerki kultnih dišečih uspešnic. Zlata je barva hiše Guerlain, mi povedo, zato jo najdete tudi na embalažah izdelkov. V zlatem prostoru vas pričaka osebje, ki vas popelje v sosednja prostora. V enem so na ogled in pokušnjo negovalni in dekorativni izdelki, stalno pa je na voljo za svetovanja in ličenje tudi vizažist. Fascinanten je drugi prostor, obrnjen na Elizejske poljane. V posvečenem templju, ki mu dominira ogromen lestenec, ležijo kipci boginj, ki se jim že 180 let klanja ves svet. Seveda gre za neštete stekleničke z dišavami iz vseh obdobij – od prvih pa vse do najnovejših kreacij, ki jih ne najdete v nobeni drugi prodajalni na svetu. Ko se oko navadi na bleščavost zlatih odtenkov, ki silijo s in iz steklenic, je na vrsti nos. Mojemu se je čisto utrgalo! Najraje bi povonjal vse, kar mu je nudila zgodovina vonjav. Predvsem pa je dobrodošlo, da smete povonjati osnove parfumov, njihova srca – preden jih razredčijo z alkoholom in dodajo note. Vijolice, iris, jasmin, vrtnice, bergamotka, janežek, akacija, ambra, usnje, aldehidi, benzoin, čokolada, sandalovina … Pa

Spodaj desno: Zlata je barva Guerlaina.

surovi materiali, ki so del zapletenih formul. Ko se je nos utrudil, so mu ponudili zrna kave, ki so ga očistila in mu dala energije za nove vonje, v katerih sem lahko uživala le tisti dan in nikoli več. Papirnata dišava Ikonska zlata ročno izdelana steklenička s čebelami, simbolom francoskega imperija. V njej pa znamenita kolonjska voda za Eugénio, ženo Napoleona III. Če vam sveži vonj, s katerim je Pierre François Pascal Guerlain tudi odganjal kraljičine pogoste glavobole, ni všeč, vam lahko v prestižno stekleničko nalijejo kaj drugega. Pa Shalimar, za katerega trdijo, da je najbolj zapeljiva dišava v njihovem asortimaju, saj združuje težje orientalske note in svežino bergamotke, kar ga še danes dela sodobnega. Quand vent la pluie v omejeni izdaji je poetična, romantična, mehka, pudrasta dišava. Steklenička je umetniško delo, posejana pa je s kristali Swarovski in je bila pravzaprav navdih za vonj. Candide Effluve so nalili v starinsko stekleničko, ki spominja na dragulj in je takšna, kot so si jo bili zamislili leta 1933. Takoj vam daje misliti, kakšna bo vsebina: živalsko usnjena. Zelo retro. Izredno uspešno Double Vanille so težko naredili, saj niso hoteli, da bi bila prisotnost vanilje, ki jo pri Guerlainu obožujejo, tako zelo močna. Rezultat je njeno elegantno in rahlo zaznavanje, pomešano s cedrovino. Cologne du 68 je namenjena obema spoloma, navdih zanjo pa je bila Korzika s svojo citrusno svežino, med katero so pomešane sladke cvetlice in toplina začimb. Reinterpretacija vrtnice, ki je tudi ena ljubih sestavin Guerlainovih dišav, je dala Rose Barbare, ki ni ne pocukrana ne težka, pač pa seksi in sofisticirana. Cuir Beluga je poklon usnju, tudi enemu pogosto uporabljenih elementov v preteklosti. Da bi se izognili njegovi temačnosti, so uporabili belega, bolj ženstvenega in pudrastega. Ko so zamešali še citruse, imortele, ambro, vaniljo, so dobili seksipilnost, karizmatičnost, mehkobo. Bois d'Arménie je spomin na otroštvo, ko so v pečeh kurili dišeči papir, ki ima v sebi močno vaniljo in benzoin. Iris Granache pa je za osnovo vzel najbolj prestižno in najdražjo cvetlico v parfumski industriji. Da ne bi preveč »povlekla« na starinski vonj, so vanjo zamešali belo čokolado. In dobili sladko pudrasto stvaritev, ki zaradi vsebnosti čokolade zelo prija sodobnemu uporabniku. Še prav posebej so na take stvaritve nori Francozi. Navdih pa ni vedno le bogata preteklost. Danes jo najdejo v materialih, dogodkih, koktajlih, sladici, tuji deželi, barvi. Guerlainove korenine in krila Po templju dišav me vodi madame Sylvaine Delacourte, kreativna direktorica ustvarjanja dišav in prvi nos Guerlaina. Začela je kot vizažistka, ki ni imela pojma o dišavah. Iz radovednosti se je začela učiti o njih in v sebi odkrila revolucijo, mi pove. »Ko sem postala nos, mi

STUDIO DOMICIL D.O.O., BREG 22, 1000 LJUBLJANA, TEL. +386(01)42 68 732 www.ka-international.com

legendarno

Zgoraj: Candide Effluve kot iz leta 1933. Spodaj levo: Ena dišava vsebuje od 50 do največ 80 sestavin. Spodaj desno: V 350.000 zlatih koščkov oblečene stene.

je popolnoma spremenilo življenje. Odkrila sem noro strast, ki še vedno traja.« Oblečena v eleganten črn kostim, ogrnjena v kratko krzneno jakno in obuta v črne gležnjarje do potankosti ve sestavo in zgodbo vsake razstavljene stekleničke. Stala bi tam ure in ure in poslušala pripoved o navdihih pravljičnega sveta, ki ga lahko domov odnesete tudi v individualiziranih steklenicah, ozaljšanih z vašim monogramom ali celo narejenih iz prestižnega kristala Baccarat. In če še to ni dovolj, lahko svoje čute do konca razvadite v najvišjem nadstropju hiše s številko 68, kjer domuje sodobno opremljen lepotni inštitut. »Ja, to je naš tempelj,« mi pove med odpiranjem dragocenih stekleničk. »Čeprav kažemo naše korenine, nočemo, da bi ga imeli zgolj za zaprašen muzej. Bolj se mi zdi kot laboratorij, saj se v njem nenehno nekaj dogaja. Vedno boste v njem našli kakšno novost. V njem so Guerlainove korenine in krila. V 180 letih smo ustvarili 750 dišav. Zato lahko rečem, da smo pravi parfumarji. Ne zanimajo nas ne moda ne modni dodatki, pač pa le dišave in kozmetika. In to že od samega začetka.« Sprva so poznali le kolonjske vode; prvi parfum so ustvarili prav pri Guerlainu leta 1889, vseboval pa je že nekaj sintetičnih molekul, kar mu je dalo večjo kompleksnost in prav posebno avro. »Bil je prava revolucija v tistem času, ko so poznali le kolonjske vode, ponavadi narejene le iz ene cvetlice. Parfum je abstrakcija. Ne morete do potankosti vedeti, kaj je notri. Zdi se mi kot razpoloženje, duh, vzdušje, ki ga pušča na vas. Iznajdba parfuma je bila kot izgradnja Eifflovega stolpa,« se nasmehne madame, ki je že dolgo v parfumski hiši. Za ustvarjanje parfuma potrebujemo tako naravne kot sintetične sestavine. »Pri Guerlainu ostajamo pri tradiciji, ki zahteva čim več naravnih sestavin. Vendar pa brez sintetičnih ne gre. Kdor trdi, da je njegov izdelek stoodstotno naraven, laže. Parfum brez sintetičnih sestavin nima stabilnosti, intenzivnosti, vonja, ki se širi, vleče za vami. Ni ga možno ustvariti brez njih. Sicer bi dišal kot zdravilo in ne bi vam bilo všeč.« Kolonjska voda za kraljico Eugénio, ustvarjena daljnega leta 1853, diši tako, kot če bi jo ustvarili danes. »Neka-

teri vonji so kot Monetove slike: vedno bodo moderni. So brezčasni in vedno prinašajo enake občutke. Seveda pa so bila obdobja, v katerih so se močno spreminjali. Nekoč so ženske imele rade težke, temne živalske in usnjene note. Danes potrebujejo svežino in nasmešek na zgornji noti. V dišavah iščejo srečo.« Po meri narejena dišava Svojo srečo pa lahko najdejo tudi s popolnoma personalizirano, po meri narejeno dišavo, katere formula pripada le naročniku. »To je ena naših največjih zgodb,« pripoveduje Sylvaine Delacourte. »Vse se začne z nekajurnim pogovorom. Ker sem bila vizažistka, se dobro spoznam na barve in njihovo veljavo, na morfologijo, študirala sem psihoanalizo in se naučila, kako ljudi pripraviti do tega, da spregovorijo o sebi. S stranko se sproščeno pogovarjam o marsičem, da bi ugotovila, kateri so bili pozitivni vonji v njenem življenju. Pogosto se razgovorijo, mogoče se niti ne zavedajo več, o čem. Sama sebi se zdim kot ogledalo. Ni me več, tu je le stranka s svojim odsevom. Nevidno prodiram v vsako njeno celico telesa, glave in duše. In ona mi razgrne celotno svojo dediščino.« Zaupnemu pogovoru sledi multisenzorialno ocenjevanje s pomočjo ogledovanja slik, na katerih so različni kraji, vzdušja in barve in dotikanja raznih tekstur tekstila. Že iz tega Sylvaine Delacourte razbere veliko, da lahko ponudi v vonjanje nekatere osnovne sestavine dišav, za katere se ji zdi, da bi bile stranki lahko všečne. Sledijo analize, preizkušanja, tudi toksikološka analiza na stranki. Po nekaj mesecih dobi kakšna dva litra parfumske vode. Pol litra je shranjenega v prestižni steklenički s podpisom Baccarat. »Rada imam ljudi, rada jih poslušam in mislim, da jih razumem, da jih znam prevesti v dišavo. Po naravi sem direktna in resnicoljubna in to stranke cenijo. To so ljudje z veliko denarja, pred mano so sedele princese, kralji, mnoge znane osebe, a ker se ne pretvarjam, se znajo odpreti. Tako jim lahko ponudim največ – nekakšen njihov portret, narejen brez laži. Njihova dišava je njihovo sporočilo. To so resnično oni.« Če pa nimate časa za kreativne seanse, si lahko omislite stvaritev iz tako imenovane zasebne kolekcije. Sylvaine Delacourte vsako leto ustvari deset unikatnih dišav v dvolitrski steklenici. Izbrana je le vaša, nihče na svetu je nima. Lahko pa vam jo ponovno izdelajo. »Dišava ni kot obleka, ki jo nenehno menjavate. Lahko da je sporočilo, bolj sporočilce o vas. Toda, kdo ste, kaj ste, to razkrijejo le vonjave. Pri izbiri si vzemite čas, opazujte reakcijo okolice. Prepričana sem, da boste kmalu vedeli, katere so prave, katere ustvarijo idealno alkimijo z vašo kožo in osebnostjo. Pa ne se obremenjevati z oznako ženski, moški, kajti parfum je emocija, ne etiketa.« Na koncu ogledov in pogovorov priporočam, da svoj nakup opravite v prvem nadstropju v zlatem prostoru, čeprav zahteva malo potrpljenja. Osebje vam popolnoma vsak izbrani izdelek zavije in položi v s pentljo zavezano torbo. Občutek, da ste sami sebi kupili darilo, in to med zlatom, je nepopisen!

razvajanje

Oaza miru sredi Pariza Carita

»Ob lepem vremenu odpremo streho. Sredi mesta, daleč od radovednih oči, stranke po raznih negah uživajo v soncu. Ni redko, da nekateri pridejo k nam na razvajanje kar za cel dan,« mi pove madame Joëlle Poulin, ki že štirideset let skrbi za lep videz strank. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Hermina Kovačič Po negi sva sedeli ob sojinem napitku in klepetali. Ulica Faubourg Saint-Honoré v živahnem Parizu je že desetletja pravi naslov za zapravljanje v prodajalnah z najbolj znanimi blagovnimi znamkami oblačil in dodatkov. Na njej pa za visokimi vrati najdete tudi prav posebne bisere, kamor stresa poln mestni vrvež ne seže. Revolucionaren pristop Hiša lepote se na številki 11 nahaja vse od leta 1951, ko sta jo tja preselili ustanoviteljici, sicer sestri. Sama blagovna znamka je nastala po drugi svetovni vojni, obdobju, v katerem so hoteli pozabiti na grozote in odpovedovanja. Zato so bili vsi obsedeni z modo in lepoto. Sestri Rosy in Maria Carita (po špansko to pomeni droben obraz) sta bili frizerki s prav posebno filozofijo: strankam nista nikoli dovolili velikih posegov, če lasje niso bili zdravi. Enako filozofijo sta uporabili pri razvoju lastne blagovne znamke lepotnih neg obraza – pozneje še telesa – ki je prav zaradi nje postajala vedno bolj uspešna: lepega make upa ne moreš ustvariti na poškodovani, umazani, zanemarjeni koži. V 50. letih je bila popularna uporaba težkih krem, debelih pudrov in pare za odpiranje por. Gospe, mi je pripovedovala Joëlle Poulin, ki je začela delati pri njima in od takrat ni nikoli zapustila njune hiše, sta se stvari lotili drugače. S pomočjo kemika in gerontologa, ki se je ukvarjal s staranjem celic, sta ustvarili legendarni organski piling Renovateur iz sončničnih semen, ki je postal osnova za vse nege – tako obraza kot telesa in še celo lasišča. Potem ko z njim v pooblaščenih salonih (v Ljubljani si lahko nego z njim privoščite v klubu Sense

razvajanje Wellness) odluščijo odmrle celice, je koža pripravljena na nadaljnje posege. »To je pomembno, ker sicer izdelki niso učinkoviti. Poleg tega pa priprava ni agresivna in iz našega lepotnega salona ne boste odšli vsi spraskani in rdeči. Teksture proizvodov so zelo lahke,« je dejala gospa z dolgoletno prakso, »sestri Carita pa sta vedno vztrajali pri tem, da je stranki treba najti pravo. Zato naših izdelkov ne najdete kjerkoli. Ne prodajamo bla bla bla, pač pa rezultate. Strankam je treba znati svetovati, kako skrbeti za kožo.«

Sledila je še masaža ramenskega dela in hrbta, za lase pa hidratantna maska. In polaganje toplih brisač na glavo. Umivanje s pravim šamponom in balzamom Carita in moje lasišče je prekrvavljeno in pripravljeno na oblikovanje pričeske. Ko sem zapustila lepotni salon, sem bila très chic!

Pariška izkušnja Tudi meni je – po sproščujoči negi obraza, ki mi je očistila, nahranila in rahlo dvignila kožo (Carita je razvila posebno napravo Ideal Pro Lift z učinki proti staranju, saj deluje na obrazno moskulaturo, hkrati pa poskrbi tudi za oksigenacijo) – tako da zdaj še bolj vem, kako ravnati s svojo kožo. Čeprav bi si lahko nego obraza privoščila tudi v Ljubljani, je prav posebna izkušnja izkusiti jo v prostorih, kjer se je vse začelo. Zračni prostori v beli barvi ponujajo kabine z različnimi negami za obraz in telo, pa tudi lase, česar ne najdete povsod. Lepo je sedeti pod stekleno streho – med mojim obiskom je žal deževalo, zato je bila zaprta – izpod katere prihaja nežna dnevna svetloba, in srkati naravne napitke. Klepetati z gospemi, ki so se prišle razvajat in izmenjevat izkušnje z izredno prijaznim strokovnim osebjem. V prostorih na Faubourg Saint-Honoré 11 ni nič prepuščeno naključju. Pozna se njihova pozornost za detajle. »Taki sta bili obe gospe Carita. Zahtevni in natančni, in to je prav. Naše pravilo je, da moramo skrbeti za stranke, da se morajo počutiti kot doma. Priti k nam je prava gostija. Mogoče vam ne spremeni življenja – njegov način pa vam bo zagotovo. Prav je, da si vsak dan vzamete čas zase, za kar ne potrebujete dolgih ur. Dovolj so le prava sredstva za čiščenje in vlaženje oziroma hranjenje. In dan je takoj lepši!« je še dejala gospa, ki je kot zelo mlada prisostvovala odprtju Carite v New Yorku, danes pa trenira osebje po celem svetu.

Na prejšnji strani: Impozanten vhod, ki obljublja razvajanje. Levo zgoraj: Zavite stopnice pod stekleno streho so eden simbolov maisona Carita. Desno zgoraj: Lasna kozmetika Carita. Spodaj: Madame Joëlle Poulin stranke razvaja že več kot štirideset let.

Popolnoma nova izkušnja Po počitku sem se z obujeno in prenovljeno kožo napotila še na prenovo lasišča. V zasebni sobi se je potrebno najprej preobleči v kopalni plašč, nato pa prepustiti razčesavanju las, ki ga je mlada gospodična izvajala s kar dvema krtačama. Kaj takega sem izkusila prvič in bilo je noro. »Premalo poudarka dajemo razvajanju las in lasišča,« me je spreletavalo tudi med nadaljnjo nego na usnjenem ležalniku. »Umivanje, barvanje in striženje enostavno niso dovolj!« Dolga, skoraj polurna masaža lasišča s pilingom Renovateur me je ponesla v višave, kjer bi bila najraje ostala. V meni je bila posebna mirnost, ki je ne izkusim pogosto, povezana z blaženostjo in užitkom.

prestižno

S svilo do mladosti Sensai

Pravo revolucijo je v 80. letih na trgu povzročila krema za obraz s preprostim imenom Ex La Creme, saj je potolkla rekord: za en lonček je bilo potrebno odšteti takrat neverjetnih štiristo evrov. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: arhiv proizvajalca A obljuba, da bodo naravne sestavine, med katerimi je bila še prav posebej izpostavljena svila, ublažile gube in pomladile kožo, je bila mamljiva. Ne glede na ceno, ki je bila za tiste čase res neverjetna, priznajo tudi v podjetju Kanebo International, proizvajalcu, so njene zaloge hitro izginjale.

Levo: Podjetje Kanebo International ponovno prenavlja svojo podobo. Vsi izdelki bodo počasi nosili podpis le Sensai. V sredini: Najnovejši inovativen izdelek je maska za po sončenju. Suho kožo takoj osveži in navlaži, zmanjšuje rdečico in podaljšuje zagorelost.

Skupek narave in visoke tehnologije »Neverjetno. Prav vsi mediji so pisali o njej. Mislim, da jih je bolj kot učinkovanje pritegnila cena,« mi povedo na sedežu podjetja v Parizu. »Krema je delovala neposredno na celice, kar je dajalo dobre rezultate.« Kanebo Sensai Ex La Creme danes nadomešča še bolj prestižna linija Sensai Premier, ki je po dolgoletnih raziskavah v laboratorijih v Tokiu prišla na trg pred tremi leti. Izredno koncentrirana tekstura daje dobre rezultate pri zmanjševanju gub, tankih linij in pigmentnih made-

Desno: Prestižna krema Sensai Premier.

žev. Njena naloga je, da vpliva na celico in popravi zapis v DNA. Ker je segment prestiža zadnja leta v porastu, je prodajna uspešnica, čeprav svojo predhodnico prehiteva tudi zaradi cene. Zanjo namreč odštejete več kot šeststo evrov. Pred kratkim se ji je pridružila tudi krema za okrog oči, jeseni pa lahko pričakujemo tudi izvedbo za telo, ki naj bi zaradi kombinacije svile in drugih naravnih sestavin ter napredne tehnologije dajala odlične rezultate. V podjetju Kanebo International so prepričani, da se lahko postavljajo ob bok radikalnejšim prijemom v bitki za lepo in mlado kožo. Njihove korenine segajo na Japonsko v konec 19. stoletja, prelomnico pa je doživelo, ko so pri pridelavi svile ugotovili, da ima lepotne učinke. Svilo so poslali v laboratorije, od koder je po milu, njihovem prvem izdelku, v 70. letih prišel puder. Ostalo je že legenda, ki vključuje prestiž, temelječ na spoju narave in tehnologije.

V ECˇ

KOT

250

LET NEPRETRGANE ZGODOVINE

1911. Ko so v Peruju odkrili izgubljeno mesto Inkov, je hisˇa Vacheron Constantin ˇstela 156 let.

www.vacheron-constantin.com

OVERSEAS DUAL TIME Ohisˇje iz jekla, ø 42 mm. Mehanizem s samodejnim navijanjem. Antimagnetna zasˇˇcita. Prikaz rezerve navitja. Druga ˇc asovna cona s prikazom dneva in nocˇi. Tesnjenje do 15 barov. Luminiscentne urne oznake in kazalci. Posrebrena ˇs tevilcˇnica. Priviti gumbi in krona. 47450/B01A-9226

WOLFOVA 6 · L JUBL JANA · TEL.: 01/ 251 62 95

Chanel J12 Calibre 3125 Slavna modna znamka se je izdelovanja časomerov lotila z zavzetostjo, ki daleč presega modne okvire. V svojo linijo J12 so dodali model s kalibrom 3125, narejenim nikjer drugje kot v Audemars Piguetu. Na videz presenetljivo sodelovanje z eno najeminentnejših urarskih manufaktur zgovorno kaže na zaupanje v Chanelovo urarsko prihodnost. Kaliber 3125 v modelu J12 je sicer tehnično enak AP-jevemu vrhunskemu kalibru 3120. Chanelova nova mojstrovina je ukrojena iz črne keramike in rumenega zlata.

Sodobna klasika Preboj materialov prihodnosti Morda se je pred nekaj leti zdelo, da so velike zapestne ure iz sodobnih materialov le bežna modna muha. Danes je jasno, da gre za filozofijo, ki bo trajno zaznamovala daljše urarsko obdobje, tako kot so ga pred stoletjem in več žepne ure, v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja majhne zapestne ure v slogu art decója ali pa v 70. letih velike oglate ure z videzom televizorja. Keramika, titan, ogljikova vlakna, kevlar in kavčuk so pač materiali, ki so zaradi svojih lastnosti vse bolj popularni. Danes jih pridobivamo oziroma oblikujemo lažje kot kdajkoli, marsikdaj celo preprosteje kot tradicionalne materiale, med katerimi sta najpomembnejša jeklo in zlato. Edino področje, kjer prestižno urarstvo brani okope tradicije, so mehanizmi – v najimenitnejših časomerih morajo biti izključno mehanski, sodobno tehnologijo pripustijo le k izdelovanju posameznih komponent. Besedilo: Bojan Levič Fotografije: arhiv proizvajalcev

ure Jaeger-LeCoultre Reverso Squadra World Chronograph Polo Fields

Blancpain Fifty Fathoms Črna Blancpainova potapljaška ura je dobila tehnično povsem enako sestro v beli barvi, s katero tokrat merijo na damsko publiko. Vrtljiva luneta je pokrita s safirnim steklom in zato odporna proti praskam, uro pa poganja Blancpainov kaliber 1315 s petdnevno rezervo navitja. Ta mehanizem so pri Blancpainu razvili posebej za svoje robustne športne ure. Za brezskrbno rabo v mokrem elementu je pas narejen iz gumiranega kanvasa.

TAG Heuer Grand Carrera Calibre 17 RS2 TAG Heuerjev zagon pri izdelovanju novih časomerov se ne ustavi zgolj na estetiki, kar dokazuje novi kronograf iz družine Grand Carrera. Za njegov mehanizem s kronometrskim certifikatom COSC so razvili posebne diske, ki nadomeščajo običajne števce z malimi kazalci. Za na pogled kozmetično spremembo so morali okrepiti osi mehanizma in povečati silo spirale, saj so vgrajeni diski veliko težji od kazalcev. Uri iz omejene serije 1000 primerkov so namenili ohišje iz titanove zlitine Ti2, prevlečeno s črnim titanovim karbidom.

Prvi model Reverso so naredili davnega leta 1931 in je danes najstarejša ura v neprekinjeni proizvodnji. Seveda s spremenjeno tehnologijo in z novimi mehanizmi. Po videzu blizu predniku iz leta 1931, po tehnologiji pa daleč stran, je prvi Reverso z ohišjem iz keramike (cirkonijevega oksida z dodatkom itrijevega oksida in organskega veziva), sestavljenim iz več kot 50 delov in postavljenim na okvir iz titana. Gumijast pas ima kovinsko jedro, zapenja pa se s pregibno zaponko. Kar malo v senci tehnološko naprednega ohišja je urin mehanizem – kronografski kaliber 753 s samodejnim navijanjem, med drugim tudi s funkcijo dan/noč in prikazom svetovnih časov na hrbtni strani ohišja. Številčnica iz ogljikovih vlaken še dopolnjuje napreden izbor materialov.

Panerai Luminor 1950 8 Days Chrono Monopulsante GMT Titanium Lani predstavljeni Paneraiev kaliber P.2004 spada med za poznavalce najatraktivnejše kronografske mehanizme današnjega časa. Poleg kar osemdnevne rezerve navitja in njenega prikaza na linearni skali ter kazalca časa v drugi časovni coni je njegova posebnost upravljanje kronografskega dela z enim samim gumbom, pohvali pa se še z redko funkcijo za samodejno vrnitev sekundnega kazalca v ničelni položaj ob izvleku krone. Mehanizem P.2004 poganja novinca iz titana, ki se od že znane izvedbe z jeklenim ohišjem loči tudi po temno rjavi številčnici namesto črne.

ure Alpina Manufacture Regulator Alpinine korenine resda segajo v leto 1883, vendar je s časom podjetje povsem zamrlo, dokler ni leta 2002 prišlo v roke zakoncev Alette in Petra Stasa, ustanoviteljev znamke Frederique Constant. Entuziastični par je iz pozabljenega imena ustvaril uspešnico, ki odlično dopolnjuje elegantno ponudbo sestrske hiše Frederique Constant. Velika ohišja, črni gumijasti pasovi in prepoznaven dizajn so ob ugodnem razmerju med kakovostjo in ceno našli veliko privržencev. Sedaj je Alpina naredila nov korak in pod okriljem Frederiqua Constanta razvila lasten avtomatski mehanizem. Ta poganja uro tipa regulator, kar pomeni, da sta urni in minutni kazalec postavljena na ločeni osi, poleg njiju ima novost še prikaz datuma, ki zamenjuje običajne male sekunde. Nova Alpina ima premer 46 mm.

Chopard Happy Sport Mark II Chrono All Black Damska kolekcija Happy Sport s prosto gibljivimi diamanti pod steklom tvori temelj Chopardove ponudbe. Zato ni presenetljivo, da so ure oblekli v danes tako čislano motno črnino. Pri Chopardu so jo dosegli z ogljikovo prevleko, ki je tako trda, da jo lahko razi le diamant. Novost bodo izdelovali v dveh različicah, tisto z dodatnih 2,2 karata diamantov pa bodo prodajali le v Chopardovih butikih. Za pogon novega damskega kronografa skrbi kvarčni mehanizem.

Victorinox AirBoss Mach 6 Power Gauge Petletnica morda ni najbolj udaren jubilej, je pa dovolj dolgo obdobje v življenju urarske kolekcije. Zato so pri Victorinoxu počastili prvih pet let družine AirBoss in ji posvetili jubilejni model, ki ga bodo izdelali v omejeni seriji 333 kosov. AirBoss Mach 6 ima jekleno ohišje prevlečeno s temnim nanosom PVD, v notranjosti pa predelani kronografski mehanizem Valjoux 7750 v redko videni izvedbi z indikatorjem rezerve navitja pri 3. uri. V slogu letalskih instrumentov so prikaz poimenovali kar Power Gauge. Na zadnjo strani ohišja in na zaponko je vgraviran logotip švicarskih letalskih sil, v posebno zbirateljsko škatlo spravljeni kronograf pa ima tudi posebno, kar tri leta dolgo garancijsko dobo.

Movado Vizio Chronograph Movado ostaja zvest preprostim oblikam svojih ur, predvsem pa tako imenovanim muzejskim številčnicam z veliko piko, ki simbolizira sonce v zenitu. Novi kronograf iz linije Vizio je za Movado kar netipičen, seznam zanj uporabljenih materialov pa presenetljivo dolg. Tako so na ohišje iz plemenitega jekla postavili luneto iz težkega volframovega karbida, odpornega proti praskam, krona ima gumijasto prevleko, številčnico so stkali iz ogljikovih vlaken. Iz njih so narejeni še osrednji členki sicer jeklenega pasu. Pri oblikovanju so se poigrali z asimetričnimi števci kronografa, ki pa z značilno postavitvijo ne prikrivajo izvora mehanizma. Ta prihaja iz tovarne ETA in je kvarčne vrste. Kot se za sodoben časomer spodobi, meri Vizio čez ohišje možatih 44,5 mm.

Tissot T-Moments Majhna črna obleka je del garderobe vsake elegantne ženske. Kaj pa majhna črna ura? Zdaj bo šlo s Tissotovo pomočjo. Njegov damski T-Moments je prav sodobno pokrit s črno prevleko PVD, za vez s preteklostjo so mu namenili ohišje v obliki starih televizijskih sprejemnikov. Za več leska lahko poskrbijo vdelani diamanti. Da dame ne bi zamudile posebnih trenutkov, pa skrbi kvarčni mehanizem ETA.

Oživljene legende 140 let manufakture IWC Danes slavna urarska manufaktura IWC je nastala potem, ko je ameriški podjetnik Florentine Ariosto Jones sklenil, da bo v Švici pognal proizvodnjo ur, s katerimi bi zalagal ameriški trg. Za Švico se ni odločil le zaradi tamkajšnje slovite urarske tradicije, ampak predvsem zato, ker je izvedel, da so mezde delavcev v alpski državi mnogo manjše kot v ZDA, in si je ob poprejšnji industrializaciji izdelave obetal dober posel. Besedilo: Bojan Levič Fotografije: arhiv IWC

ure Tako se je v želji po uspehu odpravil na čezatlantsko potovanje v Evropo, na The Crossing. V urarsko razvitem zahodnem delu Švice pa Jones ni naletel na razumevanje, saj so tamkajšnji urarji večino dela opravljali kar doma. Ob njegovem predlogu o industrializaciji izdelave pa so se zbali za svoja delovna mesta. Naključje je hotelo, da je Jones na potovanju srečal tudi Heinricha Moserja, industrialca iz Schaffhausna na severovzhodu Švice, kjer urarske industrije v tistem času sploh ni bilo. Ugotovila sta, da se njuni cilji povsem skladajo in sta družno zastavila temelje urarske industrije. Z energijo naj bi jo oskrbovala sila mogočnega Rena, ki jo je Moser ravno ukrotil s svojimi napravami in zanjo iskal primernega odjemalca. Ker električne energije v današnjem smislu še niso poznali, so Moserjeve naprave vodno energijo do mesta prenašale kar v mehanski obliki – s pomočjo kablov in drogov.

primerno globokih žepov pa bo prvih 140 platinastih ur vsakega modela na prodaj v oštevilčenem setu šestih ur, spravljenih v usnjenem kovčku.

Fliegeruhr Prva IWC-jeva letalska ura, v originalu Fliegeruhr, je nastala leta 1936 in je imela po zgledu letalskih instrumentov črno številčnico, nad njo pa luminiscentne oznake in kazalce, dobro vidne v vseh svetlobnih razmerah. Ta mati vseh IWC-jevih letalskih ur je bila v svoji prvi izdaji opremljena s kalibrom 83, medtem ko današnjo jubilejno interpretacijo poganja kaliber 98300 z značilno veliko nemirko, Breguetovo spiralo in s podaljšanim vzvodom (indeksom) za regulacijo teka. Takšnega je na svojih prvih mehanizmih uporabil že F. A. Jones in je z leti postal zaščitni znak IWC mehanizmov. Novi model je glede na prednika zrasel in meri 44 mm v premeru, drugače pa je ostal zvest prvotni podobi z rebrasto vrtljivo luneto s svetlečo Kolekcija Vintage V veselje obeh poslovnežev se je tako leta 1868 puščico pod steklom, ki je po novem antirefleksrodila družba International Watch Company ali no. Za vpogled v imenitno srce ure pa so steklo krajše IWC. Ta že dolgo ni v rokah Florentina vgradili tudi v dno ure. Ariosta Jonesa oziroma njegovih potomcev, saj se je Jones iz posla dokaj hitro umaknil, ko je Portugieser uvidel, da ne bo nič iz napovedanega zmanjšanja IWC-jeva ura Portugieser, po slovensko portugal25-odstotnega ameriškega vojnega davka, ki je ska, je prava živa legenda, ki so jo začeli izdelopožiral ves dobiček. Ime schaffhausenske manu- vati leta 1939, in sicer na željo dveh portugalskih fakture pa se je skozi 140 let obstoja obdržalo in trgovcev z urami. Slednja sta prišla v IWC z željo, da bi namesto tedaj aktualnih malih ur v slogu art postalo sinonim za vrhunske časomere. Pri IWC-ju so 140-letni jubilej zaznamovali s decója naredili večje zapestne časomere, ki bi jih kolekcijo ur Vintage, sestavljeno iz šestih mode- poganjali zanesljivi in natančni mehanizmi IWClov, ki predstavljajo sodobne interpretacije šestih jevih žepnih ur. Čeprav v nasprotju z modnimi izjemno uspešnih ur iz zgodovine IWC-ja. To tokovi tedanjega časa, so se portugalke odlično so: Fliegeruhr, Portugieser, Ingenieur Automa- uveljavile in preživele do danes. tic, Aquatimer Automatic, Da Vinci Automatic Nova interpretacija Portugieserja je s 44 mm in Portofino. Zanimivo, da so se v Schaffhausnu premera po velikosti enaka zgodovinskemu moodločili za oblikovno vrnitev v preteklost in se delu, skorajda identični sta tudi številčnici obeh tako popolnoma izognili sodobnim trendom, ki ur – s kombinacijo indeksov in arabskih številk pri urah narekujejo uporabo visoko tehnoloških ter z minutnim obročem v slogu železniške promaterialov, med katerimi so keramika, ogljikova ge, kar je bilo v tedanjem času zelo popularno. Novinec nosi antirefleksno safirno steklo, v novlakna in titan že skorajda nujni. Seveda pa se za klasično zunanjostjo novih časome- tranjosti pa kaliber 98295, zelo podoben tisterov skriva tehnična dovršenost, katere vrhunec so mu v jubilejni letalski uri. manufakturni mehanizmi, razviti v lastni hiši. Pri IWC-ju pravijo, da niso želeli narediti kopij svojih Ingenieur automatic legendarnih ur, ampak njihove sodobne interpre- Za znamko IWC pravijo, da je inženir med tacije. Zanje so uporabili tako svoje sodobne avto- urarskimi manufakturami, bržčas tudi zaradi matske mehanizme iz družine 80000 kot tudi me- imena njihove tehnično napredne ure iz leta hanizme z ročnim navijanjem, temelječe na slavnem 1955. Takratni Ingenieur je imel mehanizem s samodejnim navijanjem, ki ga je razvil IWC-jev kalibru 98, ki je nekoč poganjal žepne ure. Vseh šest ur je na voljo v neomejenih serijah iz ple- konstruktor Albert Pellaton, in se je odlikoval menitega jekla in s črnimi številčnicami ter v omeje- po zanesljivosti in robustnosti. Ko je IWC pred nih serijah po 500 primerkov iz platine s srebrnimi leti spet začel konstruirati lastne avtomatske meštevilčnicami. Za najbolj vnete IWC-jeve privržence hanizme, se je seveda oprl na svojo tehnično de-

Zgoraj: Ure, ki so navdihnile novo kolekcijo. V sredini: Šest novih interpretacij IWC-jevih legend.

ure odkrivanjem morskih globin ukvarjali le redki raziskovalci, eden izmed njih je bil legendarni Jacques-Yves Cousteau, s čigar fundacijo IWC še danes aktivno sodeluje. Konstrukcija potapljaške ure je bila svojčas za vsako manufakturo velik izziv, saj je tesnjenje ohišja pri velikem tlaku zelo težko doseči, poleg tega pa je od podvodnega merjenja časa nemalokrat odvisno tudi življenje potapljača. IWC je za Aquatimer uporabil značilno notranjo luneto, ki jo vrtimo s pomočjo dodatne krone na ohišju. Tak sistem je še do danes ostal na IWC-jevih potapljaških modelih, med katerimi novi Aquatimer Automatic ni izjema. Namesto robustnega kalibra 8541, ki je vrtel kazalce prvega Aquatimerja, poganja današnjega njegov tehnični naslednik, kaliber 80111, viden skozi dno ohišja premera diščino, in tako vsi hišni kalibri z avtomatskim 44 mm, ki tesni do 120 m. navijanjem spet uporabljajo Pellatonov sistem. Današnji Ingenieur Automatic z zadržano klasič- Da Vinci Automatic no obliko vsebuje IWC-jev kaliber 80110, od pi- Ob koncu 60. let prejšnjega stoletja so pri urah onirja iz leta 1955 pa je občutno večji: čez ohišje pometli z oblikovalsko klasiko in zamenjala meri 42,5 namesto 37,5 mm. Čeprav so se ure In- jo je avantgarda. Nekonvencionalna oglata genieur v preteklosti odlikovale z izjemno odpor- ohišja pa so vse pogosteje dobivala tudi donostjo na vpliv magnetnega polja, kar so dosegli tlej neznane kvarčne mehanizme izjemne naz uporabo notranjega ohišja iz mehkega železa, so tančnosti. V takšni filozofiji so leta 1969 pri se pri novincu temu odpovedali in dali prednost IWC-ju izdelali uro Da Vinci in jo opremili z steklenemu dnu za vpogled v srce ure. Ohišje so- enim prvih kvarčnih mehanizmov nasploh – s dobnega Ingenieurja tesni do odličnih 120 m. kalibrom Beta 21, ki ga je družno razvilo več švicarskih urarskih podjetij. Dandanes se ne spodobi, da bi prestižne ure poganjali kvarčni Aquatimer Automatic Ko je IWC leta 1967 izdelal svojo prvo po- mehanizmi, zato ima novi Da Vinci Automatapljaško uro Aquatimer Automatic, so se z tic vgrajen robustni IWC-jev mehanski kali-

ber 80111 s samodejnim navijanjem, njegova drzna oblika pa je ostala zvesta baterijskemu vzorniku izpred desetletij. Portofino Najmlajše korenine med šestimi IWC-jevimi legendami ima model Portofino, ki je v prvotni podobi na svet pritiktakal leta 1984. Njegovo zadržano elegantno ohišje so ukrojili po meri IWC-jevega kalibra 95, ki je bil v osnovi namenjen žepnim uram, odlikoval pa se je z majhno debelino. Šlo je za mehanizem vrste lépine, kjer sta bila navijalna os in prikaz malih sekund postavljena v isti liniji, zato so bile sekunde pri takratnem Portofinu pri deveti uri, prikaz luninih men pa pri tretji. Kaliber 95 pač ni obstajal v verziji savonette (nekoč namenjeni žepnim uram s pokrovčkom), kjer navijalna os in prikaz malih sekund tvorita kot 90 stopinj. Tako je prvi Portofino deloval zanimivo, a z urarskega stališča ne čisto popolno. To posebnost ali »napako« slavnega soimenjaka odpravlja novi Portofino s kalibrom 98800 tipa savonette, ki ima seveda Jonesove značilnosti: nikljano tričetrtinsko platíno in podaljšan vzvod za regulacijo, poleg njiju pa še veliko nemirko z vijaki in Breguetovo spiralo. Prav tako se lahko pohvali z močno izpopolnjenim mehanizmom za prikaz luninih men, ki naredi le za en dan napake v 122 letih. Tako Portofino iz leta 1984 kot novinec imata premer 44 mm, drugi je opremljen še z antirefleksnim safirnim steklom nad številčnico in z okencem iz safirnega stekla na dnu.

Predstavljajte si čudovito sliko, ki deluje Predstavljamo novi LCD-televizor Samsung Series 6. Pri njem se eleganca in zmogljivost srečujeta v popolni harmoniji. Enkratna kristalna zasnova daje ohišju videz prosojnosti z rožnato-črnim pridihom, ki vas ne bo pustil ravnodušnih. Lepoto zunanjosti dopolnjuje zmogljivost tehnologije HD s frekvenco osveževanja 100 Hz. Za več informacij obiščite www.samsung.com

Samsung LCD-TV

mojstrsko

Sedem muz Boucheron Draguljarski mojster, ki že od 1858. leta uresničuje sanje in vedno znova navdušuje s čarobnostjo svojih kreacij, je tudi tokrat presenetil. Za izjemno priložnost, kot je bilo proslavljanje 150. obletnice rojstva, so izdelali jubilejno kolekcijo sedmih setov ogrlic, uhanov, prstanov in zapestnic, v katere so vložili 12.000 delovnih ur. Navdihnilo jo je sedem Boucheronovih načel: drznost, čarobnost, užitek, skrivnost, nevarnost, radovednost in gurmanstvo. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: arhiv Boucheron, Pariz

Zgoraj: Barviti uhani Skrivnost. Spodaj: Čokoladna ogrlica s kačjim motivom.

Campbell, igralke Diane Kruger, L’Wren Scott, Michelle Yeoh, Jean Todt, pisateljica Danielle Steel idr. Tik preden so začeli prinašati sladico, je bila dvorana palače Petit Palais nenadoma in za nekaj sekund zatemnjena. Ponovno razsvetljeno prizorišče je razkrilo Emmanuelle Seigner, znano francosko igralko (v svetu bolj znano kot soprogo Romana Polanskega) v obleki Stefana Pilatija za YSL prêt-à-porter. Ob mehkih zvokih znane melodije je v slogu Happy birthday, Boucheron Kolekcijo torej spremlja srečna številka sedem, saj bo po Marilyn Monroe zapela Happy birthday, Boucheron. Parizu na ogled še v šestih svetovnih metropolah: najprej v Moskvi, nato Tokiu, Hongkongu, pa na Azurni obali, od Malce zgodovine koder se bo preselila v London in se za konec predstavila v Podjetje je leta 1858 ustanovil osemindvajsetletni Frédéric Boucheron, obrtnik in talentirani umetnik, ki pa se je vročem Dubaju. Trezor izjemno prestižnih draguljarskih kreacij je predstav- dobro razumel tudi za posle. Idealna kombinacija, ki zagoljen v inštalaciji skupaj z deli sodobnih umetnikov, med tavlja uspeh, saj so Boucheronove kreacije takoj pritegnile katerimi so Jeff Koons, Damien Hirst, Martial Raysse, Kri- bogato klientelo. Še posebej po izjemnem uspehu na svetostin Baker, Maurizio Cattelan, Richard Prince, Liza Lou, vni razstavi v Parizu leta 1889, ko je kreacija ogrlice Vprašaj dobila prvo nagrado. Bila je iz safirjev, med njimi eden Paul Fryer in Rodolphe Von Gombergh. Kaj imata skupnega bogato okrašena ogrlica, imenovana 159-karatni, in diamantov. Leta 2005 so ogrlico izdelali v Drznost, in slika iz serije metuljev Damiena Hirsta? Nič ali sodobnejši obliki. Poimenovali so jo Pavovo pero, ki je bilo pač? Umetniško delo je unikat, kakor je tudi nakit. In obo- prav tako okrašeno s safirji, diamanti in smaragdi. je pripada Françoisu Pinaultu, milijarderju in ustanovitelju Boucheron je bil prvi draguljar, ki je svoj butik odprl na dagrupacije PPR, v katero spada tudi Boucheron, kar je ob tej nes slavnem Place Vendôme v Parizu. Izbral si je hišo s številizjemni priložnosti združil v skupno sporočilo: očarati svet. ko 26, ker je bila na najbolj sončnem delu trga. »Tukaj, pod »Visoko obletnico Boucheronovega rojstva bomo obeležili sončnimi žarki, bodo moji dragulji v okenskih izložbah še tudi v druženju z dragimi gosti,« so sporočili iz Boucherona. bolj sijali in zapeljevali,« je obrazložil svojo odločitev. In teh nekaj srečnežev, povabljenih na gala večerjo v pala- Ko je leta 1902 Frédéric Boucheron umrl, je podjetje prečo Petit Palais v Parizu, je bilo natančno sto petdeset. Med vzel sin Louis, sicer inženir, toda posedoval je enako strast njimi današnji predsednik PPR François Henri Pinault, sin do dragih kamnov kot njegov oče. Ta magična očaranost prej omenjenega Françoisa Pinaulta, igralka Julianne Moore, ga je pripeljala do Indije, ki ga je navdušila. Tam je dobil Vogueova vražička Anna Wintour, Herald Tribuneova Suzy vse: drage kamne, navdih in bogato klientelo. Leta 1928 Menkes, Carine Roitfeld iz francoskega Voguea, Naomi ga je obiskal knez severovzhodne indijske pokrajine Penjab Začeli so že januarja, ko so sedem Boucheronovih muz predstavili izbrancem s celega sveta. »V življenju imamo redkokdaj možnost dotakniti se česa izjemnega. Nazdraviti sto petdesetim letom obstoja naše draguljarske hiše je takšna priložnost,« je takrat povedal predsednik uprave Jean Christophe Bédos.

mojstrsko

Maharadja Patiala. Izročil mu je celotno vsebino svojih trezorjev in naročil, da jih predstavi, vsakega posebej, v lastni kreaciji. Tako je nastalo 149 izjemnih kosov nakita. Tudi Louisa je navdihovalo sedem Boucheronovih muz. Lastništvo in upravljanje draguljarske hiše Boucheron je šlo skozi štiri generacije draguljarske družine, nakar je upravljanje leta 2000 prevzela skupina Gucci in nato PPR. Ljubezen do narave Pri Boucheronu pravijo, da je skrivnost njihovega uspeha v spoštovanju dragih kamnov. Vsako kreacijo narekujejo njihova oblika, barva, struktura. Navdih za oblikovanje črpajo iz narave. Njihove najbolj znane kreacije je navdihnil svet živali: svet kač, žab, kameleonov (slavni prstan Kameleon iz kamnov različnih barv), sov, ptic in mačk in tudi svet rastlinstva. Motivi Boucheronovih del so prefinjeni cvetovi orhidej, kapljice rose, listje, morski valovi. Najbolj prisotna pa je podoba ene najbolj izzivalnih in dovršenih bitij kače. Kot ogrlica je bila »best seller« leta 1970 in se zvija v vseh oblikah še danes. Nasploh je Boucheronov nakit barvit, kot je barvita narava. Oblikovalci uživajo v belem in rumenem, izmislili so si celo rdeče zlato, so drzni in radovedni, ko sestavljajo barve in oblike v očarljive, privlačne in skrivnostne stvaritve. Obnašajo se kot pravi gurmani. Sodelujejo tudi z zunanjimi oblikovalci. Alexander McQueen (katerega blagovna znamka je tudi v sklopu PPR) je oblikoval znamenito torbico Novak – s podobo kače, seveda. Prestižna klientela Poleg nakita pod blagovno znamko Boucheron najdete še moške in ženske ure. Edith Piaf, najpopularnejša pevka

svojega časa, je pri njih kupila uro za ljubezen svojega življenja, boksarju Marcelu Cerdanu. Seznam bogatašev, ki si lahko privoščijo Boucheronov izjemno lep in dragocen nakit, je dolg. Boucheronovi odjemalci so člani nekaterih kraljevskih družin sveta. Nekoč sta bila ruski cesar Aleksander II. in njegov sin Nikolaj II. Iranski šah je Boucheronu predal na čuvanje perzijski trezor, v katerem sta tudi dva največja rožnata diamanta na svetu. Krono carice Soraye iranske so tudi izdelali pri Boucheronu. Na Boucherona so se obrnili tudi nekateri novi bogataši, kot je bila lady Greville, bogata ameriška nova aristokratinja, ki je tiaro zapustila angleški kraljici (tudi ona ima v svoji kolekciji nekaj primerkov francoskega nakita). Danes jo nosi Camilla, soproga angleškega prestolonaslednika Charlesa. Med navdušence štejemo še pripadnike ameriške družine Astor in Rochefeller. Blišč Boucheronovih draguljev je pritegnil tudi lepotice iz filmskega sveta, kot sta bili La Belle Otero, zvezda kabareja in nemega filma, in njena sodobnica Sarah Bernhardt, pa Greta Garbo, Rita Hayworth in Marlene Dietrich. Danes Boucheronov nakit nosijo Nicole Kidman, Penelope Cruz, Kristin Scott Thomas, Cameron Diaz, Diana Kruger in obupana gospodinja Eva Longoria. Boucheronov podpis nosijo tudi očala (v sodelovanju s priznano blagovno znamko Safilo) in dišave. Prvo žensko dišavo so lansirali leta 1988 in bila je, kako simbolično, v obliki prstana. V sodelovanju z angleško podružnico Nokie so izdelali omejeno serijo mobilnih telefonov, prav tako imenovanih po sedmih muzah Boucheronove življenjske filozofije. In s tem nikakor ni končano slavje. Sledi pet kreacij nakita, lansirali bodo tudi nov parfum, nove kreacije ur. Novosti se bodo vrstile, letos je Boucheronovo leto!

Zgoraj levo: Ura zapestnica Radovednost: belo in rumeno zlato, žad, safir, ametist, smaragd, diamanti. Zgoraj desno: Mobilni telefon Užitek. Spodaj desno: Prstan Drznost: belo, rumeno in rdeče zlato, safirji, beli, rumeni in rjavi diamanti.

cannes

Zlata palma Chopard V Cannesu se je letos odvijal že 61. filmski festival, ki je zaznamoval tudi 11-letno sodelovanje med tradicionalnim dogodkom canskega filmskega festivala in prestižno znamko dragocenih ur in čudovitega nakita Chopard. Besedilo: Martina Kermavner Fotografije: Arhiv Chopard

Poleg Monaka in Saint Tropeza je Cannes zagotovo ena najlepših destinacij na francoski rivieri, ki vsako leto na canski festival privabi svetovne zvezde in se v luči slave odpre svetovni javnosti. Festival sodi med najstarejše, najvplivnejše in najbolj prestižne dogodke. Leta 1997 je predsednik mednarodnega canskega filmskega festivala Pierre Viot spoznal sopredsednico Choparda Caroline Gruosi-Scheufele, ki v podjetju opravlja tudi funkcijo art direktorice. Presenečen nad njeno ustvarjalnostjo in energijo ji je ponudil izdelavo novega dizajna zlate palme – Palme d’Or. Caroline je predlagala povsem novo interpretacijo kipca in oblikovala novi prepoznav-

100

ni znak festivala in poželen objekt vsake zvezde. Kipec je prava umetnina, sestavljen je iz prečudovito izdelane palmove vejice, ki ima rahlo valovito steblo in izredno natančno oblikovane liste. Palmova vejica je pritrjena na kristalno blazinico, v kateri odsevajo oblike diamanta. Leta 2000 sta se tradicionalnemu kipcu pridružili še dve manjši palmi, namenjeni najboljšemu mlademu igralcu in igralki leta. Lani je Chopard v slogu 60-letnice festivala izdal 60 kosov unikatnega nakita v kolekciji Red Carpet, izdelanega posebej za ta prestižni dogodek. Letos Caroline Gruosi-Scheufele tradicijo nadaljuje in preseneča z novo kolekcijo v slogu 61. obletnice in 61 kosov unikatnega nakita, ki so predstavljeni v kolekciji Haute Joaillerie oziroma posodobljeni kolekciji Red Carpet. Caroline dobro ve, kako pomemben je trenutek, ko se zvezda sprehodi po glamurozni rdeči preprogi. Zaveda se, da ima vsaka zvezda svoj stil in temu primerno je prilagodila tudi nakit. Pestrost unikatnega nakita, ki se domiselno med seboj razlikuje, omogoča, da sta usklajena vsaka želja in osebni stil. Med pestro izbiro je atrakcija vsekakor ogrlica iz belega zlata z diamantnimi cvetovi. Izredno elegantno oblikovna in izstopajoča je tudi ogrlica, ki ima v vrstah speljane rumene diamante in jo v sredini olepšuje 22-karatni beli diamant v obliki srca. Kljub vsemu nakitu in vsem zvezdam pa bo izstopala le ena, zlata palma. Pravi dragulj in objekt poželenja, ki bo nagradil le najboljše.

FUTURA DDB | Foto: Getty Images Factor banka d. d., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana

DEPOZIT 4x3=1

Vaš depozit obrestujemo po stimulativni obrestni meri za enoletno vezavo, vi pa imate možnost, da depozit vsake tri mesece deloma ali v celoti odpokličete. Brez stroškov! Dodatne informacije telefon 080 2099 I www.factorb.si

TO JE JAMBOR 26-METRSKE JADRNICE. Če tudi vi veste, koliko je vreden, potem govorimo isti jezik.

prestižno Fotografije: promocijsko gradivo Plešoči nakit Tako kot srčka so tudi vgrajeni plešoči diamanti del Chopardove tradicije. Koncept Happy Diamond je bil prvič predstavljen leta 1976 in je znamko nakita spremljal skozi vsa desetletja. Letos so v stilu vzhodnjaške modrosti predstavili kolekcijo zapestnic, obeskov in prstanov z lotosovimi cvetovi, ki se poigravajo in plešejo na vodi. Pri Happy Amore pa so v ospredju tradicionalna srca, ki utripajo z žarki svetlobe in ustvarjajo svetlikajoče se odseve.

Navdih je narava Kombinacija sodobnega prestiža z elementi iz norih 20. in 30. let prejšnjega stoletja in navdihom iz rastlinskoživalskega sveta zaznamuje nakit Van Cleef & Arpels. S svojimi zanimivimi oblikami spominja na pravkar vzcvetele cvetlice, travnate bilke, pa perje in razne živalce. Vse to popestri nakit, ki postane dinamičen, a še vedno tako zelo ženstven.

Sled barvitosti Letošnja moda narekuje barvitost, kar se kaže tudi pri nakitu. Tovrstnemu trendu so sledili tudi pri Cartierju, ki v kolekciji Inde Mystérieuse uporablja barvite kamne dragocenih karatov, vgrajene v prstanih, in prefinjeno oblikovanih verižicah in uhanih, ki spominjajo na indijski nakit iz pravljičnih sanj. Prvo kolekcijo, ki jo je inspirirala indijska umetnost, je Cartier predstavil na Peti aveniji v New Yorku leta 1913. Razstavljenih je bilo 20 kosov.

Pravi zaklad Prečudovit prstan pripada vrhunski Chopardovi kolekciji Haute Joaillerie, ki jo zaznamuje nakit, ki se s svojo kompozicijo in vgrajenimi materiali spremeni v pravi zaklad. To ponazarja tudi barvit prstan, narejen iz 2,85-karatnega rumenega in 2,1-karatnega rožnatega diamanta. Oblikovana v obliki srca sta obdana s 574 diamanti, ki se v toku prelivajo okoli src in okoli celotnega prstana.

Za popoln trenutek Nakit Tiffany & Co. polepša in izpopolni še tako čudovit trenutek, še posebej, ko gre za zaroko in poroko. Kolekcija prstanov Tiffany Celebration nadaljuje tradicijo lepote in elegance, ujete v okrogli simbol platine in diamantov. Klasično okrogli diamanti so vezani v prefinjene vzorce in čutno nežne linije.

Prepoznavno in moderno Bvlgari je letos predstavil novo kolekcijo prestižnih prstanov Monologo in prenovljeno kolekcijo nakita »Bulgari Bulgari«. Kolekciji sta rezultat nenehnega iskanja novih oblik in zanimivih kombinacij z barvami in materiali, ki se skupaj združijo v kreativnost in modernost. Nakit zaznamuje njegova prepoznavnost zaradi okroglih obročkov, v katerih je v starodavnem rimskem slogu zapisano ime »Bulgari Bulgari«. Logo se je prvič pojavil kot dekorativni element leta 1977 na prvi znamki tovrstne ure in nato šele leta 1995, ko je zaradi uspeha postal stalnica med Bvlgarijevim nakitom in urami.

102

Sten d.o.o., Zaloška 165, Ljubljana, 01/546 12 00

w w w.sten.si Prodajalne Sten Time: Ljubljana - BTC dvorana A; Citypark, Swatch Store Citypark, Interspar Vič, Mestni trg; Citycenter Celje; Maribor - Europark in Sten Time Exclusive Europark; Qlandia Ptuj; TC Trends Soča Koper; Urarstvo Klemenc Igor, Novo mesto; Urca d.o.o., Ljubljana; Zlatarne in urarne Spekter: Maribor, Slovenj Gradec, Jesenice, Velenje, Celje, Laško, Domžale, Ljubljana, Postojna, Sežana, Kočevje

Nebo ni meja.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Ko imate vsega dovolj, se daleč od mestnega vrveža odklopite od vsakdana. Veter vam rahlo boža lase, proti cilju se peljete mirno in zanesljivo, Ves svet je vaš. Takega užitka v vožnji še niste doživeli.

Prednost je v tehniki www.audi.si

ObÄ?utek popolne svobode, ko veste, da tudi nebo ni meja.

Audi A3 Cabriolet.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Audi A3 Cabriolet

Športen, eleganten in nabit s čustvi – Novi Audi A3 Cabriolet ponuja kombinacijo preverjenih voznih lastnosti Audija A3 in zabavne ter vznemirljive vožnje s kabrioletom. To ustvarja res poseben občutek med vožnjo, ki za voznika predstavlja popolnoma novo izkušnjo z dveh vidikov − brezkompromisnega užitka v vožnji in očarljive tehnologije. Skupna poraba v l/100 km: 5,1 − 7,6. Skupna emisija CO2 v g/km: 134 − 182. Slika je simbolna.

Prednost je v tehniki www.audi.si

sanjsko

Hitrost s stilom Hermès in Bugatti Skoraj osemdeset let je minilo od prvega sodelovanja takratnih lastnikov prestižnih blagovnih znamk, preden so se zopet našli skupni interesi obeh podjetij. Rezultat srečanja je izjemno oblikovalsko in tehnično dovršeni športni kupé bugatti veyron fbg par hermès, ki združuje značilni Hermèsov stil in legendarni Bugattijev model veyron 16.4. Besedilo: Martina Kermavner Fotografije: Janko Zrim, Bugatti S. A. S.

Ena najbolj prestižnih blagovnih znamk v svetu mode Hermès slovi po svoji kvaliteti, tradiciji in usmerjenosti k naravnim materialom. Njeni ljubitelji posegajo predvsem po legendarnih torbicah in modnih dodatkih, starejši ljubitelji konj pa bi dodali, da slovijo zaradi kakovostnih usnjenih izdelkov, med katerimi je v samem vrhu konjsko sedlo. Začetki podjetja segajo v leto 1837, ko je Thierry Hermès v Parizu ustanovil delavnico za konjsko zaprego, namenjeno plemičem. Leta 1855 so v svojem razredu osvojili prvo nagrado na Pariški razstavi.

Usodno srečanje Podjetje v družinski lasti je prehajalo iz roda v rod. V prvi polovici 20. stoletja sta ga vodila vnuka Ernest in Émile, ki sta naredila blagovno znamke Hermès prepoznavno predvsem v svetu mode. Pridobili so ekskluzivno pravico za uporabo patentne zadrge in postali prvi, ki so jo predstavili v Franciji. Leta 1918 je nastala Hermèsova usnjena golf jakna na zadrgo. Po naročilu so jo izdelali za princa iz Wallesa, kar je povzročilo veliko medijsko zanimanje in dodatno dvignilo ugled znamke.

110

Leta 1922 so izdelali prve ročne torbice, leta 1935 pa so predstavili legendarno Sac à dépêches, ki so jo kasneje preimenovali v Kelly Bag po monaški princesi Grace Kelly. Pod tem imenom jo prodajajo še danes. V 20. letih je Émile Hermès prejel tudi naročilo za po meri narejen usnjen kovček, namenjen avtomobilu bugatti royale. Tako je spoznal Ettoreja Bugattija, lastnika manufakturne avtomobilske znamke Bugatti iz Alsatiana v Franciji.

sanjsko Bugatti veyron fbg par hermès Kljub nekaterim pomislekom k tovrstnim povezavam je bila dediščina preteklega prijateljstva močnejša, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj se bosta ti dve prestižni francoskih hiši zopet srečali. Vodenje projekta je prevzela Gabriele Pezzini, kreativna direktorica in dizajnerka v Hermèsu, in ustvarila kreacijo, ki je po svojem videzu prav toliko Hermèsova kot Bugattijeva. Kupé bugatti veyron fbg par hermès je bil letos prvič postavljen na ogled na ženevskem avto salonu, kjer je zaradi svoje edinstvenosti zbujal veliko zanimanja. Avtomobil v sebi skriva tehnološko dovršen motor tipa W 16 s 4 turbopolnilniki, ki vozilo poganjajo s kar 1001 konjsko močjo (736 kW). Sedemstopenjski menjalnik omogoča doseganje hitrosti 407 kilometrov na uro. Kljub sorazmerno veliki teži, ki znaša 2041 kilogramov, zmore bugatti doseči hitrost 100 kilometrov v pičlih 2,5 sekunde. Poskrbljeno je tudi za odličen zavorni sistem štiripogonskega vozila, ki poleg zavornih kolutov iz karbona vključuje tudi ABS in avtomobilska krilca, ki se ob zaviranju odprejo v 0,4 sekunde. Tako kot je osupljiva njegova moč, je osupljiva tudi njegova skrbno izdelana usnjena notranjost, kjer je veliko pozornosti namenjene detajlom. Ročaji za odpiranje vrat spominjajo na ročaje na Hermèsovih torbah, armaturna plošča je namesto v aluminij odeta v usnje in pri sopotniku vsebuje posebno izdelan prostor, namenjen manjšim modnim dodatkom. Tudi plošča, ki ločuje udobno notranjost vozila in motor v zadku vozila, je v stilu preoblečena v usnje. V zadnjem delu vozila je torej prostor namenjen motorju, v sprednjem delu pa je manjši prtljažni prostor, v katerem je, tako kot pred osemdesetimi leti, nameščena Hermèsova usnjena torba. Prvi izbrani kupci bodo avto prejeli konec leta 2008, cena prestižnega avtomobila pa dosega vrtoglavih 1,55 milijona evrov. Bugatti veyron sang noir Manj kot mesec dni po predstavitvi limitirane serije veyrona fbg par hermès na Ženevskem avtomobilskem salonu je Bugatti predstavil še eno ekskluzivno izvedbo modela veyron. Izza oznake sang noir, kar v prevodu pomeni črna kri, se skriva posvetilo originalnemu bugattiju atlantique 57S iz leta 1930. Veyron sang noir se od ostalih modelov razlikuje po povsem črni karoseriji s paneli iz ogljikovih vlaken, ki niso lakirani. Na vozilu najdemo tudi aluminijasta vzvratna ogledala in aluminijast rob na prednji maski, zatemnjene luči, nova platišča in v notranjosti kombinacijo usnja in alkantare. Sang noir bo na voljo v zelo omejeni seriji, žal pa še ni podatkov o zmogljivosti in ceni tega modela.

111

Brezčasna eleganca ob jezeru Como Villa d'Este Vsak zadnji vikend v aprilu se ob italijanskem jezeru Como v prečudovitem okolju grand hotela Villa d'Este zberejo ljubitelji in lastniki klasičnih avtomobilov z vsega sveta. Letos je bilo na ogled preko sto skrbno izbranih mojstrovin nekega davnega časa, ko sta dizajn in občutek za lepoto močno prehitevala takrat znano tehnologijo. Besedilo: Janko Zrim Fotografije: Janko Zrim, BMW Group

112

avtomobili Prav zaradi dizajna in izbora najlepšega avtomobila so prireditev že leta 1929 poimenovali Concorso d'Eleganza (tekmovanje v eleganci), ko so proizvajalci in oblikovalci prvič pripeljali takrat seveda nove avtomobile na ogled in oceno v idilično okolje jezera Como. In tako leto za letom z manjšimi prekinitvami vse do letošnje prireditve pod pokroviteljstvom skupine BMW, ki že deset let skrbi za izvedbo dogodka na najvišji ravni.

Zgoraj: Letošnji prejemnik prestižnega naziva Coppa d'Oro Villa d'Este 2008 je mercedes-benz 540 K autobahnkurier iz leta 1938 in njegov lastnik Arturo Keller iz Mehike. V sredini: Rolls royce ima posebno spoštovanja vredno mesto na razstavi. Med klasiki iz tridesetih let je bil na ogled tudi najnovejši Phantom Coupé, ki je z modernimi linijami, zaobljenimi robovi in najboljšimi izbranimi materiali namenjen le izbrancem.

Spoj tehnike in dragocenosti Svet ljubiteljev klasičnih avtomobilov že na prvi pogled ponuja nekaj posebnega, saj tako ljubezen do avtomobila oziroma, kot pravijo sami, do umetnine srečate redkokje. Pri nas smo navajeni izraza oldtimerji, kjer gre za starejše avtomobile iz serijske proizvodnje. Avtomobile, ki so bili na ogled v naravnem okolju Ville d'Este, pa poimenujejo z angleškim izrazom classic cars, saj gre za izjemno dragocene stare avtomobile, neredko unikate, ki so bili narejeni oziroma dodelani v karoserijskih delavnicah po željah takratnih bogatašev. Poleg tega imajo vsi avtomobili za seboj pestro zgodovino od izdelave in lastništva pa vse do restavriranja in ponovnega rojstva. Temu primerne so tudi vrednosti, saj po mnenju poznavalcev noben od avtov ni veljal manj kot milijon evrov, zgornja meja pa se je gibala vse do desetih milijonov. Kljub temu, da dobite občutek, da so ti avtomobili pri posameznih zbirateljih v lasti že desetletja, pa po pogovoru z njimi kmalu ugotovite, da je trg zelo živahen, da se kupuje in prodaja , da vsi poznajo vse in da skoraj ni klasičnega avtomobila na svetu, za katerega ne bi vedeli. Največje zasebne zbirke obsegajo tudi po 150 avtomobilov in predstavljajo pravo bogastvo in družinsko dediščino, ki se prenaša iz roda v rod. A še vedno obstajajo avtomobili, skrbno varovani v garažah, ki že desetletja niso bili na očeh javnosti in s katerimi lastniki upajo na osvojitev najprestižnejšega naslova Coppa d'Oro Villa d'Este, ki ga podeljujejo že od leta 1929. Izbor najelegantnejšega Razstavljeni avtomobili se potegujejo za kar nekaj nagrad – od nagrade strokovne žirije, nagrade glavnega pokrovitelja, nagrade v posameznih kategorijah, pa vse do najbolj žlahtnega zlatega pokala Villa d'Este, ki ga že po tradiciji s kuponi izbereta publika in strokovna javnost prvi dan ogleda. Letos je ta prestižni naziv prejel črni mercedes-benz 540 K autobahnkurier iz leta 1938. Avtomobil so naredili v Nemčiji na višku predvojne industrializacije v počastitev izgradnje prvih odsekov avtocest. Ima 8-valjni motor s prostornino 5401 litra, originalno pa so izdelali le dve tovrstni karoseriji, od katerih je ostal le en primerek. Da bi prireditev le ohranila prvotni duh iz prejšnjega stoletja, ko so proizvajalci in oblikovalci predstavljali samo nove avtomobile, se na Concorsu d'Eleganza že nekaj let predstavlja tudi nekaj izbranih konceptnih avtomo-

113

avtomobili Zgoraj levo: Andrea Zagato, ki spada v tretjo generacijo znanega italijanskega dizajnerskega studia Zagato, je s svojimi predelavami reden udeleženec srečanja ob jezeru. Vsako leto predstavi ročno predelavo zunanjosti in notranjosti prestižnega avtomobila v omejeni seriji. Letos je bil to eden izmed devetih bentleyjev Zagato Continental GTS. Zgoraj desno: Drugi dan prireditve je širša javnost, prav tako s kuponi, za najlepšega ocenila delahaye 135 M, dvosedežni roadster iz leta 1937, oblikovalcev Figoni&Falaschi. V sredini: Norberto Ferretti, predsednik navtične grupe Ferretti, ki ima v svoji zbirki preko sto klasičnih avtomobilov, je reden gost Concorsa. Letos se je pripeljal v rdečem mercedes-benzu 320 iz leta 1937. Spodaj: 30 let po premierni predstavitvi legendarnega modela BMW M1 so prireditelji pripravili presenečenje in predstavili koncept BMW M1 hommage car.

bilov in prototipov, ki pokažejo oblikovalske usmeritve in visoko tehnologijo v prihodnosti. Poglede obiskovalcev je privlačil tako tehnološko dovršeni mercedes-benz F700 kot tudi predelani bentley GTZ iz znane ateljejske delavnice Zagato. Tudi med konceptnimi avtomobili publika izbira najlepšega in mu podeli nagrado za dizajn. Tokrat je ta prestižni naslov prejel Bugatti Veyron Fbg par Hermes, ki je rezultat sodelovanja dveh prestižnih imen avtomobilizma in mode. Na splošno se je v teh dveh dneh veliko govorilo o avtomobilskem dizajnu in sožitju oblike in uporabnosti. Prisotnih je bilo kar nekaj pomembnih oblikovalcev iz velikih avtomobilskih imen, še posebno drugi dan, ko so organizatorji pripravili tradicionalni BMW Design Talk v sosednji Villi Erba. Tema letošnjega pogovora je bil pomen, originalnost in karizma ikone. BMW M1 Ko so leta 1978 na pariškem avtomobilskem salonu predstavili super športni avto BMW M1, si zagotovo niso zamišljali, da bo postal ikona. V tistem času je bil z 260 km/h najhitrejši nemški serijski avtomobil, ki je krojil mnoge usode na dirkališčih in ob njem, z italijanskim dizajnom pa v nemško strogost vnesel potrebno eleganco. V počastitev 30-letnice tega legendarnega modela so organizatorji pripravili presenečenje in v večernem soju luči jezera Como ob razstavljenih starih

114

individualno kot vi

Korekcijska stekla Carl Zeiss.

Carl Zeiss d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 9a, 1000 Ljubljana www.zeiss.si

Nebo ni meja.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Prednost je v tehniki www.audi.si

ObÄ?utek popolne svobode, ko veste, da tudi nebo ni meja.

Audi A3 Cabriolet.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Audi A3 Cabriolet

Prednost je v tehniki www.audi.si

sanjsko

110

111

112

113

114

individualno kot vi

Korekcijska stekla Carl Zeiss.

Carl Zeiss d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 9a, 1000 Ljubljana www.zeiss.si

avtomobili modelih predstavili študijo novega modela, poimenovanega BMW M1 hommage car, ki je nastal v hišnem oblikovalskem studiu BMW. Po sobotni razstavi na vrtovih Ville d'Este, ki je zaprtega tipa in namenjena le lastnikom vozil, strokovni javnosti in novinarjem, se je v nedeljo celotna karavana preselila na sosednje posestvo Ville Erba, kjer je na ogled tudi širši javnosti. V teh dveh sončnih dneh se je čas zopet ustavil oziroma vrnil v trideseta leta, ko do jezera Como ni bilo avtocest in ne hitrih letalskih linij. Takrat so mnogi potovali več dni, da bi uživali v pogledih na sodobne avtomobile. A tudi pol stoletja kasneje smo opazili kar nekaj obiskovalcev, ki so s svojimi oldtimerji potovali več dni in izkušali doživetja starodobnih avtomobilskih zanesenjakov. Po podatkih BMW Classic Division je trenutno restavriranih 80.000 avtomobilov njihove znamke. Predvidevajo, da jih bo čez 15 let preko 300.000, kar kaže na izredno zanimanje za tovrstne igrače. In tudi takrat se zgodba ne bo končala, saj bodo današnji konceptni avtomobili čez stoletje le še spomin na neko obdobje in ko jih bodo obzidja Ville d'Este zopet sprejela v svoj objem.

Zgoraj: Nagrado za dizajn med prototipi in konceptnimi avtomobili je prejel Bugatti Veyron Fbg par Hermes, rezultat sodelovanja dveh prestižnih imen avtomobilizma in mode. V sredini levo: Alfa romeo 6C 2300 jankovits, letnik 1935. Gre za prvo in edino karoserijo Spider, s tremi sedeži in sredinskim volanom, ki je bila narejena na območju nekdanje Jugoslavije, na Reki. S pomočjo izvrstnih ladjedelniških mojstrov sta ga naredila arhitekta brata Jankovič. Avto je bil leta 1946 prodan ameriškemu vojaku, leta 1978 ponovno odkrit na Irskem, sedaj pa restavriran domuje v garaži nemškega lastnika.

116

Tradicija, začinjena z eleganco Manafaru Na otoku Manafaru na skrajnem severu Maldivskega otočja je lani zrasel prestižen kompleks vil, imenovan The Beach House. Bele peščene plaže, kristalna voda, razkošna flora in sodoben dizajn, kjer uživate v zavetju intimnosti. Besedilo: Barbara Beč Fotografije: promocijsko gradivo

118

ekskluzivni odklop Po pristanku na maldivskem mednarodnem letališču na otoku Hulhule se gostje vkrcajo na manjše letalo, ki jih popelje čez smaragdno moder Indijski ocean, posut s tisoči malih maldivskih otočkov. Pogled na to čudo sveta zagotovo očara vsakogar! Po 45 minutah sledi pristanek na severu Maldivov. Še 30-minutna vožnja z jahto in dobrodošlica na otoku Manafaru. Proti severu postajajo Maldivi vedno bolj zeleni in tudi ta otok ni izjema. Bele peščene plaže, kristalna voda Indijskega oceana in neverjetno razkošna flora, ki je ob izgradnji otoka ostala neokrnjena. The Beach House Tu vas v prestižnih vilah čaka tradicionalen maldivski slog, začinjen z azijsko preprostostjo in eleganco. Trendovski in seksi nudi svojim gostom razkošje brez primere. Vsaka od vil na otoku ima svoj lastni bazen in osebnega strežaja. Vrhunska kulinarika z vseh vetrov sveta in neštete možnosti rekreacije tako na kopnem kot v morju zaokrožijo prvovrstno ponudbo kompleksa The Beach House. Ob njegovem načrtovanju je arhitekte vodilo prepričanje, da so v vsakdanjem življenju detajli in malenkosti še kako pomembni. Vse vile (152 m2) so zgrajene v tradicionalnem maldivskem slogu s slamnato streho, so prostorne in elegantne. Mehki obrisi, impresivna okolica in preprosta, umirjena eleganca ustvarijo popoln ambient. Zunanje kopalnice vključujejo velike nizke kadi, prhe na prostem in teraso za sončenje z udobnimi ležalniki. Vsaka vila ima na plaži zaseben, senčni prostor, kjer se gostje lahko v miru sproščajo in uživajo. Še nekoliko večji so prestižni apartmaji na plaži (225 m2). Obdani z bujnim tropskim rastlinjem zazibajo goste v pravo zasanjanost. Poleg vil na plaži so na voljo tudi na vodi (146 m2). Razprostirajo se nad prelepo laguno, s teras pa lahko uživate v nepozabnih pogledih na Indijski ocean. Tla v notranjosti so steklena, kar omogoča opazovanje življenja v morju tako čez dan kot v mesečini. Razkošje na vodi Kdor si želi še večjega razkošja, si bo omislil paviljon na vodi (419 m2), v katerem so na voljo celo plavalni bazen, savna in parna kopel. Še višjo raven razkošja pa ponuja veliki paviljon (693 m2), postavljen na plažo, s kar dvema plavalnima bazenoma, masažnim studiem in najsodobnejšimi razvedrilnimi napravami, vključno s televizijo s 40-palčnim zaslonom LCD. A sama namestitev ne bi bila dovolj, če otok ne bi ponujal tudi neverjetnih restavracij in barov. Obedovanje v kompleksu The Beach House zaznamuje okusna, sveža, biološko pridelana hrana, ki zadovolji tudi najzahtevnejše sladokusce. Prav vsaka jed v hotelskih restavracijah je umetniško delo. Težko si je zamisliti bolj romantično restavracijo, kot je Saffron. Postavljena na vodo je specializirana za lokalne

119

ekskluzivni odklop delikatese, kot je denimo confit iz račje solate, ovit v list betela. Izvrsten svež jastog, sočni zrezki črnega goveda wagyu in pravkar ujete ribe so zadnji krik kulinarične mode v restavraciji Medium Rare, kjer hrana velja za umetniški izdelek, prav vse jedi pa pripravijo pred očmi gostov v odprti centralni kuhinji. Gostje Salt Waterja se udobno namestijo v visečo mrežo, se zazrejo v zvezdno nebo in se v sproščenem vzdušju vdajo zvokom žive akustične glasbe. Mirni bar Infiniti ima teraso in plavalni bazen, odlikujeta pa ga živahno in sproščeno vzdušje. Predstavljajte si pravljični bazen, poln kristalno čiste vode, sredi bujne tropske džungle. Takšno vzdušje vlada v maldivsko obarvanem baru Amazon. V bazen se steka slap, ki igrivo brbota v ozadju. Zanimivost so v vodo potopljeni sedeži s hidromasažnimi curki. Aktiven počitek Za bolj aktivno preživljanja dopusta je na voljo bogata paleta dejavnosti v sodobno opremljeni telovadnici, zunanjem igrišču za badminton, teniških igriščih, bazenih, šoli potapljanja, centru vodnih športov. Le malo krajev na svetu nudi boljše pogoje za potapljanje z dihalko. Morski svet je tu naravnost osupljiv, tako da so podvodni izleti prava poslastica tudi za najbolj izkušene potapljače. Beseda shui v jugovzhodni Aziji pomeni tekočo vodo in ponazarja filozofijo centra, ki temelji na večnem ciklusu vode, ki nas obdaja; je vir vsega življenja in element, ki povezuje človeka in naravo. Center Shui obdajajo nežne bele plaže in bujna tropska narava, v njem pa izvajajo nege z lokalno pridelanimi sestavinami. Na otoku organizirajo tudi izlete tako na tradicionalnem maldivskem čolnu dhoni kot tudi na gliserjih in katamaranih. Obiščete lahko bližnje naseljene otoke, se preizkusite v lovu na velike ribe s tradicionalnim ribolovom s palico ali obiščite tečaje IN vodene izlete potapljanja z dihalko. V sklopu The Beach House sta dva zasebna otočka, kamor se gostje lahko umaknejo v intimo in si privoščijo zasebno večerjo na plaži. Klub za gospode Pa še ena posebnost je na voljo: po zgledu iz preteklosti so arhitekti ustvarili klub, namenjen le gospodom. V njem lahko zgolj počivajo, gledajo televizijo ali se preizkušajo v igricah na playstationu in uporabljajo golf simulator, kjer so jim na voljo najboljša golf igrišča na svetu.

120

A`]Ve_R _Ra`gVU+ d`_Î_` Z_ e`a]`

5F32; >2GC:4:; D6; 6=: >2=5:G:

dR_[d\Ra`e`gR_[R T`^

:^aVcZR] EcRgV] ERgÎRc[VgR & =[fS][R_R eV] + !)! "$ )#

Dežela Berberov in mirnih ljudi Maroko

Dežela zahajajočega sonca so jo imenovali ljudje, ki so v te kraje prinesli smisel za trgovino. Drugi so ji rekli dežela zahoda ali konec sveta. Zame je postala dežela novih izkustev. Besedilo: Dime Rangelov Fotografije: Dime Rangelov

122

potepanje Maroko, ena bolj liberalnih muslimanskih dežel, ima veliko obrazov. Še vedno so njene glavne atrakcije obmorski Agadir, romantična Casablanca, pa čeprav je romantika ostala predvsem v istoimenskem filmu, ki je prinesel slavo temu sedaj precej poslovno orientiranemu mestu, in seveda, bisera kaotični in boemski Marakeš in mistični Fes. Kulise v oazi A to še zdaleč ni vse. In prav tu se je šele pričela moja pot. Med neskončnimi peščenimi prostranstvi se nahajajo oaze, polne življenja. Vrtovi, polja, orhideje, palmovi nasadi in nasadi vrtnic, vse to ustvarjajo pridne ljudske roke. Dolini rek Draa in Dades s kontrastnostjo barv in neverjetno estetiko prebudita čustva, ki ste jih mogoče že pozabili ali jih nikoli niste poznali. Visoki Atlas, kamor vas pot pripelje bodisi z avtomobilom iz Marakeša čez 2160 metrov visok gorski prelaz Tizi-n-Tichka ali hitreje z letalom v prestolnico tega višje ležečega dela Maroka Ouarzazate. Mesto je izhodiščna točka za pot v soteske Visokega Atlasa na severu ali Sahare na vzhodu. Dobro je zaživelo šele po prihodu Francozov v tridesetih letih. Kar debelo boste pogledali, ko boste na poti z letališča zagledali ogromne piramide, pa kopico zapuščenih egipčanskih sfing in popolnoma nova rimska svetišča. Šele napis Oscar Film Studios razkrije, da so to pravzaprav filmske kulise. To je izredno velik filmski center, kjer posnamejo precej filmov. Naj omenimo le največje: tukaj so snemali s kopico oskarjev nagrajenega Gladiatorja, v okoliški vasi je Brad Pitt reševal ranjeno Kate Blanchett v prav tako oskarjevskem Babilonu. Mumija in Aleksander pa sta si delila dolino reke Ourzazate, kjer se nahaja tudi Ait-Benhaddou, pravzaprav razlog moje poti na Visoki Atlas.

sredi ničesar vile Nad mestecem leta ogromno štorkelj, ki mu dajejo pravljični videz. Najlepši je sončni zahod, saj se barve mesta spreminjajo z vsako minutko, pogled z vrha pa zastavi dih še tako zahtevnemu popotniku. Tu je kar nekaj veličastnih utrdb, imenovanih kasbah, ki so jih gradili premožnejši prebivalci vasi kot dokaz obilja in v obrambo. Zaradi tega so večinoma brez oziroma z zelo majhnimi okni. Pot proti vzhodu vas od Ait-Benhaddoua odpelje v dolino reke Draa, ki jo imenujejo tudi Dolina tisočih kasb. Sredi doline je najstarejša palmova oaza Skoura, ki jih ima že preko 700 let. Znana je predvsem po eni najstarejših in najlepših kasbah iz 17. stoletja Amerhidil, ki je vredna ogleda, krasi pa med drugim tudi 50-dirhamski bankovec. Le deset minut vstran se nahaja ena najboljših možnih namestitev v tem delu Maroka – kasbah Dar Ahlam. To utrdbo so pod skrbnim nadzorom prenovili v devet prestižnih apartmajev in tri vile s svojimi bazeni. Bivanje v njih je na osnovi azi all included, kar obsega skrbno pripravljene obroke, ki so kombinacija tradicionalnih maroških jedi s francoskim vplivom. Servirajo jih v različnih prostorih, kjer si želite, ali pa v prečudovito urejenem vrtu in okolici. Lahko pa si omislite intimno večerjo na skrivni terasi enega od stolpičev ali pa v nasadu prelepih oljk. Na voljo je hišni hamam in usluge spa centra, ki temeljijo izključno na tradicionalnih lokalnih metodah.

Vas utrdba Govorim o utrdbi, ki že več kot štiristo let krasi grič nad dolino reke in je že kar nekaj let pod zaščito Unesca. Če ste si ogledali filmski hit Lawrence Arabski, boste zagotovo spoznali kakšen kader iz filma. Lastnik ene od utrdb kasbah na vhodu od vas poprosi nekaj dirhamov za vstop v to imenitno vas utrdbo. Vsak dom, vsako dvorišče skriva svojo zgodbo in predstavlja arhitekturni čudež. Večina prebivalcev se je iz razpadajočega mesteca preselila na drugi breg reke v bližnjo vas, le nekaj najbolj vztrajnih in podjetnih ostaja v domovih, narejenih iz rdeče, za ta kraj značilne, zemlje in slame. Ko gledaš stene, se sprašuješ, kako to, da se po prvem nalivu še ni vse stopilo. Pa pravijo domačini, da imajo srečo, saj pri njih redko, zelo redko dežuje. Mladi Berberi vam za manjšo nagrado razkažejo vas in vas popeljejo skozi njihove domove po skrivnih tunelih in strmih ulicah na sam vrh.

123

potepanje S šoferjem na pot Pripada vam tudi vodič s šoferjem in 4x4 terensko vozilo. Ker je v bližini kar nekaj znamenitosti, ki bi si jih skrajno težko ogledali brez posebnega prevoza, vam to prihrani marsikatero nevšečnost, ki bi jo imeli z lokalnim transportom. Lahko si omislite piknik v bližnji oklici, še najbolje pa se je podati na ogled ozke soteske reke Dades. Narava jo je ustvarila v osrčju Atlasa in je neverjetnih oblik, ki se spreminjajo glede na kot, pod katerim jo gledate. Nastala je iz izbruhov vulkanov in drugih naravnih vplivov. Iz soteske vodi pot v gore Atlasa. Cesta vse višje postaja vse bolj divja in kaj kmalu ostane le še peščena pot. Številne črede ovac, koz in osličkov dajo vedeti, da smo prišli v svet nomadov, in to pravih, ki še danes živijo v številnih jamah, vklesanih v stene gora. Ob poti vas pričakajo predvsem njihovi otroci, ki od vas pričakujejo kakšno darilo, mogoče sladkarijo ali pa predvsem dirham. V zameno jih lahko fotografirate. In ko sem že mislil, da lahko za dva evra naredim kopico fotografij, se je od nekod vzela mati in mi dala vedeti, da je tako poceni ne bom odnesel. Zahtevala je dodatek. V zameno nas je prijazno povabila v svojo jamo na tradicionalen metin čaj.

124

Dolina vrtnic Med potjo sem opazoval gorovja, pokrita z majhno zeleno plesnijo, saj tako je na prvi pogled in od daleč videti zeleni odtenek, ki se preliva skozi pokrajino. Ampak od blizu ugotovite, da gre za šopke posebnih trav, nam še kako poznanih. Timijan je prav ta grmiček, ki daje tukajšnjim jedem iz jagnjetine aromatičen okus. Ko vas pot strmo popelje navzdol na drugo stran v zeleno dolino, se zaveste, da je pred vami dolina vrtnic. Še ena izredno atraktivna destinacija, še prav posebej konec aprila in v začetku maja, ko je vrhunec cvetenja vrtnic. Njihovo glavno mesto je El-Kelaa M’Gouna in je središče proizvodnje eteričnih olj in vode. Poleg olj je prav voda, v kateri izpirajo in namakajo cvetove, najbolj prodajan izdelek na tem področju. Radi jo uporabljajo pri kuhanju kot dodatek jedem in v kozmetiki. Po dnevu, bogatem s toliko vtisi, se prileže dober tanjin iz jagenjčka in kuskus z dodatki fig, mandljev in ostalih lokalnih dobrot. Obisk hamama ne le očisti, pač pa še sprosti. In to je idealen zaključek dneva, polnega močnih barv, vonjav, vtisov. Visoki Atlas je področje, ki ga enostavno morate obiskati. Je mešanica vzhoda in zahoda, dežela prijaznosti in preprostosti, ki ju tako zelo primanjkuje v našem sodobnem svetu.

Vaš okus je izostren kot kamen, ki ga je narava brusila tisočletja Prestiæna kolekcija Pietra Kaikos ponuja πirok izbor naravnih kamnitih in steklenih mozaikov, ki prinašajo v naše domove inspiracijo narave in estetiko najvišjega nivoja. Edinstvene dekorativne stene odražajo minimalizem, eleganco, funkcionalnost in tehniËno dovršenost vse do najmanjše podrobnosti. Izbirajte po vašem okusu in si opremite ambient v brezËasnost.

www.pietrakaikos.si

Inovatim d.o.o., Vodnikova 272, Ljubljana, info@pietrakaikos.si

izbrano

Šampanjska visoka moda Krug Spoznala sva se ob kozarcu šampanjca. Peneča tekočina nežne zlate barve vedno prebije led. Ta še prav posebej, saj je poleg užitka za brbončice prinesla tudi zanimivo zgodbo, ki sega nekaj stoletij nazaj, in simpatičnega sogovornika, ki kljub mladosti prepriča s svojo zrelostjo in izkušnjami. Kot dober šampanjec na primer letnika 1996. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Matevž Paternoster in promocijsko gradivo

Letnik 1996 je še posebej zanimiv, saj je takrat nastal Krug Clos du Mesnil; grozdje zanj je v nasprotju z ostalimi šampanjci zraslo le v enem vinogradu. V našo deželo je prišlo le dvanajst steklenic, ki jih prodajajo za ceno okrog tisoč evrov. Če se pomaknem leto nazaj, je zgodba še bolj nora: takrat je nastalo le 3000 steklenic šampanjca Krug Clos d'Ambonnay, ki počasi prihajajo na trg. Za steklenico bo potrebno odšteti kakšnih 2400 evrov. Krugova vinska knjižnica »Pri Krugu ne poznamo prêt-à-porterja. Ustvarjamo le visoko modo. Naša zgodba se začne s prestižnim grand cuvéejem – kjer večina šampanjskih hiš neha, saj je to najboljše, kar lahko ustvarijo.« Srkali smo ga, ko je za mizo prišla predjed. Šparglji z gamberi. »Šampanjec bi lahko pila s čimerkoli,« rečem in Alexander Gilkes, nekakšen ambasador francoske hiše Krug, sicer pa najmlajši član njene uprave, se strinja. »Prija skoraj povsod – razen k sladicam. Tu ga močno odsvetujem,« doda gospodič iz Anglije, čigar biografija je pestra. Klasična izobrazba na elitnih šolah doma (kot je Eton, ki ga je leta 1440 ustanovil kralj Henry VI.), potovanje po Južni Ameriki in poučevanje otrok v Čilu, izpopolnjevanje znanja iz španščine v Madridu ter sovjetske politike in kulture v St. Petersburgu. Pa poziranje znanemu fotografu Mariu Testinu – s Kate Moss – igranje, delo na

126

izbrano področju bančništva, igralništva in financ. Zdaj pa že štiri leta v korporaciji prestiža LVMH, pod katero spada tudi šampanjska hiša Krug. Ena od njegovih nalog je promocija vina, pa tudi iskanje novih trendov v segmentu prestiža. Nad informacijo, da Slovenci radi združimo šampanjec oziroma penino s sladico – ponavadi kakšno torto – ni bil najbolj navdušen. To očitno v njegovo zbirko trendov ne bo šlo. »Bolj priporočam spoj sirov in šampanjca. Izogibajte se ekstremom: nič preveč grenkega, sladkega, prehladnega ali prevročega.« So pa, seveda, odlično šle zraven mešane školjke na žaru, ki so sledile prvi predjedi. Sedela sva v ljubljanski restavraciji Cubo in njen lastnik Boštjan Trstenjak se je močno potrudil pri razvajanju želodčkov. »Kvaliteta hrane v Sloveniji je neverjetna,« je dejal Alexander Gilkes. »Ko bi le bila povsod, kamor grem! Zadnje čase sem ogromno potoval in pravzaprav komaj čakam, da pridem domov in se prepustim vadbi,« se je nasmehnil nekdanji maneken. Nadaljevala sva s šampanjcem. Izvedela sem, da za Grande Cuvée izberejo najboljše grozdje pinot meunier, pinot noir in chardonnay in ga fermentirajo v manjših hrastovih sodih. Nato se skupaj z vinskimi mojstri zbere družina Krug iz pete in šeste generacije. Po okušanju tekoče letine iz vinskih arhivov, nekakšne vinske knjižnice, prinesejo šest do deset starih oziroma, kot oni rečejo, vintage vin. Po mnogih mešanjih in okušanjih se odločijo, katera mešanica je pravi Grand Cuvée. Tako opravičujejo moto, ki pravi, da ni ne formule ne recepta, pač pa vedno le družina Krug. »Prepričan sem, da je še prav posebej med bratoma Henrijem in Rémijem Krugom, ki se že več kot 40 let ukvarjata z vinarstvom, veliko nesoglasij pred veliko odločitvijo.« Šampanjec šest let počiva v kleteh, preden sme pred uživače. »Umetnost s podpisom Krug je v njeni kvaliteti. Danes tukaj v Sloveniji bo enaka kot čez deset let v Sydneyju,« je prepričan ambasador. »Edinstvena je mešanica, edinstvena sta okus in stil. Vse skupaj je zelo kompleksno. Tako pijačo so želeli ustanovitelji leta 1843. Zagotovo bi bili tudi danes ponosni na svojo zapuščino. Krug ostaja vedno – Krug.« Cenijo ga mnoga znana imena. Tako izvem, da Madonna pije le Krug Rosé, na Krugove šampanjce pa prisegajo tudi Nicole Kidman, Sting, Robert de Niro, Lenny Kravitz, Sean Penn, Julia Roberts, Clive Owen in mnogi drugi. Toda med najboljše kupce pa ne spadajo. Lani je nekdo za eno naročilo redkih šampanjcev v enem dnevu plačal 200.000 evrov, niso pa redki kupci, ki v enem letu za njihovo pijačo porabijo več kot 600.000 evrov.

Lipicanci na poti stila in okusov Ob rižoti s škampi, ovitimi v suho slanino, kjer sem še vedno vztrajala s šampanjcem, je pogovor nanesel na Kras. Krug zadnjih nekaj let pripravi odisejado, nekakšno potovanje, na katerem izbranci raziskujejo meje stila in prestiža. »Lahko bi najeli prekrasno palačo v Parizu in na zabavo povabili svetovno znane obraze. Toda, kaj bi to povedalo o Krugu? Nič,« razlaga Alexander Gilkes. »Mediji bi nas le omenili v družabni kroniki. Raje povabimo 12 top life style novinarjev s celega sveta na potovanje, ki ga ne morete kupiti za noben denar.« Njegov slikoviti opis prve odisejade, pozna se, da sta ga vedno zanimala umetnost in kultura, me ponese med zapeljive vonjave in spektakularno scenografijo Francije. Začeli so v Parizu, v hotelu Ritz, kjer sta se nekoč zadrževala velika ljubitelja Kruga pisatelj Hemingway in madame Coco Chanel. Odisejada okusov in stila se je začela prav v njenem apartmaju, kjer so novinarji okušali sloviti šampanjec. Naslednji dan jih je letalo odpeljalo v Avignon, kjer so se popolnoma slučajno srečali z igralcem Johnom Malkovichem. Pot so nadaljevali v eno slikovitih vasic Provanse – Mougins, kjer je nekoč živel Picasso. Obdajajo jo dišeča polja sončnic in sivke, kar je tudi pravi barvni užitek za oko. Tura po vasici je odkrivala čudovito urejene hiške, ki so skrivale zaklade kot Picassove in Matissove slike. Po senzorialnem izkustvu, v katerega so bili vključeni tipanje, okus in vonj, so jih odpeljali po skrivnem tunelu, ki jih je pripeljal na vrt enega najboljših kuharjev Francije.

127

Na prejšnji strani: Krug Clos du Mesnil, 1996: v našo deželo je prišlo le dvanajst steklenic, ki jih prodajajo za ceno okrog tisoč evrov. Zgoraj: Kolekcija Escape Artist s prestižno vsebino. Spodaj: Krug je za posebne ljudi z izdelanim okusom, se strinjata Boštjan Trstenjak iz Cuba in Alexander Gilkes iz LVMH.

izbrano

Krug je v zraku. Izbrane jedi in vrhunski šampanjec za razvajanje med nebom in zemljo.

Naslednji dan so lahko nabirali murve in pozneje jedli v zeliščnem vrtu mladega kuharja, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico. Nato so jih helikopterji odpeljali v St. Tropez in na obisk k enemu najboljših nosov, ki je za vsakega namešal svojo dišavo. Zaključek je bil na jahti s pokušnjo vintage šampanjcev iz 50. let prejšnjega stoletja. Sanjsko potovanje, o katerem so nato pisali vsi največji mediji. Letos naj bi bila del tega itinerarija tudi naša dežela – od Ljubljane do Lipice, na kateri bodo top gostje spoznavali korenine belega konja. Nerodna reč, prav takrat je na mizo priromal žrebičkov file s pečenim krompirjem in sušenim paradižnikom. Med božanskimi okusi, med katerimi se je zamešalo tudi argentinsko rdeče vino Cheval des Andes, pozabimo na moralo. Alexander Gilkes, ki je sploh prvič jedel tako meso, pove, da so ga naša dežela oziroma njeni konji omamili z mešanico elegance, divjosti, perfekcije, glorifikacije narave. Tako lahko pričakujemo, da se bomo znašli na seznamu trendovskih destinacij. Nakup izkustva Kaj pa je za Alexandra Gilkesa sploh prestiž – glede na to, da je v nenehnem iskanju odgovorov na to vprašanje? »Prestiž se lahko nanaša na vse – od prtička do šampanjca in hotela. Zdi se mi kot krog, razrezan na štiri dele. Zgornji levi predstavlja bahavost, ekstravaganten in glasen prestiž, kjer se na veliko poudarja blagovne znamke, ki, mimogrede, veliko denarja vložijo v oglaševanje in promocijo. Vse je zelo vidno. Na drugi strani je emocionalni, rokodelski, bolj avtentičen prestiž, o katerem je treba vedeti malo več. Da so, na primer, Hermesovo torbico Kelly poimenovali po monaški princesi Grace. Tretji prestiž je tradicionalen, kamor spadajo predvsem urarske manufakture. Tu poudarjajo, kdo iz preteklosti je že imel njihove izdelke. Pomembni sta brezčasnost in zgodovina, potrebna je določena inteligenca, da to razumete. In četrti stil prestiža, kamor smo postavili Krug, in ta je zame najbolj zanimiv, je narejen po meri. Njegov pristaš je predvsem nova tako imenovana google generacija. Je dobro obveščena o vsem in zanjo ni dovolj le nakup izdelka. Ne, hočejo kupiti tudi izkustvo, namenjeno vsakemu kupcu posebej. Gre za individualnost in personifikacijo. Vsakdo verjame v svoj ego, v svojo moč, zato morajo biti sporočila posamezna. Hočejo, da jim laskaš. Hočejo izstopati po kulturi, stilu, znanju, zanimivem življenju. Hočejo biti kreativni. Ne bodo vozili glasnih avtov, oblačijo se v kvalitetna oblačila zanimivih oblikovalcev, obožujejo neodvisne filme, veliko potujejo ipd. Njim je namenjen Krug, ker je majhen, ker posveča pozornost detajlom, ker je njegova filozofija blizu ustvarjalcem visoke mode, ker ima blizek odnos z

128

uporabniki izdelkov, ker ustreza posamezniku, ne masi, ker je diskreten, zadržan, intimen, čustven in spontan. Krug je za ljudi, ki prisegajo na kvaliteto in ki ne sledijo masam. Je za individualiste, ki vedo, kaj jim je všeč, in ki jim ni nerodno biti drugačen.« »Če bi peljal punco na zmenek in bi si želel nekaj posebnega, drugačnega, da bi se me potem spominjala, bi ji zagotovo ponudil šampanjec Krug,« je dodal Boštjan Trstenjak, gurman, ki vedno išče posebnosti. »Prepričan sem, da me ne bi pozabila. Mogoče.« Zasmejimo se in obed končamo s čokoladnim musom. Z mehurčki do neba Krug daje velik poudarek druženju, prijateljevanju in skupnemu uživanju življenja. »Ali ni nekaj najlepšega ob bageti, siru in kozarcu šampanjca ležati na travi nekje v hribih v prijetni družbi? Spodbujamo kulturno razmišljanje, kaj je pomembno v življenju.« Tako so ustvarili kolekcije prestižnih kovčkov za piknik, ki poleg peneče pijače vsebujejo pribor za njeno hlajenje in serviranje in mnogo drugega kot posodo za suši in kaviar, pa celo pribor za kajenje cigar, karte za poker, predvajalnik glasbe in odeje iz kašmirja. Na voljo so v različnih velikostih. »Zelo so popularni. Pred kratkim je, na primer, manjšega za na jahto kupil princ Albert iz Monaka,« pove Alexander Gilkes. Najnovejši Krugov predlog za razvajanje je ponudba z imenom Krug is in the Air (Krug je v zraku), ki vključuje polet z balonom. »Košara iz belega usnja – naredila sta jo top sedlarja, ki sta delala tudi za Hermes – je nekakšna jedilnica, s katero zbežite pod oblake, kjer si privoščite intimen trenutek z našo blagovno znamko. Eden najboljših dizajnerjev hrane na svetu je za nas pripravil jedilnik za zemljo in nebo. Spodaj okušate predvsem zelenjavne jedi, zgoraj raco. Kombinacija izbranih jedi in različnih šampanjcev poskrbi za pravo eksplozijo v zraku,« se nasmehne Krugov ambasador. »Potovanje je za nas zelo pomembno. In sodoben potrošnik prestiža potuje hitreje in pogosteje. Tako imenovana kavna družba je postala današnji jet set in celo lastniki jetov (letal). Pravi pivci našega šampanjca so lahko ta trenutek v Ljubljani, naslednji vikend v Milanu na nakupovanju, nato v Parizu na modni reviji ... Gibljejo se v večjih mestih, razen avgusta, ko gredo na počitnice. Pozimi si privoščijo smučanje ali pa počitnice v sončnih eksotičnih krajih. Ugotovili smo, da je to svetovna pot prestiža. Trudimo se, da bi na njej ljubitelji Kruga brez težav prišli do njega. Moje težko in naporno delo je slediti tej poti prestiža in slediti trendom,« se še nasmehne Alexander Gilkes. »Pa pripovedovati ljudem, da so klišeji najhujši. Šampanjec ni namenjen zgolj praznovanju. Je zelo dinamična pijača, ki vedno prija. Če začutite, da bi ga radi spili, ga spijte! Pomembna je spontanost.«

ELEGANTNEJŠI MOČNEJŠI PAMETNEJŠI NABRIT KOT ŠE NIKOLI

RAZR2 V8

RAZR2 V8 luksuzna izvedba

RAZR2 V9

Klasična različica z velikim zaslonom. CrystalTalkTM za klice z odlično kakovostjo zvoka, stereo BluetoothTM in predvajalnik glasbe.

18-karatna pozlata z mehkim otipom kačje kože in 2GB vgrajenega pomnilnika.

Različica 3.5G ima dodane pretočne video vsebine, hitri internet in dostop za prenos podatkov ter razširljiv pomnilnik.

Nova priredba klasike

In kateri

Ustvarite si lastno nišo

Tanka oblika, širokopasovna hitrost

ste vi?

motorola.com/ MOTOROLA in stilizirani logotip M sta registrirana pri Uradu za patente in blagovne znamke ZDA. Zaščiteno ime in logotipi Bluetooth® so last njihovega lastnika, vsakršna uporaba s strani Motorola, Inc. pa je pod licenco. Vsa druga imena izdelkov in storitev so last njihovih lastnikov. © Motorola, Inc. 2008. Vse pravice pridržane.

Kreatorji vina Nova smer Konec aprila so svoje misli prvič strnili najvplivnejši vinarji in vinski kritiki sveta. Na pobudo španskega vinskega kritika Joseja Penina in pod častnim predsedstvom legendarne Jancis Robinson, MW (Master of wine), se je tako v andaluzijskem mestecu Ronda zbralo dvajset vinskih kritikov, ki so v svojo sredino povabili po njihovem mnenju dvanajst trenutno najvplivnejših vinarjev sveta: štiri Francoze, tri Italijane, dva Španca, Portugalca, Američana in Slovenca Aleša Kristančiča. Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: Nina Levičnik, Dean Dubokovič, arhiv Dirka Van Der Niepoorta, arhiv Denisa Dubourdieua

130

za poznavalce je zvest zemlji, ki jo le interpretira in ne manipulira z njo, ki se zaveda, da vrhunsko vino lahko dajo samo prave trte na pravem »terroirju« (strokoven izraz za rastišče trte, zajema pa več dejavnikov: tla, podnebje, okolje, tradicijo, znanje, organiziranost panoge, stopnjo kulturnega, ekonomskega in socialnega razvoja in neponovljivost originala), ki v vsakem vinogradu posebej išče odgovor, kaj vinograd sploh lahko da, ki se zaveda, da mora biti delo v kleti minimalna manipulacija, in za katerega tradicija ni le informacija preteklosti in inovacija ne nekaj zastrašujočega, pač pa le razVinska visoka moda Kot odgovor na to zaskrbljenost je odbor naj- iskovanje, ki pomaga razumeti tradicionalne bolj renomiranih vinskih kritikov sveta po- postopke. vabil na prvi simpozij Wine Creator (Kreator vina), kjer naj bi skupaj s povabljenimi S podpisom Slovenije vinarji, ki so jih poimenovali kar kreatorji, Nova smer, ki jo je simpozij začrtal pa, kot že oblikovali alternativni model obstoječemu, omenjeno v uvodu, nosi tudi podpis Sloveniglobalnemu modelu, ali povedano drugače: je; bila je edina vinogradniška dežela, o kateri želeli so (kar jim je tudi uspelo) začrtati novo se je poleg velikih petih tradicionalnih (Fransmer, ki bi jo v svetu mode nekako lahko pri- cije, Italija, Španije, Portugalske in ZDA) na simpoziju sploh govorilo. In to ne malo ozimerjali z visoko modo. »Imamo odgovornost zaščititi oziroma po- roma tako veliko in tako pozitivno, da je kar skrbeti za dobre vinarje, bolj kot pa posvečati nekaj vinskim piscem naslednja destinacija prekomerno pozornost najprestižnejšim (naj- prav Slovenija, ki ji po tem dogodku verjetno dražjim) vinom, ki jih večina ljudi nikoli ne nihče več ne more odvzeti stalnega mesta na bo poskusila,« je odločno na stran vinskih kre- vinskem zemljevidu sveta. atorjev stopil David Schildknecht, ki ocenjuje Vsi, ki smo se med 18. in 19. aprilom zbrali v vina za Roberta Parkerja. Vinske kreatorje je Rondi, smo mogoče pričakovali še kak odgotudi opozoril, naj se ne zgledujejo preveč po vor več, a verjetno le zato, ker nas je vse tako vinskih ikonah, ampak naj se rajši posvečajo svojemu lastnemu stilu in kvaliteti vin.

V zadnjih letih so sodobne tehnologije in menjava generacij omogočile globalizacijo vinogradništva in vinarstva, kar je pripeljalo do tega, da na različnih koncih sveta pridelujejo vrhunska vina, ki (žal) postajajo vedno bolj podobna drug drugemu. Dejstvo, da počasi ne bo več moč določiti ne sortne in ne regionalne tipike posameznega vrhunskega vina, predstavlja vedno večjo skrb tako vinskim poznavalcem kot tudi vinskim kritikom in nenazadnje samim vinogradnikom in vinarjem.

Izvirne zamisli Stil in kvaliteta pa sta tudi glavni odliki dvanajsterice novo okronanih vinskih kreatorjev, med katerimi se je že ob prihodu na letališče v Malagi vnela huda razprava, kaj je bolj prav – vinski kreator ali avtor vina. Razlika je pač v tem, da kreatorji uresničujejo svoje izvirne zamisli, medtem ko avtorji ustvarjajo umetniška oziroma znanstvena dela. Do konca simpozija dileme niso razrešili, kakor tudi niso našli odgovora na vprašanje, ali so njihova vina vina s podpisom, avtorizirana vina ali osebna vina. Še najboljši odgovor na dilemo je ponudila Jancis Robinson, MW, ki svoje kolumne med drugim objavlja tudi v Financial Timesu, ko je dejala, da kreiranje vina ni samo znanost, ampak predvsem čudovita umetnost. Veliko bolj pomembna kot odločitev, ali kreator ali avtor vina, je definicija, ki se je nekako sestavila skozi dva simpozijska dneva, kdo kreator ali avtor vina sploh lahko je. To je vinogradnik in vinar, ki ve, kaj in kje dela, ki

navdušila dvanajsterica vinskih kreatorjev, da bi ji že kar takoj privoščili mesto na samem vrhu vinske piramide. A tako hitro pač ne gre, zato moramo biti nadvse zadovoljni že s tem, da je simpozij uspel začrtati novo smer (in ne predstaviti zgolj nek trenutni trend), ki obeta tako veliko, da bo vse, kar bo manj kot mesto na vrhu vinske piramide, kar razočaranje. Paraziti vinskega sveta Zaključek simpozija pa je postregel s presenečenjem v obliki nepričakovane in drzne izjave Jancis Robinson, MW, ki je v svojem zaključnem govoru vinske kritike naslovila s paraziti vinskega sveta, in jih pozvala, naj bodo bolj ponižni in pošteni do vinarjev in njihovih vin. Vinski kreatorji so z izjemo Petra Sissecka in Aleša Kristančiča (s trditvijo, da kreirata izključno in samo v sladu s svojo filozofijo in ne po željah kateregakoli vinskega kritika, sta odločno zavrnila provokacijo vinskih kritikov, ki so na vsak način želeli potrditev od vinarjev, da so ravno njihove kritike tiste, na katere se ozirajo, ko kreirajo svoja vina) modro molčali in si mislili svoje. Ampak dejstvo je, da vinski kritiki nemalokrat ne razumejo tistega, kar ocenjujejo, in si pripisujejo preveliko vlogo. To so pokazali tudi na simpoziju, kjer so se postavili v glavno vlogo, stransko pa prepustili tistim, zaradi katerih se je vse skupaj sploh dogajalo: kreatorjev nove visoke vinske mode.

Zgoraj: Prva okrogla miza na temo terroirja. Na prejšnji strani: Prvi simpozij o vinskih kreatorjih se je dogajal v samostanu Santo Domingo v Rondi.

131

za poznavalce Vinski kreatorji Jean Claude Berrouet (Bordeaux, Francija) Jean Claude Berrouet je velika legenda Bordeauxa, saj je bil vse od leta 1963 pa do predlani glavni kletar pri Chateau Petrus, ki daje najbolj znano in najprestižnejše vino na svetu Petrus. Kot tehnični direktor je skrbel tudi za Chateau Magdalaine in Chateau Trotnoy. Njegova zapuščina obsega 44 vin, od katerih je letnik 2007 njegov zadnji. Pri vseh vinih, ki jih je skreiral za Jeana-Pierra Moueixa, lastnika omenjenih chateaujev, ga je vodila želja ustvariti vino, ki bo pristen izraz terroirja, resnično elegantno in nezamenljivo. Riccardo Cotarella (Umbrija, Italija) Glede na to, da se je rodil v tradicionalni vinogradniško-vinarski družini, se zdi skoraj nekako logično, da je šel po stopinjah svojega očeta in diplomiral iz vinogradništva in vinarstva. Svojo pot je začel v domačih krajih, kjer se ga je kmalu prijel vzdevek Čarovnik belih vin, kaj kmalu pa se je spoprijateljil tudi z rdečimi sortami. Ricarda Cotarella, ki danes velja za pionirja oziroma preporoditelja vin osrednje in zahodne Italije, je na njegovi poti vodila ideja, da se vino rodi v vinogradu, kar posledično pomeni čim manjši poseg v kleti. Stephane Derencourt (Bordeaux, Francija) Kljub temu da je vinski samouk, je danes tako uspešen, da bi ga lahko dali celo ob bok Denisu Dubourdieu in Michelu Rollandu. Uspeh pa seveda ni prišel čez noč; svoje prvo vino je pridelal leta 1982, svojo prvo veliko priložnost pa dobil leta 1985, ko so ga k sodelovanju povabili pri Chateau Fronsac. Tam se je začel resno učiti tako vinogradništva kot tudi vinarstva in uporabljati za Bordeaux značilne metode pri- in predelave grozdja in vina. Pri tem je bil tako uspešen, da je začel svetovati najprej drugim vinskim kletem v Bordeauxu, nato pa še po ostali Franciji, Španiji in Italiji.

Zgoraj: Steklenica Chateau Doisy-Daene Barsac. Spodaj: Kreatorska je tudi klet Aleša Kristančiča, kjer ima vedno razstavo umetnin.

Paul Draper (Kalifornija, ZDA) Prihaja iz družine, ki ni poznala vina, diplomiral je iz filozofije, doktoriral iz matematike, danes pa je pri svojih 64 letih eden najvplivnejših, predvsem pa najbolj spoštovanih vinskih kreatorjev novega sveta. Gospod sliši na ime Paul Draper in je direktor in glavni kreator na posestvu Monte Bello, ki se razprostira severno od San Francisca v Kaliforniji. Rezultat njegovih 32 trgatev in več kot 750 vinskih kreacij je definicija stila kalifornijskih cabernet sauvignonon in zinfandlov. Svoj življenjski dosežek Paul Draper le skromno komentira z: »Imel sem pač srečo, da sem v Bordeauxu lahko preizkušal najboljša

132

za poznavalce vina preteklega stoletja in tako dobil okus, kakšno mora biti (veliko) vino.« Denis Dubourdieu (Bordeaux, Francija) Denis Dubourdieu je predvsem znanstvenik (njegove najpomembnejše študije se osredotočajo predvsem na kvasovke, koloide in arome) in od leta 1987 tudi profesor enologije na univerzi v Bordeauxu (med drugim je bil tudi profesor Alvara Palaciosa in Petra Sissecka). V svetu velja za verjetno največjega strokovnjaka na področju staranja belih vin. Tudi on je, tako kot Michel Rolland, s katerim skoraj nekako tekmujeta, čigav vpliv je večji, konzultant več kletem tako v Franciji kot tudi v tujini. Carlo Ferrini (Toskana, Italija) Toska in sangiovese (rdeča sorta, ki prevladuje v vinih Brunello di Montalcino, Vino Nobile di Montepulciano in Chianti) sta njegova usoda in življenje, kombinacija tradicije in inovacije pa ključ do uspeha. Carlo Ferrini se je rodil leta 1954 v Firencah, kjer je leta 1978 tudi diplomiral iz agronomije, po diplomi pa najprej deloval v konzorciju Chianti Classico, ki ga je zapustil leta 1990, ko je kot konzultat začel svetovati različnim kletem po Toskani, še prav posebno Castello di Brolio, Castello di Fonterutoli in Brancaia.

Zgoraj: Aleša Kristančiča pri odpiranju Pura opazuje legendarni Paul Drape. Sodaj: Vinska pisca Michael Bettane in Pierre Casamayor v pogovoru z edino vinsko kreatorko Francozinjo Dany Rolland.

Olivier Humbrecht (Alzacija, Francija) Čeprav Olivier Humbrecht predstavlja že 12. vinogradniško-vinarsko generacijo v družini, pa se je zgodba o uspehu njihovih vin dejansko začela leta 1959 s poroko njegovih staršev. Z njo je nastalo tudi 30 hektarov veliko posestvo Zind-Humbrecht, ki ima v lasti najboljše (in tudi najbolj strme) lege v Alzaciji. Danes deluje po strogih biodinamičnih principih in v skladu z njihovimi radikalnimi tehnikami, ki jih zagovarjata tako Olivier (kot prvi Francoz je postal Master of wine) kot tudi njegov oče, s katerim skupaj bedita nad enimi najboljših belih (aromatičnih) vin na svetu. Aleš Kristančič (Goriška brda, Slovenija) O Alešu Kristančiču in Movii je bilo napisanega in povedanega že toliko, da je težko sploh še kaj dodati, saj verjetno ni Slovenca, ki bi še ne slišal zanj. Zato o njem mogoče le tole: ko so me na simpoziju spraševali, od kod prihajam, sem jim nekoliko skeptično odgovarjala: »Iz Slovenije.« Nakar so vsi po vrsti navdušeno dejali: »A, Slovenija, Movia!« Če nam je prav ali pa tudi komu ni, je že tako, da je prav Aleš Kristančič tisti, zaradi katerega (v največji meri) svetovna vinska javnost pozna našo deželo in ki je Sloveniji dokončno zagotovil mesto na vinskem zemljevidu sveta.

134

Uživanje s trajnimi posledicami

Neverjeten luksuz na 1300 m2 v srcu edinstvene lepotice Opatije. Ekstravagantna in mamljiva VIP spa cona, Aqua-Spa, savna center, whirlpool-i za 8 oseb, bazeni z ogrevano morsko vodo, tness...

INFORMACIJE: Liburnia Riviera Hotels FIVE ELEMENTS Wellness & Spa Ambasador T. 00385/51/743 880, 743 333 ve.elements.ambasador@liburnia.hr www.liburnia.hr

za poznavalce Dirk Van Der Niepoort (Douro, Portugalska) Za porte Dirka Van Der Niepoorta, katerega priimek opravičujejo danske korenine, pravijo, da so med porti to, kar je Krug med šampanjci; se pravi, da sodijo v najvišjo ligo. Tak rezultat pa glede na Dirkovo strast do vina, ponižno spoštovanje tradicije (ob upoštevanju posameznih sodobnih, inovativnih metod) in nenehnem raziskovanje terroirja sploh ne preseneča. Pot navzgor Niepoortovih vin, ki jih podpisuje letnica 1842, se je začela leta 1987, ko se je Dirk po končanem študiju v Švici pridružil očetu. Od njega je leta 2005 prevzel vodenje družinskega posestva, ki poleg že omenjenih portov prideluje tudi mirna vina, ki ne zaostajajo prav dosti za porti. Alvaro Palacios (Rioja, Španija) Če kdo pooseblja duh nove Španije, potem je to brez dvoma 43-letni Alvaro Palacios, lastnik in glavni kreator vinske istoimenske kleti, ki se je tega, kaj oziroma kakšno je veliko vino, naučil pri legendarnem Jean Pierru Moueixu, gospodarju svetovno znane vinske kleti Chateau Petrus. Alvaro Palacios gospodari z dobrimi 25 hektari vinogradov, ki vsako leto dajo le dobrih 40.000 steklenic vina; med njimi je tudi 3000 steklenic izjemne rdeče zvrsti L’Ermita, ki med poznavalci velja za eno najboljših španskih vin. Michel in Dany Rolland (Bordeaux, Francija) Michel Rolland je svetovno znani enolog (in tudi lastnik več vinskih kleti) iz Bordeauxa, ki svetuje velikemu številu vinskih kleti po celem svetu, s čimer do neke mere ustvarja tudi svetovni okus. Zato tudi ne preseneča, da se je v filmu Jonathana Nossitera z naslovom Mondovino znašel tudi v eni od glavnih vlog – v (precej sporni) vlogi agenta vinske globalizacije. Kljub Rollandovi avtoriteti na področju vina pa se govori, da je glava cele zgodbe dejansko njegova žena Dany, ki je na simpoziju nastopila kot edina ženska kreatorka.

Zgoraj: Francoski vinski kreator in znanstvenik Denis Dubourdieu. Spodaj: Quinta de Napoles, posestvo Dirka Van Der Niepoorta.

Peter Sisseck (Ribera del Duero, Španija) Glede na to, da Peter Sisseck prihaja z Danske, da v Španiji živi šele od leta 1990 in da je svoje prvo vino z imenom Pingus (ime prihaja iz imena posestva Dominio de Pingus) pridelal z letnikom 1995, se zdi skoraj neverjetno, da danes njegova vina veljajo za najdražja vina rednih etiket na svetu. Pingus (rdeče vino sorte tempranillo), ki je označen kot garažno vino (kar pomeni, da gre za izjemno majhno količino vina, ki jo dajo minimalno obremenjeni trsi, katerih pridelek donegujejo v 100-odstotno novih sodih iz francoskega hrasta), je tudi eno redkih vin, ki leto za letom od Roberta Parkerja dobiva ocene med 94 in 100 in nemalokrat pripis v stilu, da bo v tem vinu moč uživati vse do leta 2050.

136

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Z NLB Skladi so cilji lažje dosegljivi.

Naš astronavt že uživa v svojem doseženem, osvojenem cilju. Zakaj ne bi tudi vi? Za zanesljivo doseganje ﬁnančnih ciljev se zato obrnite na strokovnjake. Z NLB Skladi se vam bodo želje in upi za prihodnost lažje uresničili, pa naj bo to nakup nove hiše ali prenova stanovanja, šolanje

otrok, brezskrben pokoj ter vse ostalo, po čemer stremite. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali pokličite na telefonsko številko 080 15 85.

www.nlbskladi.si Opozorilo vlagateljem Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi – Svetovni sklad delnic, NLB Skladi – Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi – Sklad obveznic, NLB Skladi – Kombinirani sklad, NLB Skladi – Dinamični sklad delnic, NLB Skladi – Sklad evropskih delnic, NLB Skladi – Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi – Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi – Naravni viri, NLB Skladi – Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi – Visoka tehnologija, NLB Skladi – Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge ﬁzičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada.

kulturno

Srce na Dunaju, zbirka in življenje pa potujoča Francesca von Habsburg Rečejo ji kar Francesca. Seveda, vsi njeni priimki (rojena Thyssen-Bornemisza, poročena von Habsburg) so povzetek Srednje Evrope. In vendar jo vsi – od sodelavcev do umetnikov – kličejo preprosto Francesca. Je to mogoče? Zdi se malce nenavadno tikati eno največjih zbirateljic sodobne umetnosti, ki poleg tega šteje že skoraj 50 let (čeprav je tipična predstavnica današnjih petdesetletnic, ki so videti, kot da nameravajo za večno ostati mladenke). Besedilo: Lisa Corva Fotografije: arhiv Kunsthausa, Gradec, Michael Strasser / T-B A21, Dunaj Vendar gospa vztraja in jaz se prilagodim – ker je Francesca von Habsburg, medtem ko so se njene vrstnice ukvarjale z zbiranjem zakonov in štrasovega stekla oziroma imitacij dragih kamnov (kot na primer Fiona Swarovski), v nekaj letih zbrala spektakularno zbirko sodobne umetnosti Thyssen-Bornemisza Art Contemporary ali krajše T-B A21. Zdaj je na ogled do 26. oktobra v Kunsthausu v Gradcu na razstavi z naslovom Sammlung als Aleph – Collection as Aleph (Kolekcija kot Aleph). Prav gotovo si zasluži izlet iz Ljubljane, zaradi zbirke same, pa tudi zaradi zelo modernega muzeja, ki si ga je Gradec podaril leta 2003 (po načrtih londonskih arhitektov Petra Cooka in Colina Fournierja). Margielova očala in Rodin Seveda je Francesca, v primerjavi z nekaterimi svojimi vrstnicami, začela s prednostjo. Nimajo vsi prednika, ki bi kupil skulpture osebno od Rodina (pradedek August). Ali dedka Heinricha,

138

kulturno ki je v tridesetih letih kupil celo vilo Favorito v Luganu, da bi gostil porajajočo se zbirko. Ali očeta Hansa Heinricha, ki je tam organiziral razstave, ki so postale mit. Vendar pa o družinski zbirki (ki je po očetovi smrti in raznih zakonskih nezgodah zdaj v Madridu skupaj s peto ženo) in intrigah, povezanih z njo, Francesca noče govoriti. Tudi vprašanj o svojem zasebnem življenju noče slišati (vemo samo, da je ločena in da ima tri otroke) in po možnosti niti o obleki, ki jo je nosila ob odprtju razstave, ne (to mi pove kasneje v zasebnem pogovoru: Balenciaga). Na uradni fotografiji, kjer sta skupaj z direktorjem galerije Petrom Pakeschem, za vratom nosi dizajnersko ogrlico oziroma okvirje očal, na katere so nanizani biseri, kreacija nagajivega modnega genija Martina Margiela. Nič ne bo, Francesca želi govoriti izključno le o zbirki, in ima prav: v šestih letih je zbrala velika imena sodobne umetnosti od Olafurja Eliassona do Jenny Holz, od Carstena Höllerja do Monike Bonvicini. Ljubiteljica umetnosti in zabav Najbolj znan je prav gotovo Olafur Eliasson: štirideset let, rojen v Kopenhagnu, znan po svojem Weather Project (zelo zgovorna instalacija, ki je prikazovala sonce in nebo) v londonski Tate Modern, pa tudi po svojem sodelovanju z modno znamko Vuitton (njegova instalacija Eye See You je bila razstavljena v butikih Vuitton po

celem svetu za božič 2006). Za Francesco von Habsburg je izdelal za beneški bienale leta 2005 inštalacijo My Black Horizon, ki so ga postavili prav na otok San Lazzaro degli Armeni. To je bil velik temen paviljon z nežno svetlobno črto v višini oči: linija obzorja. In kot po naključju se je tudi ta dogodek zaključil z zabavo: na jahti družine Missoni, kreatorjev (seveda, Francescinih prijateljev), zasidrane pred otokom. To vem, ker sem bila tam. In zato lahko pričam: zbirateljica Francesca zares ljubi umetnost, pa tudi zabave. In kako bi ji človek zameril? Paviljon My Black Horizon so nato ponovno postavili – med oljke na otok Lopud pred Dubrovnikom. Če torej letošnje poletje letujete na Hrvaškem, naredite umetniški postanek: paviljon je odprt za javnost. Sanjati o spancu Vrnimo se v Gradec! Čaka nas zbirateljičina igrica: umetniška dela razstavljajo krožno. Postavitev (delo dunajskega arhitekturnega studia nexENTERprise) bodo menjali na vsaka dva meseca. Morda zato, ker se kot ljubosumna navdušenka noče ločiti od svojih umetnin za dolgo: neonska inštalacija Tracey Emin I dream of sleep (približno Sanjam o spancu) ima ponavadi mesto v njeni spalnici. V šali se Francesca sprašuje: »Kako bom pa spala brez nje?« Konec koncev se nekdanja party girl, slavna po svojih zabavah in po tistih, na katerih je bila, želi zabavati tudi v umetnosti: »V muzejih mi je dolgčas hoditi od slike do slike. Želim, da je ta

139

razstava izkušnja, ki te vplete.« Da ljubi zabave, je bilo jasno tudi ob odprtju v Avstriji: majhen ognjemet za zaspani Gradec. Po koktajlu je sledila večerja v zadnjem nadstropju muzeja med lučmi in steklenimi vrati s pogledom na reko in stolp z uro: hrana v stilu tako imenovanega fusiona z aplavzi glavnemu kuharju in omizja z umetniki. Gradec in Dubrovnik, torej, pa tudi Kingston (na Jamajki) in potem še Miami, Berlin, Basel. Sedež zbirke je sicer na Dunaju, toda umetniški projekti so bili in bodo malo povsod, ne zgolj po Srednji Evropi. Zelo »jet setovsko«. Ni boljšega kot razširiti meje imperija (in zabav)! V tem je Francesca prava potomka Srednje Evrope. S srcem na Dunaju, seveda. Zbirka in življenje pa naj le bosta potujoča.

Na prejšnji strani: Francesca von Habsburg in Peter Pakesch. Spodaj levo: Postavitev zbirke T-B A21 v Kunsthausu v Gradcu. Spodaj desno: Matthew Ritchie: The Family Farm.

Naroc ˇite se na revijo Hiše 1 leto / 7 izvodov 33,60 EUR

ˇNO ZA C A L P Z E BR ˇ IKE NAROCN turna k e t i h r a . 1 ca konferen ura 08 ekt Big arhit 22. maj, ko ars Gospod šcˇe razstavi

REVIJA

bivanje na prostem postaja nepogreπljiv del sodobnega æivljenja.

oblikovanje jana stollecker s.p.

zunanje pohiπtvo

vrtna garnitura ninix, royal botania

reπitve za zahtevne kupce

leæalniki o-zon, royal botania

odloœitev za vrhunsko zunanje pohiøtvo bo priœala o ælahtnosti lastnikove osebnosti, oblike in materiali, ki jih bo izbral, pa bodo govorili o njegovih znaœajskih lastnostih. lahkotne in elegantne kovinske garniture s sintetiœnimi mreæicami v razliœnih barvah razkrivajo lastnike, ki znajo oœarati z eleganco in so

drzni sodobni zaljubljenci v æivljenje in delo.

vrtna garnitura o-zon, royal botania

2008 eksperimentalni studio prehod@prehod.si / www.prehod.si

lesena terasa iz tikovega lesa

vrtna garnitura sunday, royal botania

prehod, d.o.o. smledniøka cesta 64a / 4000 kranj / slovenija t +386 (04) 281 03 00 / f +386 (04) 281 03 04

vrtno pohiπtvo · lesene terase iz tikovega lesa · talne obloge · dodatki za dom royal botania · dedon · gloster · barlow tyrie · extremis · eva solo

D_Ý l[Ý iWd`[

Cde]_ iWd`Wce e j[c" ZW X_ _c[b_ ile`[ ijWdelWd`[ Wb_ ^_ e$ ?d a[h `[ Ýbel[ aW Zec_ b`_`W l[b_aW _d Xh[pc[`dW" i_ hWZ_ fh[ZijWlb`Wce ile`[ _lb`[d`[ aej l fhWlb`_Y_$ _l_ce l c[ijk" a_ dWc fedk`W ZeXh[ fe]e`[ pW Z[be j[h ijWdk`[ce dW heXk c[ijd[]W lhl[ W" eXZWd_ p dWhWle" c_hec _d b`kX[pd_è$ DW Zec `[ jef[b" fheijeh[d _d il[j[b j[h _cW li[ j_ije" aWh ice aej cW`^d_ ejheY_ eXÝkZelWb_ l Óbc_^ # ieZeXde \kdaY_edWbde hWpfeh[Z_j[l fheijehel _d hWpae de pkdWdè feZeXe$ ?pêZ l ÝkZel_j Wjh_` `[ b[ [ f_aW dW _$ B[ aZe i_ d[ X_ [b[b _l[j_ l [b_jd_" p[b[d_ iei[ia_ ih[Z_ feb`Wd" a`[h ijW kZeX`[ _d aWaeleij X_lWd`W fh[fheije iWcekc[ldW $$$ [ l[Zde iWce iWd`Wj[5

IfepdW`j[ P;B;D? HE8$ k`_YW$

Fh_de Z$e$e$" ?dZkijh_`iaW Y[ijW 'a$" B`kXb`WdW

www.gradimodom.si, 01 / 78 11 201

tekoče zlato

Prestiž, združen s prestižem Macallan & Lalique V sam svetovni vrh najbolj ekskluzivnih viskijev vsekakor sodi škotska blagovna znamka Macallan, ki se na trgu pojavlja že od leta 1824. In koliko se odšteje za kozarček najdražjega viskija na svetu? Prestižnega Macallan Single Malt letnika 1926 vas bo stal 3.300 dolarjev in je na voljo le v redki in vrhunski ponudbi. Letnik s tovrstnim viskijem je bil v celoti razprodan, za steklenico pa so zbiratelji morali odšteti 38.000 dolarjev. Besedilo: Martina Kermavner Fotografije: promocijsko gradivo Zgoraj: Izjemen hrastov sod združuje dve legendi: Macallan Single Malt in Lalique. Spodaj: Kolekcija najstarejših in najdragocenejših viskijev s podpisom Macallan.

Macallan svojo kvaliteto dosega s skrbno varovanim postopkom pridobivanja viskija, s posebnimi kotli za kuhanje žganja, z ročno izdelanimi hrastovimi sodi, za katere bi lahko trdili, da prav tako dozorijo svoji nalogi primerno. Sam proces izdelave se skozi leta ni dosti spremenil in je vse skozi zagotavljal in ohranjal kvaliteto in ime Macallan v samem vrhu. Narejen kot Single Malt (proizveden v eni destilarni iz samo ene vrste ječmena) se uporablja kot primerjalno merilo, s pomočjo katerega ocenjujejo vse ostale viskije. Rjavo zlato v umetnini K tako prestižni pijači sodi tudi enakovredno prestižen način predstavitve izdelka. In boljšo izbiro, kakor je kombiniranje z Lalique, bi težko našli. Lalique prav tako slovi po svoji kvaliteti, saj smejo vrhunske izdelke izdelovati le mojstri oblikovanja stekla, ki za svoje izobraževanje porabijo tudi do 20 let. Vsak oblikovalec tako prvih 10 let v podjetju Lalique deluje kot vajenec. Izdelki Lalique, med katerimi so najbolj znane kristalne kreacije in prečudovit nakit, slovijo po svoji ustvarjalni domišljiji in se uvrščajo med umetnine. Ustanovitelj blagovne znamke je Rene Lalique, revolucionarni izdelovalec nakita in vsestranski oblikovalec stekla z začetka 20.

146

stoletja. Ta je s svojo domiselnostjo in spretnostjo pustil za seboj pestre in bogate oblikovalske stvaritve. Podjetji sta sklenili dogovor o sodelovanju, plod tega pa je izdaja kar šestih prestižnih, a omejenih serij vrhunskega Macallanovega viskija. Vsaka serija je ustekleničena v svoji ekskluzivni kristalni embalaži. Prvo serijo so poimenovali Izjemen hrastov sod, kar je opisovalo enkratno izdelano steklenico in prav tako prestižno substanco, ki v tovrstnih sodih zori. Serijo so napolnili s 50 let starim viskijem in je požela izreden uspeh. Izdana je tudi že druga, ki so jo poimenovali Naravna barva. Naravna barva Druga serija je še prestižnejša, saj gre za dragocen in redek 55 let star viski. Z njim so napolnili steklenice, izdelane po klasičnem Renejevem Lalique dizajnu tiara iz leta 1910, namenjenemu steklenički parfuma Paqurettes. Posebnost steklenice je v zamašku iz jantarsko obarvanega kristala, katerega barvni odtenek je izredno težko doseči. Njegove različne debeline zaradi okroglih izboklin ustvarjajo lom svetlobnih žarkov, ki povzročijo, da se jantarska barva preliva iz temnejše v svetlejšo. Serija bo omejena le na 420 primerkov, cena steklenice pa bo znašala okoli 8.000 evrov.