Page 1

DELAVNICE


Tudi vam ni vseeno, kam gre ta svet? Tudi vi čutite pravico in dolžnost, da ga po svojih močeh spreminjate na bolje? Tudi vi verjamete, da je vsak na svet rojen z edinstvenimi talenti in zato z edinstvenim poslanstvom? Da je nanj postavljen, da izpolni nalogo, ki je sicer ne bo izpolnil nihče drug? Na Socialni akademiji se združujemo tisti, ki nam ni vseeno. Mladi, predstavniki srednje generacije in starejši. Posameznikom pomagamo pri pridobivanju državljanskih kompetenc in povezovanju v skupine. Skupine krepimo, da razvijajo inovativne družbene pobude in odgovarjajo na njene potrebe. Gradimo družbo, ki temelji na človekovem dostojanstvu. Pred vami je knjižica delavnic za mlade, ki jih izvajamo na Socialni akademiji. Delavnice so razdeljene v tri vsebinske sklope - programe:

10 ključnih stvari - mlade opremlja z veščinami, ki jih v šoli ne pridobijo, so pa ključne za osebni uspeh v njihovem življenju. Z njimi mlade opolnomočimo in jim pomagamo pri osebnem razvoju, saj verjamemo, da bodo mladi le tako lahko delovali kot odgovorni državljani.


Popotniško novinarstvo - krepi kritično razmišljanje in družbeno aktivacijo mladih. S sloganom “Potuj. Misli. Deli” program spodbuja mlade k raziskovalnemu in neodvisnemu popotništvu, opazovanju sveta okoli sebe, zavzemanju stališč o družbenih vprašanjih in smiselni uporabi novih medijev. Vsakoletni vrhunec Popotniškega novinarstva je festival Bivak (http:// popotniskonovinarstvo.si/festivalbivak/). Ustvari film - mladim poda osnovne multimedijske kompetence. Popelje jih v svet filmske produkcije v malem, kjer spoznajo potek izdelave videa od pisanja scenarija, rokovanja z opremo do zaključne montaže in deljenja z drugimi. Na ta način se spoznajo z najbolj privlačnim kanalom, ki nam lahko pomaga pritegniti pozornost za družbeno relevantna vprašanja.

Namig: Za izbor delavnice lahko uporabite naslednjo metodo. Izkušnje so pokazale, da se mladi hitreje in z večjim zanosom vključijo v delavnice, če si jih lahko sami izberejo. 1. Mladim predstavite projekt in jih nagovorite, da si sami izberejo delavnico, ki jim je najbolj všeč. 2. Liste z opisi delavnic lahko natisnete, jih razporedite po mizah in prosite mlade, da med njih razporedijo 5 točk, ki jih zapišejo na sam list. 3. Na koncu poberite liste z delavnicami in seštejete posamične točke. Tako boste izvedeli, katerih delavnic si vaši mladi najbolj želijo.

Pišite nam na info@socialna-akademija.si. Delavnice z veseljem prilagodimo in oblikujemo kaj, kar bi bilo za vas bolj ustrezno.


OD POKLICA DO POKLICANOSTI

S tem, da najdeš svoje mesto v svetu, se je do sedaj soočil prav vsak. Naloga ni lahka, ni pa tudi nemogoča. Seveda ni dovolj, da vzameš v roke seznam srednjih šol ali fakultet ali prostih delovnih mest in se preprosto za nekaj odločiš. V svetu, polnem besed in podob, si je treba vzeti čas tudi za razmislek o oblikovanju svojih poklicnih in življenjskih ciljev. Kakšen smisel ima moje življenje? Čemu naj ga posvetim? Kje naj se uresničim? Na svetu nisem kar tako. Prepuščen samemu sebi ali pa na milost in nemilost drugim, da bi lahko z mano počeli, kar bi si želeli ... Mladi se slej kot prej srečamo s takšnimi in podobnimi vprašanji, zato se na delavnici Od poklica do poklicanosti soočimo s ključnimi vprašanji in skupaj prepoznavamo smerokaze na poti svojega poslanstva.

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali, kaj sploh je uspeh in če so uspehi lahko različni.

Ugotovili, zakaj nas je štorklja prinesla na ta svet.

Izdelali bomo načrt, ki bo sledil našemu namenu in mu postavili cilje.

Na koncu bomo še našli načine, kako svoj načrt prenesemo v realnost.


PREBOJ KREATIVNOSTI!

Če si edinstven, še ne pomeni, da si uporaben. Tudi kolo s trikotnimi gumami je edinstveno … Vsi lahko najdemo nekaj, kar nam na tem svetu ni všeč. Večina ima vsaj eno idejo, kako bi lahko to stvar popravili. Redki razumejo, katere ideje so uporabne in ne samo edinstvene, in uspejo. Idej je vedno ogromno. To, da znaš ločiti zrno od plevela, pa ni neka naravna danost, ki jo imajo le nekateri. Najlepše je, da se to lahko nauči prav skoraj vsak, če si tega želi in si vzame čas. S kreativnim razmišljanjem lahko pridemo do več idej, a se jih naučimo tudi hitro ločevati, tako da hitreje pridemo do idej, v katere zaupamo, da bodo uspešne.

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali bomo, kako lahko o stvareh razmišljamo drugače in tako nabiramo ideje.

Spoznavali bomo, zakaj je bolj pomembno znati reči ideji “ne” kot “ja”.

Osvojil boš nekaj tehnik za kreativno reševanje problemov.


PA BREZ ZAMERE

Včasih lahko nekatere stvari pozabimo, ne moremo pa jih odpustiti. Včasih držiš zamero, pa niti ne veš več zakaj in morda ti celo kdaj že samo ideja o tem uniči dan. Včasih se malo ohladiš in veš, da nima smisla držati zamere, ampak ti nekaj v tebi enostavno ne dovoli in na kocko postavlja bolj pomembne zadeve, kot so prijateljstva, družina … ampak je to že zgodba zase. Zakaj to počnemo? Zamera je avtomatičen odziv naše duševnosti ter posledica prizadetosti in stvari, ki so ostale nerazčiščene. To ni nič takega. Pomembno pa je, kaj narediš s svojo zamero. Ali jo še naprej gojiš in pogrevaš ali pa se znaš z njo soočiti in na koncu pridobiti pozitivno izkušnjo iz nečesa negativnega? Odpustiti ni enostavno. Potrebno je vložiti nekaj napora, ampak a se ti zdi pošteno, da zaradi neprimernih dejanj drugih kaznuješ sebe?

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali bomo, zakaj življenje z zamero zahteva veliko energije in vzdržuje stalen stres.

Prepoznal boš, kako se naučiti odpuščati.

Osnoval boš korake, ki ti bodo pomagali stopiti preko zamer.


ČUTIM DA ...

“Kakšna zmešnjava v glavi! A je možno, da je bilo še prej vse ok, potem pa se zgodi nekaj takega in čutim, da me bo kar razneslo…” Čustva so del človekovega vsakdana in se tako ali drugače z njimi spopadaš celo življenje. Hočeš ali nočeš. Enkrat jih lažje obvladaš in razumeš, drugič težje. So pa v življenju vsakega obdobja, ko se zdi, da svet ne bi bil nič slabši, če bi lahko imel več nadzora nad njimi. Nadzor pa lahko dobiš, če razumeš, kako delujejo, čemu so namenjena, zakaj so dobra in zakaj ne. Boš čustva nadziral ti, ali bodo ona tebe?

Kaj bomo počeli? •

Raziskovali, zakaj se čustva pojavljajo.

Ugotavljali, ali so vsa čustva sprejemljiva?

Učili, kako se spopadati s svojimi čustvi?

Spoznali, kaj je to »čustvena inteligenca« in kako ti lahko koristi v vsakdanjem življenju?


ENOSTAVNO, TEŽKE ODLOČITVE

“Poznam že vse argumente, tako za kot proti. Lahko ostanem ali grem. Ampak če ostanem, imam občutek, kot da nečesa ne izkoristim; če odidem, bom imel občutek krivde in vem, da mi bo kasneje žal ...” Kako sprejeti odločitev? In kako brez dvoma vedeti, da je ta odločitev pravilna? Zakaj se ti zdi vredno vztrajati pri hobiju, ki ga rad počneš, čeprav nekateri prijatelji ne vidijo v tem nobenega smisla? Kdaj je pomembno, da se odločaš, tako kot sam misliš, tudi če drugi ne mislijo enako, in kdaj ne? Čemu se lahko odrečemo in od česa ne bomo odstopali?

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali bomo, kaj je prav in kaj narobe, predvsem pa, ali je to odvisno od drugih ali od mene.

Spoznal boš, kakšne so tvoje vrednote.

Razmišljal boš, kaj in kdo vpliva na tvoje odločitve.


PONOSEN NA TO, KAR SEM

Ljudje smo ljudje. En drugemu zelo podobni in hkrati zelo različni. V družbi in odnosu z drugimi iščemo svoje lastno mesto, svojo identiteto, svoj jaz. Identiteta zajema osebnost, poistovetenje posameznika z drugimi in drugih s posameznikom ter to, kar je edinstveno na posamezniku v odnosu z drugimi. Zajema tudi to, kako posameznik zaznava sebe in kakšno mnenje ima o sebi. Identiteta je podzavesten proces, na katerem posameznik osnuje svoje misli, čustva in dejanja; navzven se odraža kot mimika, gestikulacija, govor, fizična moč ali šibkost, navznoter pa kot samozaznava in samozaupanje.

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali bomo, katere so različne oblike identitet.

Ocenil boš, katere vloge/identitete prepoznaš pri sebi.

Ovrednotili bomo razliko med tem, kako se vidiš sam in kako te vidijo drugi.

Poiskal boš zunanje vplive, ki vplivajo na tvoje notranje predstave.


LJUBEZEN – ČUSTVO ALI ODLOČITEV?

Si že bil zaljubljen? Metuljčki v trebuhu in šumenje v glavi? Tista prava prva ljubezen ne prinese samo metuljčkov v trebuhu, ampak tudi kopico novih čustev, ki zamajejo tvoj svet. Da se lahko spoprimeš s tem, potrebuješ veliko poguma in vztrajnosti. Intenzivnost čustev pa lahko hitro povzroči, da dva drug drugega nenamerno prizadeneta. Kako pa takrat? Recepta za to prav gotovo ni, saj ljubezen zahteva znanje in trud, predvsem pa aktivno zavzemanje za življenje in rast tistega, ki ga imaš rad ...

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali bomo, kakšna je razlika med ljubeznijo kot čustvom in kdaj ljubezen postane odločitev?

Spoznal boš, zakaj je pomembno, da imaš najprej rad sebe.

Razločeval boš med naklonjenostjo, simpatijo in tistim nekaj več.

Spoznal boš, da obstaja več vrst ljubezni in bolje razumel različne odnose.


MIR SREDI NEMIRA

Si želiš, da bi si v dnevu ali tednu lahko vzel nekaj trenutkov časa zase, se sprostil in užival v tem, kar resnično rad počneš? Te obveznosti in odnosi zaposlujejo v tolikšni meri, da so pravzaprav postali ogromno breme? Stres v današnjem sodobnem načinu življenja se skriva na vsakem koraku in njegovo neprijetno plat pogosto začutiš tudi sam. Moramo pa vedeti, da je določen dogodek za nekoga lahko faktor stresa, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. Bi tudi ti želel stres učinkovito obvladati in ukrotiti, da postane izziv, gibalo na poti učenja ter razvoja, in ne breme, ki kvari dneve in te spravlja ob pamet?

Kaj bomo počeli? •

Ugotovil boš, kaj te spravlja v stres in kako se z njim soočati.

Spoznal boš, kaj lahko narediš, ko si sam soočen s stresom.

Preizkusil boš nekaj načinov umirjanja in njihove uporabnosti zate.


VSEGA PRAVO MERO

Se ti vedno mudi? Se ti dogaja, da za določeno nalogo porabiš več časa, kot si pričakoval? Bi rad imel več časa zase? Na delavnici bomo razmišljali o tem, kaj je pomembno in kaj ne, kaj nam da občutek dobre volje in kdaj se počutimo utesnjeno, tudi če delamo nekaj, kar nam je všeč, ker vemo, da bi bilo bolje, če bi počeli nekaj drugega. Kaj pa je to “nekaj drugega”? Kdo sploh določi, kaj bi morala biti prioriteta na našem seznamu? Lahko nekatere stvari črtamo s seznama in se pri tem ne počutimo slabo? Krožki, delavnice, druženje s prijatelji, čas zame, za šolo? Kako imeti vedno vsega pravo mero? Postani gospodar svojega časa in ne dovoli, da ti bo pozneje žal, ker ga nisi izkoristil tako, kot bi si želel.

Kaj bomo počeli? •

Ugotavljali bomo, kakšen odnos imamo do nujnih in pomembnih opravil.

Postavil si boš časovne prioritete za lažje doseganje ciljev v prihodnosti.

Ocenil boš, kako svoj čas posvetiti zate pomembnim stvarem.


“… POSKUSI VNOVIČ IN ZOPET IN ZNOVA.”

Se še spomniš kolikokrat si padel, ko si se učil voziti kolo? Neuspeh je samo način, kako gledamo na stvari. Tudi ko greš po stopnicah v naslednje nadstropje, si v glavi ne prigovarjaš, da si bil po vsaki stopnici neuspešen pri tem, da bi prispel na vrh. Samo zadnja stopnica te je pripeljala do cilja, pa vseeno nisi samo zadnji stopnici pripisal vse slave. Redki so, ki jim “kar uspe”. Mnogim uspe, ker vztrajajo, ko drugi že odnehajo. Višje cilje kot imaš, čez več neuspehov boš moral iti. Težko se je upreti “nasvetom” od ljudi, ki niso dosegli tistega, kar bi mi radi dosegli, pa so vseeno zelo pametni in radodarni z nasveti tipa “nima smisla”, “nikomur še ni uspelo, tudi tebi ne bo” … a stopnico po stopnico morda celo ugotoviš, da se iz neuspehov lahko naučiš celo več kot iz uspehov. Vse v življenju se giblje v ciklih. Kar gre gor, nekoč pride tudi dol… in obratno! Thomas Edison je pri svoji “hoji po stopnicah” na svoji poti do izuma žarnice rekel: “Nisem doživel neuspeha. Sem samo našel 10.000 načinov, ki ne delujejo.”

Kaj bomo počeli? •

Spoznal boš svoj odnos do neuspeha in kako njegovo dojemanje vpliva na tvoje življenje.

Primerjal boš dve strani istega kovanca.

Ugotavljali bomo, kaj lahko storimo, da bi se dobro soočali s težkimi situacijami.


is k o

rs

tv

po

tn

o.s

po

i

MEDIJSKA PISMENOST

n o vin a

Živimo v dobi sodobnih tehnologij in poplave medijskih sporočil in oglasov - izpostavljenost številnim množičnim medijem in različnim vsebinam je postala skoraj neizogibna. Pismenost, ki vključuje samo veščine branja in pisanja ter sposobnosti dekodiranja in »branja« avdiovizualnih medijev, enostavno ne zadostuje več. Najbolj pomembno pri tem je, da otroke in mladostnike naučimo kritično sprejemati medijske vsebine. Naše okolje je nasičeno z medijskimi sporočili, ki pogosto zameglijo mejo med realnostjo in fantazijo. Ker je večina izpostavljenosti pasivna, razvijemo napačna prepričanja o svetu. Čedalje pomembneje je, da znamo videno in slišano s kritično distanco pravilno ovrednotiti, interpretirati in razumeti in ne le preprosto prebrati in sprejeti kot golo resnico. Sočasno s tehnološkim napredkom in razvojem medijev ni dovolj, da znamo le brati in pisati, usposobljeni moramo biti tudi na področju medijske pismenosti 21. stoletja.

Kaj pomeni biti medijsko pismen in zakaj je to v današnjem času tako pomembno?

Ali med poplavo informacij razlikujemo med zavajujočimi in resničnimi?

Prepoznamo vpliv medijev na posameznika in celotno družbo? Kako se odraža?


i is k o

rs

tv

po

tn

o.s

po

ODPRI OČI in RAZMIŠLJAJ KRITIČNO!

n o vin a

»Lahko ti rečejo, da zapri usta, ne morejo pa te ustaviti, da bi si izoblikoval svoje mnenje.« (Ana Frank) V kakšnem svetu živiš? V digitalni dobi smo skoraj na vsakem koraku bombardirani z informacijami – na plakatih, televiziji, radiu, internetu, družbenih medijih ... Večina medijev ima za sabo motiv prepričevanja in ponudbe: določenega izdelka, zgodbe ali pa njihove verzije resničnosti. Med seboj se ne poslušajo in vsi hočejo imeti prav. A komu verjeti? Kako izluščiti tisto pravo informacijo, tisto bistvo, ki je ponavadi skrito med vrsticami? Se sploh še borimo za svoje vrednote in za pravičen svet? Kritično razmišljanje sestoji iz znanja, spretnosti in odnosa. Je dvom. Razlika med kritičnim in nekritičnim človekom je v tem, da nekritičen človek razmišlja le takrat, ko to nekdo od njega zahteva, kritičen človek pa uporablja svoje mentalne sposobnosti za to, da išče odgovore na vprašanja, ki v njem vzbujajo dvom. Kritično mišljenje je pravzaprav iskanje globlje resnice.

Kakšen je popotniški novinar in katere so njegove veščine?

Kako zavzeti kritično stališče do informacij, ki nas preplavljajo? Kako izluščiti seme od plevela?

Kako je mogoče na isti dogodek gledati z različnih vidikov?


is k o

rs

tv

po

tn

o.s

po

i

NAPRAVI KORAK in POJDI V SVET!

n o vin a

Si že videl slona ali žirafo? Ali veš, kako slano je Črno morje? Po koliko svetovnih prestolnicah si se že sprehodil? Te vleče nekam daleč in si odprt za novo pustolovščino, kljub temu pa te nekaj drži doma? Dandanes je večina sveta lahko dosegljiva. Ljudje potujemo več kot kdajkoli poprej. Pa vendar se, ko stopi na pot, v človeku premakne veliko več kot le fizični prostor. Kaj se dogaja v nas, ko se pripravljamo na pot in ko hodimo po njej? Kako lahko popotništvo uporabiš za to, da razviješ svoje sposobnosti in veščine? Socialne, mentalne pa tudi tehnične?

Kako lahko popotništvo spremeni človeka in njegov pogled na svet, kaj lahko prinaša v posameznikovo nadaljnje življenje?

Zakaj na pot? Kakšni so nameni potovanja in popotniški slogi?

Kako poceni na pot?

Kaj dobim, kaj izgubim, čemu sem lahko izpostavljen in na kaj moram biti pripravljen?


i is k o

rs

tv

po

tn

o.s

po

ZA KAJ UPORABLJAŠ SVOJ MOBILNI TELEFON?

n o vin a

Če se dandanes za trenutek ustavimo, bomo hitro opazili, kako smo ljudje postali odvisni in navezani na svojo pametno napravico. Uporabljamo jo povsod: na avtobusnih postajah, med hojo, na plažah in tudi že v letalih. Kaj pa torej z njimi sploh počnemo? Mar smo ustvarjalni, raziskujemo, ali pa samo vsak dan ponavljamo eno in isto? Vsi lahko neomejeno ustvarjamo vsebine in lahko širimo informacije po svojih mrežah. A kakšne informacije oddajamo vsak dan? Le redko se zavemo, kako pomembno je, da to izkoristimo. Mi smo tisti, ki živimo v stiku z dogodki okoli nas.

Kaj vse lahko naredimo koristnega s telefonom?

Si želiš postati bolj ustvarjalen in s svojim izdelkom navdušiti tudi svoje vrstnike?

Bi te zanimalo, kako lahko z mobilnim telefonom ustvariš kratek film?


Ustvari film

FOTOGRAFIJA S TELEFONOM

Fotografija ni za vse, pa še vedno vsi fotografirajo. Je pa res, da se da z malo osnovnega znanja delat bistveno boljše fotografije. Pa ne samo tiste, kjer rabiš pet minut, da vse postaviš in zgleda potem res lepo. Ampak tudi tiste, ki so samo trenutki, ki jih ujamemo in si jih želimo za vedno zapolniti. Včasih je bilo škoda filma. Danes je škoda časa. Škoda je imeti na telefonu dvesto slik od vsakega dogodka, potem pa samo preletiš galerijo, ker se ti jih ne da odpirat. Na Facebook pa vseh tudi nima smisla dajat. Daš samo najlepše. In z malo znanja in malo vaje, se da naredit veliko več “talepih fotk”.

Spoznal boš nekaj napotkov in trikov: •

o dobri strukturi/kompoziciji slike,

kdaj (ne)uporabiti bliskavice (ni tako samoumevno, kot se zdi),

o osnovni obdelavi slike in

tem, kako fotografirati na kreativne načine.


VIDEO DELAVNICA

Ustvari film

Če slika pove več kot tisoč besed, kaj lahko potem dosežemo že s kratkim filmčkom? Če se ti zdi škoda, da bi zanimivi trenutki, ki smo jih posneli s telefonom, tam samo čakali, dokler se tako ali drugače ne uničijo? Res je, da nekateri niso za objavo. Za druge imaš Snapchat, ker so enkratni in jih nima smisla shranjevati. Za druge pa bi bilo škoda, da bi se kar pozabilo na njih. Morda lanske počitnice, sprehod z nekom, ki ti nekaj pomeni, ali pa samo tistih preveč posnetkov s koncerta, ki bi jih bilo lepo imeti nekje združene. Če se ti zdi zanimivo, kako posnetke zmontirati kar na telefonu v nekaj približno gledjivega, bo tale delavnica primerna zate. Sproti bomo pa še kakšno rekli o tem, kako narediti malo boljše posnetke. Pogovarjali se bomo malo, delali pa veliko. Na koncu pa bodo tisti najbolj zagreti imeli tudi kaj za pokazat.

Spoznal boš nekaj napotkov in trikov: •

kako snemati, da izpade video lepši,

kako zmontirati video na telefonu in

na kaj biti pozoren, ko snemaš.


Ustvari film

STOP-MOTION

Stop-motion je kot nek hitro predvajan strip v filmu. Podobno, kot če si kdaj risal na rob zvezka sličice v vrstnem redu in potem prevrtel zvezek, tako da se je pred tabo odvrtel kratek film. Če še nisi, poizkusi. Če se potrudiš, lahko ustvariš kar zanimive stvari. Stop-motion je fajn, ker ne rabi biti perfekten, da je končen izdelek zanimiv. Lahko ga posnameš z ljudmi, lahko z lego kockami, lahko rišeš po tabli … in v kratkem času lahko narediš nekaj zanimivega za objavo. Pogovarjali se bomo malo, delali pa veliko. Na koncu pa bodo tisti najbolj zagreti imeli tudi kaj za pokazat.

Spoznal boš nekaj napotkov in trikov: •

kako napisati zanimivo zgodbo,

o programih za izdelavo stop-motion videov,

o potrebnem za pripravo na snemanje in

o montaži stop-motion videa.


Mladinske delavnice Socialne akademije  

Seznam delavnic o kompetencah ključnih za delovanje posameznika v družbi, ki jih za vas lahko izvedemo trenerji Socialne akademije.