Page 1


Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah PriroÄ?nik za vodje skupin in organizacij

MreĹža MGS Razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko soĹžitje in sodelovanje 3


CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2-053.6:316.4.051.6(035) MEDGENERACIJSKO sodelovanje v mladinskih organizacijah : priročnik za vodje skupin in organizacij / Matej Cepin ... [et al.] ; [ilustracije Matej Kovačič; Petra Grmek ; fotografije arhiv projekta Mreža MGS]. - Ljubljana : Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija, 2012 ISBN 978-961-6134-38-5 1. Cepin, Matej 261794048


Urednik: Matej Cepin Avtorji: Matej Cepin, Domen Uršič, Lidija Hamler, Marjana Korošec, Marjeta Mah, Jerca Bernik Ilustracije: Matej Kovačič, Petra Grmek Fotografije: arhiv projekta Mreža MGS Oblikovanje in prelom: Toni Anžlovar Lektoriranje: Mihaela Zabukovec


Uvod Pojem medgeneracijsko sodelovanje je dandanes v Sloveniji pogosto zlorabljen. V letih med 2009 in 2012, odkar poteka projekt Mreža MGS, smo se sodelavke in sodelavci projekta udeležili kar nekaj dogodkov – seminarjev, konferenc, okroglih miz in delavnic na temo medgeneracijskega sodelovanja. Skoraj na vseh so to tematiko obravnavali pretežno z vidika tretjega življenjskega obdobja. Izjeme so bili le dogodki, ki smo jih predstavniki mreže organizirali sami. In zakaj to imenujemo zloraba? Beseda sodelovanje že sama po sebi pomeni skupno delovanje. Biti skupaj, natančneje: graditi skupnost, pa pomeni delovati kot eno. Pomeni deliti si dobro in slabo. Sprejemati šibkosti in napake drugega ter skušati izničiti njihove posledice z uporabo svojih talentov. Kot skupnost se laže soočamo z izzivi časa. Skupnost zahteva poštene, simetrične odnose. Zahteva odnose, v katerih se nihče ne počuti podrejenega. V skupnosti vsakdo lahko izrazi svoje mnenje in s tem enakovredno dopolni celoto. Medgeneracijsko sodelovanje predpostavlja skupnost generacij. Predpostavlja medgeneracijski dialog in s tem poslušanje drug drugega. Ta priročnik smo napisali mladinski voditelji in delavci na podlagi več kot triletnih izkušenj, pridobljenih v projektu Mreža MGS. V njem predstavljamo pogled mladih na medgeneracijsko sodelovanje in mlade predstavljamo kot tiste, ki si preko svojih organizacij v veliki meri že prizadevajo za sodelovanje med generacijami. Naš cilj ni zgolj, da bi mladi o drugih generacijah izražali mnenje. Želimo si, da bi si pod okriljem mladinskih organizacij tudi aktivno prizadevali za sodelovanje. Prav mladinske organizacije namreč prepoznavamo kot priročne poligone za pridobivanje izkušenj v medgeneracijskem sodelovanju. Mladinski voditelji in delavci (ki vam je priročnik tudi prvenstveno namenjen) boste v priročniku našli troje. Za uvod nekaj teoretskih konceptov s področja medgeneracijskega sodelovanja. Zatem povzetek rezultatov dveh raziskav, ene med mladimi in druge med predstavniki organizacij. Pretežno v zadnji tretjini priročnika pa še kon6 Uvod


kretne napotke za izboljšanje medgeneracijskega sodelovanja v svoji organizaciji. Ti so osnovani na vprašalniku, ki vam lahko pomaga pri ugotavljanju vašega stanja na tem področju. Želimo vam obilo dobrih povezav med teorijo in prakso! Matej Cepin urednik

7 Uvod


8


Kazalo MGS: Zakaj sploh?

11

MGS: Osnovni pojmi

17

MGS: Kaj menijo mladi?

29

MGS in mladinsko delo

43

MGS v mladinskih organizacijah

53

MGS vprašalnik

69

MGS konkretno

83

Zakaj o medgeneracijskem sodelovanju danes govorimo veliko več kot pred nekaj desetletji?

Spoznajte osnovne pojme, povezane z medgeneracijskim sodelovanjem

Kaj mladi menijo o starosti, drugih dveh generacijah in medgeneracijskem sodelovanju?

Zakaj je smiselno povezovati dva tako različna pojma, kot sta mladinsko delo in medgeneracijsko sodelovanje?

Skozi rezultate raziskave razkrivamo, v kolikšni meri je medgeneracijsko sodelovanje prisotno v mladinskih organizacijah

Ugotovite, v kolikšni meri in na katerih področjih vaša organizacija še ne izkorišča potencialov medgeneracijskega sodelovanja

Naj vam nasveti na 8 področjih pomagajo narediti korak naprej v smeri medgeneracijskega sodelovanja

9


10 MGS: Zakaj sploh?


MGS: Zakaj sploh?

1

Zakaj o medgeneracijskem sodelovanju danes govorimo veliko veÄ? kot pred nekaj desetletji? Lidija Hamler 11 MGS: Zakaj sploh?


Če je nekoč veljalo, da je sodelovanje med generacijami nekaj samo po sebi umevnega, je danes prav nasprotno. Medgeneracijsko sodelovanje postaja dejstvo, ki se ga moramo na novo in načrtno učiti v vseh segmentih življenja. Ključna dejstva, ki so v družbi prebudila zavedanje za medgeneracijsko sodelovanje, so sprememba življenjskega stila, demografska slika, politično-ekonomski vidik in višja raven zavedanja o predsodkih in stereotipih med generacijami. Oglejmo si vsakega posebej.

1.1 Sprememba življenjskega stila Za preteklost je bilo značilno neformalno medgeneracijsko sodelovanje, predvsem znotraj družine. Medgeneracijsko učenje v družinah je stoletja pomenilo neformalni ali priložnostni način za prenos znanja, veščin, kompetenc, norm in vrednot med generacijami (Kump 2008). Medgeneracijsko učenje je potekalo v zgodovini v različnih okoljih: na delu, v družini, ob prireditvah, obredih in ritualih… Starejši so znanje prenašali na mlajše. Prenašale so se prepovedi in zapovedi. Zgodovinski zapisi so se prepisovali v komunikaciji med generacijami. Hiter tehnološki razvoj, industrializacija in družbene spremembe v prejšnjem Zaradi hitrih sprememb je tretja generacija stoletju pa so v medgeneracijske odizgubila kompetentnost na področju priprav nose prinesli številne premike. Zaradi mlade generacije na vstop v samostojno žihitrih sprememb je tretja generacija vljenje, poleg tega sta se vzgoja in izobražeizgubila kompetentnost na področju vanje vedno bolj formalizirala in profesionalipriprav mlade generacije na vstop v zirala. samostojno življenje, poleg tega sta se vzgoja in izobraževanje vedno bolj formalizirala in profesionalizirala. S tem tudi medgeneracijsko sodelovanje postaja vse bolj predmet formalnega in organiziranega delovanja. Medgeneracijski stiki, ki so bili nekoč naravni del življenja v družini, postajajo vse bolj vsebina socialnih, humanitarnih programov vladnih in nevladnih organizacij.

1.2 Demografska slika S podaljševanjem življenjske dobe in z zniževanjem stopnje rodnosti se v evropskih družbah klasična medgeneracijska razmerja hitro spreminjajo, kar od oblikovalcev politik na vseh ravneh zahteva, da jih opredelijo na novo. Omenjene značilnosti veljajo tudi za Slovenijo, ki sodi v krog držav s starejšim prebivalstvom. Ob popisu prebivalstva v Sloveniji leta 1991 je znašal delež starejših od 65 let v 12 MGS: Zakaj sploh?


celotnem prebivalstvu 11,2 odstotka, ob popisu leta 2001 se je povečal že na 14,7 odstotka, ob koncu leta 2005 pa je bilo pri nas že več kot 15,5 odstotka starejših od 65 let (Strategija varstva starejših do leta 2010, 2002:41). V Sloveniji se bo do leta 2050 delež oseb starih 65 let in več podvojil, delež oseb starih 85 let V Sloveniji se bo do leta 2050 delež oseb stain več pa potrojil (Majcen, Čok, Košak rih 65 let in več podvojil, delež oseb starih 85 in Sambt, 2006). To bo močno vplivalo let in več pa potrojil. na povečevanje potreb in izdatkov za pokojnine, za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo ter druge s staranjem in starostjo povezane izdatke. Odgovor na vprašanje, kako povečati delovno aktivnost oseb starih 55 let in več je zato ena pomembnejših nalog in velik razvojni izziv. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v obdobju 1995–2004 pričakovana življenjska starost ob rojstvu v Sloveniji povečala za 2,5 leta, v državah Evropske unije pa za 2,1 leto (Šlebinger, Pušnik in Bradač, 2006). Tako naj bi do leta 2020 delež aktivnega prebivalstva upadel za 3,5 %, delež neaktivnega prebivalstva pa narasel za kar 8,8 %. Torej naj bi bilo v Slovenji leta 2020 kar 19 % ljudi starejših od 65 let, 64,7 % starih 15–64 let in 16,3 % mlajših od 15 let. Zato je Evropska komisija v svojih smernicah za vodenje ekonomske politike poudarila, da morajo države v prihodnje razmisliti in nameniti več pozornosti zaposlovanju starejših in reševanju problema staranja družbe. Vse to zahteva ukrepe, kakršni so zviševanje starostne meje za upokojitev, spodbujanje vseživljenjskega učenja in izobraževanja, izboljševanje delovnih razmer in razvoja strategije kakovostnega staranja.

1.3 Politično-ekonomski vidik V Sloveniji medgeneracijsko sodelovanje še nima tako širokih razsežnosti kot npr. na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, na Švedskem, Finskem ali v ZDA, kjer se programi medgeneracijskega sodelovanja izvajajo že od 70. let prejšnjega stoletja. Kljub temu pa se predvsem v zadnjem času vedno več organizacij ukvarja s krepitvijo sodelovanja generacij. Slovenija se je kot članica EU začela spoprijemati z nalogami, ki jih postavljata pred njo spreminjajoča se starostna sestava družbe in potreba po novi medgeneracijski solidarnosti. Med različnimi strateškimi dokumenti na ravni države je treba opozoriti na »Strategijo varstva starejših do leta 2010 – solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva«1 (Vlada RS, oktober 2006), v kateri so pripravljene usmeritve, po katerih bo Slovenija reševala probleme, ki jih prinašajo posebnosti dolgožive družbe. Ta strategija je osrednji strateški dokument, katerega osnovni 1 V času nastajanja naše publikacije nastaja tudi Strategija za obdobje 2012–2020, ki bo predvidoma podala nove cilje in usmeritve.

13 MGS: Zakaj sploh?


namen je povezati prizadevanje vladnih resorjev in civilne družbe ter zagotoviti ustrezno kakovostno starost starejših v t. i. dolgoživi družbi. Hkrati pa je podlaga za trajen in vzdržen sistem oskrbe za tretjo generacijo. Med najpomembnejšimi cilji in programskimi usmeritvami, ki jih zadeva ta strategija, so zlasti: • • • • • • •

ustvariti danosti za dejavno vključevanje tretje generacije v delo in zaposlovanje, zagotoviti sistem socialno primerne in finančno vzdržnepokojnine, oblikovati usmeritve za ureditev dejavnosti dolgotrajne oskrbe z zavarovanjem za tako oskrbo, kar je novost v našem sistemu, izvajati sodobne storitve in programe socialnega varstva v zvezi s staranjem in sožitjem generacij, zagotoviti programe za preventivno krepitev zdravja starih ljudi, za njihovo zdravljenje in za stabilnost sistema zdravstvenega zavarovanja, poskrbeti za vzgojo ter izobraževanje mlade in srednje generacije za kakovostno sožitje s starimi ljudmi, upoštevajoč, da so bili dosedanji vzgojno-izobraževalni programi nedodelani ali pa jih ni bilo, izvesti priprave na kakovostno staranje in sožitje z mlajšo generacijo ter za ustvarjanje možnosti za vseživljenjsko učenje in izobraževanje starejših.

K uresničevanju pravkar omenjenih ciljev nas spodbuja tudi leto 2012 – evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Opozarja nas na pomen, ki ga imajo starejši v družbenem življenju. Snovalce politike in deležnike K uresničevanju pravkar omenjenih ciljev nas na vseh ravneh spodbuja k ukrepom, spodbuja tudi leto 2012 – evropsko leto aktivs katerimi bi omogočili aktivno staranega staranja in solidarnosti med generacijanje in močnejšo solidarnost med gemi. neracijami.

1.4 Višja raven zavesti o predsodkih in stereotipih Javno podobo starosti najpogosteje povezujejo z umikom iz družbenega življenja, izgubami, problemi in težavami. Preživela podoba starosti je prevladujoči socialni stereotip o starejših ljudeh, ne glede na stopnjo izobrazbe, starost ali poklic. Jasno se izrazi že pri predšolskih otrocih: starejši ne znajo, niso sposobni, so sitni, mirujejo, naj poslušajo mlajše, niso samostojni, pripadajo jim temnejše barve, mirovanje, posedanje, ležanje in praktično noben šport. Potrebno bo popraviti javno podobo starejših ljudi, hkrati pa izdatneje in odločneje podpirati vse pobude in projekte, ki vodijo v sodelovanje, sožitje in solidarnost med generacijami. 14 MGS: Zakaj sploh?


Predsodki in stereotipi prihajajo tudi s strani tretje generacije o prvih dveh, in sicer: projiciranje svoje mladosti v mladost mladih, ki je popolnoma nezdružljiva, manj delajo in se več zabavajo, so hitri in površni. Nastali paradoks je možno in potrebno odpraviti z različnimi ukrepi na družbeni (odpravljanje stereotipov – že v družini, vrtcu, šoli, spodbujanje izobraževanja v 3. življenjskem obdobju, razvoj socialnih mrež in programov medgeneracijskega učenja itd.) in individualni ravni (priprava posameznika na starost in upokojitev, pospeševanje nadaljnjega osebnega razvoja starostnika). Kvaliteta življenja vseh generacij je odvisna tudi od tega, koliko so zadovoljene njihove psiho-socialne potrebe. Ni dovolj, da imajo starejši v poznejših letih zgolj svobodo. Imeti morajo tudi družbene možnosti za socialne stike, za ustvarjanje, delo, druženje, pripadanje, dajanje, prejemanje (Findeisen, 2007). Pri predsodkih in stereotipih gre za neupravičeno posploševanje nekaterih lastnosti na vse posameznike v skupini.

15 MGS: Zakaj sploh?


16


2 MGS: Osnovni pojmi Spoznajte osnovne pojme, povezane z medgeneracijskim sodelovanjem Lidija Hamler 17 MGS: Osnovni pojmi


V tem poglavju bomo opredelili osnovne pojme s področja medgeneracijskega sodelovanja. V njegovem začetnem delu (točke od 1 do 3) bomo definirali pojem generacija in si ogledali dve opredelitvi različnih generacij. V drugem delu (od točke 4 naprej) pa si bomo ogledali termine, vezane na medgeneracijskost in sodelovanje med generacijami.

2.1 Generacija V naši publikaciji se bomo držali razdelitve življenjske dobe človeka na tri obdobja oziroma generacije. Za generacijo bomo šteli ljudi približno enake starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese (Ramovš, 2010). Beseda generacija je udomačena tujka (Slovar tujk), ki izhaja iz latinske besede genus – rod. Generacija danes v slovenščini pomeni: 1. roditev, ploditev; nastajanje; izvir, rojstvo; zarod potomstvo, 2. rod, pokolenje; pripadniki enega rodu; posamezniki, ki žive približno v istem času, 3. življenjska doba rodu. Pojem generacija ima tudi ožji pomen in pomeni družbeno skupino pripadnikov vsakega od treh življenjskih obdobij – mladosti, srednjih let in starosti.

Generacija danes v slovenščini pomeni: 1. roditev, ploditev; nastajanje; izvir, rojstvo; zarod potomstvo, 2. rod, pokolenje; pripadniki enega rodu.

2.2 Pojmovanje treh generacij po dr. Jožetu Ramovšu2 Mlada generacija (imenovana tudi prva generacija) so mladi ljudje od začetka življenja do starosti, ko se povprečje vrstnikov celovito osamosvoji (služba, lastno gospodinjstvo, prvi otrok). Kot mejnik se danes najpogosteje jemlje devetindvajset let življenja. Srednjo generacijo (tudi odrasla, starševska, zaposlena ali druga generacija) tvorijo ljudje v srednjih letih življenja, ki jih danes družbeno najbolj opredeljuje de2 Dr. Jože Ramovš je socialni delavec, antropolog in psihoterapevt. Zadnji dve desetletji dela predvsem na področju socialne gerontologije. V ospredju njegove znanstvene in akcijske pozornosti so zlasti: solidarno medgeneracijsko sožitje in komunikacija med mlado, srednjo in tretjo generacijo, osebna priprava na kakovostno staranje in družbena priprava na velik delež starega prebivalstva, oblikovanje novih medgeneracijskih programov sodobne socialne mreže za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij, ki temeljijo na principu osebne in skupinske samopomoči ob doživetih potrebah ter strokovne in javne podpore za razvijanje samopomoči in samoorganizacije prebivalstva v skupnosti.

18 MGS: Osnovni pojmi


lovna zaposlenost do upokojitve; ta je sedaj v Sloveniji povprečno pri šestdesetih letih življenja in se tudi pomika v poznejša leta. Tretja generacija (tudi upokojenska generacija dedkov in babic) so vsi starejši ljudje, ki so v družini opravili starševsko vlogo do zrelosti otrok, v službi pa poklicno vlogo redne zaposlitve do polnega upokojitvenega obdobja; najbolj jasen družbeni mejnik za prehod v tretje življenjsko obdobje je danes upokojitev. Paralelen izrazu mlada generacija bi bil stara generacija, vendar tega danes ne moremo uporabljati, ker ga zaradi današnjega družbenega stereotipa – staromrzništva – ljudje trenutno doživljajo kot žaljivko. Vsaka izmed generacijskih skupin se od druge razlikuje po vrsti značilnosti, ki se odražajo v vsakdanjem življenju. Različne so njihove delovne navade, motivi in vrednote, s tem pa tudi razumevanje vseh generacij o medsebojnih značilnostih. Prevladujoče značilnosti posameznih generacijskih skupin, ki jih opredeljujejo različne raziskave, so seveda le okvir za takšno razumevanje, saj je precej odvisno od posameznika.

19 MGS: Osnovni pojmi


2.3 Generacije – izvorno ameriško pojmovanje, danes splošno privzeto »Vojna« generacija oziroma generacija »veteranov«. To je generacija rojenih v obdobju 1922–1945. Veterani so v pretežni meri današnji upokojenci. Po splošnem prepričanju veljajo za konzervativne, okorne ljudi, z zastarelimi in preživelimi nazori. Praviloma so zelo privrženi delu, spoštujejo avtoritete, cenijo red in pravila. Veljajo za potrpežljive in pripravljene počakati na nagrado dlje časa kot druge generacije, čeprav menijo, da si jo zaslužijo prej. Glede na okoliščine so pripravljeni svoje delovne obveznosti postaviti pred svoje osebne prioritete in užitke. Veterani imajo ogromno znanja in njihove pripravljenosti, da jo prenašajo na mlajše generacije, družba ne izkorišča kot svoj socialni kapital. Najbolj se to bogastvo znanja kanalizira in izkazuje preko dejavnosti Tretje univerze, ki je dober pokazatelj aktivnosti te generacije. Leta 1945 je bila pravno-formalno pri nas uzakonjena splošna volilna pravica, zato lahko rečemo, da je to pomembno vplivalo predvsem na položaj in spreminjanje življenjskega sveta žensk tedaj in generacij v naprej. »Otroci blaginje« ali »Baby boomers« generacija. Ljudje te generacije so bili rojeni približno med letoma 1946 in 1963, po strahotah vojne. Karakteristike teh ljudi sovpadajo s takratnim sistemom in režimi. So ubogljivi, pridni, spoštujejo avtoriteto in se najpogosteje poglobijo v eno samo delo. Pri delu so nekoliko počasnejši, a natančni in zanesljivi. Ti ljudje so usmerjeni predvsem k materialnim dobrinam, kot so hiša, dober avto in podobno, torej pretežno dobrine, ki predstavljajo statusne simbole ali bolj potreba po varnosti.Ta generacija je bila v Ameriki drugačna kot pri nas. »Generacija X« so ljudje, ki so rojeni med letoma 1965 in 1980. Glavne značilnosti te generacije so podjetnost, velika mera samostojnosti, usmerjenost v rezultate in ne v procese, spretnost v osebni in elektronski komunikaciji. Avtoritete pogosto izzivajo in radi kršijo pravila. Cenijo uravnovešenost poslovnega in družinskega življenja, njihova glavna vrednota pa je pravičnost. »Generacija Y« so ljudje, ki so rojeni med letoma 1981 in 2000. Glavne značilnosti te generacije so samozavestnost in samozadostnost, inovativnost, pričakovanje hitrih nagrad in rezultatov, visoka raven civilne in globalne ozaveščenosti ter sposobnost opravljanja več nalog hkrati. Predstavniki te generacije cenijo možnost osebne rasti, pridobivanja novih znanj in izkušenj.

20 MGS: Osnovni pojmi


»Generacija Z« je najmlajša generacija. Drugače tudi »tiha generacija«, »iGeneracija«, »net generacija«, ki je zaenkrat še v srednji šoli (rojeni po 1994 in pred 2004). Za pripadnike generacije Z je torej značilno, da ogromno časa preživijo na spletu in imajo zato celo oblikovane različne on-line identitete. Za generacijo Z so značilni tudi zelo raznoliki interesi, so bolje obveščeni kot katerakoli druga generacija in si prizadevajo za ustvarjalnost. Mnogi med njimi imajo svoja finančna sredstva (npr. žepnino) in si tako lahko privoščijo stvari, ki si jih želijo. Obenem pa se moramo zavedati, da so prebrisani spletni potrošniki in dobro izurjeni v iskanju najboljše ponudbe. Hočejo aktivno sodelovati pri vsem, kar se dotakne njihovih življenj, vključno z oblikovanjem in oglaševanjem izdelkov. Kar koli generacija Z počne, vključuje ekspresivnost in originalnost, življenje jim predstavlja umetniško polje. Generacija Z je torej generacija digitalnih ustvarjalcev, ki bo v prihodnosti popolnoma spremenila način potrošnje, prodaje in komunikacije. Internet je njihovo življenje – so zelo spletno osveščeni in usmerjeni v socialno mreženje (Facebook), bloganje in mikrobloganje (Twitter).

2.4 Medgeneracijskost Pri pojmu »medgeneracijskost« je poMedgeneracijska razmerja niso seštevek udarek na odnosu ali razmerju med značilnosti dveh ali vseh treh generacij, ki dvema ali več generacijami, torej na nastopajo v določenem sožitnem kontekstu, vmesnem »prostoru« med mlado, ampak nova dinamična socialna stvarnost, ki srednjo in tretjo generacijo, ter na nastaja v njihovem sožitnem prostoru. dinamičnem dogajanju, ki se odvija v tem socialnem prostoru. Medgeneracijska razmerja niso seštevek značilnosti dveh ali vseh treh generacij, ki nastopajo v določenem sožitnem kontekstu, ampak nova dinamična socialna stvarnost, ki nastaja v njihovem sožitnem prostoru. V nadaljevanju bomo podrobneje opredelili: medgeneracijsko sodelovanje, medgeneracijsko sožitje, medgeneracijski dialog, medgeneracijska solidarnost, medgeneracijsko prostovoljstvo, medgeneracijski programi, medgeneracijsko učenje.

2.5 Medgeneracijsko sodelovanje Medgeneracijsko sodelovanje je širši pojem, ki povezuje in spodbuja sodelovanje med mlado, srednjo in tretjo generacijo sredi vsakdana, preko različnih projektov, programov in dejavnosti. Medgeneracijsko sodelovanje zajema programe oziroma dejavnosti, ki se v vršijo v družbi. Sodelovanje poteka skozi dialog, ki se odvija 21 MGS: Osnovni pojmi


s pomočjo različnih metod (npr. druženje, učenje itd.). Vse te metode pripomorejo k večanju medgeneracijske solidarnosti in povezanosti. Njihov želen učinek je sožitje med generacijami, ko mlada in srednja generacija s svojimi dejavnostmi pridobita koristne izkušnje in razvijeta veščine medgeneracijskega sodelovanja. Starejši ljudje se z medgeneracijskim sodelovanjem prav tako naučijo novih veščin in se počutijo cenjene, ko prenašajo svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam. Učenje in sodelovanje prispevata k vrednotenju človeškega kapitala in neposredno koristita celi družbi. Termin medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah je podrobneje razložen v poglavjih 4 in 5.

2.6 Medgeneracijsko sožitje Sožitje je način človekovega doživljanja in vedenja do drugih ljudi in stvari, ko jih dojema in stopa z njimi v povezavo. Sožitje predpostavlja sistemsko medsebojno soodvisnost s smiselnimi možnostmi komplementarnega dopolnjevanja vseh sodelujočih. Sožitje je zdravo, če je povezava za vse udeležence rodovitna in ustvarjalna. Besedni koren »živ« izhaja iz indoevropskega »guei«, ki rojeva številne besede, vse pa pomenijo nekaj živega, živahnega, življenjskega. ČloveSožitje je zdravo, če je povezava za vse udeleška zavest stopa na dva načina v stik z žence rodovitna in ustvarjalna. drugimi ljudmi, s svetom okrog sebe in tudi s samo seboj. Prvi način je doživljanje, ko pridemo nekomu ali nečemu do živega nenasilno, v enakopravnem dialogu, tako da ostaneva oba bogatejša. Drugi način pa je izkustvo, kjer že beseda kaže, da nekaj po-kusimo, preiz-kusimo; stik vzpostavljamo enostransko za zadovoljitev svojih trenutnih potreb ne oziraje se na zakonitosti narave tega drugega, na njegove potrebe in na celostno sistemsko povezanost med nama. Ko ljudje mlade, srednje in tretje generacije spoznavajo zakonitosti mladosti, srednjih let in starosti, ko te zakonitosti sprejemajo pri sebi in drugih dveh generacijah, ko se veselijo sebe, svoje generacije in obeh drugih, tedaj odkrivajo v sebi in drugih dveh generacijah komplementarne zmožnosti in možnosti za medsebojno dopolnjevanje za kakovostno medgeneracijsko sožitje (Ramovš 2009).

2.7 Medgeneracijski dialog Medgeneracijski dialog je orodje, ki pomaga vsaki generaciji odkriti pomembnost okolja za njeno osebno zadovoljstvo in za urejanje medsebojnih odnosov. Dialog 22 MGS: Osnovni pojmi


se namreč začne s pozornim poslušanjem in z vprašanji. Vodilni motiv medgeneracijskega dialoga je, kako lahko dialog med generacijami prispeva k solidarnemu delovanju v času, ki je poln prelomov in izzivov. Zato nujno vključuje refleksijo lastnega življenja in izmenjavo izkušenj med generacijami kot ene od poti za bolj sprejeto in osmišljeno življenje. Medgeneracijski dialog je pot, po kateri lahko pridemo do skupnih rešitev in je eden od ključnih promotorjev trajnostnega razvoja in vseživljenjskega učenja. Medgeneracijski dialog se tako vrši na vseh področjih življenja (gospodarstvo, politika, kultura, sociala itd.).

2.8 Medgeneracijska solidarnost Jože Ramovš pravi, da je »najpomembnejši pogoj za nastanek nove solidarnosti med generacijami priznanje, da je človek največja vrednote družbe. Mlada, srednja in tretja generacija sestavljajo nedeljivo družbeno celoto. Razvoj, stabilnost in obstoj vsake družbe temelji na medgeneracijski solidarnosti. V današnjih razmerah imajo mlada, srednja in tretja generacija med seboj tako malo živih stikov, da pogosto druga druge niti ne poznajo, zato vladajo med njimi številni predsodki in stereotipna gledanja.« Medgeneracijska solidarnost tako stopa vzporedno z aktivno družbeno vključenostjo, ki temelji na partnerstvu, sodelovanju ter spoštovanju vrednot in potencialov vseh starostnih skupin.

2.9 Medgeneracijsko prostovoljstvo Medgeneracijsko prostovoljstvo je najhitrejši in najbolj praktičen način, da človek prispeva k izboljšanju kakovosti življenja vseh generacij in k razvoju kohezivne in solidarne družbe. Strategija socialnega varstva do 2010 opredeljuje medgeneracijsko prostovoljstvo kot nenadomestljivo sredstvo za krepitev medgeneracijske povezanosti in solidarnosti, ki temelji na dejstvu, da mora biti človek zaradi lastne osebnostne in socialne rasti vse življenje povezan z vsemi tremi generacijami in da je svobodna osebna odločitev temeljno načelo za medgeneracijsko prostovoljsko angažiranost.

23 MGS: Osnovni pojmi


2.10 Medgeneracijski programi V strokovni literaturi navadno poimenujejo z oznako »medgeneracijski programi«, tudi »medgeneracijsko sodelovanje«, tiste programe, kjer se družita dve ali več generacij, ki niso stične (npr. otroci in mlajši starejši, odrasli in ljudje v pozni starosti) (Ličen, 2009:64). Nekateri imenujejo medgeneracijske programe tudi tiste, na katerih sodelujejo vse tri generacije: mlada, srednja in tretja. Srednja generacija ima zaradi odvisnosti mlajše in izključenosti starejše velikokrat vlogo organizatorja, čeprav v samih dejavnostih ne sodeluje. Medgeneracijskim programom pogosto rečemo tudi projekti. Razlika je v tem, da program teče, medtem ko je projekt časovno definiran in omejen. Modeli medgeneracijskih programov se razlikujejo od države do države in so odvisni od družbeno-gospodarskih razmer in kulture. Na modele vpliva tudi zgodovina oz. tradicija medgeneracijskega učenja v neki družbi. Pomembno je, da program omogoči okvir, v katerem se lahko odvija skupnostno učenje, nastajajo in krepijo socialne mreže med generacijami in da pozitivno vplivajo tako na udeležene kot na okolje (ustanovo, lokalno skupnost, državo).

Pomembno je, da program omogoči okvir, v katerem se lahko odvija skupnostno učenje, nastajajo in krepijo socialne mreže med generacijami in da pozitivno vplivajo tako na udeležene kot na okolje.

Dobro medgeneracijsko sodelovanje v programih obsega: •

predpripravo (raziskovanje stanja v družbi, demografskih sprememb, odzivov države na spremembe, spoznavanje obstoječih praks, postavljanje teoretičnih temeljev, prepoznavanje motivov, vrednot itd.); vprašamo se: »Kakšno je stanje?«;

oblikovanje ciljev (povezovanje generacij, krepitev lokalne skupnosti, socialnih vezi, osebni razvoj udeleženih, učenje določene spretnosti, spreminjanje stališč in odpravljanje predsodkov, medsebojna pomoč itd.); vprašamo se: »Kaj želimo spremeniti oz. podariti družbi?«;

pripravo programa (oblikovanje oblik in metod dela, promoviranje, iskanje partnerjev in udeležencev, financiranje, razdelitev vlog itd.); vprašamo se: »Kako bomo to storili?«;

evalvacijo (po izvedbi se odločimo, ali bomo nadaljevali s programom); vprašamo se: »Ali nam je uspelo doseči cilje?«.

24 MGS: Osnovni pojmi


Medgeneracijsko sodelovanje omogoča razvijanje ustvarjalnih pristopov, ki lahko naredijo sodelovanje zanimivo in zabavno za vse udeležene. Organizatorji medgeneracijskih programov se soočajo z nekaterimi specifičnimi izzivi. Pripadniki različnih generacij imajo večkrat različna stališča in mnenja, različen življenjski tempo, znanja, sposobnosti, potrebe, interese… Ni lahko določiti vsebine in oblike učenja, ki bosta pokrili vse te potrebe in pritegnili tako mlajše kot starejše. Nekoč se je medgeneracijsko sodelovanje dogajalo spontano, danes pa v umetno ustvarjenih skupinah, kar lahko ustvari pritiske, strah, negotovost. Noben medgeneracijski program nima vnaprej zagotovila, da bo uspešen. Poleg tega so tu časovne, prostorske in denarne ovire. Kljub naštetim izzivom opažamo, da Slovenija doživlja razmah medgeneracijskih programov. Naše želje za prihodnost so, da bi organizacije, ki se ukvarjajo z medgeneracijskim učenjem (in ostalimi oblikami medgeneracijskega sodelovanja), dobile čim večjo podporo s strani države in lokalnih skupnosti.

2.11 Medgeneracijsko učenje Na splošno prevladujejo trije temeljni modeli medgeneracijskega učenja (Kump in Jelenc Krašovec, 2010): 1. Pri prvem modelu starejši pomagajo mlajši generaciji. Ta model vključuje programe, kjer starejši delujejo kot mentorji in svetovalci mladim in so ponavadi organizirani v sklopu vzgojno-izobraževalnih institucij. V ta profil starejših prostovoljcev spadajo upokojenci srednjega ali višjega razreda, ki imajo relativno visoko stopnjo izobrazbe, so zdravi in pri močeh ter na splošno dejavni v skupnosti. Velikokrat izhajajo iz pedagoških poklicev. 2. Drugi model vključuje programe, kjer mlajši pomagajo starejši generaciji. To so razni prostovoljski programi, kjer mladi obiskujejo starejše na domu oz. v domovih za starejše občane, jim pomagajo pri hišnih opravilih, nudijo družabništvo, jim berejo, se igrajo družabne igre ipd. V ta model spadajo tudi programi, v katerih mladi uvajajo starejše v nove tehnologije, zlasti v uporabo računalnika in interneta (spletna pošta, nakupovanje, spletno bančništvo). Ti programi se ponekod izvajajo v domovih za starejše občane ali pa v katerih od ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih (v Sloveniji so to ljudske univerze, univerze za tretje življenjsko obdobje, v zadnjem času pa tudi razna društva za upokojence oz. medgeneracijska društva). 25 MGS: Osnovni pojmi


3. V tretji model spadajo programi, kjer imajo tako mladi kot starejši aktivno vlogo in s skupnim delovanjem oz. učenjem prispevajo k izboljšanju življenja v skupnosti. Ti programi vključujejo razne kulturne (npr. gledališke ali glasbene skupine, medgeneracijski pevski zbori) in športne dejavnosti, čistilne akcije ipd. Včasih mladi in starejši skupaj organizirajo razne priložnostne delavnice (npr. izdelovanje voščilnic v prazničnem času), skupaj preučujejo zgodovino (npr. ob državnem prazniku) ipd.

Pri prvem modelu je večji poudarek na potrebah mlade generacije, pri drugem pa na potrebah starejših. Tretji model se osredotoča na potrebe obeh generacij, upoštevajoč koristi za skupnost. Nekateri dodajajo še četrti model, kjer se mlajši in starejši družijo (Ličen, 2010). Osnovni trije modeli izhajajo predvsem iz ameriške tradicije in umeščajo programe glede na vključenost oz. vloge generacij (glede na aktivnost oz. pasivnost udeležencev). Težava pri tej opredelitvi je, da je težko definirati aktivno oz. pasivno vlogo znotraj neke medgeneracijske dejavnosti. Tak primer je npr. poslušanje. Ne moremo zagotovo trditi, da je poslušalec pasiven, prav obratno, ravno umetnost poslušanja je vedno pomembnejša in potrebna v današnji družbi. Pomembno je, da ne prevzemamo slepo modelov 26 MGS: Osnovni pojmi


drugih kultur, saj morajo biti programi vezani na obstoječe družbene razmere, potrebe vključenih v medgeneracijske programe in zmožnosti. Poleg treh poznanih modelov lahko dejavnosti medgeneracijskega učenja razvrstimo tudi glede na njihovo časovno trajanje: 1. Medgeneracijsko učenje lahko poteka v obliki enkratnega dogodka. 2. Medgeneracijsko učenje lahko poteka v obliki projekta in ima vnaprej določen začetek in konec (npr. nekaj mesecev ali eno šolsko oz. koledarsko leto). 3. Nekateri medgeneracijski programi so usmerjeni v kontinuirano delovanje in so vzpostavljeni z načrtom, da bodo obstali za daljše časovno obdobje oz. kolikor bodo dovoljevale okoliščine (zanimanje udeležencev, finančna zmožnost, nove ideje, podpora skupnosti itd.). Medgeneracijske programe lahko razdelimo na tiste, ki vsebujejo formalne ali neformalne oblike učenja, ali glede na njihove temeljne cilje (učenje novih spretnosti, pridobivanje informacij, utrjevanje znanja, krepitev socialnih vezi in sožitja itd.), izvajalce (prostovoljci, profesionalci), glede na oblike in metode dela (tabori, delavnice, razstave, srečanja, študijske skupine, predavanja, učne skupine, raziskovanje, izdajanje literature, promoviranje itd.), glede na organizacijo dela in obliko vodstva (vodilno vlogo prevzame ena od generacij, lahko pa gre za soupravljanje generacij) ali glede na nosilce (vladne ali nevladne organizacije). Nekatere organizacije so ustanovljene izključno z namenom spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja, nekaterim pa je to le ena od mnogih dejavnosti. Za večino medgeneracijskih programov velja, da je medgeneracijsko učenje oblika oz. strategija, v katero lahko vložimo različne vsebine in uporabimo različne metode (Ličen, 2010).

27 MGS: Osnovni pojmi


28


3 MGS: Kaj menijo mladi? Kaj mladi menijo o starosti, drugih dveh generacijah in medgeneracijskem sodelovanju? Marjana Korošec, Marjeta Mah 29 MGS: Kaj menijo mladi


»Mladi so pokvarjeni, ne spoštujejo starejših, so brezbrižni in živijo v svojem svetu.« Mogoče se nam to zdi opis današnje mladine, a je to poved zapisal že Aristotel 400 let pred Kristusom. Pritoževanje starejših nad mlajšo generacijo je naravni pojav. Mladi so na svet vedno gledali na svojski način. Naloga vedno novih generacij mladih je (bila) pridobivati nove, lastne izkušnje, vloga druge in tretje generacije pa je mladim kazati pot, jim podajati znanje in vrednote.

Sobivanje med generacijami se je (in se še vedno) spreminjalo. V zadnjih petdesetih letih, v dobi informacijske tehnologije, so medgeneracijske razlike po zaslugi vedno hitrejšega spreminjanja sveta le še toliko večje. Pred tem so se tradicije, vrednote in navade prenašale iz roda v rod. Znanje je bilo izključno za izbrane, od sredine prejšnjega stoletja pa se je število študentov bistveno povečalo. Izobraževalne ustanove – osnovne, srednje šole in univerze – so iz svojega izobraževalno-vzgojnega poslanstva prešle zgolj na izobraževanje, od mladih se zahteva vedno več znanja, ostaja jim pa malo časa za vzgojo, katero lahko pridobijo v domačem krogu, kjer pa je tudi pomanjkanje časa, tako dostikrat vlogo vzgojitelja prevzame televizija oz. računalnik. Mladi pa se počutijo nelagodno, osamljene v virtualnem svetu, v katerem imajo lahko mnogo prijateljev, vendar v realnem svetu ni tako. Umberto Galimberti v svoji knjigi Nihilizem in mladi začenja uvod z mislijo »Mladi se ne počutijo dobro, čeprav se tega zmeraj ne zavedajo. Vzrok pa niso običajne eksistencialne krize, s katerimi je posuta mladost, temveč to, da se okrog njih mota grozljiv gost, nihilizem, ki vdira v njihova čustva, bega njihove misli, jim briše upe in obzorja, slabi dušo, načenja emocije in tem emocijam jemlje moč« (Galimberti 2009, 9). 30 MGS: Kaj menijo mladi


Da se mladi ne počutijo dobro, lahko opažamo v vsakodnevnih novicah. Nasilje v šoli in število samomorov med mladimi nam to potrjujeta. »Mladi svojega nelagodja ne znajo opisati, ker ne znajo prepoznavati svojih čustev«(prav tam). V kolikšni meri vse to drži ter kako mladi vidijo sebe in ostali dve generaciji, smo v okviru študijske skupine, delujoče pod okriljem projekta Mreža MGS, skušali izvedeti v posebni raziskavi. Tej je posvečeno pričujoče poglavje. Da pa bo pogled obširnejši, smo vanj vključili tudi nekaj povzetkov raziskave Mladina 2010, v kateri so raziskovalci širše obdelali stanje mladih v Sloveniji in njihov pogled na družbo. Namen raziskave je bil pridobiti spoznanja o medgeneracijskem sodelovanju, kot ga vidijo mladi. Pri tem želimo izpostaviti naslednje vidike: • • • •

lastnosti vseh treh generaciji z vidika mladih, znanja, veščine in lastnosti, ki si jih generacije lahko izmenjajo med seboj, pogled na starost z vidika mladih in na kakšen način mladi razumejo medgeneracijsko sodelovanje.

3.1 Odnos mladih do svoje in do drugih generacij Medgeneracijsko sodelovanje se pričenja z odnosom dveh posameznikov, ki prihajata iz dveh različnih generacij. Ravno odnos je tisti, iz katerega izhajamo – odnos do samega sebe, do otrok, staršev, učiteljev, starih staršev. Izkušnje, ki jih pridobimo v odnosih, nam dajejo smernice, kako bomo doživljali ostali dve generaciji in vstopali v naslednji odnos, pa naj bo to odnos z vrstniki, s srednjo ali tretjo generacijo. Vpliv na oceno, kako mladi doživljajo svojo generacijo, ima tudi (a ne samo) okolje oz. družba, v kateri se mladi gibljejo. Na njihov pogled nase vpliva že način, kako jih družba sprejema in spodbuja. Če družbeno okolje pomeni nek širši, sistemski okvir, v katerega se mladi poskušajo umestiti, predstavlja srečevanje mladih s starejšimi generacijami bolj osebni prostor, ki mladim omogoča tudi konkretno izkušnjo medgeneracijskega sožitja. Tako pri ocenjevanju, kako vidijo druge generacije (in seveda tudi svojo), mladi izhajajo iz interakcij, ki so jih doživeli v domačem okolju, z bližnjimi, v šoli, pri prostovoljskem delu ... Kako torej mladi vidijo sami sebe? Katere lastnosti bi izpostavili kot ključne in specifične samo za njihovo generacijo?

31 MGS: Kaj menijo mladi


Raziskava Mladina 2010 ugotavlja, da imajo mladi trden vrednostni okvir, so optimisti, želijo prevzeti odgovornost za svojo usodo, se osamosvojiti in vključiti v družbo. To tudi počno, če so družbene razmere prave. Na tem mestu bi se lahko vprašali, katere so tiste »prave« družbene razmere, ki bi mladim pomenile manevrski prostor za aktivno vključitev v družbo in njihov prispevek. Kakšno mora biti družbeno okolje, odnos z ostalima dvema generacijama, da bi mladi storili odločilen korak v odraslost? Kot pri njihovih evropskih vrstnikih je sicer tudi pri mladih v Sloveniji opaziti trend individualizacije in tekmovalnosti, žal pa tudi tendenčno naraščanje zavračanja ustaljenih oblik družbenega delovanja: politične participacije, odklonskosti do družbenih (še posebej političnih) elit, nezaupanja v sistem in družbo ter nezanimanja za »velike družbene teme«. Ta podatek morda niti ne bi bil tako skrb vzbujajoč, če bi hkrati ugotavljali, da so mladi na splošno nezainteresirani, da ne vstopajo v odnose z okolico, da so popolni egoisti ter jih ne zanima usoda širšega okolja in podobno. Pa temu ni tako. Zaradi tega nas mora omenjena družbena anemičnost toliko bolj skrbeti, saj kaže resne znake razkroja med mladimi in splošnim družbenim tkivom. Zakaj je temu tako? Tudi tu raziskava ponuja odgovor. Mladi vse bolj čutijo prepad do družbe. Menijo, da Mladi vse bolj čutijo prepad do družbe. Mejih v najobčutljivejšem času pušča na nijo, da jih v najobčutljivejšem času pušča na cedilu. Ne čutijo se pozvane, da sodecedilu. lujejo. Vidijo, da zanje veljajo strožja pravila. Toda odgovorov, kako to stanje presekati, ne gre iskati pri njih samih. Gotovo mora prvi korak narediti »veliki brat« (Mladina 2010), ki ga predstavljata srednja in starejša generacija. V nadaljevanju Mladina 2010 (63) zapiše: »Mladi v Sloveniji se vedno bolj zgodaj identificirajo z odraslostjo, hkrati pa vedno pozneje uresničujejo realne prehode, kot so odselitev od staršev, vzpostavitev ekonomske neodvisnosti in lastne družine.« Ta ugotovitev sloni na odnosu mladih do svoje in starejših generacij. Na ugotovitev lahko gledamo na dva načina. Mlade je realnega prehoda, ki pomeni, da v celoti postanejo srednja generacija, se osamosvojijo, si ustvarijo družino in prevzamejo odgovornost, strah, saj je okolje, v katerem morajo to narediti, negotovo, družba pa je družba tveganja (Beck). Taka ključna odločitev v negotovih razmerah lahko s seboj prinese neuspeh, napako, ki zaznamuje za celotno življenje. Drugi vidik pa je – ali si mladi sploh želijo postati srednja generacija (glede na njihovo oceno lastnosti), ki je preobremenjena, nima časa za družino, ima veliko skrbi, odgovornosti? Morda je za mlade bolj udobno, da mladost podaljšujejo v nedogled, prevzemajo odgovornost zgolj zase in za svojo usodo, kot pa zapasti obdobje, ki jim predstavlja rutino, stres. Ob strani pri tem jim stoji tudi družbena ureditev. Lahko rečemo, da ta to celo spodbuja, kar nakazuje ugotovitev Mladine 2010: »V zadnjem desetletju se je izrazito 32 MGS: Kaj menijo mladi


povečal delež mladih, ki študirajo, kar Slovenijo umešča visoko nad povprečje EU 27 glede vključenosti mladih v izobraževanje. Istočasno se je močno znižal delež mladih, ki imajo kakršnokoli obliko redne zaposlitve.« Prav tako kot raziskava Mladina 2010 tudi naša raziskava ugotavlja določeno razklanost v odnosu mladih do samih sebe. Po naši raziskavi mladi sami sebe vidijo kot družabne, sposobne, svojeglave, da gredo v korak s časom, da so trmasti in pogosto ne vedo, kaj bi radi. Iz naštetih lastnosti je razvidno, da prihaja do zmede. Medtem ko se mladi zavedajo svojega potenciala, svojih prednosti, da lahko sledijo tistemu, kar se dogaja okrog njih, so družabni in razmišljajo s svojo glavo, se na drugi strani srečujejo s tem, da ne vedo, kaj bi radi, ne vedo, kako bi svoje spodobnosti, svoj potencial razvili, ga uporabili v življenju, da bi postalo bolj bogato, bolj polno. Umberto Galimberti (2009) v knjigi Grozljivi gost: nihilizem in mladi takšno situacijo opiše kot posledico pomanjkanja življenjske perspektive, na katero ima vpliv tudi velika brezposelnost, drugačne vrednote in preobilje informacij, ki jih mladi ne morejo predelati. Mladi srednjo generacijo po naši razMladi srednjo generacijo po naši raziskavi iskavi vidijo kot delavno, odgovorno, vidijo kot delavno, odgovorno, sposobno, izsposobno, izkušeno, varčno in preokušeno, varčno in preobremenjeno. Starejšo bremenjeno. Starejšo generacijo pa generacijo pa so ocenili kot izkušeno, varčno, so ocenili kot izkušeno, varčno, počapočasno, odgovorno, kritično in predvidljivo. sno, odgovorno, kritično in predvidljivo. Mladi starejšima dvema generacijama pripisujejo lastnosti, ki jih opazijo doma. Večina staršev je zaposlenih, vsak dan gredo v službo, poskrbijo za svoje otroke, sproti jih tudi najbrž opomnijo, kaj pomeni biti odgovoren (vsaj kar se tiče izobraževanja), skrbijo za finance, da jim nikoli nič ne manjka. Hkrati pa mladi opažajo, da so preobremenjeni, da ne zmorejo tako hitrega tempa življenja in se spopadati z vsem stresom. Starejši imajo prav tako za seboj že kar nekaj izkušenj, vendar so nekako počasni, ne sledijo več vsemu, kar se dogaja, morda jih niti ne zanima, večkrat pa najbrž tudi potarnajo in izrazijo kritiko na račun mladih, okolja. Tu lahko opozorimo tudi na nevarnost posploševanj, stereotipe in predsodke, ki velikokrat destruktivno vplivajo na gradnjo dobrega odnosa med generacijami. Mladi mnogokrat izrazijo skrb: »Prestrogo se gleda na mlade. Preveč se posplošujejo negativne lastnosti mladih ... Ni pa veliko poudarjeno dobrega, kaj so mladi dosegli, kje so na primer mladi športniki zastopali Slovenijo in podobno. S tem bi mladim lahko pokazali, kaj se da že v mladih letih doseči.« Ali pa: »Starejši menijo, 33 MGS: Kaj menijo mladi


da so mladi leni in nespoštljivi. Nekateri mladi pa so pridni in delajo, delajo v počitniških službah in hodijo v šolo« (Mladina 2010). V pomoč pri gradnji dobrih medgeneracijskih odnosov nam je lahko tudi trditev (Mladina 2010): »Velika večina mladih v Sloveniji vidi staranje prebivalstva kot resen problem, odnose med mladimi in starejšimi ocenjuje kot napete in v tej zvezi ne pričakuje sprememb na bolje.« Iz nje lahko razberemo, da mladi s strani srednje in starejše generacije ne čutijo topline, sprejetosti in spodbude, ampak neko napetost. Predvidevamo lahko, da mladi starejši in srednji generaciji pripisujejo napetost, ki se ustvari v primarni družini ali v šoli (posploševanje). Torej se bodo vsem, ki so starejši od njih, že približali skozi nek predsodek in niti ne bodo pričakovali, da je lahko nekdo nekje, ki jih razume in sprejema, na kar nakazuje zadnji del trditve, da ne pričakujejo nobenega izboljšanja v odnosu s starejšimi. Kaj in kako si torej generacije med seboj lahko ponudijo, kaj lahko druga drugi dajo in na kakšen način se lahko dopolnjujejo?

3.2 Izmenjava med generacijami Vsaka generacija prinaša s seboj svoje značilnosti: prednosti in slabosti, znanja in veščine, pa tudi »ne-znanja« in »ne-veščine«. Prav zaradi medsebojne različnosti generacije potrebujemo druga drugo. Ko prihajamo v medsebojne odnose, prihaja do izmenjave. Tok dajanja in prejemanja nikoli ni le enosmeren – vsaka generacija vedno nekaj daje in nekaj prejema. »Slabosti« vsake generacije se lahko tako v interakciji z ostalima dvema generacijama spremenijo v prednosti, ki prispevajo k sožitju in kvalitetnemu življenju. 34 MGS: Kaj menijo mladi


Glede na lastnosti, ki so jih mladi izpostavili v naši raziskavi, si mladi med seboj lahko nudijo prijateljstvo, izkušnje in svoje ideje, poleg tega lahko drugima dvema generacijama ponudijo tudi nov pogled na svet, nov zagon in hitrost. Mladi so v svoja znanja, veščine in lastnosti uvrstili tudi pripravljenost za pomoč, druženje in energijo, ki je povezana z drugačnim pogledom na svet, pomoč pri učenju, zabavo in veselje. Lahkotnost mladih, sodobnost in svojeglavost naj bi po mnenju mladih srednji in starejši generaciji prinašalo svežino, nove ideje in jih spominjali na čas, ko so bili tudi oni sami v mladostniškem odboju. To bi lahko spodbujalo razumevanje med generacijami. Mladi so v raziskavi izpostavili tudi, da tretji generaciji lahko ponudijo pomoč, druženje, veselje, poslušnost in prijaznost. Kar je skorajda presenetljivo, saj se starejši mnogokrat pritožujejo, da mladi nočejo poslušati in niso prijazni. Ali tu zopet prihaja do posploševanja ali do nerazumevanja med generacijami in križanja pričakovanj? Srednja generacija mladim lahko po njihovem mnenju ponudi nasvete iz lastne izkušnje. Delavnost, varčnost in odgovornost srednje generacije bi mladim pomenila usmeritev, da bi spoznali, kaj želijo (in česa ne želijo) od svojega življenja. Njihova izkušenost je lahko mladim zgled za reševanje konfliktov in spopadanje z vsakdanjimi izzivi. Starejša generacija pa mladim lahko nudi izkušnje, praktične nasvete in drugačen pogled na svet, tudi nekaj svojega časa. Starejši generaciji lahko mladim pomagata s svojimi izkušnjami pri pristopu k marsikateremu projektu. Ker so starejši v več primerih bolj izkušeni kot mladi, so zelo primerni za naloge, ki zahtevajo veliko odgovornosti. Starejši imajo večjo socialno mrežo, s tem lahko pomagajo pri zbiranju financ oz. pridobivanju novih članov. Če tem izkušnjam dodamo mladostniško sposobnost in bolj sodoben pogled na svet, je to pravilna kombinacija za izvedbo marsikaterega projekta. Da lahko to dosežemo, je potrebno preiti marsikateri predsodek oz. stereotip. Pred vsem je potrebno, da se izogibamo posploševanju in se posvetimo realnim značilnostim mladih v vsaki skupini posebej; to velja tudi za starejše. Na podlagi raziskave smo opredelili Na podlagi raziskave smo opredelili tudi tudi »vstopne točke« posameznih ge»vstopne točke« posameznih generacij do neracij do drugih dveh. Gre za znanja, drugih dveh. veščine ali lastnosti, ki jih lahko ta generacija ponudi drugima dvema in s tem v največji meri prispeva k skupnemu sožitju. Če je na strani srednje in tretje 35 MGS: Kaj menijo mladi


generacije takšna vstopna točka izkušenost, je pri mladih vstopna točka njihova družabnost. Prav družabnost je bila pri mladih tista točka, pri kateri so se strinjale vse tri generacije. Razni družabni dogodki in skupno preživljanje prostega časa tako predstavljajo okolje, v katerem bi lahko še intenzivneje prihajalo do medgeneracijske povezanosti, spoznavanja, dialoga, sodelovanja. Tu ne gre zgolj za odnos starši – otroci ali učitelj – učenec, ki so vsak dan skupaj in (morda) naveličano opravljajo vsakodnevne obveznosti, kratke izmenjave besed. Pri družabnosti gre za to, da vsaka generacija poskuša sprejeti ostali generaciji takšni, kot sta, z vsemi zgoraj naštetimi lastnostmi tudi (in predvsem) zunaj vsakodnevnega družinskega okolja ali šole. Gre za razumevanje, empatijo, zavedanje, da so tudi starejši bili mladi in da bodo tudi mladi postali starejša generacija. Ne gre za iskanje pomanjkljivosti in napak (k čemur smo pogosto nagnjeni), temveč za dopolnjevanje, bogatenje med različnimi generacijami. Do izmenjave med generacijami prihaja v družinskem okolju, v šoli, vse pogosteje pa predstavlja prostor za kakovostno izmenjavo tudi prostovoljno delo. Mladi se radi vključujejo v prostovoljne dejavnosti, pri katerih pomagajo vrstnikom ali starejšim in pri tem čutijo tudi neko osebno zadovoljstvo, niso pa pripravljeni pomagati socialno izključenim (Mladina 2010). Raziskava Mladina 2010 tudi navaja, da se »mladi od vseh oblik participacije najpogosteje udeležujejo prostovoljnih dejavnosti. Poleg vključenosti v zaposlitev in izobraževanje so prostovoljne dejavnosti osrednji mehanizem socialne vključenosti v Sloveniji.« Tako mladi s participacijo pri prostovoljnem delu pridobijo nove spretnosti in veščine, aktivno pa so vključeni tudi v medgeneracijsko soPoleg vključenosti v zaposlitev in izobraževadelovanje. Medgeneracijska izkušnja, nje so prostovoljne dejavnosti osrednji mehaki jo mladi pridobijo s prostovoljnim nizem socialne vključenosti v Sloveniji. delom, predstavlja tudi preseganje stereotipov in predsodkov. Pri izvajanju aktivnosti namreč prihaja do spoznavanja in globljega razumevanja, hkrati pa nihče od udeležencev predhodno ni čustveno obremenjen, kakšen bi nekdo moral biti ali kaj bi moral kdo narediti. Odnos med prostovoljnim delom in medgeneracijskim sodelovanjem bi veljalo še posebej raziskati. Zanimiva se zdijo vprašanja, ali pri vsakem opravljanju prostovoljnega dela prihaja do MGS? Ali je MGS v prostovoljnem delu dovolj poudarjeno? Na kakšne načine lahko mladinske organizacije še dodatno prispevajo k ozaveščanju o medgeneracijskem prostovoljstvu? Mladi so lahko z opravljanjem prostovoljnega dela zgled marsikomu, ki je starejši od njih in se morda zgraža nad njihovo nepremišljenostjo. Ali druge generacije sploh vidijo, kaj mladi dajejo, ali mislijo, da lahko predvsem oni dajejo mladim? 36 MGS: Kaj menijo mladi


Včasih pozabljamo, da so lahko tudi Ali druge generacije sploh vidijo, kaj mladi damladi zgled v določenih stvareh in da jejo, ali mislijo, da lahko predvsem oni dajejo se lahko starejši dve generaciji od njih mladim? tudi kaj naučita (čeprav so pregovorno še neizkušeni). Morda iz njihovega razumevanja, dojemanja sveta, iz pripravljenosti za prostovoljno delo? Pomembna je zavest, da lahko generacije bogatijo druga drugo. To pomeni, da se zavedajo svojih znanj in sposobnosti. Potreben je samo premik od besed k dejanjem. H kakovostni izmenjavi in razumevanju med generacijami pa pripomore tudi zavedanje, da so starejši bili v koži mladih in da tudi mladi z leti postajajo starejši. Ali so si starejši (ko so bili mladi) želeli preživeti starost v nerganju, životarjenju, izločeni iz družine? Si morda to želijo mladi? Kakšen je torej odnos do lastne starosti in kako lahko to pripomore k razumevanju ostalih dveh generacij?

3.3 Odnos do lastne starosti Se kdaj vprašamo, kako bo, ko bomo stari? Kako bi želeli preživeti svojo starost, s kakšnim občutkom, v kakšnem okolju? Pozabljamo, da ima življenje danes posledice, ki se bodo pokazale v starosti, da ima način življenja posameznika vpliv na to, kakšna bo njegova starost, kako jo bo preživel, pa čeprav se ta morda zdi še daleč. Prav tako pa nam razmislek o tem, kakšen je odnos do starosti, pomeni osnovo, na kateri lahko gradimo odnos do starejših generacij in začnemo prevzemati odgovornost za današnja dejanja, se vključujemo v MGS. V naši raziskavi smo obravnavali po21–31 % mlade in srednje generacije ne razglede vseh treh generacij na starost. mišlja o starosti ali jim je zanjo vseeno. Pokazalo se je, da 21–31 % mlade in srednje generacije ne razmišlja o starosti ali jim je zanjo vseeno. Ena izmed možnih interpretacij, zakaj prihaja do tega, je, da je apatičnost do starosti odsev trenda »večne mladosti« kot posledice potrošniške družbe in tržne naravnanosti. Vsepovsod so reklame za preparate, ki bi zmanjšali zunanje znake starosti, starejše delavce odpuščajo, češ, da so neuporabni ... Le kdo bi si v takem okolju želel biti star? Vzrok za odrivanje misli na starost lahko poiščemo tudi v strahu, da ne bo več telesne lepote, zdravega telesa, da ne bo več časa za užitek, saj danes biti mlad pomeni biti lep, polno uživati življenje. Ne zavedamo se, da starost ni povezana le s telesnimi spremembami, temveč tudi z izkušnjami, zrelostjo, modrostjo. Mesto užitka in udobja je v vsakem življenjskem obdobju drugje – pri mladih so to lahko bučne zabave in spoznava37 MGS: Kaj menijo mladi


nje novih ljudi, pri srednji generaciji je to lahko nedeljski izlet z družino, nekateri predstavniki tretje generacije pa uživajo v druženju, v pripovedovanju zgodb. Večina vprašanih je na vprašanje, kako bi starost radi preživeli, dejala, da bi jo radi preživeli mirno. Srednja generacija je izpostavila še, da želijo biti zdravi, še vedno aktivni, živeti srečno življenje, uživati, živeti polno in kvalitetno življenje, imeti družino in za njo skrbeti, nekateri so tudi izrazili, da bi radi potovali in pomagali drugim. Starejši pa so dodali še, da si želijo varno živeti v krogu najbližjih, biti zdravi in sposobni skrbeti zase. Mladi želijo pri 75. letu starosti biti zadovoljni, uživati mirno življenje v krogu najbližjih (družine, predvsem pa vnukov) in aktivno živeti čas upokojitve. Želijo biti zdravi in srečni. Nekaj mladih pa takrat ne želi več živeti. To se je v naši raziskavi po nam znanih podatkih prvikrat tako jasno pokazalo. Njihovo željo po smrti pred 75. letom in željo, da ne bi dočakali starosti, lahko interpretiramo, da starost pojmujejo na negativen način, kot nekaj težkega, mučnega, ne vrednega življenja. Najbrž temu pojmovanju botruje osebna izkušnja, ko so se starejši spopadali z boleznijo ali niso bili več sposobni skrbeti zase. Lahko pa iščemo razlago tudi v značilnostih, ki so jih mladi pripisali starejšim – da ne gredo v korak s časom, da so počasni, predvidljivi – s stališča mladih bi to lahko pomenilo, da je takrat življenje dolgočasno. Vse tri generacije so velik pomen v starosti dale družini. Večina namreč meni, da bi starost radi preživeli v družinskem krogu. Zanimivo pa je, da je bil ravno delež mladih, ki želijo starost preživeti doma, najvišji, in sicer 68%3, kar si lahko razlagamo na več načinov. Mladim družina veliko pomeni, so nanjo navezani, družina predstavlja varno okolje, ki jih bo sprejelo tudi v starosti, ko ne bodo več lepi ali bodo celo onemogli. Lahko pa želja izhaja iz izkušnje, ko so obiskovali stare starše v domovih za ostarele, kjer so opazovali razmere, v katerih živijo, kako z njimi ravnajo, žalost v njihovih očeh, kar jih straši. Vprašanje pa je, če bodo, ko bodo starejši, še vedno razmišljali na enak način in zagotavljali oskrbo svojim staršem.

Vse tri generacije so velik pomen v starosti dale družini.

Raziskava Mladina 2010 na mnenje mladih o starosti pogleda z nekoliko bolj socialnega vidika: »Dobrih 40 % mladih meni, da je v Sloveniji bolje poskrbljeno za starejše kot za mlade in da bi se morali starejši odreči delu svoje blaginje v korist mladih.« Mladi menijo, da so dobrine slabo razporejene in da ima starejša gene3 Delež srednje generacije, ki želi preživeti starost v domačem krogu,je 57 %, delež tretje generacije pa je 48 %.

38 MGS: Kaj menijo mladi


racija več privilegijev kot pa oni sami. Kaj je mlade napeljalo k takšnemu razmišljanju? Miselnost, da so starejši že imeli svojo priložnost, da življenje v polnosti užijejo, zdaj pa je čas, da dajo prostor mladim, se odpovejo blaginji, da bodo še oni imeli priložnost? Je mlade strah, da za njih ne bo tako dobro poskrbljeno ali pa sploh ne bo? Ali osebna izkušnja, ko so se srečali s starejšimi, ki so imeli veliko več dohodkov, pa prav takšne ugodnosti ali še boljše kot oni sami (npr. mestni prevoz, kupovanje v trgovinah, smučarske karte ...)? Tu velja izpostaviti problem pravičnosti, ki ni zgolj problem mladih in starejše generacije, temveč se z njim sooča celotna družba, kar lahko v prihodnosti pripelje tudi do večjih medgeneracijskih konfliktov v naši družbi. Lahko pa iz te ugotovitve razberemo še en pogled mladih na starost – za življenje starejših je bolje poskrbljeno kot za življenje mladih, torej naj bi bila starost veliko bolj prijetna kot pa mladost, vsaj kar se tiče socialnega statusa. Mlade skrbi staranje prebivalstva in ga »vidijo kot resen problem, »saj bo v obdobju 2010–2020 število mladih (15-–29-letnikov) v Sloveniji upadlo za dobrih 20 %« (Mladina 2010). Veliko več bo starih, kar pomeni, da se bo podaljševala delovna doba, delovni trg pa ne bo imel dovolj delovnih mest za mlade, kar mladim predstavlja negotovost in ne olajšuje prehoda v odraslost in ekonomsko neodvisnost. To povzroča, da »skoraj dve tretjini vprašanih izražata nezadovoljstvo s splošnim odnosom slovenske družbe do mladih« in bolj nezadovoljni so tisti, »ki imajo, ali lahko računajo, da bodo imeli, težave pri zaposlovanju«.

3.4 Odnos mladih do medgeneracijskega sodelovanja Koliko mladi danes sploh poznajo medgeneracijsko sodelovanje?    Naša raziskava je pokazala, da je v Organizirane oblike medgeneracijskega sovseh treh generacijah medgeneracijdelovanja pozna le dobra tretjina mladih, sko sodelovanje slabo poznano. Orpredvsem tisti, ki so vključeni oziroma dejavni ganizirane oblike medgeneracijskega v kateri od mladinskih ali drugih civilnodružsodelovanja pozna le dobra tretjina benih organizacij oziroma projektov. mladih, predvsem tisti, ki so vključeni oziroma dejavni v kateri od mladinskih ali drugih civilnodružbenih organizacij oziroma projektov. Tudi skoraj polovica vprašanih srednje generacije ne pozna nobene od oblik organiziranega medgeneracijskega sodelovanja. Tudi starostniki medgeneracijskega sodelovanja v 39 MGS: Kaj menijo mladi


80 % ne poznajo. Tisti pa, ki poznajo medgeneracijsko sodelovanje, so večinoma navajali ustanove oz. določene dejavnosti. Eden od možnih vzrokov za nepoznavanje oblik medgeneracijskega sodelovanja je najverjetneje nepoznavanje samega pojma »medgeneracijsko sodelovanje«, drugi pa pomanjkljivo ozaveščanje in ponudba medgeneracijskih programov. Morda je prav tu največji potencial Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 – v ozaveščanju tega koncepta.

40 MGS: Kaj menijo mladi


Kako pa mladi razumejo medgeneracijsko sodelovanje? Mladim je veliko bližje medgeneracijsko sodelovanja med 12-letnim otrokom in 21-letnim animatorjem kot pa med 30 in 50 let starima sodelavcema (pa čeprav je starostna razlika v drugem primeru večja), saj najbrž izhajajo predvsem iz lastnih izkušenj. Najmanj tipičen primer medgeneracijskega sodelovanja za mlade sta 60- in 88-letni upokojenki na skupnem izletu. Sklepamo, da mladi (najbrž zaradi oddaljenosti) ne vidijo medgeneracijskih razlik v tem starostnem obdobju. Največ jih je MGS opredelilo kot sodelovanje med različnimi generacijami (predvsem preko skupnih aktivnosti), sledi medsebojna pomoč, izmenjava znanj, mnenj in izkušenj, druženje med različnimi generacijami, medsebojno dopolnjevanje, medsebojno razumevanje in medsebojno sožitje. Po navedenih opredelitvah, kako mladi dojemajo MGS, razberemo, da stremijo k razumevanju, h konstruktivnosti, dopolnjevanju med generacijami, da jim ni vseeno, kako se generacije med seboj razumejo, in so pripravljeni k medgeneracijskemu sodelovanju prispevati tudi svoj del. Bolj nas lahko skrbi, da je z MGS seznanjenih samo 36% mladih (po naši raziskavi). Kaj pa ostali dve tretjini – so kljub temu da MGS ne poznajo, za to odprti? Kaj lahko mladinske organizacije naredijo pri ozaveščanju in vključevanju mladih v MGS? Mladi so označili medgeneracijsko sodelovanje kot dobro in koristno prav za njih, kar lahko kaže njihovo pripravljenost učiti se in deliti, razumeti in graditi, vzpostaviti medgeneracijski dialog ter presegati stereotipe. Medgeneracijsko sodelovanje pomeni tudi možnost za izboljšanje »napetega odnosa« med generacijami (ki je mladi po raziskavi Mladina 2010 ne vidijo) in razumevanje privilegijev, ki pripadajo starejšim. Medgeneracijsko sodelovanje bi lahko mladim prineslo tudi sprejemanje starosti kot nekaj prijetnega, polnega in bogatega, kar ne bi bilo več nujno povezano z mislijo na smrt.

3.5 Zaključek Raziskava, ki smo jo o pogledu mladih na medgeneracijsko sodelovanje izvedli v okviru projekta Mreža MGS, je ponudila predvsem nekaj iztočnic za nadaljnje razmišljanje. Najprej je izzivalna že njena tematika, saj se o medgeneracijskem sodelovanju v Sloveniji povečini govori predvsem z vidika starejših. Če pogledov ne bomo vsaj nekoliko uravnotežili z vidika različnih generacij, lahko tvegamo vsaj manj41 MGS: Kaj menijo mladi


še medgeneracijske konflikte in nerazumevanja. Zato je spraševati mlade o MGS praktično nujno. Ugotovili smo, da mladi o MGS presojajo predvsem na podlagi lastnih izkušenj, na konceptualni ravni pa jim pojem (še) ni znan. Posledično so veliko bolj občutljivi za medgeneracijsko sodelovanje svoje generacije z vsaj nekoliko starejšimi ali mlajšimi, manj pa za morda veliko večje starostne razlike na drugi strani življenjskega loka. Zavedati se, kaj lahko kot generacija ponudiš drugim ter kaj lahko od drugih prejmeš, pa tudi s pozitivno konotacijo razmišljati o svoji lastni starosti, najbrž močno vpliva na izboljšanje samopodobe mladih. Morda je prav tu eden od ključev do odganjanja grozljivega gosta, nihilizma.

42 MGS: Kaj menijo mladi


4

MGS in mladinsko delo

Zakaj je smiselno povezovati dva tako razliÄ?na pojma, kot sta mladinsko delo in medgeneracijsko sodelovanje? Domen UrĹĄiÄ? 43 MGS in mladinsko delo


Če se ozremo v strogo zakonsko opredelitev mladinskih organizacij, lahko zelo hitro uvidimo, da so v osnovi namenjene izvrševanju poslanstva mladinskega dela, torej organiziranim in ciljno usmerjenim oblikam delovanja mladih in za mlade, v okviru katerih mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju). Zakaj potem sploh vključevati še preostale generacije v mladinsko delo? Svet, ki nas obdaja, je svet različnih starosti. Z mladinskim delom v organizacijah pa poskušamo vključiti mlade v družbo, poskušamo krepiti njihove kompetence in jih spodbuditi k razvoju širše skupnosti. Mladinsko delo ima tako dvojne učinke, v prvi vrsti mladi razvijajo lastne kompetence in se poskušajo vključevati v družbo, na drugi strani pa poskušajo s tem istim delom vplivati na skupnost. Mladinsko delo tako ne ostaja le v zasebnem interesu mladih, pač pa v javnem interesu celotne družbe. Če pa se poskušamo vključevati v družbo, prej ali slej pridemo v stik z ostalimi generacijami.

Mladinsko delo tako ne ostaja le v zasebnem interesu mladih, pač pa v javnem interesu celotne družbe. Če pa se poskušamo vključevati v družbo, prej ali slej pridemo v stik z ostalimi generacijami.

Poleg tega je v življenju mladostnika sodobnega časa prisotna neizmerna pretočnost informacij. Te se s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije hitro širijo, kar pomeni, da tudi posameznik svoje znanje zelo hitro širi v vertikalni in horizontalni smeri. Stalno ga nadgrajuje in poglablja, saj ima na voljo veliko informacijskih virov, ki dopolnjujejo njegovo vedenje. Včasih so učenje posameznika opredeljevali kot proces pridobivanja znanja, spretnosti in navad, danes pa govorimo o procesu trajnega spreminjanja posameznika na osnovi izkušenj. Dejstvo je, da izzivi današnjega okolja, kot so globalna konkurenčnost, skrb za etiko, skokovit napredek v tehnologiji, naraščajoča uporaba elektronskega poslovanja, znanje in informacije kot najpomembnejši organizacijski kapital, naraščajoče zahteve zaposlenih po ustvarjalnem delu ter priložnosti za osebnostni in profesionalni razvoj, od posameznikov in organizacij zahtevajo drugačne odzive, kot smo jih bili vajeni doslej. Mladinsko delo pri vsem tem ni izjema. Mladinsko delo je samo po sebi proces učenja in njegov razvoj ni pomemben le s stališča posameznika, temveč tudi za napredovanje in razvoj organizacije. Tega pa si ni mogoče predstavljati brez kapitala znanja. Znanje, informacije, ustvarjalno mišljenje, inovativnost, prilagodljivost, pretok znanja in informacij med člani or44 MGS in mladinsko delo


ganizacije in izven je tisto, kar nam narekuje ključ do uspeha in razvoja. Ta znanja in vedenja pa so lahko glede na svojo naravo zelo raznolika. Ker pa ima vsaka generacija svojo življenjsko zgodbo, ki je sooblikovala njen svetovni nazor, se moramo zavedati, da izključevanje še nikoli ni pomenilo napredka. Zatorej moramo v luči napredka lastne organizacije ozavestiti pomen vključevanja tudi tistih, ki se na prvi pogled ne zdijo tako blizu – navadno so to starejši ali mlajši. Uspešna organizacija je namreč tista, ki neprestano pridobiva, ustvarja in transformira znanje ob stalnem spreminjanju načina odzivanja in delovanja. Pri vsem tem pa nam lahko pomaga medgeneracijsko sodelovanje. A še predno se ozremo navzven, moramo pogledati vase.

Uspešna organizacija je namreč tista, ki neprestano pridobiva, ustvarja in transformira znanje ob stalnem spreminjanju načina odzivanja in delovanja. Pri vsem tem pa nam lahko pomaga medgeneracijsko sodelovanje.

4.1 Naše ciljne skupine in kakšne oblike sodelovanja med njimi poznamo Pri vsakem vključevanju v delo mladinskih organizacij naletimo na prisotnost medgeneracijskega sodelovanja, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Na podlagi potreb, ki so se rodile znotraj mreže MGS, smo razvili dva termina: notranje in zunanje medgeneracijsko sodelovanje. Notranje medgeneracijsko sodelovanje smo opredelili kot sodelovanje med različnimi generacijami mladih. Nekateri znanstveni krogi uporabljajo kar samostalnik: mladine. Najstnik ob začetku pubertete in 28-letnik, ki zapušča formalni šolski sistem, imata popolnoma različne potrebe. Te izvirajo iz različnih življenjskih okolij, interesov, medosebnih odnosov, znanja, ciljev, tudi družbenih zahtev. Sodelovanje med tema dvema generacijama lahko že opredelimo kot medgeneracijsko sodelovanje, saj največkrat tudi delujeta v istih organizacijah, ki prakticirajo mladinsko delo. Glede na usmerjenost našega šolskega sistema, ki učence združuje v generacije po letniku rojstva, lahko zaključimo, da je prva medkulturna ali pa vsaj medgeneracijska izkušnja že sodelovanje s starejšimi predstavniki v šoli. V mladinskem delu pa meje med generacijami niso tako močno zaostrene, saj je pogostost sodelovanja s starejšimi vrstniki veliko večja. Tu so pripadniki iste generacije tisti, ki imajo skupna doživetja, ne glede na leto rojstva. 45 MGS in mladinsko delo


Zunanje medgeneracijsko sodelovanje pa pojmujemo tiste vrste sodelovanje, kjer gre za sodelovanje mladih z ostalimi generacijami. V projektu Mreža MGS smo se odločili za tristopenjsko generacijsko lestvico, v kateri ločimo otroke in mlade (1. generacija), aktivno prebivalstvo (2. generacija) in stare(jše), upokojence (3. generacija). Zunanje medgeneracijsko sodelovanje je tako sodelovanje 1. generacije z ostalima dvema generacijama. Odnosi, v katere mladi stopajo s predstavniki ostalih generacij: • • • • • • •

odnos med (odraslim) mladinskim delavcem in (mladim) udeležencem v programu, skupina mladih na dobrodelni prireditvi v domu za ostarele, mlad projektni vodja v projektnem sodelovanju s predstavniki druge (ne mladinske) nevladne organizacije, vodstveni člani mladinske organizacije pišejo prijavo na razpis za javna sredstva, skupina mladih v odnosu do medijev, skupina mladih v odnosu do občinskih ali državnih uradnikov, izvedba delavnice mladinske organizacije znotraj formalnega šolskega sistema ...

Glede na rezultate naše raziskave (glej naslednje poglavje) trdimo, da je za mladinske organizacije zelo pomembno, da reflektirajo svoje delovanje tudi z vidika medgeneracijskega sodelovanja, pogledajo nanj z nove perspektive in ga korak za korakom spreminjajo v skladu z ugotovljenimi dejstvi, predvsem kar se tiče vključevanja in ozaveščanja obeh vrst medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji.

4.2 Medgeneracijsko sodelovanje vpliva na razvoj naše organizacije Za razvoj mladinske organizacije s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja v smeri učeče se organizacije je pomembna ustrezna organizacijska kultura, ki podpira pripadnost skupnim ciljem, izmenjavo informacij, medsebojno zaupanje in sodelovanje.

46 MGS in mladinsko delo


4.3 Starejši dajo mlajšim V času stalnih sprememb moramo pri naših članih že zelo zgodaj ozavestiti pomembnost stalnega izobraževanja, tako samega sebe kot drugih in s pomočjo drugih. Mladi pri delu s starejšimi skrbijo za razvoj empatije, osebnostni razvoj, doživljajo izkustveno učenje, pridobivajo kompetence (za delo, izobraževanje), krepijo svoje socialne veščine, nemalokrat se jim dvigne samopodoba, učijo se strpnosti in potrpežljivosti, pred očmi se jim zruši marsikateri stereotip in predsodek, spoznavajo in se učijo o vrednotah tradicije, pripravljajo se na lastno kakovostno starost in krepijo se socialne vezi ter sožitje med različnimi generacijami. Ker pa v te odnose vstopa več oseb in je komunikacija obojestranska, tudi mladi na starejših pustijo vtis.

4.4 Mlajši nudijo starejšim Mladi s svojim udejstvovanjem na starejše zagotovo prenašajo pozitivno energijo in optimizem, posredujejo tehnična znanja, ki jih starejši še niso osvojili, starejši poskušajo razumeti mlajše, hkrati pa s svojo aktivnostjo osmislijo starost, se osebno razvijajo, pade marsikateri stereotip in predvsem preprečujejo pojavljanje osamljenosti, kar pripelje do boljšega počutja. To nas pripelje do naslednje pomembne točke, ki jo moramo v organizaciji in pri naših članih spoznati oziroma najprej sploh ozavestiti. Zakaj je pomembno medgeneracijskost vključiti že v samo poslanstvo organizacije?

4.5 Zakaj je zaželeno medgeneracijskost vključiti v poslanstvo organizacije? Uspešna organizacija ima skupno Če imamo medgeneracijsko sodelovanje zavizijo, ki se začne z individualnimi pisano že v poslanstvu organizacije, bo ozavizijami njenih članov. Za dobro deveščenost s strani članov veliko večja, kar jih lovanje organizacije je pomembno, bo že na individualni ravni bolj usmerjalo k da vizije ne kreira vodstvo samo, sodelovanju s starejšimi ali mlajšimi. ampak mora ta nastajati z interakcijo posameznikov v organizaciji. Če imamo medgeneracijsko sodelovanje zapisano že v poslanstvu organizacije, bo 47 MGS in mladinsko delo


ozaveščenost s strani članov veliko večja, kar jih bo že na individualni ravni bolj usmerjalo k sodelovanju s starejšimi ali mlajšimi. Za organizacije, ki imajo jasno izraženo poslanstvo in ki vključujejo sodelovanje med generacijami, je značilen veliko uspešnejši razvoj kadrov in lažji prenos odgovornosti na mlajše, saj se posamezniki že od samega začetka zavedajo pomembnosti tega procesa, se ne »zasedijo« na različnih položajih, ampak se sami postavijo v vlogo mentorja, ki še vedno, sicer ne neposredno, oblikuje razvoj organizacije, katere član je.

Za organizacije, ki imajo večji starostni razpon med člani in v katerih so mladi že od vsega začetka vključeni v program in izobraževanje, je ponavadi značilno, da mladi v njih prevzemajo odgovornosti že od samega začetka.

Mlajši se večkrat počutijo nerazumljene s strani starejših. To zelo težko pripelje do konstruktivnega dialoga, a vseeno je pred seboj potrebno imeti sliko o pomembnosti medsebojnega razumevanja. Medgeneracijsko sodelovanje veliko pripomore tudi k lažjemu razumevanju vloge naše organizacije v skupnosti, saj nam omogoča oddaljen pogled in veliko kakovostnejšo refleksijo in evalvacijo našega delovanja v skupnosti. Kljub vsemu pa moramo vseskozi biti pozorni, da je naše poslanstvo razumljeno tako članom kot nečlanom organizacije. Le tako lahko dosežemo večji učinek naših vzgojno-izobraževalnih aktivnosti. Vsekakor pa nam odprtost navzven omogoča širši vpogled v notranje spremembe.

4.6 Prenos odgovornosti je zaradi medgeneracijskega sodelovanja bolj učinkovit Osnovni pogoj za razvoj uspešne organizacije je dvig zavesti o pomembnosti dela članov na lastni viziji. Vizija posameznika je stvar njegove osebne izbire in se nanaša na raziskovanje odnosa med sedanjostjo in želeno prihodnostjo, s tem pa tudi na izboljševanje lastnih veščin in znanja za doseganje te vizije. Člani morajo definirati cilj in način, kako ga je možno doseči. Pri vsaki organizaciji je pomembno, da se vsi člani organizacije poistovetijo s svojo vlogo v njej in postanejo njen aktivni del. Večje nacionalne organizacije in mreže imajo ponavadi dodelan sistem notranjega izobraževanja, v katerem so opredeljene tudi kompetence za posamezno 48 MGS in mladinsko delo


funkcijo, ki jo mladi v tej organizaciji prevzemajo. Vendar velika večina mladinskih organizacij ni vpeta v takšne mreže. Za organizacije, ki imajo večji starostni razpon med člani in v katerih so mladi že od vsega začetka vključeni v program in izobraževanje, je ponavadi značilno, da mladi v njih prevzemajo odgovornosti že od samega začetka. Prav te organizacije tudi zelo dobro skrbijo za razvoj kadrov in prenos znanj z generacije na generacijo, kar pomeni tudi dolgoročen obstoj organizacije in višjo kakovost programa, ki ga ponujajo skupnosti. Člani, ki so bili nekoč člani mladinske organizacije in zdaj prevzemajo različne funkcije v družbenem življenju in niso več aktivno udeleženi v delo, so lahko prinašalci novih idej, saj se dobro spoznajo na formalno-pravne akte. S svojim oddaljenim pogledom opozarjajo na šibkosti, ki se jih mladi sami kot aktivni člani niti ne zavedamo, hkrati pa organizaciji dajejo večji ugled s statusom, ki ga uživajo v družbi. Ena od oblik medgeneracijskega sodelovanja je medgeneracijsko učenje, ki zagotavlja prenos in izmenjavo znanja in izkušenj na področju dela ter vzajemno pomoč med generacijami. Prenos znanja in izkušenj med generacijami mladim omogoča lažji vstop na trg dela, starejše pa spodbuja h kasnejšemu izstopu s trga dela. Vsekakor ne smemo pozabiti, da so nekateri že bili člani naše organizacije in so še vedno pripravljeni pomagati.

49 MGS in mladinsko delo


4.7 Zakaj uporabljati medgeneracijske metode in aktivnosti? Včasih se srečamo z vprašanjem, kje dobiti nekoga, ki ima določeno znanje in kako ga privabiti, da bi prišel na pomoč. Aktivnosti, ki pozitivno delujejo na vse člane skupnosti in lahko učinkujejo vzajemno, so zagotovo različne delavnice in izobraževanja. Računalniško opismenjevanje, kjer se mladi posvečajo starejšim in jim omogočajo spoznavanje spletnih svetov, je gotovo stvar, ki jo je vredno preizkusiti. Eden od močnih razlogov za je preseganje stereotipov, saj tako mladi presenečajo starejše kot starejši mlajše. Različne prireditve in festivali, ki jih organiziramo, so največkrat namenjeni le naši ciljni publiki. Mogoče je čas, da pogledamo prek sebe in se ozremo tudi na potrebe ostalih. Ponujajo nam dobro priložnost za iskanje in mešanje novih idej, ki jih mimogrede kdo navrže ob prijetnem pogovoru ob zaključku dogodka. Projektno delo od nas zahteva veliko vključevanja zunanjih strokovnjakov, v medgeneracijsko mešanem timu lažje najdemo odgovore na prepreke, ki se nam pojavijo. Pohodi, medgeneracijski tabori in skupni izleti nas peljejo k skupnemu cilju. Čas, ki ga preživljamo skupaj, nas prisili v dialog. Ta pa nikoli ni brezpredmeten. Če se želimo prepričati o pravilnosti naše odločitve, poglejmo v preteklost ali prihodnost naše organizacije. Pri snemanju filma o realnem življenju so zastopane vse generacije in le mislite si lahko, kako zelo različno vsak zase gledamo na tovrstno umetnost. Enako velja za gledališke predstave, kjer soočamo osebne interpretacije likov. Nekatere stvari je tako mogoče zlahka spregledati. Kakor koli obračamo, se nam v vsakem trenutku splača poskrbeti za vse, tudi mi bomo nekoč stari in si bomo želeli pozornosti naših otrok.

4.8 Zakaj je pomembno mreženje? Organizacija se mora vedno zavedati svoje vpetosti v družbeno življenje in v življenje skupnosti, saj le tako lahko omogoči dolgoročnost obstoja in finančnih 50 MGS in mladinsko delo


virov. Ena večjih težav, na katero naletijo organizacije, ki se zapirajo vase, je prevod lastne terminologije v razumljiv jezik skupnosti. Prav s tega razloga je najtežje najti sogovornika in zunanjega sodelavca na strani ministrstev, državnih ustanov in političnih odločevalcev. Kako prevajati lastno terminologijo v jezik družbe? Naučimo se prepoznavati mentalne modele, ki vladajo v naši organizaciji. Mentalni modeli so temeljne predpostavke, vrednote, prepričanja, norme in predNaučimo se prepoznavati mentalne modele, stave, ki vplivajo na posameznikovo ki vladajo v naši organizaciji. Mentalni modeli razumevanje realnosti in uresničevaso temeljne predpostavke, vrednote, preprinje akcij – so torej način, kako člani čanja, norme in predstave, ki vplivajo na poorganizacije gledajo na svet. V orgasameznikovo razumevanje realnosti in uresninizaciji se mentalni modeli pogosto čevanje akcij. kažejo v žargonu, internih »forah«, načinih praznovanja, sprejema novih članov in tradiciji. Spremeniti, preoblikovati, razvijati in prilagajati mentalne modele in s tem načine videnja in razumevanja realnosti je mogoče samo, če so organizacije dovolj fleksibilne in odprte okolju. Vse to je mogoče le, če so organizacije odprte za notranje in zunanjo medgeneracijsko sodelovanje, saj le tako lahko dosežejo želeno širino in razvoj. Najlažje je seveda sodelovati s tistimi, ki so nam najbližje: z mladinskimi organizacijami, ki imajo podobne vrednote in jih zato lažje razumemo. A prav tu hitro zapademo v navadno vrtičkarstvo in ograjevanja. Z medgeneracijskim sodelovanjem in mreženjem z organizacijami, ki nam niso sorodne, veliko lažje odkrijemo sorodne izzive. Tudi starši so pomemben člen naše organizacije in potrebno je razumeti njihove motive, ki so pripeljali do tega, da so njihovi potomci del naše skupnosti. Potrudimo se spoznati njihovo razumevanje našega poslanstva, saj bomo tako lažje razvili svojo organizacijo, da bo dejansko odgovarjala potrebam naših članov in bo hkrati razumljiva navzven. Le s stalnimi preverbami in stalno refleksijo (ki nam jo lahko podajo le tisti, ki so drugačni od nas) bomo skrbeli za razvoj in hkrati omogočali našim članom, da razvijejo svoje kompetence tudi na tistih področjih, ki jih v naši organizaciji ne gojimo tako močno. Pomembno je navezovati stike tako s sorodnimi kot z drugačnimi organizacijami in tako krepiti moč in razvoj izobraževanj. Legitimnost našega dela. Če želimo, da naše okolje delu, ki ga opravljamo, prizna dodano vrednost, je potrebno, da se s svojim delom kar najbolj vključujemo v širšo skupnost, pa naj gre za dobrodelnost, projektno sodelovanje, izobraževanje 51 MGS in mladinsko delo


ali tisk publikacije, mogoče celo koncert. In vedno, ko to naredimo, stopimo v polje medgeneracijskega sodelovanja. Nihče si ne želi, da bi mladinske organizacije postale le zaprti sistemi, samotni otočki sredi družbe.

4.9 Zakaj sta pomembna medgeneracijsko znanje in učenje? Organizacija, ki si želi razvoja, mora težiti k sistemskemu učenju. To je nov, nelinearen način razmišljanja in predstavlja temeljni kamen vsake učeče se organizacije. Predstavlja niz metod, orodij in principov, usmerjenih k opazovanju medsebojne odvisnosti sil, na katere gleda kot na del skupnega procesa. Vse to kaže na pomembnost razvoja prenosa znanj znotraj organizacije in od zunaj. Mladi v organizaciji ne smejo biti le delovna sila, ampak jim je potrebno postopno zaupati in predajati zahtevne naloge in odgovornosti, da se lahko razvijajo. Pri tem je zelo pomembno, da mladinske organizacije nudijo možnost učenja na napakah v kontroliranem okolju, ki ga od zunaj opazujejo starejši ali mlajši. Le tako lahko jutri stopimo korak naprej.

Pri tem je zelo pomembno, da mladinske organizacije nudijo možnost učenja na napakah v kontroliranem okolju.

4.10 Zakaj torej medgeneracijsko sodelovanje v naši organizaciji? Medgeneracijsko sodelovanje je proces, ki se vedno znova ponavlja. Nikoli ne smemo nanj pozabiti, saj nam omogoča dolgoročni razvoj, stalno kontrolo našega delovanja in upravičuje naš obstoj v širši skupnosti. Mlajšim članom omogoča postopno prevzemanje odgovornosti, starejšim pa novo motivacijo. To omogoča nemoteno delovanje naše organizacije in njen obstoj. In če se pripadniki različnih generacij v tem prepoznajo, smo naredili velik korak naprej.

52 MGS in mladinsko delo


5

MGS v mladinskih organizacijah

Skozi rezultate raziskave razkrivamo, v kolikšni meri je medgeneracijsko sodelovanje prisotno v mladinskih organizacijah Matej Cepin 53 MGS v mladinskih organizacijah


Mladinsko delo in medgeneracijsko sodelovanje na prvi pogled nimata nič skupnega. Pa vendar smo v predhodnem poglavju ugotovili, da obe področji drugo drugega še kako dopolnjujeta. Programi medgeneracijskega sodelovanja gotovo niso v polnosti medgeneracijski, če ne vključujejo tudi mladih. In najbrž ni boljše poti do vključevanja mladih kot prav preko mladinskih organizacij. Po drugi strani pa tudi mladinskemu delu nekaj manjka, če njegovi akterji rezultatov, ki jih ustvarijo mladi, niso sposobni razširiti tudi v širšo družbo. In pri tem so mladinskim voditeljem in delavcem načela medgeneracijskega sodelovanja lahko v veliko pomoč. V prejšnjem poglavju smo na vprašanje medgeneracijskosti v mladinskih organizacijah odgovarjali na načelni ravni. V nadaljevanju pa bomo skušali svoje argumente podkrepiti tudi z dejstvi. Predstavili bomo rezultate raziskave, ki nam bo natančneje osvetlila, v kolikšni meri je medgeneracijsko sodelovanje prisotno v polju mladinskega dela v Sloveniji. Spraševali se bomo, kako vodilni kadri v mladinskih organizacijah razumejo MGS, kako ga zaznavajo v svojih organizacijah in kakšne možnosti nadaljnjega razvoja še vidijo na tem področju.

5.1 O raziskavi Velika večina mladinskih organizacij, zagotovo pa vse, ki prejemajo javna sredstva, na tak ali drugačen način v svoje delo vključujejo tudi medgeneracijsko sodelovanje. V nekaterih organizacijah se ti procesi dogajajo na zavedni, v drugih pa na nezavedni ravni. Tudi znotraj posamezne mladinske organizacije se nekateri sodelavci medgeneracijskega sodelovanja, ki poteka v njihovi organizaciji, zavedajo, drugi pa ne. Člani študijske skupine v projektu Mreža MGS verjamemo, da že samo ozaveščanje procesov medgeneracijskega sodelovanja med mladinskimi voditelji in delavci, s tem pa tudi ozaveščanje možnih pasti, ovir in priložnosti, ki z medgeneracijskimi povezavami nastanejo, lahko bistveno izboljša delovanje mladinskih organizacij. Na podlagi zavedanja in vedenja o medgeneracijskem sodelovanju lahko mladinske organizacije namreč bolje vrednotijo svoje delovanje, pogledajo nanj z nove perspektive, o svojem delovanju spregovorijo z novimi izrazi in ga korak za korakom spreminjajo v skladu z ugotovljenimi dejstvi.

54 MGS v mladinskih organizacijah


V raziskavi na medgeneracijsko sodelovanje gledamo predvsem z vidika izboljšanja učinkovitosti delovanja mladinskih organizacij. Zanima nas, kako učinkovito mladinske organizacije uresničujejo svoja poslanstva in kakšno vlogo ima pri tem medgeneracijskost. Temeljna teza, iz katere izhajamo, je naslednja: Mladinske organizacije, ki pri svojem delu (nezavedno ali zavedno) izkoriščajo potenciale tako notranjega kot zunanjega medgeneracijskega sodelovanja, svoje poslanstvo izvršujejo učinkoviteje kot tiste, ki teh potencialov ne izkoriščajo. Naj tezo še podrobneje razložimo. •

Kaj je poslanstvo organizacije? Predpostavljamo, da vse organizacije, ki smo jih raziskovali, delujejo v sferi mladinskega dela. Torej je njihovo poslanstvo vezano najprej na mlade (mladim želijo na svoj način pomagati pri odraščanju), pa tudi na družbo (vse organizacije želijo narediti nekaj dobrega za družbo). Potenciali medgeneracijskega sodelovanja so za nas priložnosti za vsako dvo- ali večsmerno izmenjavo med različnimi generacijami. Predstavniki različnih generacij lahko med seboj izmenjujejo marsi kaj. Čas, dobrine, znanje, poglede in stališča ... Mladinska organizacija kot celota ali vsak posameznik, ki v njej/z njo sodeluje, od druge generacije nekaj dobiva, obenem pa ji tudi nekaj ponuja. Na medgeneracijsko sodelovanje gledamo v dveh oblikah. Vidimo ga kot notranje (sodelovanje med različnimi generacijami mladih) in kot zunanje (sodelovanje mladih z drugima dvema generacijama) medgeneracijsko sodelovanje.

Za potrebe raziskave smo opredelili štiri glavna področja, na katerih smo prepoznali največ potencialov za medgeneracijsko sodelovanje. Ta področja so: • • •

Vodenje in upravljanje organizacije: kako se medgeneracijskost odraža v poslanstvu, metodah, ciljnih skupinah ... Sodelovanje z zunanjimi posamezniki, skupinami in organizacijami: s kom mladinske organizacije sodelujejo lažje in s kom težje? Prevzemanje odgovornosti posameznikov v organizaciji: kako v mladinskih organizacijah prenašajo znanje in veščine na mlajše ter kako v skladu s tem delegirajo odgovornosti? 55 MGS v mladinskih organizacijah


Komuniciranje pri delovanju organizacije: kako v mladinskih organizacijah generacije komunicirajo med seboj in kako rešujejo morebitne (medgeneracijske) konflikte?

Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Intervjuvali smo 51 vodij mladinskih organizacij in skupin. Ocenjujemo, da je takšnih vodij v Sloveniji okoli 5.000 in da smo torej intervjuvali približno 1 % ciljne skupine.

Ocenjujemo, da je takšnih vodij v Sloveniji okoli 5.000 in da smo torej intervjuvali približno 1 % ciljne skupine.

Celotno poročilo raziskave najdete na spletni strani projekta pod naslovom Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah: poročilo o raziskavi.

5.2 Kaj smo ugotovili? Ugotovili smo veliko. Ne le o tem, v kolikšni meri je medgeneracijsko sodelovanje prisotno v mladinskem sektorju, pač pa smo pridobili tudi ideje in metode, kako njegovo prisotnost še poglobiti. Spustili smo se tudi v izrazoslovje posameznih organizacij (ki je pri nekaterih zelo specifično in pomenljivo). Tistemu, ki raziskuje, pogosto že izrazi odprejo kak nov pogled, kakšno novo dimenzijo. Pa gremo kar k bistvu. Kot glavne potenciale medgeneracijskega sodelovanja v mladinskih organizacijah opredeljujemo naslednje: • • • • • • • • •

usmerjenost organizacije v skupno dobro vseh generacij (smo mladi, a delujemo v dobro vseh), prisotnost medgeneracijskega sodelovanja na ravni poslanstva organizacije, uporabo metod, ki omogočajo ali spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, organizacijo dogodkov, ki omogočajo medgeneracijsko sodelovanje, trudi za iskanje skupnega interesa in jezika pri sodelovanju z drugimi deležniki, upoštevanje starosti posameznika in njegovih razvojnih značilnosti, ko se ta vključuje v organizacijo, sistem postopnega prevzemanja odgovornosti v organizaciji, prenos znanja med generacijami v organizaciji, uporabo različnih komunikacijskih kanalov in oblik glede na značilnosti posamezne generacije.

56 MGS v mladinskih organizacijah


Test, s katerim ugotovite, kako medgeneracijska je vaša organizacija, poiščite v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa najdete napotke, kako organizacijo narediti še bolj medgeneracijsko. V nadaljevanju pa navajamo nekaj najzanimivejših dejstev, ki bi vam utegnila pomagati pri razmišljanju in načrtovanju ukrepov.

5.3 Dejstva

1

MGS vodjem v mladinskih organizacijah lahko pomaga pri odgovarjanju na ključne izzive, s katerimi se te organizacije soočajo.

Na podlagi odgovorov intervjuvancev je mogoče izzive, s katerimi se dandanes soočajo mladinske organizacije, razdeliti v štiri skupine: • • • •

izzivi, ki so vezani na mlade, izzivi, ki so vezani na vire, vodenje in ugled organizacij, izzivi, ki so vezani na metode, dejavnosti, program, drugi izzivi.

Glavni izzivi, vezani na mlade, ki so jih udeleženci navedli, so: • • • •

spodbujanje mladih za uresničitev njihovih sanj, pobudništvo, vodenje, motivacija in aktivacija mladih v povezavi s premagovanjem pasivnosti, vzgoja mladih za odgovornost, za prevzemanje odgovornosti in moralne vrednote in spodbujanje solidarnosti ter občutljivosti za drugega, premagovanje individualizma.

Med ključnimi izzivi, vezanimi na vire, vodenje in ugled, so udeleženci navajali: •

pridobivanje finančnih sredstev, zagotavljanje finančne in splošne stabilnosti, 57 MGS v mladinskih organizacijah


• • •

prepričati širšo javnost o koristnosti mladinske organizacije ter mladinskega dela in preventive nasploh, pomanjkanje kadrov in sklepanje partnerstev, mreženje ter sodelovanje z drugimi organizacijami.

Osrednji izzivi, vezani na metode, so: • • •

ponujanje dejavnosti, ki so mladim zanimive in odgovarjajo na njihove potrebe, odgovarjanje na razkorak med potrebo po tradicionalnosti na eni in modernosti/sodobnosti na drugi strani ter osredotočenost na vsebino in ne npr. na administracijo oz. formo.

Ostali izzivi niso bili zastopani v dovolj veliki meri. Skoraj vsi intervjuvanci prepoznavajo potencial MGS pri odgovarjanju na večino zgoraj naštetih izzivov in imajo tudi ideje, kako bi jim MGS pri tem lahko pomagalo.

2

Več kot polovica jih glavno rešitev prepoznava v intenzivnejšem vključevanju starejših v organizacijo, predvsem z nasveti in podporo. Pogosto govorijo tudi o dodani vrednosti bivših članov. V manjši meri pa je prisotna tudi ideja mreženja.

Že kratek pogovor vodilnih kadrov o MGS v organizacijo prinaša nove poglede in rešitve. Pri večini intervjuvancev smo že po enournem intervjuju opazili spremembe v njihovi percepciji medgeneracijskega sodelovanja in njegove vloge v mladinskih organizacijah. Vprašanje »Kaj v tem trenutku vidite kot glavni izziv medgeneracijskega sodelovanja v vaši organizaciji?« smo udeležencem zastavili dvakrat: najprej na začetku in nato še na koncu intervjuja. Če so udeleženci na začetku intervjuja pretežno govorili o izzivih, so ob istem vprašanju na koncu intervjuja že iskali tudi konkretne rešitve zaznanihizzivov ali iskali njihov izvor. Tekom raziskave smo opazili, da je MGS med mladinskimi voditelji razumljen zelo ozko. Razumejo ga kot nekaj oddaljenega, kar ni primarno povezano z njihovimi 58 MGS v mladinskih organizacijah


izzivi. Glavni miselni preskok se zgodi, ko ta koncept povežejo z mladinskim delom. Takrat se začnejo odpirati tudi nove ideje in možne rešitve.

Glavni izzivi, ki jih vodje organizacij prepoznavajo na področju MGS, so vzpostavitev komunikacije med generacijami, vključevanje starejših v delo organizacije in prenos znanja s starejših na mlajše. Vodje skupin in organizacij so na področju MGS prepoznavali naslednje izzive, pomembne za njihove organizacije: zaupanje starejših: dovoliti mlajšim, da postopoma prevzamejo odgovorne funkcije

3

odpraviti obojestransko pasivnost, organizirati čim več medgeneracijskih srečanj in ponuditi možnosti za medsebojno spoznavanje

vzpostaviti učinkovito komunikacijo med generacijami

preprečevati občutke ogroženosti tako mlajših kot starejših, s tem tudi zmanjševati možnosti za nastanek konfliktov med posamezniki

zaupanje starejših: dovoliti mlajšim, da postopoma prevzamejo odgovorne funkcije

posredovanje pobud za sodelovanje drugim organizacijam in institucijam

v kontekstu hitrega načina življenja iskati najučinkovitejše metode povezovanja in vzpostavitve sodelovanja med različnimi generacijami

ne lepridobivati starejše za delovanje v organizacijah, pač pa ozaveščati vse generacije, da je MGS nujno za obstoj »zdrave družbe«, v kateri smo drug drugemu potrebni

usposabljanje voditeljev o MGS in predvsem v vzpostavitvi komunikacije

pomlajevanje organizacije; zavedati se, da je brez pomlajevanja vsaka organizacija obsojena na propad

59 MGS v mladinskih organizacijah


4

Pri uvajanju MGS v organizacije ni enoznačnih odgovorov in receptov. Med odgovori na vprašanje, na kakšen način bi MGS lahko pripomoglo pri spopadanju z najpomembnejšimi izzivi v mladinskih organizacijah, smo naleteli na kar nekajmed seboj nasprotujočih si odgovorov. Nekateri intervjuvanci pomen MGS vidijo kot večjo prisotnost starejših v organizaciji, drugi pa kot manj intenzivno prisotnost starejših oz. kot potrebo po večjem prepuščanju prostora mlajšim. Podobno smo opažali na primeruprojektov: nekateri so MGS razumeli kot razširjanje ponudbe mladinske organizacije (več aktivnosti na tem področju), drugi pa kot boljše pozicioniranje organizacije (ki pa posledično pomeni usmeritev, združevanje in manj razpršene dejavnosti).

5

Okolje mladinskih organizacij ponuja obilo priložnosti za razvijanje notranjega MGS. O notranjem MGS govorimo, ko gre za sodelovanje različno starih mladih med seboj. Ugotovili smo, da večina organizacij vključuje zelo široke skupine. Glavna ciljna skupina v 51 organizacijah, katerih predstavnike smo intervjuvali, so študentje. Ti se pojavljajo prav v vseh 51 primerih. Več kot 85% organizacij pa poleg tega vključuje tudi mlajše in starejše mlade (srednješolci in mladi, starejši od 25 let).

6

V veliki večini organizacij je notranje medgeneracijsko sodelovanje – sodelovanje med različno starimi mladimi – torej mogoče.

Notranje MGS je dober peskovnik za učenje zunanjega. Trdimo, da sodelovanje različno starih mladih med seboj posamezniku ponuja možnosti za osebnostno rast in pridobivanje kompetenc, ki mu pridejo prav tudi pri sodelovanju z ostalimi generacijami. Raziskava kaže, da vodilni v mladinskih organizacijah MGS dojemajo predvsem kot zunanje, torej kot sodelovanje med mladimi in predstavniki drugih generacij. Na drugi strani pa v svojih praksah opažamo, da v mladinskih organizacijah še bolj intenzivno kot zunanje poteka notranje MGS. Ogromno je npr. odnosov med 60 MGS v mladinskih organizacijah


različno izkušenimi študenti in takšni odnosi pogosto ugodno vplivajo tudi na druge vidike življenja mladih. Notranje MGS se za mlade kaže kot zelo dober peskovnik za učenje zunanjega MGS. Mladi se sicer medgeneracijskega sodelovanja ne učijo le v mladinskem delu. Pridobivanje kompetenc za MGS npr. veliko intenzivneje poteka v družini. Pa vendar v mladinskem delu nastajajo specifične situacije. V njih so mladi spodbujeni, da se bolj odpirajo navzven, v širšo družbo. MGS v mladinskem delu zato dobi novo konotacijo, konotacijo družbenega življenja in aktivnega/odgovornega državljanstva. Če se mladi v predstopnji (pred pravim MGS) povezujejo najprej z drugimi generacijami mladih, ob tem pridobivajo veščine, zelo podobne, kot če bi se povezovali z 2. ali 3. generacijo. Takšno okolje pa se mnogim mladim zdi bolj naravno in so za takšno sodelovanje bolj motivirani. Šele v drugi stopnji tako lahko preidejo v pravo medgeneracijsko sodelovanje.

Ključ do uspeha na področju MGS je v tem, da generacije najdejo skupni interes in skupni jezik.

7

Ugotovili smo: če sta v odnosih med mladinskimi organizacijami in drugimi akterji (vladne in nevladne organizacije, mediji, izobraževalne ustanove, sorodniki članov ...) prisotna skupni interes in skupni jezik, do sodelovanjaprihaja, sicer pa ne. Mladinske organizacije najtežje najdejo sogovornike in zunanje sodelavce na strani ministrstev, državnih ustanov in političnih odločevalcev. Najlažje pa jim je sodelovati z mladinskimi organizacijami, ker imajo podobne vrednote in ker se med seboj »razumejo«. Mladinske organizacije imajo precej redke ali pa slabše izkušnje s sodelovanjem z lokalno samoupravo (občine) – približno polovica intervjuvanih menedžerjev namreč meni tako. Tovrstno sodelovanje gre še najbolje od rok mladinskim svetom. Kot pogost razlog sodelovanja oz. nesodelovanja navajajo »bližino oziroma oddaljenost«partnerskih organizacij. Tiste skupine in organizacije, ki so si blizu, načeloma niso težavne za sodelovanje na področju medgeneracijskega sodelovanja, medtem ko so uradi in ministrstva predvsem za tiste, ki niso iz osrednje Slovenije, precej trd oreh za navezovanje stikov oziroma rednih informativnih kontaktov. Uporaba žargona v mladinskih organizacijah ima mnoge pozitivne učinke. Povečuje pripadnost, spodbuja mlade k lastni ubeseditvi njihovega okolja, krepi iden61 MGS v mladinskih organizacijah


titeto organizacije. Po drugi strani pa vedno, ko uporabljamo žargon, nastopi tudi potreba po prevajanju le-tega v jezik drugega. Naj gre za druge nevladne organizacije, strokovnjake, odločevalce, delodajalce ali še koga.

8

Najpogostejša pojma, povezana z MGS v mladinskem delu, sta osebnostna rast in skupne dejavnosti. Praktično vsi akterji v mladinskem delu v svojem poslanstvu prepoznavajo tudi komponento medgeneracijskega sodelovanja. Je pa ta v posameznih organizacijah interpretirana na zelo različne načine. V nekaterih organizacijah MGS prepoznavajo (zgolj) na ravni dejavnosti. Spet v drugih MGS pomeni neke vrste infrastrukturo – starejši omogočajo mlajšim, da delujejo. Predstavniki tretjih govorijo o učinkih MGS in predstavniki četrtih o MGS kot načinu delovanja organizacije, torej kot o elementu, brez katerega njihova organizacija v takšni obliki ne bi mogla delovati. Ob predpostavki, da organizacijsko kulturo vsake organizacije lahko uvrstimo nekam med dve skrajnosti: med kulturo odnosov (tudi učenja ali vzgoje) na eni strani ter kulturo dejavnosti (ali projektov) na drugi, lahko v tem kontekstu govorimo tudi o dveh pogledih na MGS. V kulturi odnosov je MGS predvsem sredstvo za osebnostno rast posameznikov. Ta kultura poudarja izmenjavo znanja, veščin, vrednot, naravnanosti – govori torej o medgeneracijskem učenju. V kulturi dejavnosti pa je pojem MGS povezan predvsem z dogodki oz. dogajanjem. Ta kultura poudarja medgeneracijske programe, projekte in dejavnosti, šele na drugem mestu pa govori o njihovih učnih in socialnih učinkih.

9

Večina vodij si želi več prispevka starejših v mladinskih organizacijah. Pomen mladinskega dela je prav v aktivni vlogi mladih, ki v nasprotju s siceršnjimi življenjskimi situacijami v mladinskem delu vsaj za trenutek stopijo v ospredje. Zato se zdi presenetljivo, da je relativno visok delež intervjuvancev v ospredje postavil starejše (kot tiste, ki so protagonisti oziroma ki pretežno dajejo). Veliko manjši delež je pred starejše postavil mlajše, največ pa jih je govorilo o enakovrednem odnosu. Takšen rezultat lahko morda pripišemo navajenosti iz ostalih življenjskih situacij, ko starejši na prvi pogled tudi dejansko so v ospredju (kot učitelji, starši ...). Posamezniku je težje misliti, da se starejša oseba lahko nekaj nauči od mlajše kot pa obratno. 62 MGS v mladinskih organizacijah


10

Najpogostejše dejavnosti mladinskih organizacij so takšne narave, da omogočajo MGS.

Največ organizacij (slaba tretjina) se ukvarja s pripravo različnih neformalnih oblik izobraževanja za mlade, kot so usposabljanja, delavnice, tečaji, študijski krožki, ekskurzije ipd. Z vzgojo otrok in mladine se ukvarja slaba petina mladinskih organizacij. Delo na projektih, ki so namenjeni mladim, se odvija v približno 13 % organizacij. Z organizacijo različnih srečanj in (prostočasnih) aktivnosti za mlade se jih ukvarja 11 %. Ostali so zagovorniki pravic mladih, podpirajo njihove ideje, ustvarjajo okolje, v katerem lahko mladi delujejo, organizirajo različne kulturne dejavnosti (koncerti, folklora), nudijo mladim socialno varnost, izdajajo revije, organizirajo mednarodne izmenjave in sodelovanja, skrbijo za informiranost mladih, jim nudijo izkušnjo prostovoljnega dela, promovirajo neformalno učenje ali skrbijo za njihovo mobilnost. Vse te dejavnosti ponujajo priložnosti za medgeneracijsko sodelovanje, torej lahko trdimo, da je potenciala za MGS na ravni dejavnosti še veliko.

Množične prireditve prispevajo, a še ne zadoščajo za medgeneracijsko sodelovanje.

11

Ko izbiramo metode za aktivnosti v mladinskem delu, se zdi, da je ključ do dobrega MGS v tem, da izberemo tako metodo, skozi katero generacije najdejo naraven skupni interes.Ta interes mora biti tako močan, da bodo zanj različne generacije pripravljene skupaj tudi preživljati čas. V raziskavi sta se kot tipična tovrstna primera dejavnosti izkazali hoja v gore in kulinarika. Gre za aktivnosti, ki so blizu vsem vpletenim generacijam in se z njimi že tako ali tako ukvarjajo tudi sami. Druge generacije se pridružijo naravno – in ko se to zgodi, aktivnost oz. metoda postane dodatna spodbuda pri njihovi osebnostni rasti.

Množične prireditve, kot so npr. sveta maša, humanitarne akcije, festivali ali športne prireditve, lahko po eni strani izpadejo plitke, saj v okviru njih praviloma ne prihaja do globokih medosebnih stikov med predstavniki različnih generacij. Po drugi strani pa takšni dogodki očitno predstavljajo pomemben element MGS – ki pa seveda ni samozadosten.

63 MGS v mladinskih organizacijah


12

Metode, v katerih organizacije v največji meri prepoznavajo MGS, so izobraževanja, skupine in srečanja, prireditve in festivali ter projektno delo. Kot metode, ki v največji meri omogočajo MGS, so udeleženci navedli naslednje: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

delavnice, izobraževanja (različno stari udeleženci ali različno stari vodja in udeleženci), skupine in srečanja (notranje in zunanje MGS), prireditve, festivali ... (mladi pripravljajo za vse ali vsi za vse, npr. kulturne, športne, verske...), projektno delo, srečanja med mladimi in odločevalci ali strokovnjaki (celodnevna, tudi mladinske tribune, okrogle mize ...), (medgeneracijski) tabori, osebno spremljanje (1 na 1), odnos med mladimi in voditelji ali mentorji, odnosi med mladimi in odločevalci (oblikovanje politik, zagovorništvo mladih, strukturiran dialog...), prostovoljno delo oz. služenje v družbi, “dobro delo”, medgeneracijsko prostovoljno delo svetovanje,tutorstvo, obiski drugih generacij, medgeneracijska potovanja v tujino (romanja, turneje), dejavnosti na prostem, gasilska tekmovanja, orientacijske poti, učna pomoč, učna animacija, časovna banka, skupen duhovni program, animacija mladih za otroke, prijavljanje na razpise, filmska produkcija, ustvarjalne delavnice, mladi na obiskih pri družinah v tujini, individualna srečanja (npr. učenje računalništva...), mladinsko delo v tujini, streetaction (zastopanje mnenj na ulici), socialne igre (neke vrste igre vlog), supervizija z mladinskimi voditelji/delavci, izkušenjsko učenje, medgeneracijske humanitarne akcije (požari ...).

64 MGS v mladinskih organizacijah


Izpostavljati določene metode kot sveže ali inovativne je precej nehvaležno delo, saj vsak bralec izhaja iz drugačnega okolja in prinaša drugačno izkušnjo. Pa vendar so intervjuvanci med drugim navajali mladinske tribune, časovno banko, potopisna predavanja, filmsko produkcijo, mini bus veselja in medgeneracijski festival.

Mladi se vključujejo v organizacije in v njih prevzemajo odgovornosti v dveh »valovih«: na prehodu iz osnovne šole v srednjo in na prehodu iz srednje šole na fakulteto.

13

Pri veliki večini organizacij je prevzemanje odgovornosti mladih članov povezano s splošnim prepričanjem v družbi, kdaj naj bi bila mlada oseba zrela in sposobna večjih zadolžitev in odgovornosti. Prepoznavamo dve življenjski obdobji, ko se posamezniki najbolj intenzivno vključujejo v organizacije in v njih prevzemajo odgovornosti. Prvo sovpada z zaključkom osnovne šole in z vstopom v srednjo šolo, drugo pa s polnoletnostjo oz. t.i. zrelostnim izpitom (zaključek srednje šole in nadaljevanje s študijem). Izgleda, da so za vključevanje v organizacije najprimernejša obdobja prehodov. V teh obdobjih mladi najbrž tudi pogosteje menjajo družbo in življenjski stil.

Nekatere organizacije opredeljujejo različne stopnje odgovornosti in s tem osebnega napredovanja svojih članov. Te pripomorejo k boljšemu prevzemanju odgovornosti.

14

Za organizacije, kjer je starostni razpon med člani večji (npr. članstvo v starosti od 6 do 70 let), kjer so mladi dlje vključeni v program in izobraževanje (primer: tradicionalne organizacije z lastnim izobraževalnim sistemom, npr. skavtske ali gasilske), je značilno, da mladi prevzemajo odgovornosti od vključitve naprej. Odgovornosti so sprva manjše in zgolj kratkotrajne, z osebnim napredkom, samoiniciativnostjo, zrelostjo in večjo sposobnostjo pa se stopnjujejo. Pogosto so v takšnih organizacijah jasno določene stopnje, npr. aktivist, tutor, vodja projekta, vodja organizacije ali pa vodnik, vodja družine, vodja starostne veje, vodja društva. Običajno je ob tistih, ki prevzemajo manjše odgovornosti, prisoten mentor ali tutor. V teh organizacijah mladi prej prevzamejo odgovorne naloge in funkcije 65 MGS v mladinskih organizacijah


kot pa v organizacijah, ki v svoje vrste vključujejo le mlade v določeni starosti, npr. srednješolsko in študentsko populacijo, ali pa v tistih, pri katerih je članstvo povezano še z nekaterimi drugimi pogoji, npr. politični podmladki – pripadnost stranki. V teh organizacijah mladi običajno prevzamejo odgovornosti z izvolitvijo na funkcijo oz. večinoma prevzemajo različne vloge v projektih in so krajši čas vključeni v samo organizacijo. Odgovornost se stopnjuje tudi glede na strukturo in razširjenost organizacije. Delujoči na lokalnem nivoju imajo praviloma manjše odgovornosti kot tisti, ki delujejo npr. na regijskem ali državnem nivoju. Velika večina organizacij mladim pri prevzemanju odgovornosti nudi mentorstvo in tutorstvo. Na voljo so tudi baze znanj in razna izobraževanja znotraj organizacije: izobraževanja za vodje, delavnice in seminarji.

15

Bivši člani so lahko za organizacijo bogat vir znanja in izkušenj – če jih ta zna vključiti. Najpogostejši način vključevanja starejših v proces prenašanja znanj znotraj organizacije so gostovanja strokovnjakov ali specialistov za različna področja na (izobraževalnih) aktivnostih organizacije. Gostje so povečini bivši člani, ki so razvili določene specialnosti, včasih pa tudi strokovnjaki z različnih področij, za katere ni nujno, da so nekoč bili člani. Manj učinkovito prenašanje znanja prepoznavamo predvsem v organizacijah, v katerih je posameznikomodgovornost predana šele z izvolitvijo na določene funkcije. Običajno se po izteku funkcije ti ljudje umaknejo brez pravega in učinkovitega prenosa znanj in izkušenj na naslednika. Organizacije sicer na različne načine poskrbijo, da se znanje, ki ga člani pridobivajo znotraj in tudi zunaj organizacij, prenaša naprej, na mlajše. Pri tem pa prihaja do razlik med organizacijami, ki mlade dlje časa vključujejo v svoje vrste, in tistimi, ki mladim zgolj v določenem obdobju nudijo zadovoljitev določenih potreb. Slednje znanje pogosto prenašajo na različnih organiziranih srečanjih, npr. na strokovnih srečanjih, delavnicah, posvetih, konferencah, občnih zborih, druženjih, intenzivnih vikendih, delovnih vikendih... Nekaj organizacij ima celo izdelano alumni bazo. Organizacije, ki mlade v svoje vrste vključujejo že zelo zgodaj, pa 66 MGS v mladinskih organizacijah


imajo običajno izdelan svoj izobraževalni sistem, s pomočjo katerega sistematično usposabljajo bodoče rodove za različne odgovorne naloge in funkcije.

Ključno za prenos znanja in odgovornosti je zaupanje mlajšim s strani starejših.

16

Intervjuvanci trdijo, da mladi v organizaciji ne smejo biti le delovna sila, ampak jim je potrebno postopno zaupati in predajati vedno zahtevnejše naloge in odgovornosti. Pri tem je zelo pomembno, da mladinske organizacije nudijo možnost učenja na napakah. Velikokrat se v organizacijah dogaja, da starejši člani organizacije mlajšim težje zaupajo odgovorne naloge in funkcije. S tem mladim ne ponujajo dovolj izzivov, zato ti večkrat odidejo iz organizacije. Pri prevzemanju odgovornosti starost ne sme biti edini kriterij. Zelo pomembno je, da se upošteva tudi posameznikove sposobnosti. Mlade je potrebno vključevati v sistem odločanja in pri načrtovanju razvoja in delovanja organizacije upoštevati tudi njihova mnenja. Mladi in starejši člani iste organizacije se pogosto znajdejo v konfliktu zaradi različnega mišljenja in načina dela. Kljub temu da v tem primeru niti ne gre za pravi medgeneracijski prepad, je ta lahko tudi usoden za nadaljnje delovanje organizacije. V takšnih primerih je tudi med različno starimi skupinami mladih potrebno veliko komunikacije in energije.

MGS in prenos znanja med generacijami sta procesa, ki morata v organizacijah nepretrgano potekati, saj lahko le na ta način zagotovimo kontinuiteto delovanja in njen nadaljnji obstoj. Postopno prevzemanje odgovornosti mladih članov v organizaciji je eden od poglavitnih načinov za obstoj organizacije in za njeno delovanje.

Mladinske organizacije najpogosteje sodelujejo z mediji , izobraževalnimi ustanovami in drugimi NVO, najredkeje pa z domovi za ostarele.

17

Poleg drugih mladinskih organizacij, s katerimi mladinske organizacije veže največ stvari, so po pogostosti sodelovanja na drugem mestu mediji, tesno za njimi pa ostale (nemladinske) nevladne organizacije. Z velikim odstopanjem navzdol se 67 MGS v mladinskih organizacijah


kaže rezultat pogostosti sodelovanja z domovi za ostarele. To vprašanje smo pri intervjuvanju menedžerjev v mladinskih organizacijah izpostavili, ker smo hoteli kar neposredno izvedeti, kako pogosto se načrtno povezuje mlade s tretjo generacijo oziroma z generacijo starejših. Opazili smo, da tovrstnega sodelovanja ni prav veliko.

18

Komunikacije z drugimi generacijami (notranje in zunanje) se v organizacijah ne lotevajo načrtno in je ne ozaveščajo. Večina intervjuvanih organizacij notranje in zunanje komunikacije z drugimi generacijami ne načrtuje. Ta se v veliki meri dogaja spontano in nezavedno. Prav tako se organizacije ne trudijo načrtno za razvijanje medgeneracijskega sodelovanja in za boljšo komunikacijo med generacijami. Pogosto ne vidijo pozitivnih učinkov, ki bi jih s tem pridobili oziroma včasih komunikacijo dojemajo celo bolj kot uslugo starejšim generacijam, sami pa od nje ne pričakujejo veliko. V organizacijah je medgeneracijska komunikacija lahko dojeta kot pozitivna ali kot negativna. Pomembno se zdi, da v organizacijah poteka učenje o medgeneracijski komunikaciji, še posebej o tem, katere komunikacijske kanale uporabiti pri pristopu k drugim generacijam. Skozi intervjuje smo lahko opazili tudi, da se osebni stik zaradi različnih komunikacijskih kanalov izgublja, da pa si ga vseeno želimo več, saj nam prav osebni stik omogoča lažjo in boljšo komunikacijo tudi kasneje preko drugih komunikacijskih kanalov. Prav tako se intervjuvanci zavedajo, da obstajajo razni stereotipi med generacijami, ki bi jih bilo potrebno premostiti, da bi bila komunikacija lažja in boljša.

68 MGS v mladinskih organizacijah


MGS vprašalnik

6

Ugotovite, v kolikšni meri in na katerih področjih vaša organizacija še ne izkorišča potencialov medgeneracijskega sodelovanja Matej Cepin 69 MGS vprašalnik


V petem poglavju smo spoznali, kako in v kolikšni meri mladinske organizacije v Sloveniji izkoriščajo potenciale, ki jim jih lahko nudi medgeneracijsko sodelovanje. Pokazali smo, da medgeneracijsko sodelovanje lahko bistveno pripomore k izboljšanju učinkovitosti in izvrševanju poslanstva mladinskih organizacij, če ga le znamo obrniti v svoj prid. V tem poglavju pa predstavljamo vprašalnik, ki vam lahko pri tem pomaga. V okviru projekta Mreža MGS smo na podlagi raziskave razvili orodje, s pomočjo katerega lahko mladinski voditelji in delavci, odgovorni za skupine in/ali organizacije, ugotovijo, na katerih področjih potenciale medgeneracijskega sodelovanja že izkoriščajo, na katerih pa imajo še možnosti za nadaljnji razvoj.

6.1 Kaj vam ponuja vprašalnik? Ne gre za orodje, v katerega bi enostavno vstavili vhodne podatke, v zameno pa bi kot na dlani dobili diagnozo medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji. Tega si sodelavci projekta Mreža MGS vsekakor ne bi drznili narediti, saj so si organizacije med seboj pač preveč različne.Kot smo ugotovili že v prejšnjem poglavju, pri uvajanju medgeneracijskega sodelovanja ni enostavnih receptov in pristopov. Kar za neko skupino ali organizacijo pomeni korak bliže k boljši medgeneracijskosti, lahko za drugo pomeni korak v napačno smer.

Ne gre za orodje, v katerega bi enostavno vstavili vhodne podatke, v zameno pa bi kot na dlani dobili diagnozo medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji.

Ponujamo pa vam orodje, ki med vami, mladinskimi voditelji in delavci, lahko spodbudi pogovor in refleksijo. Postavljamo vam vprašanja, na katera morda še ne znate odgovoriti ali pa se med seboj v odgovorih ne strinjate.Že to je lahko izhodišče za nadaljnji pogovor in korake naprej. Če ste si enotni, pa toliko bolje! Identificirali smo 8 področij, na katerih se medgeneracijsko sodelovanje v mladinskem sektorju najbolj kaže .

70 MGS vprašalnik

Identificirali smo 8 področij, na katerih se medgeneracijsko sodelovanje v mladinskem sektorju najbolj kaže in na katerih imajo skupine in organizacije največ priložnosti za nadaljnji razvoj. Ta so:


poslanstvo organizacije

organizacijska kultura

prenašanje odgovornosti

sodelovanje z zunanjimi deležniki

ciljne skupine in oblike sodelovanja med njimi

znanje in učenje

uporaba medgeneracijskih metod in aktivnosti

komuniciranje v organizaciji

6.2 Kako izpolnjevati vprašalnik? Vsako področje je predstavljeno z osmimi trditvami. Za vsako trditev označite, v kolikšni meri ta velja za vašo organizacijo. Pri tem upoštevajte naslednjo legendo:

1 = sploh ne velja. 2 = delno ne velja, 3 = ne morem se odločiti, 4 = delno velja, 5 = popolnoma velja.

Po koncu odgovarjanja preštejte posamezne odgovore in seštejte točke na posameznih področjih (pomnožite število odgovorov v tistem stolpcu s pripadajočo vrednostjo na lestvici). Odgovor »sploh ne velja« je vreden eno točko, odgovor »delno ne velja« dve in tako naprej do odgovora »popolnoma velja«, ki je vreden pet točk. Skupno število točk na posameznem področju je vsota točk, ki jih

prinašajo vsi odgovori. Področje, ki ste ga ocenili z več točkami, je po vašem mnenju v vaši skupini ali organizaciji bolj medgeneracijsko kot tisto, ki ste ga ocenili z manj točkami. Na ta način lahko izluščite močne in šibke točke (področja) vaše skupine ali organizacije v kontekstu medgeneracijskega sodelovanja.

6.3 Načini uporabe vprašalnika Vprašalnik je mogoče uporabljati na zelo različne načine: • • • • • •

posamezno ali v skupini, ustno ali pisno, z moderatorjem ali brez njega, kot ocenjevalni list ali zgolj kot navdih, na vseh področjih, na nekaterih ali zgolj na enem, na neformalnem srečanju ali na poglobljenem usposabljanju, 71 MGS vprašalnik


za ogrevanje ali kot resno študijo.

Število načinov uporabe je omejeno samo z vašo domišljijo. Naj opozorimo zgolj, da je celoten vprašalnik sestavljen iz kar 64 trditev, kar se lahko marsikomu zdi preveč. Zato premislite, kolikšen del vprašalnika zares potrebujete, ali pa se ga lotite po delih. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov uporabe. Njihov namen je zgolj na bolj slikovit način predstaviti različne možnosti. Uporaba na usposabljanju. Usposabljanja mladinskih voditeljev ali delavcev so lahko daljša ali krajša in imajo lahko različne namene. Nekatera so namenjena poglobljeni obravnavi medgeneracijskega sodelovanja, na drugih pa je to obrobna tema. Če gre za poglobljeno usposabljanje, je po naši oceni vredno vsakemu od predstavljenih osmih področij nameniti vsaj 60 minut, saj se jih v nasprotnem primeru zgolj bežno dotaknemo. V tem primeru je morda smiselno vprašalnik razdeliti po področjih in ga za posamezna področja reševati ločeno. Seveda pa je drugače, če je medgeneracijsko sodelovanje le ena od tematik širšega usposabljanja. V tem primeru rešujemo celotnega ali pa izberemo le nekatera področja. Vprašalnik na usposabljanjih lahko služi kot uvod v temo (prvo seznanjanje z njo) ali pa kot zaključek tematike in prenos v prakso. Gotovo pa boste našli še kakšen način uporabe. Uporaba v procesu dolgoročnega načrtovanja v organizaciji. Če se v organizaciji lotevate strateškega načrta ali načrtujete kompleksnejši projekt, velja morda vprašalnik uporabiti v fazi analize stanja v organizaciji. V tem primeru vam lahko pričujoči vprašalnik pomaga odpirati mnoga vprašanja, ki se tičejo vašega delovanja. Pomaga vam razmišljati o vašem poslanstvu, o članstvu, aktivnostih, metodah ... Obenem pa že nakazuje tudi vaše močne in šibke točke, zato ga z lahkoto povežete tudi s SWOT-analizo. Voditeljeva samostojna uporaba. Znani izrek pravi, da je vodja na vrhu vedno sam. In res, vodje pogosto čutijo pomanjkanje opore pri svojem vodenju, pa tudi pomanjkanje oseb ali orodij, s katerimi bi lahko opravili refleksijo svojega dela. Vprašalnik je lahko tudi odličen izpraševalec vesti! Uporaba kot izhodišče za diskusijo. Diskusija je po definiciji usklajevanje nasprotujočih si stališč. V mladinskih skupinah ali organizacijah je pogosto lahko spodbuda za korak naprej, seveda pa zanjo velja kot za ogenj: ko se dovolj razplamti, jo je potrebno znati obvladovati. Diskusijo je potrebno usmerjati okoli konstruktivne tematike, okoli možnih rešitev v prihodnosti in ne zgolj okoli zamer 72 MGS vprašalnik


iz preteklosti. Vprašalnik je lahko vir navdiha za takšne teme, obenem pa lahko služi tudi kot priprava posameznikov na diskusijo. O tistih odgovorih, v katerih se ne strinjamo ravno najbolj, bo diskusija gotovo stekla!

6.4 Vprašalnik: KAKO MEDGENERACIJSKA JE NAŠA ORGANIZACIJA? /obrni list/

73 MGS vprašalnik


Področje 1: Poslanstvo organizacije 1

2

3

4

5

x1+

x2=

x3=

x4=

x5=

Poslanstvo naše organizacije je zapisano na tak način, da je vsakomur, ki se ga potrudi prebrati, jasno, za kaj si naša organizacija prizadeva. Besede, povezane z MGS(na primer osebnostni razvoj, učenje, skupnost, povezovanje), so zapisane v poslanstvu naše organizacije. Večina aktivnih sodelavcev ali članov pozna poslanstvo naše organizacije. Poslanstvo organizacije motivira večino aktivnih sodelavcev ali članov organizacije pri njihovem delu. Medgeneracijsko sodelovanje je iz poslanstva naše organizacije jasno razvidno. Naše poslanstvo je zapisano na tak način, da lahko nagovarja predstavnike vseh generacij (jim je blizu). Če se uresničuje poslanstvo naše organizacije, s tem pridobijo prav vse generacije. Pri tistem, kar v naši organizaciji res dobro delamo, lahko aktivno sodelujejo predstavniki prav vseh generacij.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

74 MGS vprašalnik


Področje 2: Ciljne skupine in oblike sodelovanja med njimi 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

V našo organizacijo so na tak ali drugačen način vključeni predstavniki vseh treh generacij (mladi, srednja generacija, starejši). V našo organizacijo so vključeni mladi, ki so že sami med seboj zelo medgeneracijski (npr. 15-letniki in 25-letniki). V naši organizaciji mladi počnejo stvari, od katerih imajo neposredno korist tudi predstavniki drugih dveh generacij. V delovanje naše organizacije uspešno vpletamo pripadnike srednje in starejše generacije, njihova znanja, poznanstva in družbeni vpliv. Odnos med mladimi in odraslimi v naši organizaciji je dvosmeren (tako eni kot drugi nekaj dajejo in nekaj pridobivajo). Zavedamo se, kaj lahko vsaka generacija doprinese v organizacijo in tudi vemo, kako od nje to pridobiti. V organizaciji imamo vzpostavljene načine, kako sistematično pristopati tudi do starejših (to, da starejši prispevajo, se ne dogaja le po naključju). Nimamo občutka, da je neka generacija v naši organizaciji zapostavljena – vsi so vključeni.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

75 MGS vprašalnik


Področje 3: Organizacijska kultura 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

V naši organizaciji smo navajeni uporabljati izraz »medgeneracijsko sodelovanje«. V naši organizaciji govorimo o temah, povezanih z medgeneracijskim sodelovanjem (npr. vzgoja, trajnostni razvoj, vseživljenjsko učenje ...). Ko usposabljamo naše aktivne sodelavce oz. člane, se dotikamo tudi tematik medgeneracijskega sodelovanja. Aktivni sodelavci oz. člani v naši organizaciji se zavedajo, da se MGS lahko dogaja tudi med mladimi, ki pa so različno stari (npr. med 15- in 25-letniki). V naši organizaciji se zavedamo konfliktov, ki nastajajo zaradi različnosti generacij. V naši organizaciji se zavedamo, da za uspešno delovanje nujno potrebujemo tudi sodelovanje predstavnikov ostalih generacij. Predstavniki različnih generacij se v naši organizaciji počutijo dobro. Zavedamo se, kaj lahko od predstavnikov določene generacije dobimo.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

76 MGS vprašalnik


Področje 4: Znanje in učenje 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

V naši organizaciji se stvari dogajajo tako, da se ob tem generacije intenzivno učijo druga od druge. V naši organizaciji mlajši dobivajo ogromno stvari (znanja, veščin, naravnanosti ...) od starejših. V naši organizaciji se starejši intenzivno bogatijo od mlajših (pridobivajo znanja, veščine, naravnanosti ...). Člane ali sodelavce, ki imajo določena znanja in zapustijo organizacijo, znamo po tem še vedno uspešno pritegniti nazaj k delitvi teh znanj med mlajše. Tudi izkušenejši člani oz. sodelavci v naši organizaciji še vedno čutijo željo po dodatnem usposabljanju. Stavka »saj že vse znam« med našimi voditelji ne slišimo pogosto. Pri usposabljanju kadrov v organizaciji uporabljamo metode, ki so prilagojene različnim generacijam. V organizaciji razumemo, o čem se pripadniki posamezne generacije radi učijo, kaj jih zanima in motivira. To tudi izvajamo. V organizaciji imamo urejeno bazo znanja (npr. papirnato, elektronsko, video, publikacije ...), ki je dostopna vsakomur in v vsakem trenutku.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

77 MGS vprašalnik


Področje 5: Komuniciranje v organizaciji 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

V organizaciji glede na potrebe uporabljamo več komunikacijskih kanalov (navadna pošta, elektronska pošta, telefon, socialna omrežja, živi stik ...). Zavedamo se, da so predstavniki različnih generacij navajeni različnih komunikacijskih kanalov in te navade pri komunikaciji tudi upoštevamo. V organizaciji se učimo ali pogovarjamo o tem, kateri komunikacijski kanali pri določeni generaciji (ali posamezniku) obrodijo sadove. Delež formalne in neformalne komunikacije v naši organizaciji je uravnotežen (niti ene niti druge ni preveč in ne premalo). Dovolj časa namenimo tudi pristnemu osebnemu stiku med generacijami. Komunikacija med generacijami poteka bolj ali manj stalno, ne le ob posebnih priložnostih (projektih, krizah ...). Med generacijami se pogovarjamo tako o delu (resnih temah) kot tudi o osebnih, zabavnih, torej sproščenih temah. Zavedamo se, da ob globoki medgeneracijski komunikaciji prihaja tudi do šumov. Te šume čutimo in jih tudi uspešno obvladamo.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

78 MGS vprašalnik


Področje 6: Prenašanje odgovornosti 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

Vloge in odgovornosti so v naši organizaciji jasno porazdeljene. V organizaciji imamo vzpostavljen sistem prevzemanja vedno večje odgovornosti. Ko nekaj prerasteš, greš lahko naprej. V naši organizaciji ni posameznikov, ki bi se »zasedeli« na določenih položajih in bi na nek način veljali za nenadomestljive. Uvajanje naslednikov je v naši organizaciji redna praksa. Izkušenejši praviloma usposobi manj izkušenega in mu pomaga pri uvajanju. V organizaciji vsaka starostna skupina nosi toliko odgovornosti, kot je zanjo in za organizacijo najbolj primerno. Ne starejši in ne mlajši se pri delu ne počutijo ogroženi. V našo organizacijo vstopajo različno stari posamezniki. Različno starim in različno izkušenim prišlekom ponujamo tudi različne (njihovim izkušnjam primerne) možnosti sodelovanja.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

79 MGS vprašalnik


Področje 7: Uporaba medgeneracijskih metod in aktivnosti 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

V tem trenutku znam našteti nekaj aktivnosti naše organizacije, v katerih se mladi povezujejo z drugimi generacijami. V tem trenutku znam našteti nekaj aktivnosti naše organizacije, v katerih se med seboj povezujejo različne generacije mladih. Na medgeneracijskih aktivnostih prihaja do globljega stika med generacijami, ne le do površinskega. Naše medgeneracijske aktivnosti so trajne, ne gre le za kratke dogodke oz. impulze. Različne generacije se na naših medgeneracijskih aktivnostih družijo spontano; druženje se jim ne zdi prevelik napor. Našteti znam kar nekaj tipičnih medgeneracijskih metod, ki jih v organizaciji tudi uspešno uporabljamo. Na področju metod smo v organizaciji razvili lastno identiteto; metode smo prilagodili, izpilili, razvijamo tudi nove metode. V organizaciji smo razvili načine, s katerimi se metode prenašajo iz generacije v generacijo. Vsakemu izvajalcu jih ni potrebno odkrivati na novo.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

80 MGS vprašalnik


Področje 8: Sodelovanje z zunanjimi deležniki 1

2

3

4

5

x1=

x2=

x3=

x4=

x5=

Smo odprta organizacija, ki dosti sodeluje z drugimi organizacijami in institucijami; tudi tistimi, ki jih vodijo odrasli. Sodelujemo z različnimi tipi organizacij (nevladne, javne, mediji, lokalne, nacionalne, izobraževalne ustanove, domovi za ostarele ...). Sodelovanje z drugimi nas krepi in ne utruja. Od njega kot organizacija veliko več prejemamo, kot pa vanj vlagamo. Z drugimi deležniki načrtno gradimo trajne odnose; ti niso le impulzivni in »po potrebi«. Svoje interese znamo dobro izraziti tudi v jezikih drugih deležnikov. Če je potrebno, se znamo pogovarjati tudi v jeziku politikov, znanstvenikov, šolnikov, sociale, poslovnežev ... Z večino zunanjih deležnikov smo sposobni najti skupne cilje in interese. Naša sodelovanja ponavadi potekajo v slogi in ne v nasprotovanju. Naša organizacija vpliva na sprejemanje ukrepov na področjih, ki se dotikajo našega poslanstva. S sodelovanjem z drugimi se tudi člani/sodelavci organizacije intenzivno učimo in pridobivamo izkušnje, ki nam bodo v prihodnje najbrž koristile.

Število posameznih odgovorov

Seštevek vseh točk:

81 MGS vprašalnik


82


MGS konkretno

7

Naj vam nasveti na 8 področjih pomagajo narediti korak naprej v smeri medgeneracijskega sodelovanja Domen Uršič, Matej Cepin, Jerca Bernik 83 MGS konkretno


Bralec, ki si je ogledal predhodna poglavja te knjige, je do te točke lahko izvedel že marsikaj o medgeneracijskem sodelovanju v mladinskih organizacijah. Razmišljali smo o tem, KAJ medgeneracijsko sodelovanje sploh je, ZAKAJ ga uvajati v mladinske organizacije, KOLIKO ga tam že je, bralcu pa smo ponudili tudi možnost, da oceni, V KOLIKŠNI MERI se medgeneracijsko sodelovanje uresničuje v njegovi organizaciji. Priročnik seveda ne bi bil popoln, če v zadnjem poglavju ne bi ponudili tudi odgovora na vprašanje, KAKO narediti organizacijo bolj medgeneracijsko. Nasvete, ki seveda niso dokončni odgovori, ampak izhodišča za razmislek, smo razvrstili v osem področij, skladnih s področji vprašalnika, predstavljenega v prejšnjem poglavju. Znotraj vsakega področja ponujamo tudi primere prakse, s katerimi skušamo posamezno področje še bolje osvetliti. Nekateri primeri prihajajo s sveta mladinskih organizacij, spet drugi pa iz organizacij drugačnih tipov.

7.1 Poslanstvo organizacije Poslanstvo temelji na vrednotah, ki nam odgovarjajo na vprašanje: »Kaj je za nas v organizaciji pomembno?« Zato so vrednote, ki jih prepoznamo v delu naše organizacije, tudi smernice, ki nas vodijo v vsakodnevnem obnašanju in merilo za to, kaj je narobe ali prav. Ugotovili smo že, da medgeneracijsko sodelovanje pomembno prispeva k dolgoročnemu delovanju naše organizacije, zato je dobro, da ga naši člani prepoznavajo že v njenem poslanstvu. Razmišljanje o identiteti in prihodnosti predstavlja pomemben okvir za razmišljanje o sedanjosti in usodi katere koli organizacije. Že zato, ker se največ naučimo iz zgodb dobro delujočih mladinskih organizacij. Boljše možnosti za preživetje imajo organizacije, ki so na prihodnost pripravljene, se znajo učiti, spreminjati in prilagajati. Prilagajanje okoliščinam najbolj uspe organizacijam, ki se znajo spreminjati, a hkrati v sebi ohranijo »kompas«. Če imate jasno identiteto, poznate vrednote, ki vas usmerjajo in vodijo vaša dejanja, dejanja vaših članov in se jasno zavedate svojega poslanstva, vas ni strah sprememb. Bolj kot poznate sami sebe, bolj pripravljeni boste stopili na pot preizkušenj. Razmislek o vrednotah, poslanstvu in viziji organizacije še ne zagotavlja uspešnosti. A ko se jasno poslanstvo, skupne vrednote in vizija povežejo z dobro organizacijsko klimo, jasnimi cilji in dobrim vodenjem, lahko naše delo naredi kakovostni preskok. 84 MGS konkretno


Ljudje nismo zgolj razumska, ampak tudi čustvena in duhovna bitja. Na našo aktivnost ne vplivajo le argumenti, razumski dejavniki, ampak tudi čustva, občutki, stališča, pričakovanja in želje. Vprašajmo se, če vrednote, poslanstvo in vizija organizacije pri naših članih odločilno vplivajo na njihovo doživljanje, odločitve in ravnanje? Ali v tem poslanstvu sploh prepoznamo medgeneracijsko sodelovanje kot pomembno komponento našega delovanja?

Razumevanje poslanstva pri naših članih Zatorej je v prvi vrsti potrebno izpraObrnimo se k našim članom in jih vprašajmo, šati samega sebe, če sploh prepoznakako oni razumejo medgeneracijsko sodelovamo medgeneracijsko sodelovanje vanje. kot nekaj, kar bogati delovanje naše organizacije. Kako to storiti? Obrnimo se k našim članom in jih vprašajmo, kako oni razumejo medgeneracijsko sodelovanje. Na razpolago imamo zelo različne metode, ki jih lahko uporabimo. Najpreprostejša in tudi zelo učinkovita je anketa, ki pa lahko predvsem na mlade deluje odbijajoče. Druga možnost so različni spletni vprašalniki. Tretja možnost je sproščen neformalni pogovor, kjer se osredotočimo na vprašanja, iz katerih lahko sklepamo o njihovem dojemanju medgeneracijskegasodelovanja.

Nekaj vprašanj, ki jih lahko zastavimo: • •

Kaj zate pomeni medgeneracijsko sodelovanje? Kako nate vpliva medgeneracijsko sodelovanje? • Ali je potrebno sodelovati tudi z ostalimi generacijami? • Je dovolj, da se osredotočamo samo na delovanje v mladinskem sektorju? • S čim je pri nas povezano medgeneracijsko sodelovanje (z osebnostno rastjo, dejavnostmi, naravo organizacije)? • Kaj lahko sam prispevam k medgeneracijskemu sodelovanju?

Kako se soočati z odgovori članov? Odgovori nas lahko postavijo pred dejstvo, da naši člani ne razumejo pojma medgeneracijsko sodelovanje. Njim se zdi tuj in nepomemben. Ne ustrašimo se tega. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih več akcij, kjer so promovirali sodelovanje med mladimi in starejšimi. Vanje so bili vključeni mladi iz vseh krajev. Če ne gre 85 MGS konkretno


drugače, jim predstavimo uspešen projekt, ki se je odvil v njihovi bližini, ali jih uvedemo vanj.

Simbioz@ Eden takih projektov je Simbioz@. Njegov namen je preko medgeneracijskega sodelovanja poskrbeti za dvig računalniške pismenost starejših. Delavnice potekajo v knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Sloveniji. Mladi tam učijo starejše računalniških veščin. Zavod Ypsilon, ki je koordinator projekta, ga razume kot priložnost, vredno doživetja, in izkušnjo, vredno spomina. Mladi, ki bodo aktivno vključeni v projekt, bodo lažje prepoznavali pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in ga razumeli. Drug izziv, ki se lahko pojavi pri članih, je želja po samozadostnosti. Druženje samo s sebi enakimi. To je seveda razumljivo, saj so se mladinski organizaciji pridružili prav s tem namenom. A ker je naš namen širiti znanje organizacije in naših članov, si lahko najdemo zgled pri škofjeloških tabornikih, ki so svoj dogodek poimenovali Taborniška golažijada.

Taborniška golažijada Gre za tradicionalno tekmovanje v kuhanju golaža, kjer se pomerijo taborniki, bivši taborniki in ostali udeleženci v veščini kuhanja govejega golaža na odprtem ognju v kotličku. Organizirajo jo člani društva tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka. Društvo tabornikov med letom organizira veliko najrazličnejših dejavnosti za svoje člane, nosilci katerih so predvsem starejši taborniki. Le redko pa tudi za njih kdo pripravi kakšno taborniško dejavnost. Tako so se v društvu pred več kot desetimi leti odločili organizirati golažijado za starejše tabornike, nekdanje člane rodu in ostale, ki so prispevali k razvoju taborniške dejavnosti. Sama prireditev sicer temelji na druženju med vsemi taborniškim generacijami, a strokovna komisija kljub temu ob koncu dneva razglasi najboljši golaž in podeli zlati kotliček. V tem primeru govorimo predvsem o srečanju zdajšnjih in bivših članov. Nobena težava ni organizacija podobnega druženja v lokalni skupnosti. S pomočjo različnih izzivov poskrbimo za mešanje generacij, kar ima za posledico prepozna86 MGS konkretno


vanje dobrega vpliva starejših na mlajše in obratno. Le tako se lahko prebijemo iz zaprtega kroga. Tretji izziv pa je neprepoznavanje medgeneracijskega sodelovanja znotraj organizacije kot nečesa pozitivnega. Razlogov je lahko več: nerazumevanje s starejšimi člani, oddaljenost starejših od mladih, nepovezanost mlajših članov, podcenjevanje mladih in še bi lahko naštevali v nedogled. Ker pa govorimo o rešitvah, le nekaj kratkih nasvetov, kako se soočiti s tem. Včasih je dovolj že sestanek različnih članov, kjer se jasno dorečejo cilji in projekti, ki si jih želimo v danem časovnem obdobju izvesti. Mogoče posvet društva, na katerem sodelujejo vsi udeleženci. Tam se prepletajo skupne dejavnosti, kot so izlet, tekma na smučeh, plavanje in seveda resno strateško načrtovanje. Poznamo pa tudi različne oblike tim buildingov. Možnosti je mnogo, le pustite svoji domišljiji, da vas zavede. Ko ugotovimo, kako naše delovanje razumevajo člani in se soočimo z vsemi izzivi, ki jih pred nas postavijo, je čas, da se ozremo v delovanje naše organizacije.

Prisotnost MGS v poslanstvu Večina društev ima v svojem temeljnem aktu zapisane svoje cilje, h katerim teži. Druge imajo svoje težnje zapisane v poslanstvu. Že v začetku poglavja smo zapisali, da organizacije, ki razumejo svoje delovanje, lažje preživijo in se prilagajajo. Ker pa smo tudi ugotovili, da je eden pomembnih dejavnikov pri razvoju tudi medgeneracijsko sodelovanje, se ozrimo v naše papirje. Pa kar z vprašanji na dan. Ali imamo medgeneracijsko sodelovanje zapisano v statutu? Če tega nimamo, je mogoče dobro premisliti, ali naši člani to razumejo kot zelo pomembno dejavnost in potem zapišemo delovanje v smeri medgeneracijskega sodelovanja v statut.

Primer poslanstva kulturnega društva Osnovni namen društva je organizirati in spodbujati razvijanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti med vsemi generacijami s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, kulturno vzgojo in izobraževanjem, posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot kot tudi izvajanje kulturnih dejavnosti.

87 MGS konkretno


Seveda je pomembno, da se vsi člani strinjajo z usmeritvijo in zapisom v temeljni akt društva. Včasih se zgodi, da imamo medgeneracijsko sodelovanje že prisotno v našem delovanju, a ga nismo ozavestili. Zato je na mestu vprašanje: »Ali je medgeneracijsko sodelovanje v naše poslanstvo zapisano posredno?«

Poslanstvo Mladinskega centra Ajdovščina Jasno poslanstvo Mladinskega centra Ajdovščina omogoča, da se spreminja in prilagaja okoliščinam, vendar lahko kljub temu ostaja osredotočeno na svoj temeljni namen in mu ostaja zvesto. Skrbimo za zdravo ustvarjalno okolje v skladu z zakonodajo in za splošno zadovoljstvo občanov, predvsem mladih, ter zaposlenih v samem Mladinskem centru Ajdovščina. Stremimo k temu, da bo zdrav odnos do družbe normalen del naše kulture. S celovitimi storitvami, ki so naslonjene na znanje in tradicijo na področju mladinske in hotelske dejavnosti, prispevamo h kakovostnemu življenju v občini Ajdovščina. Na prvi pogled se zdi, da je temeljno delovanje Mladinskega centra Ajdovščina nudenje podpore mladim. Ja, je, a v svojem poslanstvu imajo zapisane spremembe in prilagajanje. Hkrati poudarjajo pomen zadovoljstva občanov in odprtosti delovanja. Kar pomeni, da ne gre za zaprto skupino ljudi, ampak si želijo čim širšega sodelovanja in delovanja. Mogoče je potrebno svoje poslanstvo zastaviti širše ali pa ga res le še enkrat prebrati in razumeti drugače. Seveda je tu še veliko društev in organizacij, ki imajo medgeneracijskost skrito v lastnem delovanju (vključujejo družine, starejši vzgajajo mlajše, že sama dejavnost je medgeneracijska …). Na koncu pa so naši člani že prepoznali, da je čas, da medgeneracijsko sodelovanje zapišemo v naše poslanstvo neposredno ali pa se tam že skriva. Vprašanje: »Imamo medgeneracijsko sodelovanje v poslanstvo zapisano neposredno?«

88 MGS konkretno


Primer poslanstva mladinskega centra Poslanstvo mladinskega centra je, da je dobra referenčna točka za mladinsko delo, za medsebojno povezanost in solidarnost ter za učenje medgeneracijskega sodelovanja. Preden pa zapišemo medgeneracijsko sodelovanje neposredno v naše poslanstvo, je dobro preveriti, če so vrednote, ki jim sledimo, resnično naše. V primeru, da to storimo le zato, da se lepše sliši, si namreč naredimo medvedjo uslugo. Nihče ne mara ljudi, kaj šele organizacij, ki nekaj govorijo in delajo povsem drugo. Torej, vprašajmo se, kako bi kot organizacija reagirali v določenih situacijah in na katere vrednote bi se pri tem zavedno ali nezavedno oprli. • • •

Bi za pomoč vprašali starejše? Bi za pomoč vprašali mlajše? Bi iskali notranjo/zunanjo pomoč?

Ločimo dejanske vrednote od želenih. Želene vrednote so namreč tiste, za katere želimo, da bi jih naša organizacija imela, dejansko pa so tiste, po katerih se ravnamo v vsakodnevnih odločitvah. • •

Ali tudi naši člani v medgeneracijskem sodelovanju prepoznavajo dodano vrednost? Ali organizacija tudi v resnici neguje medgeneracijsko sodelovanje?

Ko si odgovorimo na ta vprašanja, začnimo iskati poti, če naše poslanstvo še odgovarja potrebam naše organizacije in začnimo delati na tem, da to spremenimo. Poti pri prepoznavanju in uvajanju medgeneracijskega sodelovanja je več. Je potrebno samo vprašati mlade, je potrebno na novo prebrati poslanstvo, je potrebno uvesti različne dejavnosti, da najprej ozavestimo sam pojem, ali je poslanstvo resnično prilagojeno vsem generacijam, ki jih vključujemo v naše delovanje?

89 MGS konkretno


Veliko je vprašanj, še več odgovorov, za konec pa si oglejmo, kako so medgeneracijsko sodelovanje v svoje poslanstvo in delovanje zapisale druge organizacije. Se najdemo, se lahko od njih česa naučimo?

Izvleček iz poslanstva Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec Društvo vzpodbuja strokovna izpopolnjevanja in pridobivanje znanj, raziskovalno dejavnost in medgeneracijsko sodelovanje ter se na strokovni ravni povezuje z drugimi društvi in strokovnimi sekcijami. Skrb za najboljšo možno celovitost oskrbe pacienta in skrb za osebnostni in profesionalni strokovni razvoj članov sta središče žitja in bitja Društva.

Poslanstvo Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje Delo Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje, ki je član Zveze medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije, temelji na spoznanju, da je osamljenost ena hujših stisk starejših ljudi, ki jo je potrebno blažiti oziroma zmanjševati z ustreznimi programi, ter na spoznanju, da so različne generacije danes med seboj vse manj povezane. Poslanstvo društva je zato skrb za kakovostno starost, zmanjševanje osamljenosti in boljši medgeneracijski odnosi. Medgeneracijsko solidarnost krepijo z razvijanjem prostovoljstva in organiziranjem mreže prostovoljstva. S tem pa pozitivno vplivajo na spremembo javnega odnosa do starih ljudi in starosti.

Poslanstvo Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije Poslanstvo Zveze je ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in medgeneracijskega povezovanja ter priprava srednje generacije na lastno starost. Ne berimo le svojih zgodb, preberimo še kakšno drugo.

90 MGS konkretno


7.2 Ciljne skupine in oblike sodelovanja med njimi Prepoznavanje ciljnih skupin V svoji organizaciji najprej poglejmo, o kateri obliki medgeneracijskega sodelovanja govorimo in česa si želimo. Gre za notranje ali zunanje medgeneracijsko sodelovanje? Po eni strani gre lahko za vključevanje vseh treh generacij (zunanje medgeneracijsko sodelovanje), zelo dober primer dobre prakse na tem področju so prostovoljna gasilska društva, kjer na njihovih tekmovanjih in notranjih izobraževanjih sodelujejo otroci, mladi in stari. Po drugi strani pa lahko govorimo o notranjem medgeneracijskem sodelovanju, kjer sodelujejo mlajši in starejši mladostniki (osnovnošolci in študenti), ki se dejavno vključujejo v organizacijo prireditev, koncertov, dober primer so člani društev podeželske mladine, ki nagovarjajo prav razširjeno generacijo mladih. Kakšna je naša organizacija in katera vrsta medgeneracijskega sodelovanja prevladuje, pregledamo preprosto tako, da se ozremo po članstvu, preštejemo predstavnike različnih generacij ter jih uvrstimo v posamezne starostne skupine. Primer lestvice (seveda lestvico prilagodite potrebam in izzivom organizacije): • • • • • • • • •

OŠ I. 6–10 let         OŠ I. 11–15 let         SŠ         študentje do 25 let         26–30 let         31–40 let         41–50 let         51–60 let         več kot 60 let

Potrebe starostnih skupin Velik izziv organizacije je prepoznati potrebe njenih ciljnih skupin. Mlajši si morda želijo akcije, medtem ko starejši hlepijo po čem drugem. Prav zato je zelo 91 MGS konkretno


pomembno, da vse člane in vse sodelujoče na naših dogodkih, delavnicah in izobraževanjih povprašamo o njihovih željah in ciljih, ki jih kot sodelujoči v organizaciji imajo (pa naj bo to anketa, neformalni nestrukturirani intervju, kratek vprašalnik, hitra evalvacija učinka naše dejavnosti). Kajti le tako bomo lahko ugotovili svoje šibke točke in se lažje odzivali na potrebe, ki se v organizaciji pojavljajo.

Odnosi med starostnimi skupinami Najboljši odnos je vedno dvosmeren. Komunikacija poteka in se ne sfiži. Velikokrat se v večgeneracijskih organizacijah zgodi, da je ta odnos asimetričen, da ima nekdo močnejši položaj od drugega, kar lahko deluje zelo kontraproduktivno in je nevarno za dolgoročno vzdržnost. Seveda pa vprašajte sami sebe, kaj je glede na strukturo vaše organizacije pravo medgeneracijsko ravnovesje za vas. Kako to ocenite? Zagotovo je zelo pomembno, kakšni posamezniki so del vaše organizacije. Če gre za nezrele individualiste, lahko slutite, da bo starostna razlika velika prepreka v dinamiki medosebnih odnosov, v vseh drugih primerih pa je lahko razmerje zelo raznoliko. Meja pa je tam, kjer je sobivanje vzdržno in ne prihaja do konfliktov, ki škodijo vašemu delovanju. Seveda pa lahko to sodelovanje s prepoznavanjem skupnih ciljev izboljšate, pa naj bo to gradnja mostu prek reke ali pa samo skupinski obisk Goriških brd ter spoznavanje tamkajšnje zgodovine in tradicije. 92 MGS konkretno


Odnosi so v veliki meri odvisni tudi od pogostosti srečevanja različnih generacij. Zelo pomembno je vzdrževati redna srečanja. Vprašajte se, kolikokrat se sploh dobite med letom? So to srečanja v klubskih prostorih, sestanki ali pa gre za skupne tabore? Mogoče celo za mesečno potovanje in pomoč v Afriki? Če ugotovite, da je tega odločno premalo, je čas, da organizirate piknik. Kaj se na teh srečanjih dogaja? So zgolj neformalna, so ciljno naravnana? Se tam ljudje pogovarjajo ali pa samo govorijo o projektih? Si zaupajo, prihaja do rednih konfliktov? Če so srečanja preveč formalna, boste zelo težko razvili organizacijo, ki bo sama rasla in se razvijala. Poskrbite za sproščujoče dejavnosti – skupni pohod na Triglav. Gasilci to rešujejo z različnimi gasilskimi formacijami, v katere vključujejo vse in so zahtevne za izvedbo. Veliko treninga in potreba po zaupanju peljeta v pristnejše odnose. Naredite izziv, ki bo zahteven do vaših članov. Kaj pa nam pomenijo taka srečanja? So sama sebi namen? Se na njih razvijajo dobre stvari? Če so srečanja le zato, da so, potem je bolje, da jih ni. V primeru, da se na srečanjih rojevajo ideje. Kot dober primer lahko navedem pohod po Bevkovih poteh, ki se je rodil na srečanju generacij. Mladi so si želeli zabave, starejši pa zabave z vsebino in tako se je rodil lokalen pohod, ki se ga udeležujejo vsi. Mešanica zabave in literarne zgodovine kraja. Včasih je dobro, da na srečanjih izrečete kako neumnost, lahko vas preseneti in zapelje v neznane vode.

Vključevanje starejših Starejše lahko v delovanje naše organizacije vključimo na zelo različne načine. Pri veliki večini mladinskih organizacij so prvi starejši, s katerimi imajo stik, starši njihovih članov. Z njimi preprosto organiziramo skupne dejavnosti, pa naj bo to orientacijski pohod, skupna kuharska vaja, izlet, mogoče celo filmski večer … Tu gre za kratkoročno vključevanje starejših in njihovo spoznavanje z notranjim delovanjem naše organizacije. Ker pa si želimo dolgotrajnejšega sodelovanja, se zavedajmo dejstva, da so starši za svoje otroke pripravljeni narediti marsikaj, zatorej je dobro, da jih dejavneje vključimo v naše delovanje. V času, ki omogoča veliko projektnega dela, jih vklju93 MGS konkretno


čimo v izvedbo naših projektov. Če smo se odločili za gradnjo novega igrišča za naše športno društvo, oblikujemo delovno skupino, del katere so tudi starši naših članov, ki že imajo izkušnje z vsemu upravnimi postopki pri pridobivanju različnih dovoljenj, mogoče pa je nekdo celo lastnik gradbenega podjetja, ki lahko sponzorsko opravi določena dela na infrastrukturi. Niso pa le starejši tisti, ki nam lahko pomagajo, ampak lahko tudi mi pomagamo starejšim. Velikokrat se zgodi, da so predstavniki v lokalnih skupnostih starejši, ki nimajo znanj s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki se ne spoznajo na izzive, ki jih vaša organizacija v lokalni skupnosti prepoznava, takrat je najbolje, da sami pristopimo do njih in jim ponudimo pomoč. Seveda je potrebno imeti prej razdelane cilje in vsebine, s katerimi pristopamo do njih. Če bo vaš odnos v osnovi konstruktiven, boste dosegli svoje cilje, saj se tudi starejši zavedajo pomembnosti sodelovanja z mladimi.

Vključevanje novih ciljnih skupin Vedno ko se ozremo vase, naletimo na presenečenja, ki jih nismo pričakovali. Različne mladinske organizacije se velikokrat soočajo s pomanjkanjem posameznih generacij, ki jo zapuščajo iz zelo različnih razlogov. To se pokaže šele takrat, ko začnemo preštevati. Največkrat je vzrok pomanjkanje programa, spet v drugih primerih gre za pomanjkanje izzivov.

Bobri v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSSKS) se je v zadnjih letih odločilo razširiti svoje delovanje tudi na mlajše člane, zato so se odločili uvesti novo vejo, ki so jo poimenovali bobri. Gre za otroke stare od 7 do 8 let. To bo najbrž pozitivno vplivalo na delovanje združenja iz več razlogov. Na eni strani gre za širjenje lastne dejavnosti na novo starostno skupino, kar za seboj potegne nove izzive za starejše člane. Potrebno je pripraviti kakovosten program, ki ga bodo potem člani izvajali zanje. Potrebno je izobraziti ljudi, ki bodo z malčki delali, in izzivi se še kar odpirajo.

94 MGS konkretno


Mladinski voditelji v Planinski zvezi Slovenije Planinci so se na drugi strani soočali z velikim upadom članstva pri generaciji med 16. in 22. letom, saj jim v organizaciji niso znali ponuditi pravih izzivov, ki bi ohranjali njihovo dejavnost. Zato so zanje našli novo vlogo v organizaciji. Poimenovali so jo »mladinski voditelj«. Njihova vloga je zelo pomembna pri vzgoji in izobraževanju mladih članov, saj so v pomoč vodnikom pri izvedbi planinskih izletov, na planinskih taborih pa poskrbijo za nepozabne družabne trenutke in tudi kakšno »luštno« neumnost ... S tem so povečali zanimanje in ohranili člane, ki so se od organizacije oddaljili, ker v njej preprosto niso imeli več kaj početi.

Raziskovalci in raziskovalke pri Zvezi tabornikov Slovenije V Zvezi tabornikov Slovenije pa so se soočali z drugačno težavo. Povečalo se je število članov, ki so stari od 21 do 27 let, a zanje ni bilo posebnega programa. V prejšnjih letih so ti člani avtomatično prevzemali vodstvene funkcije. Prav zato so taborniki uvedli novo starostno vejo, ki so jo poimenovali raziskovalci in raziskovalke. Zanje se oblikuje poseben program, ki ga aktivno sooblikujejo. S tem ostajajo in prispevajo k delovanju organizacije. To je le nekaj idej, kako vključiti vse tiste, ki so iz različnih razlogov pozabljeni v programih naših organizacij, a so prav tako pomembni za njeno delovanje. Kako se boste tega lotili sami? To je le nekaj poti.

Druženje generacij V Škofji Loki so že pred stoletji vedeli, kako pomembno je, da se ljudje družijo, spoznavajo in počnejo stvari skupaj. Prav zato tam poznajo že večstoletno tradicijo Škofjeloškega pasijona, pri katerem sodeluje okoli 650 igralcev, od tega 80 konjenikov in približno 600 ostalih sodelujočih. Ravno zaradi velikega števila igralcev in štirih prizorišč predstavlja sama izvedba velik logistični zalogaj. V celotno izvedbo pasijona so vpletene vse generacije, od otrok do starejših. V organizacijo so vključene različne lokalne skupnosti, iz katerih izhajajo igralci, kar da dogodku še večji pomen z vidika medgeneracijskosti. Mladi sodelujejo kot igralci, logistič95 MGS konkretno


na pomoč, organizatorji. Velikost dogodka in dolgoletna tradicija pritegneta tako mlade kot stare, da se udeležijo in posledično sodelujejo med seboj.

Škofjeloški pasijon Škofjeloški pasijon je spokorniška procesija, katere avtor je pater kapucin Romuald Marušič in je bila zapisana v 18. stoletju. Gre za procesijo, pri kateri se igralske skupine oblečene v kostume druga za drugo pomikajo v sprevodu in na v naprej določenih prizoriščih odigrajo svoje prizore. Vsebina zajema prizore iz Svetega pisma vse od Adama in Eve v raju do Kristusovega trpljenja in njegove smrti. Sama igra in vsebina združujeta trojni namen – poučni, spodbudni in dejavni. Prizori se na prenosnih odrih, vozovih, konjih in peš pomikajo po ulicah in trgih Škofje Loke. Celotna uprizoritev je sestavljena iz trinajstih slik, ki so uprizorjene na štirih odrih in odigrane v škofjeloškem narečju. Mogoče kot ideja, ki jo lahko uporabite. Gledališče na prostem za veliko število igralcev. Vsak ima svojo nalogo in vsi skupaj en cilj.

7.3 Organizacijska kultura Organizacijska kultura naše organizacije se začne oblikovati z ustanovitvijo samo. Njene kulture ne oblikujejo le ustanovitelji, temveč jo razvijajo njeni člani. Organizacijske kulture se ne da enostavno predpisati ali določiti, kakšna naj bo, ampak se njene sestavine uveljavljajo z določenim načinom dela, osebnim zgledom in podobno. Njena kultura se stalno spreminja, ena največjih sprememb nastopi ob menjavi generacij, ki pa je veliko lažja, če imamo že prej ozaveščeno pomembnost medgeneracijskega sodelovanja. Kako pa to storimo? Zavedati se je potrebno, da organizacijsko kulturo naše organizacije oblikujejo in prenašajo številni dejavniki: • • •

formalne izjave, filozofija in vrednote organizacije (vključenost v vizijo, poslanstvo), uspešnost organizacije, sistemi napredovanja, organizacijska struktura, način delovanja in postopki (kako stvari tu počnemo),

96 MGS konkretno


• • •

kriteriji pristopa, izbora članov in sodelavcev terodhajanja iz organizacije, način in stili vodenja (kako se vodje vedejo, čemu posvečajo pozornost, kaj merijo in nadzirajo, katera ravnanja nagrajujejo, kako se odzivajo na pomembne dogodke in krize), neformalna zgodovina organizacije (zgodbe in legende o ključnih posameznikih in dogodkih, ki so vplivali na organizacijo).

Vir: http://www1.fov.uni-mb.si/studij/studijska%20gradiva/pagon/Organizacijska%20kultura.pdf ). To so le nekateri od dejavnikov, ki tvorno vplivajo na ozaveščanje medgeneracijskega sodelovanja kot pomembnega dela naše organizacije. Najprej pa se ozrimo sami vase, poglejmo starostno sestavo naše organizacije, preverimo, kakšna je naša medsebojna komunikacija in kakšno je naše razumevanje z zunanjim svetom. Po hitri analizi in po tem, ko ugotovimo, kakšno je dejansko stanje v naši organizaciji, se lotimo uvajanja sprememb, če so potrebne. Prvi korak je dvig ozaveščanja teme v organizaciji. Na različnih okroglih mizah, akcijah, sestankih skozi diskusijo izpostavimo problematike, ki se dotikajo medgeneracijskega sodelovanja. • • • • • • • • •

Se zavedamo medgeneracijskega sodelovanja? Kaj sploh je to? Kje so meje med generacijami? Kaj je zunanje, kaj je notranje medgeneracijsko sodelovanje? Kdaj lahko govorimo o medgeneracijskem sodelovanju? Kaj je trajno, kaj je trenutno medgeneracijsko sodelovanje? Kaj lahko damo eden drugemu? Ali se res ne izključujemo? Se sploh poznamo med sabo?

Največkrat je medgeneracijsko sodelovanje prisotno v različnih vzgojno-izobraževalnih procesih, ki jih izvajamo v organizaciji, le pozabljamo, da je tudi to del tega sodelovanja. Vse skupaj ozavestimo na način, da tudi ta tema postane del našega sistema izobraževanj, da definiramo cilje in vsebine, ki težijo k temu. Tretji način so druženja naših članov na različnih dogodkih, kjer pa z različnimi sodelovalnimi igrami med člani različnih starostnih skupin vplivamo na ozaveščanje pomena medgeneracijskega sodelovanja tudi na tako majhni zadevi, kot se zdijo olimpijske igre na društvenem pikniku. 97 MGS konkretno


Če pa ugotovimo, da je neprepoznavanje medgeneracijskega sodelovanja kot dela organizacijske kulture prevelik zalogaj in deluje na našo organizacijo negativno, se lotimo temeljitega strateškega premisleka in upoštevamo sledeče korake: 1. Opravimo analizo okolja in ostalih vplivov na bodočo strategijo. 2. Določimo osnovne vrednote (medgeneracijsko sodelovanje je del njih), ključne za identiteto in namen organizacije, od katerih ne želimo odstopati. 3. Ustvarimo skupno vizijo glede tega, kakšna hoče naša organizacija postati. 4. Analiziramo obstoječo kulturo in določimo elemente, ki so potrebni sprememb. 5. Določimo spremembe, potrebne za izvedbo strategije in premostitev razkoraka. 6. Opredelimo vloge vodstva organizacije pri vodenju sprememb kulture. 7. Oblikujemo izvedbeni načrt s cilji, roki, kontrolnimi točkami in nosilci. 8. S komunikacijo ozavestimo potrebe po spremembah in vedenje o načrtu sprememb ter motiviramo vse vpletene. 9. Prepoznavamo ovire in vire odpora ter izdelamo strategije za njihovo upravljanje. 10. Institucionaliziramo, modeliramo in utrjujemo spremembe organizacijske kulture. 11. Neprestano spremljamo organizacijsko kulturo in vzpostavljamo norme neprestanega učenja in spreminjanja. Ta skok od nas zahteva veliko več časa in energije, a se ga vseeno lotimo z majhnimi koraki, ki na naši dolgi poti pripeljejo do želenih učinkov.

Spreminjanje organizacijske kulture Več mladinskih organizacij se je že znašlo pred izzivom, kako spremeniti svojo organizacijsko kulturo in kako vključiti več novih članov različnih generacij v svoje delovanje. Predvsem mladih.

98 MGS konkretno


Sence Estonci so našli svoj način, ki pa se je pri njih izkazal za zelo uspešnega pri pomlajevanju vodilnih funkcij. V eni od njihovih mladinskih organizacij so se soočali s težavo, da mladi niso hoteli sodelovati pri prevzemanju odgovornosti. Kar je obenem pomenilo tudi staranje organizacije, ki je s časom izgubila stiks svojim članstvom. Odločili so se za uvajanje t.i. senc. To pomeni, da so na vsako izvoljeno funkcijo izvolili tudi mlajšega predstavnika, ki je bil nekakšna senca predsedniku društva in ostalim voljenim funkcijam. Imel je pravico sodelovati na vseh sestankih, ni pa imel glasovalne pravice. S tem so izboljšali medsebojno komunikacijo in ozavestili pomembnost sodelovanja med mlajšimi in starejšimi člani. Obenem pa so pomladili vodstveni kader, saj se je z destigmatizacijoprocesov, ki potekajo, povečala želja po aktivni participaciji. Vredno bi bilo poskusiti tudi pri nas. Drugače in manj temeljito so se nečesa podobnega lotili tudi v Društvu upokojencev Brežice. Zaželeli so se predstaviti mladim in izmenjati izkušnje. Tega pa so se lotili z dnevom sprememb.

Dan za spremembe v brežiškem društvu upokojencev Brežiško društvo upokojencev je ob pomoči OŠ Cerklje ob Krki, brežiške OŠ in Gimnazije Brežice pripravilo in izpeljalo prireditev ob današnjem dnevu spremembe, ali kot so mu še v Brežicah rekli, dan za radost in modrost. V domu upokojencev v Brežicah so tako pripravili kar dvourno prireditev namenjeno starejšim občanom. V programu so peli, plesali, igrali, vse z željo na svoj način pokazati povezanost med mladostno igrivostjo, energijo in modrostjo sivih las. Spremembe se ne zgodijo same od sebe. Zanje so odgovorni vsi, če stopimo skupaj, pa so lahko le opaznejše in učinkovitejše in zato so se v Društvu upokojencev Brežice tudi odločili, da se aktivno vključijo in skupaj s prostovoljci in prostovoljkami po vsej Sloveniji s konkretnimi dejanji pripravijo spremembo za nekaj svojih starostnikov, spodbudijo solidarnost med različnimi generacijami in poizkušajo vsaj za en dan premagovati osamljenost starejši generaciji. Vir: http://www.posavje.si/index.php?page=news&item=20&id=3665.

99 MGS konkretno


7.4 Znanje in učenje Znanje danes velja za najpomembnejši kapital vsakega uspešnega podjetja ali nevladne organizacije. Naj podjetje velja za uspešno zaradi dobre organizacije, učinkovitega dela, mednarodne prodajne mreže ali monopola na tržišču, za vsemi temi elementi se gotovo skriva določeno znanje tistih, ki podjetje soustvarjajo. Brez kakovostnega znanja, ki smo ga sposobni učinkovito prenašati v prakso, danes težko govorimo o uspehu. Toliko bolj to velja za nevladne organizacije. Te so že po naravi veliko bolj storitveno naravnane od podjetij, poleg tega pa se praviloma spopadajo z veliko večjimi finančnimi negotovostmi kot podjetja. Znanje zato v nevladnih organizacijah igra še bistveno pomembnejšo vlogo. Mladinske organizacije kot podvrsta nevladnih pa so izpostavljene še enemu dodatnemu tveganju: pretočnosti kadrov. Spremembe pri mladih praviloma potekajo še hitreje kot pri odraslih. Mladi ponavadi hitreje menjajo tudi organizacije, v katerih se udejstvujejo. Prostovoljska narava organizacij vse te kadrovske negotovosti le še povečuje. Prihodi in odhodi iz organizacije so nekaj običajnega in z njimi se moramo v mladinskih organizacijah naučiti živeti. Uspešna je tista mladinska organizacija, ki zna znanje učinkovito prenašati na vedno nove generacije sodelavcev, obenem pa vsaki novi generaciji dovoli tudi zdravo mero ustvarjalnosti, ki mlade še dodatno motivira za delo. Govorimo torej o učinkovitosti medgeneracijskega učenja.

Kako poteka učenje v mladinskih organizacijah? Prvo pravilo učenja v mladinski organizaciji je: učenje se ne sme nikoli zaključiti. Tudi ko posameznik žedoseže vlogo, ki v organizaciji velja za najzahtevnejšo, izgovora v stilu »Zdaj pa že res vse znam« ne bi smeli slišati. Celo nasprotno! Prav najodgovornejše vloge so v večini primerov povezane tudi z največjimi učnimi izzivi. Posamezniki smo si različni. Določeni bodo svoje učne izzive znali vedno poiskati, spet drugi bodo pri tem kdaj pa kdaj potrebovali kakšno spodbudo. Še posebej za takšne je smiselno, da pripravimo različne motivacijske učne priložnosti. A ne trudimo se preveč! Ugotoviti je potrebno, kje je zdrava meja med spodbujanjem in razvajanjem. 100 MGS konkretno


V splošnem lahko rečemo, da je mogoče znanje v mladinskih organizacijah pridobivati po dveh poteh: 1) z delom in 2) na organiziranih izobraževalnih dogodkih. Učenje z delom se – zavedno ali nezavedno – dogaja vselej, kadar posameznik kaj počne. Naj gre za izvajanje projekta, prostovoljno delo, vzgojo mlajših, skrb za finance. Pri tej vrsti učenja je pomembno, da posameznik pridobi določene veščine, ki tovrstno učenje delajo učinkovitejše. Med takšne sodijo na primer postavljanje osebnih učnih ciljev, sposobnost refleksije in kritičnega vrednotenja naučenega, sposobnost ubesediti, kaj se je naučil, in tudi sposobnost prevajanja znanja v druge kontekste (npr. za delodajalca). Prav zato je ta vrsta učenja praviloma zahtevnejša od druge. Druga vrsta pa je učenje na organiziranih izobraževalnih dogodkih. Takšni dogodki so na primer delavnice, tečaji, seminarji, okrogle mize, srečanja voditeljev, delovni vikendi in podobni. Gre za dogodke, ko si vzamemo poseben čas – prav zavestno z namenom učenja. Organizira jih lahko matična ali pa katera druga, za določeno področje specializirana organizacija. Večje mladinske organizacije več izobraževalnih dogodkov organizirajo same, manjše pa so pri tem v večji meri odvisne od ponudbe drugih. Kar pa ne pomeni, da v manjši organizaciji učenja ni mogoče popolnoma prikrojiti svojim potrebam. Ko načrtujemo prenašanje znanja v organizaciji, je smiselno biti pozoren na oba zgoraj omenjena načina učenja.

Medgeneracijsko učenje v organizacijah Zmotno prepričanje mnogih je, da se mlajši lahko učijo od starejših veliko več kot pa starejši od mlajših. Že res, da je starost posameznika v veliki meri povezana z izkušnjami. Starejši ko si, več jih imaš. Pa vendar je čar medgeneracijskih odnosov prav v tem, da generacije druga drugi dajejo in druga od druge prejemajo v približno enaki meri. Vsaka generacija na svoj način ubesedi svet, ki ga doživlja. Ta ubeseditev je plod njene edinstvene življenjske izkušnje in na podlagi te ubeseditve sveta se razvije tudi njeno specifično znanje. Tehnološko, politično, socialno in ekonomsko okolje ne bo nikoli več takšno, kot je bilo, ko je odraščala ta generacija. In to jo je zaznamovalo za vse življenje. Zato lahko generacije druga drugi podarimo vsaj to – svoje edinstveno videnje na svet in svojo edinstveno ubeseditev sveta. 101 MGS konkretno


Pri mladinskih organizacijah je še posebej pomembno, da so stalno »v koraku s časom«. In kaj je zanje boljša priložnost, kot učiti se »o današnjem času« od vedno novih generacij mladih, ki prihajajo v organizacijo? Edina naloga starejših pri tem je pokazati dovolj ponižnosti in priznati, da se tudi oni učijo od mlajših, ne le mlajši od njih.

Po znanje tudi izven organizacije! Kljub vsem potencialom medgeneracijskega učenja pa se vse znanje ne nahaja znotraj organizacije. Kot enega ključnih napotkov za medgeneracijsko učenje v mladinskih organizacijah smo v naši raziskavi prepoznali prav sposobnost organizacije, da plemeniti svoje znanje tudi z znanjem »od zunaj«. Mladinske organizacije temeljijo na mladih in mladi v njih predstavljajo večino. Vključevanje znanja starejših tako ni le zaželeno, ampak včasih celo neizbežno. Informacijska tehnologija danes ponuja neštete možnosti za pridobivanje znanja tudi iz krogov izven organizacije. Pa vendar velja na tem mestu izpostaviti pristne osebne stike. Stiki s konkretnimi ljudmi imajo kar nekaj prednosti pred »virtualnim« učenjem v svetovnem spletu: • • •

so bolj motivacijski (v odnosu se lažje učimo kot brez njega), so bolj prilagodljivi (učimo se od žive osebe in ne od bitov, ki so zapisani nekje na drugi strani), krepijo krog pripadnikov in podpornikov naše organizacije (vsakdo, ki je kljub temu da ni več aktiven član naše organizacije, zanjo pripravljen kaj narediti, s tem tudi nekoliko okrepi svojo pripadnost).

Katere ljudi povabiti k sodelovanju? Koga vključiti kot zunanji vir znanja? Izkazalo se je, da so pri tem najpogostejše tri ciljne skupine. •

Bivši člani. Njihova prednost je, da poznajo organizacijo in so ji na nek način še vedno lojalni. Nostalgija po »starih časih« marsikoga žene nazaj. Radi preverijo, kaj se z organizacijo dogaja in kako ta izgleda danes. Obenem zato tudi sami veliko prejmejo, učenje je obojestransko in zato učinkovitejše.

Starši in bližnji sorodniki članov. Še posebej staršem mlajših pripadnikov naših vrst se zdi pomembno, s kom, kako kakovostno in na kakšen način njihovi potomci preživljajo svoj čas. V zagotavljanje večje kakovosti prostega

102 MGS konkretno


časa svojega otroka so pripravljeni vložiti marsikaj. Prav tako imajo potrebo, da pobliže spoznajo naše delo, kar jim nudi tudi določen občutek varnosti. •

Strokovnjaki. Gre predvsem za specialiste na različnih področjih. Ponavadi niso tako lojalni kot prva in deloma druga skupina, zato jih za sodelovanje najbrž ne bomo pridobili pogosto. Prišli bodo za krajši čas in naša naloga je, da v tistem času od njih pridobimo kar največ. Če ima organizacija ugled na določenem področju, bodo prišli toliko raje. Njihov motiv je ponavadi, da preko sodelovanja z nami in deljenja svojega bogatega znanja udejanjajo svoje poslanstvo družbene odgovornosti. »Prav je, da nekaj tega, kar imam, dam naprej. Še posebej, če so to mladi. In najbolj, če so to aktivni mladi, torej tisti, ki bodo jutri vodili svet,« pravijo.

Ključno pri privabljanju zunanjih sodelavcev in virov znanja je, da znamo svoje potrebe prav skomunicirati do drugih. Koristno pa je tudi, da znamo ugotoviti njihove motive ter jim ponuditi tisto, kar potrebujejo, pa naj gre za občutek varnosti, notranje zadovoljstvo ali občutek družbene odgovornosti.

Kako zadržati znanje v organizaciji? Seveda ni dovolj, da znanje zgolj pridobivamo. Eno od osrednjih vprašanj je, kako pridobljeno znanje obdržati v organizaciji tako, da bo na voljo tudi naslednjim generacijam. V tem razdelku ne bomo govorili o mentorstvu, tutorstvu, coachingu in drugih medosebnih odnosih med nekoliko starejšimi in mlajšimi mladinskimi voditelji. O tem lahko marsikaj najdete v drugih poglavjih in publikacijah. Govorimo o shranjevanju znanja izven naših glav. Na voljo imamo vsaj tri načine: •

Arhiv. Najpreprostejša oblika hranjenja nakopičenega znanja je njegovo arhiviranje. Prva asociacija ob besedi »arhiv« za večino pomeni police z mnogimi fascikli. Pa temu ni tako. Arhiv lahko pomeni tudi shranjevanje elektronske pošte, baza elektronskih dokumentov, fotografije, novice na spletni strani in še marsikaj. Razmislite, katera znanja bi utegnila prihodnjim generacijam koristiti, ter jih skušajte na učinkovit način shraniti. Pomagajte si z vprašanjem: »Kaj bi meni pomagalo, ko sem bil še začetnik?«

Izobraževalni sistem. Razvijte svoj izobraževalni sistem! Na podlagi svojih dosedanjih izkušenj opredelite znanja, veščine in naravnanosti, ki naj bi jih posameznik za delo (in ob delu) v vaši organizaciji osvojil, ter predvidite načine, kako se bo to zgodilo. Pogosto organizacije opredelijo določene stopnje 103 MGS konkretno


ali vloge mladinskih voditeljev. Te nosijo različne odgovornosti. Določen del izobraževanja je skupen za vse vloge, drugi del pa je za vsako vlogo specifičen. Določite tudi oblike usposabljanja (tečaj, usposabljanje ob delu, mentorstvo ...) in prehode med stopnjami oz. vlogami. •

Pisanje priročnikov in izdelava ostalih učnih gradiv sta ponavadi povezana z uvajanjem izobraževalnega sistema – ni pa nujno. Med izkušenejšimi voditelji je gotovo nekaj takšnih, ki imajo izrazitejšo pisateljsko žilico. Prosite jih, naj kaj napišejo. Pazite pa na stil! Dolgih sestavkov ne bo nihče bral. Učenje pospešijo povedne fotografije ali sheme, poudarki in primeri. Vsekakor pa se splača pred samim pisanjem nekaj časa v širši skupini posvetiti opredelitvi vsebin, ki jih želite v priročniku ali drugem učnem gradivu zajeti. Takšno dogovarjanje ponavadi bistveno izboljša kakovost končnih izdelkov.

Prilagodite dostop do znanja različnim generacijam »Znanje smo pridobili in ga tudi obdržali v organizaciji. Pa ga nihče ne uporablja! Kaj je narobe?« Najbrž ste imeli že večkrat izkušnjo kakšnega učitelja ali predavatelja, ki se mu je njegovo lastno znanje zdelo sila pomembno. Vanj se je med podajanjem snovi tako zatopil, da ni niti opazil, da se občinstvo ob njegovem načinu ali vsebini strašno dolgočasi. Izhajal je pač iz sebe in ne iz potreb občinstva. Prilagoditi dostop do znanja različnim generacijam, pomeni prav to: ne izhajati iz sebe, ampak iz potreb prihodnjih generacij. Pri tem je smiselno biti pozoren na tri vidike. •

Na vsebino. Izrazite znanje na način, ki bo primeren za prihodnje generacije. Izberite ustrezne teme. Ne izhajajte iz svojih napotkov, ampak iz vprašanj, ki se porajajo novincem. Znotraj teh vprašanj bo še vedno dovolj prostora, da boste mednje vgradili tudi vaše napotke.

Na obliko. Pazite na izraze in jezik, ki jih uporabljate. Morda ste na svoji bogati poti vodenja organizacije neopazno ustvarili svoj žargon, ki ga mladi ne razumejo več. Pozorni bodite tudi na druge oblike izražanja. Skice naj bodo jasne in razumljive, informacije smiselno razvrščene po prioriteti.

104 MGS konkretno


Na izbiro komunikacijskega kanala. Pisana beseda? Video? Elektronska baza? Kaj je pravi komunikacijski kanal, s katerim bomo sporočili informacijo? Kako jo bodo naslednji rodovi najlaže sprejeli? Učni in zaznavni stili posameznikov so različni. Ponudimo jim več možnosti!

Vprašanja za refleksijo • • •

Katera znanja, veščine, naravnanosti imamo v organizaciji? Kdo ima ta znanja? Kje so shranjena? Ali so ga te osebe pripravljene deliti? Kaj bi jih utegnilo pri tem spodbujati, kaj zavirati? Kako uspešni smo pri vključevanju znanja »od zunaj« v našo organizacijo? Ali gradimo bazo znanja? Kako? Ali izkoriščamo potenciale, ki jih s seboj prinašajo različne generacije – vsaka s svojo izkušnjo sveta in dela v organizaciji? Kaj lahko vsaka generacija ponudi? Kako najti povezave za delitev znanja med generacijami? Kaj v naši organizaciji pomeni izraz »sistem usposabljanja kadrov«? Kako to deluje, morda zavedno, morda nezavedno? Kako je znanje, ki ga posameznik ima, povezano z odgovornostjo, ki mu je zaupana?

• • • • • •

Baza znanja v Klubu študentov občine Koper Vodstvo Kluba študentov občine Koper je na področju prenosa znanja s starejših na mlajše generacije zaznalo naslednje izzive: • • •

prenos znanj s starejših na mlajše, ki jih ti potrebujejo pri svojem delu, je ključnega pomena za uspešnost organizacije, mentorski sistem, pri katerem starejši učijo mlajše, je sicer potreben in dobro deluje, a vpletenim vzame veliko časa, pretočnost kadrov je zelo velika (posameznik v največ 6 letih preide od popolnega začetnika oz. novega člana do vodilnega položaja; pogosto pa se to zgodi še hitreje).

105 MGS konkretno


Odločili so se, da bodo sistem mentorstva dopolnili z bazo znanja v spletnem okolju Wiki. Gre za orodje, ki je na svetovnem spletu dostopno brezplačno. Organizacijam omogoča izgradnjo svoje mreže gesel in njihovih opisov, dopolniti pa jih je mogoče tudi z dokumenti, fotografijami in ostalimi (multimedijskimi) vsebinami. Njegovi glavni prednosti sta, da je enostavno za uporabo in da vsak, ki mu dodelimo to pravico, lahko nastopa kot urednik. Okolje je vzpostavil clan, ki se na racunalništvo nekoliko bolje spozna. Glavna težava, s katero se je soocala ekipa, je bila, kako smiselno postaviti »oblak gesel«. Gre za neke vrste mrežo pojmov, na katere uporabnik klikne, da se mu prikaže opis. V ta namen so porabili kar nekaj sestankov. A ko so to dorekli in zmogli tudi toliko discipline, da so v orodje vpisali zacetne informacije, je deljenje znanja steklo. Znanje se je zacelo prenašati z izkušenejših clanov na mlajše, vsakdo pa je lahko opise smiselno dopolnjeval in dodajal. V okolju Wiki so imeli obenem tudi bazo vseh potrebnih dokumentov in obrazcev. In kakšni so bili ucinki? Manj izkušeni clani so bili svobodnejši pri svojem delu. Sistem mentorstva seveda zaradi tega ni izginil, je pa bil osvobojen rutinskih opravil. Uvedba orodja Wiki se je poznala predvsem pri clanih, ki niso toliko iniciativni. »Bolj pobudniškim skakati od enega do drugega izkušenega clana tako ali tako ni predstavljalo problema,« pravijo. Poleg tega pa se je pri ustvarjanju oblaka pojmov klubu še dodatno nekoliko izcistila identiteta.

7.5 Komuniciranje v organizaciji Načini in oblike komuniciranja se skozi človekovo življenje spreminjajo in so z razvojem družbe vedno bolj kompleksni in zahtevni. Zato se ljudem različnih generacij pripisujejo različne skupne lastnosti in stereotipi, kar se nanaša tudi na njihov način komunikacije.

106 MGS konkretno


Komunikacija skozi leta Splošno v javnosti velja prepričanje, da so starejši »tečni«. Življenje jih je marsikaj naučilo, zato so izkušeni. Mladi pa naj bi veljali za egoistične in željne zadovoljevanja potreb ter doseganja materialnega bogastva ne oziraje se preveč na druge. Musek piše o tem, da se človek z leti spreminja, zori. V osnovi pa se osebnost človeka z leti ne spreminja. Tu so mišljene njegove glavne osebnostne poteze. Spreminjajo se nekatere druge lastnosti, kot na primer upad impulzivnosti, živahnosti, aktivnosti, zgovornosti, raste pa samokontrola in samozavest. Z leti postajamo bolj konzervativni in manj navdušeni nad spremembami in novostmi. Starejši pričakujejo informacije osebno ali po telefonu, mlajši pa jih poiščejo na spletu ali pričakujejo komunikacijo po e-pošti.

Različni komunikacijski kanali Že v samem začetku pridemo do osnovnega konflikta, katere kanale uporabiti in kako. Najboljši odgovor je: vsakemu po svoji meri, pa naj bo to navadna pošta, elektronska pošta, telefon, socialna omrežja, osebni stik. Nekatere druge metode, s katerimi lahko vključimo medgeneracijsko sodelovanje v našo organizacijo (delavnice, izobraževanja, skupine in srečanja, prireditve, festivali, projektno delo, srečanja med mladimi in odločevalci ali strokovnjaki, medgeneracijski tabori …).

Komunikacijski šumi Ker pa so življenjske zgodbe posameznikov, ki so vključeni v medgeneracijsko sodelovanje, zelo različne, tudi njihov pojmovni svet in spoznanja so lahko zelo drugačna, pazimo, da se ne ujamemo v pasti. To so izkoriščanja (zelo različna), konflikti, ustvarjanje predsodkov, stereotipov, odpor do prostovoljskega dela, prevelika pričakovanja, nalaganje/prevzemanje prevelike odgovornosti, nesporazumi v komunikaciji, površnost, nedoslednost, nepotrpežljivost, nepripravljenost, neresnost, samoumevnost in na koncu nepoznavanje poslanstva medgeneracijskih organizacij. Vprašanje za refleksijo: Kdaj in kako prihaja do komunikacijskih šumov v naši organizaciji? 107 MGS konkretno


Kako odpraviti šume? Velikokrat se zgodi, da zaradi relativne mladosti naših članov prihaja do šumov in prekinitev v komunikaciji. Za take primere organizirajte skupna srečanja, kjer se bodo vaši člani neformalno pogovarjali o povsem običajnih temah. Ta srečanja so lahko medgeneracijska –na primer medgeneracijski tabor. Komunikacija je najbolj odvisna od vaše osebne volje in pripravljenosti nanjo. Če si želite komunikacije, boste našli pravo pot, v nasprotnem primeru pa bodo vrata zaprta.

Dober primer Mladinska mreža MaMa je prepoznala težave pri komuniciranju med občinskimi uslužbenci in predstavniki mladinskih centrov, zato so izvedli sledeči projekt, ki je pripomogel k medsebojnemu razumevanju.

Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu Projekt je potekal v sodelovanju med mladinsko mrežo MaMa in občinskimi uslužbenci v devetih slovenskih mestih. Mladi so spoznali občinske uslužbence, z njimi sodelovali pri zanimivih projektih ter načrtovali in razvijali skupne zamisli za delo v prihodnje. Poleg tega so občinski uslužbenci spoznali mlade in jim predstavili lastne poglede in izkušnje s področja mladinske politike. Obojestransko sodelovanje je potekalo na prostovoljni ravni, kar je še dodatno poglobilo odnose. Projekt se je izkazal kot odlična priložnost, da so občinski uslužbenci spoznali pomen in vlogo prostovoljnega dela med mladimi. Sama udeležba pri projektu je močno presegla pričakovanja, saj se je uvodnega srečanja udeležilo 133 udeležencev, od tega 97 mladih. Glavno poslanstvo projekta je bilo vzpostaviti vez med prostovoljstvom in izkušenostjo z nekimi svežimi pogledi, drznostjo in inovativnostjo. Http://www.mreza-mama.si/static/images/usrupl/Publikacije/Publikacija_ ou%20in%20mladi_snd.pdf.

108 MGS konkretno


7.6 Prevzemanje odgovornosti Prevzemanje odgovornosti znotraj organizacije zelo pomembno vpliva na notranjo klimo in odnos do medgeneracijskega sodelovanja, saj v večini primerov prihaja do prenosa znanj od starejših mlajšim, ni pa nujno. Je eden najpomembnejših elementov razvoja in uspešnega delovanja organizacije. Mednarodne mladinske organizacije poznajo več različnih konceptov, ki jih uporabljajo za prenos odgovornosti, znanj, spretnosti in izkušenj med člani. Nekaj jih bomo navedli, druge pa tudi malce bolj predstavili: • • • • • •

mentorski/inštruktorski sistem, delitev delovnega mesta, krožno zaposlovanje, nadomeščanje na delovnem mestu, patronat starejših nad mlajšimi, medgeneracijski menedžment …

Mentorstvo Največkrat to lahko rešimo z neformalnim prenosom znanja med člani organizacije (mentorstvo) in lastnimi izobraževanji. Izobraževanja potekajo v več stopnjah za opravljanje različnih funkcij, so del vzgojnega procesa in osebnega napredovanja posameznika.

Izobraževanja drugih organizacij Če lastnih izobraževanj ne organizirate, pošljite svoje člane v druge organizacije, ki ponujajo znanja, kot npr. vodenje, mentorstvo, timsko delo, planiranje itd. in jih uporabite za izvajanje lastnega programa. S tem bodo vaši člani imeli manj težav pri prepoznavanju svojih kompetenc, ki jih v okviru delovanja v organizaciji razvijejo. Dober primer so izobraževanja Mladinskega sveta Slovenije, ki med drugim ponuja tečaje za menedžerje v mladinskih organizacijah in trenerje.

109 MGS konkretno


Baza znanj Organizirajte bazo znanj in dokumentov (v obliki knjižnic in spletnih gradiv) in priredite različna izobraževanja na državni ravni oz. lahko tudi na lokalni in področni ravni. Eden od načinov organizacije baze je uporaba spletnih storitev v oblaku. Dobra alternativa temu je moodle, spletna učilnica, kjer si lahko organiziraš svoje razrede in organiziraš spletne tečaje, izobraževanja, izpopolnjevanja.

Majhne odgovornosti in tutorstvo Mladi naj se učijo prevzemati majhne in kratkotrajne odgovornosti, ki pa se z leti članstva, samoiniciativnostjo, osebnim napredkom in zrelostjo stopnjujejo. V začetku so to kratki poldnevni izleti, kasneje postanejo majhni dogodki za društvo, ki hitro prerastejo v projektno delo. Starejši pri tem vstopajo v različne odnose z mlajšimi člani; ne smemo pozabiti, da gre tu vedno za dvosmerno komunikacijo in obojestransko dopolnjevanje. Ob mladih, ki prevzemajo manjše odgovornosti, naj bo prisoten mentor ali tutor, ki skrbi, da se lahko mladi v kritičnih trenutkih obrnejo nanj in s pomočjo osebnih izkušenj pomagajo pri izzivih, ki jih čakajo. Nemalokrat se med njimi razvijejo tudi bolj osebni odnosi, kar pripomore k izboljšanju komunikacije in prenosu življenjskih izkušenj, osebnih zgodb … Vse to je za organizacijo zelo produktivno, saj ji omogoča, da se mladi ne ustavljajo ob istih preprekah, ampak se na podlagi izkušenj svojih predhodnikov razvijajo in s tem napreduje tudi organizacija.

Delegirane in voljene funkcije, botrstvo Mladi naj na funkcije ne bodo le delegirani, ampak jih prevzemajo tudi z izvolitvijo na funkcijo. Pustite jih, da prevzemajo različne vloge v projektih in so krajši čas vključeni v samo organizacijo. Vse to deluje na mladino zelo motivacijsko, a vseeno potrebujejo nekoga, na katerega se lahko obrnejo ob tehtnejših vsebinskih vprašanjih. Ponekod poznajo sistem botrstva, ko nekdo prevzame vlogo svetovalca tistemu, ki je formalno prevzel funkcijo v organizaciji, saj s tem preprečimo preobremenjenost in izgorelost mladih članov.

110 MGS konkretno


Omogočanje napredovanja Na različnih funkcijah so različno stari člani, da tako pridobimo pravšnjo kombinacijo izkušenosti in mladostniške vihravosti. Paziti je treba na prehodnost funkcij.Zaželeno je, da imamo definirane kompetence, ki so potrebne za posamezno delo, in zadolžitve, ki jih tam le-ta opravlja. Omogočiti je potrebno možnost napredovanja po posameznih odgovornostih, da se ne najdejo posamezniki, ki bi se na funkcijah zasedeli. Sama struktura notranje organizacije in prehajanja pa je v največji meri odvisna od kulture organizacije.

Kratke, a sladke Kako uvajamo nasledstvo? Če smo dobri voditelji, potem budno spremljamo dogajanje v naši organizaciji in spotoma prepoznavamo potencialne posameznike. Naše člane izobražujemo in poučujemo o svojih lastnih napakah, na katerih smo se učili. Izmed njih prepoznamo ljudi, ki so sposobni vodje. S pomočjo odgovornih nalog jim omogočimo razvoj in pridobivanje ugleda v organizaciji.Sami naj si pridobijo legitimnost. Se posamezniki počutijo ogrožene ob prevzemanju odgovornosti? Na to težavo največkrat naletimo, če nimamo definiranih nalog in kompetenc za prevzem posamezne funkcije. Ljudje so radi informirani in kar koli lahko primejo v roke, jih pomiri in jim da večje zaupanje vase. Ko nekdo dvomi v lastne sposobnosti, utemeljite svoj izbor. Je vzpostavljeno medsebojno zaupanje v organizaciji? Nezaupanje se pojavi takrat, ko prevečkrat preverjamo dokončanost projektov. S tem vzbudimo dvom v naših članih. Zelo pomembno je verjeti v člane lastne organizacije in njihove sposobnosti. Le tako lahko napredujemo mi in oni. Se v 5 do 10 letih organizacija stara, mladi, je približno enako stara? Za organizacijo je zelo pomembno, da se razvija in se starostna struktura članstva spreminja. Vzrokov je več, nekateri so zunanji, drugi notranji. Odvisno je od predstavnikov posameznih generacij v družbi, od naših aktivnosti. Kar je pomembno, da imamo vedno pravo mešanico mladosti in izkušenosti. 111 MGS konkretno


Kdaj člani vstopajo v organizacijo? Ni tako pomembno, kdaj vstopajo, pomembnejše je, da ostajajo. Za vse je potrebno poskrbeti s kakovostnim programom in zadovoljivo mero izzivov. Omogočamo vsem enake možnosti razvoja lastnih kompetenc in prevzemanja odgovornosti? Paziti je treba, da ne pride do notranjih trenj. Dvojna merila so največji sovražnik razvoja naše organizacije. Katere stopnje voditeljev poznamo? Dobro je, da imamo več stopenj razvoja posameznika v organizaciji. Začnejo z delom v manjših skupinah, ki se potem z leti primerno večajo. Število stopenj niti ni pomembno, važno je, da lahko napredujejo. Kakšne vloge prevzemamo? Lahko smo tako člani kot vodje naenkrat. Ali lahko posameznik napreduje na lokalnem, nacionalnem nivoju? Organizacije, ki ponujajo večje izzive, imajo večjo možnost, da postanejo velike. To pa ni vedno dobro, saj postanejo okorele. Manjše pa težje zadržijo ambiciozne posameznike, ki si želijo večjih izzivov. Vedno so plusi in minusi.

Zveza tabornikov Slovenije – nacionalna skavtska organizacija Delitev odgovornosti v Rodu tabornikov

112 MGS konkretno


Zveza tabornikov Slovenije je zveza društev, ki se imenujejo rodovi. Posameznik v rod vstopi kot član voda (skupine). Funkcija, ki jo član organizacije navadno prevzame s 15 leti, je vodnik. Vodnik skrbi za svoj vod (skupina članov, ki so lahko stari od 5 do 14 let). Kasneje organizira dogodke za družino (vanjo se združujejo skupine več generacij). Pri 18 letih že lahko prevzame mesto načelnika (podpredsednika društva), ki skrbi za izvedbo letnega programa. Napreduje najprej na območno raven, lahko pa gre naravnost na nacionalno raven, s tem pa se večajo njegove odgovornosti. Napredovanja so povezana z izobrazbo, ki jo pridobi na notranjih izobraževanjih, ni pa nujno. Napredovanje je povezano tudi s prehodi med posameznimi starostnimi vejami, ko morajo člani opraviti različne preizkušnje, da izkažejo svoje znanje in izkušnje.

7.7 Uporaba medgeneracijskih metod in aktivnosti Pojmi, s katerimi smo se srečali v prvih treh razdelkih tega poglavja (poslanstvo, organizacijska kultura in komuniciranje v organizaciji), so pomembni predvsem za mladinske voditelje in delavce v organizaciji. Ostalo članstvo sicer posredno občuti njihove posledice, neposredno pa se z njimi ne sooča. Z metodami in aktivnostmi pa je drugače. Metode in aktivnosti predstavljajo neposreden stik mladinskih voditeljev in delavcevz ostalimi člani. Ti si na podlagi izkustva določene aktivnosti ne oblikujejo samo mnenja o njej, ampak kar o celotni organizaciji.

Kaj so metode in kaj aktivnosti? Na področju metod dela in tudi aktivnosti vlada določena pojmovna zmeda, ki se kaže tako v polju mladinskega dela kot tudi v polju medgeneracijskega sodelovanja. Pojem metoda ima v mladinskem delu vsaj dvojen pomen. Lahko gre za način dela z mladimi, ki je lasten določeni organizaciji – na primer skavtska metoda ali preventivna vzgojna metoda. V tem primeru gre za način, kako v organizaciji delamo vse stvari. Drugi pomen besede metoda pa je ožji in se nanaša le na del posamezne aktivnosti. Tako govorimo na primer o metodah za spoznavanje, metodah biografskega učenja, metodi diskusije ali dela v skupinah. Ko termin metoda 113 MGS konkretno


uporabljamo v tem kontekstu, aktivnosti naše organizacije ne potekajo po neki skupni metodi, ampak jih pravzaprav sestavljamo iz več metod.

Skica 1: Dva pomena besede »metoda«.

Nekoliko manj pojmovne zmede, ne pa čisto nič, je z besedo aktivnost. Večina mladinskih voditeljev ali delavcev jo razume kot dogodek (programska aktivnost) ali pa kot del projekta (projektna aktivnost). V tem razdelku bomo uporabljali pojem metoda v drugem pomenu besede, torej kot del aktivnosti.

Kaj so medgeneracijske metode in aktivnosti? Poznate risanko Pujsa Pepa? Če nimate lastnih otrok, vnukov ali mlajših bratcev oziroma sestric, najbrž ne. Pa vendar: splača se jo videti, tudi če imate več kot pet let. Zakaj? Ker je prava medgeneracijska risanka. Pri vsaki starosti v njej opaziš nekaj drugega in obstaja zelo majhen delež ljudi, ki to risanko težko gleda. Dveletni otrok v njej prepoznava zanimive značaje. Triletni jo že razume na ravni posameznih stavkov in krajših dialogov. Petletnega se dotakne zgodba. V mladostniku morda prebudi spomine. Odrasli v njej lahko najdejo nekoliko prikrit, pa vendar pogosto vrhunski humor. In predstavniki starejše generacije? Najbrž v njej vsakdo najde kaj zase. Risanka Pujsa Pepa je torej medgeneracijska metoda. Gledanje te risanke v družini ali kateri drugi skupini več generacij pa je medgeneracijska aktivnost.

114 MGS konkretno


Medgeneracijske aktivnosti so tiste aktivnosti, ki so namenjene in prilagojene udeležencem, pripadnikom več različnih generacij. Torej gre za aktivnosti, sestavljene iz medgeneracijskih metod.

Metoda je kot orodje Vsako metodo si lahko predstavljamo kot orodje, ki ga lahko uporabimo za določen namen. Določeno orodje se v nekaterih primerih obnese bolje, v drugih spet slabše. Izvijač, na primer, je zelo uporaben za delo z vijaki, veliko slabše pa se obnese za zabijanje žebljev. Podobno je z metodami. Nekatere metode so zelo splošne in zato uporabne za širok nabor namenov. Takšna je na primer metoda dela v malih skupinah. Druge pa so veliko bolj specifične. Nekatere metode so bolj primerne za izvajanje na prostem, druge bolj za izvajanje v zaprtem prostoru. Nekatere za izvedbo zahtevajo več dni časa, druge samo nekaj minut. In – kar je najpomembnejše – nekatere so primerne za širok starostni razpon udeležencev, druge pa za ožjo ali bolj homogeno ciljno skupino. Nekaterim udeležencem se morda določene metode zdijo preveč otročje, drugim prezahtevne, tretjim dolgočasne. Tako je najbrž tudi z risanko Pujsa Pepa. Kar se nekomu zdi nadvse zabavno, se zdi drugemu izguba časa. To pa seveda ni odvisno zgolj od starosti udeležencev. Odvisno je še od mnogih drugih dejavnikov: od predhodnih izkušenj posameznika, okolja, iz katerega prihaja, od njegovega zaznavnega stila ...

Značilnosti medgeneracijskih metod Na podlagi analize dobrih praks v okviru projekta Mreža MGS smo ugotovili dve temeljni značilnosti metod, ki se dobro izkažejo v medgeneracijskih skupinah. To sta: 1. Metode naj bodo takšne, da s pomočjo njih različne starostne skupine dobijo različne vloge. 2. Metode naj vodijo v dobro in globoko medgeneracijsko komunikacijo.

115 MGS konkretno


Različne vloge za različne starostne skupine Tudi če vsi delajo isto aktivnost, pripadniki različnih starostnih skupin to aktivnost doživljajo na zelo različne načine. Spomnimo se samo družinskih počitnic na morju in kaj pripadniki posameznih generacij pričakujejo od njih. Mlajšim otrokom so všeč kanglice in lopatke. Mladostnikom so bistveni večeri in spoznavanje drugih mladih, po možnosti nasprotnega spola. Odrasli bi radi prebrali kakšno knjigo.

Skavtski tabor Tipičen primer medgeneracijske metode (beseda »metoda« je tu mišljena v širšem kontekstu) je skavtski tabor. Posebnost skavtskega tabora in skavtske metode nasploh je, da kot najpomembnejši vzgojitelj nastopa narava. Glavna naloga na taboru je tako preživeti, se ob tem čim lepše imeti in se marsičesa uporabnega naučiti. Tabori so prilagojeni zmožnostim različnih generacij tako po načinu bivanja kot tudi po vrsti aktivnosti. Najmlajši tako najpogosteje spijo v hišah, nekoliko starejši v šotorih, najstarejši pa se najpogosteje odpravijo kar na peš pot in si spanje urejajo vsak večer sproti. Še bolj zanimiva z medgeneracijskega vidika pa stvar postane, ko vse generacije sobivajo na enem prostoru. Aktivnosti, kot so postavljanje tabora, priprava obrokov, skupni izleti, športne igre in podobne, postanejo sredstvo medgeneracijskega učenja, sodelovanja in sklepanja novih poznanstev.

Velika igra Primer medgeneracijske metode, pri kateri lahko vsakemu udeležencu ponudimo vlogo, zelo prilagojeno njegovi generaciji. Kaj so velike igre? To so igre, ki trajajo veliko časa in/ali se jih udeleži veliko število ljudi. Na primer: • • •

1-urna igra za 100 ljudi je velika igra. 12-urna igra za 15 ljudi je prav tako velika igra. 2-urna igra za 10 ljudi ni velika igra.

116 MGS konkretno


Kje jih lahko uporabimo? Uporabimo jih lahko na dogodkih, ko smo dalj časa skupaj (tabori, zimovanja, seminarji ...). Ponavadi zanje potrebujemo večji odprt prostor ali več notranjih prostorov. Kaj lahko z njimi razvijamo pri posameznikih? Na primer: • • • • • •

gradnjo skupine (posamezniki znotraj ekip se povežejo), taktiko, fizične sposobnosti posameznika, opazovanje, ustvarjalnost, poglobitev vsebine.

Nekaj primerov: • • • •

Pridobivanje poklicev: vsak posameznik dela različne izpite, pridobiva poklice, sprejema naloge, ki so s poklici povezane ... Gradnja piramide: skupine tekmujejo v manjših igrah, za uspeh dobijo zidake, iz katerih zidajo piramido (lahko pa tudi mesto ...). Teksas: skupine imajo postavljene tabore na travniku ali v gozdu, iščejo zlato, skrbijo za svoje tabore ... Praljudje: igralci razdeljeni v plemena, pobiranje hrane v gozdu, skrb za daritveno mizo, moški so lovci, dekleta nabiralke ...

Vrste velikih iger: Igra iz več manjših iger. Velika igra je sestavljena iz več manjših iger, od katerih vsako vodi en animator. Izberemo neko temo (ambientacija), ki deluje kot vezivo. Namesto zbiranja točk lahko udeleženci zbirajo zidake, kovance, živali ... Iz teh potem gradijo skupno stvar. Več taborov. Imamo dve ali več skupin, ki morajo rešiti taktično zahtevnejšo nalogo. Vsaka je v svojem taboru, tabori so ponavadi toliko narazen, da drug drugega ne vidijo. Pri tem tekmujejo ali med seboj sodelujejo.

117 MGS konkretno


Posamezniki za skupino. Posamezniki se vsak zase, po dva, tri, štiri ali v manjših skupinah borijo za skupino. Borijo se z drugimi skupinami na manjših igrah ali na vnaprej predpisanih dejavnostih ... Vsak posameznik ima svoj indeks, kartico, osebno izkaznico ... na kateri piše, kaj je že počel in kako je bil pri tem uspešen. Simulacijske velike igre. Vsak posameznik dobi točno določeno vlogo, ki jo mora odigrati in doseči svoj cilj. Primer: igra države, kjer vsak izžreba svoj poklic, ki ga opravlja in če ga opravlja dobro, država funkcionira. Ambientacija? Ambientacija ali uokoljenje je pri velikih igrah zelo pomembno. Dobra ambientacija nam tako pri otrocih kot pri starejših (tudi odraslih) omogoča njihovo sodelovanje skozi daljši čas. Zelo pomembna je zgodba, ki naj bo zanimiva ves čas dogajanja. Na začetku lahko pripravimo uvod, ob koncu zaključek, vmes se dogajajo različni dogodki. Nekaj dogodkov se dogodi neodvisno od dogajanja v igri, drugi pa, ko se v igri nekaj zgodi. Priprave? Pri mlajših otrocih potrebujemo več animatorjev, ki pripravljajo različne manjše igre ali dele igre. Vsak animator mora svoj del natančno poznati, hkrati pa morajo vsi poznati celotno igro v grobem. Pomembno je, da animatorji igro pripravljajo skupaj dalj časa, saj se tako tudi sami vživijo v svoje vloge. Za uspeh igre je to zelo pomembno! Pri starejših pa nekoliko več stvari lahko prepustimo ustvarjalnosti posameznikov. Sploh pri osebah, starejših od 16 let, je to, da se posamezniki v igri dobro in ustvarjalno počutijo, bolj pomembno kot stroga pravila.

Metode kot uvod v medgeneracijsko komunikacijo Zakaj sploh uporabljamo metode? Ker nam pomagajo, da (medgeneracijsko) skupino prestavimo v višjo prestavo. Kaj konkretno to pomeni? Odvisno od namena. Morda to, da se člani bolje spoznajo. Morda to, da dosežemo višjo raven pogovora o določenih temah. Morda uporabimo igro za gradnjo timov (teambuilding), ki izboljša učinkovitost tima. Če uspemo cilj doseči tudi brez metode, najbrž nima smisla, da jo uporabimo. 118 MGS konkretno


Vsaka metoda na nek način deluje kot spodbujevalec komunikacije v skupini. Pogosto je to mogoče videti tudi na lastne oči, ko pogovor ali delo kar ne stečeta. Zato ima vsaka metoda dva elementa, ki ni nujno, da si tudi časovno sledita eden za drugim (lahko potekata sočasno). To sta faza izkušnje in faza vrednotenja, žargonsko imenovana tudi »debriefing«. Tipičen primer za ponazoritev je lahko igra vlog. V igri vlog so udeleženci naprošeni, da odigrajo nek prizor (ponavadi vsak dobi svojo vlogo), na katerega se predhodno pripravijo ali pa tudi ne. Po sami igri pa sledi pogovor o tem, kaj se je zgodilo, kako so odigrali, kakšne bi bile še drugačne možnosti za razplet in podobno. Podobno velja za simulacijsko vajo, pa tudi za kakšne ustvarjalne metode (npr. risanje ali kiparjenje). To velja praktično za vsako metodo. Medgeneracijske metode so tiste, ki udeležence spodbujajo ne h kateri koli, ampak še posebej k medgeneracijski komunikaciji. Tipičen primer so metode biografskega učenja. Najdete jih v knjižici Prisluškovanje življenju, ki je v okviru projekta Mreža MGS izšla na Socialni akademiji.

Kje spoznati konkretne medgeneracijske metode? V tem poglavju smo se naštevanju in opisovanju konkretnih medgeneracijskih metod izognili, saj jim je posvečena paralelna publikacija z naslovom Tri zajčje naprej. V branje torej vsekakor priporočamo to publikacijo. Po naših informacijah je to v Sloveniji zaenkrat edini kos literature, v katerem so načrtno zbrane prav medgeneracijske metode in dejavnosti. Ostale (ne medgeneracijske) metode pa najdete tudi drugje. Predvsem so objavljene na svetovnem spletu in v knjigah. Nekaj primerov: • • • •

Salto Toolbox: http://www.salto-youth.net/tools/toolbox/. Knjižica »Metode za vrednotenje v mladinskem delu«: http://www.competitive.si/?dl_id=6. Knjižica »Misija: voditelj« (zbirka teambuildingov): http://www.competitive. si/?dl_id=10. Mreža ENIL (European network for Intergenerational Learning): http://www. enilnet.eu/ (oglejte si predvsem knjižnico).

119 MGS konkretno


Pogumno pri razvoju novih metod! Niti dve mladinski organizaciji nista enaki. Vsaka ima svoje poslanstvo, ciljne skupine, organizacijsko kulturo, osrednje dejavnosti. Metode težko prenašamo iz ene organizacije v drugo in vedno je potrebna določena stopnja predelave. Včasih pri metodi spremenimo že nek manj pomemben parameter – nekaj dodamo ali odvzamemo – in že iz metode, ki bi bila primerna za homogeno ciljno skupino, postane medgeneracijska. Publicirajte! Objavite metode v knjižicah ali na svoji spletni strani. Morda pripravite delavnico za interno javnost v vaši organizaciji. Pomagajte soustvarjati bazo medgeneracijskih metod v mladinskem delu. Marsikdo to že nekaj časa počne. Zato pogumno tudi v nasprotni smeri. Pišite organizacijam, poučite se od njih. Mnogi so v okviru različnih projektov razvili takšne in drugačne novosti. Ponavadi bodo veseli, da se zanimate zanje.

120 MGS konkretno


7.8 Sodelovanje z zunanjimi deležniki Uspešnost sodelovanja mladinskih organizacij z drugimi organizacijami, institucijami, skupinami in posamezniki je po naši raziskavi odvisna od dveh parametrov: 1. skupen interes in 2. skupen jezik.

Skupen interes V teoriji se zdi samoumevno, da lažje sodelujemo s tistimi deležniki, s katerimi si prizadevamo za isto stvar. Pa vendar mladinski voditelji in delavci to preprosto dejstvo včasih težko prelijemo v prakso. Z »zunanjimi« skušamo sodelovati, ob tem pa se niti ne spomnimo, da bi bilo morda dobro občasno preveriti naše in tudi njihove interese, jih uskladiti ter skušati bolje razumeti drug drugega. Poslanstva mladinskih organizacij so ponavadi usmerjena v dobro mladih in s tem tudi v dobro celotne družbe. Prav v tem se nevladne organizacije (katerih del so tudi mladinske) razlikujejo od podjetij, katerih primarni namen je ponavadi skrbeti predvsem za dobrobit njihovih lastnikov. Ko poslanstvu, ki je že tako usmerjeno v skupno dobro, pridružimo še prostovoljstvo in težnjo mladih po tem, da bi bilo delo zabavno, bi se morale mladinske organizacije nasploh izkazati kot partnerji, s katerimi si sodelovanja lahko le želimo. V poslanstvu mladinskih organizacij torej ni težava. Bolj je vprašljivo, ali bomo našli skupni interes ali ne.

Skupen jezik Mladi v mladinskih organizacijah ne zadovoljujejo zgolj potrebe po izvrševanju svojega poslanstva, ampak še veliko drugih. Vključujejo se tudizaradi potrebe po druženju, potrebe po pripadnosti, prijateljstvu, potrditvi in učenju. Povezanost, globoki medosebni odnosi in prizadevanja za skupnost so zato bistveni del dogajanja v mladinskih organizacijah. V takšnih skupnostih se pogosto ustvari specifična organizacijska kultura. Njeni temeljni značilnosti sta neformalnost in sproščenost. Takšna kultura za drugepogosto izgleda čudna in nenavadna. Najlažje jo prepoznamo po nenavadnih izrazih, navadah ali »internih forah«. 121 MGS konkretno


Takšna organizacijska kultura je odlična za zadovoljevanje zgoraj omenjenih potreb, manj pa je primerna za sodelovanje organizacije z zunanjimi, ponavadi veliko bolj formalno naravnanimi deležniki. Mladinski voditelji in delavci se morajo za vzpostavitev učinkovite komunikacije z ostalimi deležniki (starši, odločevalci, druge organizacije) pogosto zelo potruditi. Seveda pa to velja tudi za tiste, ki so na drugi strani. Oboji morajo svoje ugotovitve, ideje in stališčaves čas prevajati v skupni jezik. Tisti, ki ima za sodelovanje večji interes, se ponavadi trudi bolj kot drugi. Tudi različni deležniki govorijo različne »jezike«. Jezik odločevalcev je seveda drugačen od jezika staršev. Ta je spet drugačen od jezika strokovnjakov na določenem področju.Organizacije, ki so sposobne »preklapljati« med različnimi jezikovnimi konteksti in strokovnimi izrazi, so tako gotovo v prednosti. Če v jezike deležnikov še nismo utečeni, se velja pred srečanjem na to še dodatno pripraviti. Toše posebejvelja za srečanja z odločevalci in strokovnjaki, pred katerimi je smiselno prebrati nekaj političnih ali strokovnih dokumentov.

S kom je lažje, s kom je težje? Po naši raziskavi je mladinskim organizacijam najlažje sodelovati z drugimi mladinskimi organizacijami. Z njimi tudi najpogosteje sodelujejo. Tam najhitreje najdejo skupni jezik in skupne interese. Tudi ciljne javnosti so večinoma iste – šolarji, dijaki, študenti oziroma z eno besedo: mladi. Drugi po pogostosti sodelovanja so presenetljivo mediji, tesno za njimi pa so druge nevladne organizacije. Z velikim odstopanjem navzdol se kaže rezultat pogostosti sodelovanja z domovi za ostarele. To vprašanje smo pri intervjuvanju menedžerjev v mladinskih organizacijah izpostavili, ker smo hoteli kar neposredno izvedeti, kako pogosto se načrtno povezuje mlade s tretjo generacijo oziroma z generacijo starejših. Opazili smo, da tovrstnega sodelovanja ni prav veliko. Za večino je najtežje sogovornika in zunanjega sodelavca najti na strani ministrstev, državnih ustanov in političnih odločevalcev. Kljub temu so se našli trije voditelji, katerih organizacije po njihovih besedah prav s temi skupinami najlaže sodelujejo: prvi zaradi tega, ker sodelovanje ne zahteva veliko osebnih kontaktov in poglabljanja v odnose, drugi pravi, da ministrstva tako ali tako potrebujejo pobude civilne družbe, tretji pa, ker meni, da se da zelo dobro sodelovati z njimi, če si ponižen in pripravljen na prilagajanje njihovim potrebam. 122 MGS konkretno


Mladinske organizacije imajo precej redke ali pa slabše izkušnje s sodelovanjem z lokalno samoupravo oz. občinami. Izjema so mladinski sveti lokalnih skupnosti. Morda je za marsikatero organizacijo prav mladinski svet še neizkoriščena priložnost na poti v prostor odločevalcev.Če tega še nimate, razmišljajte v smeri, da se z ostalimi sorodnimi organizacijami združite v skupino, ki bo potem preko skupnega posrednika poskušala najti komunikacijske kanale z okoljem.

Diskusijske kavarne pri Socialni akademiji Diskusijske kavarne pri Socialni akademiji so metoda medgeneracijskega učenja in povezovanja različnih (medgeneracijskih) deležnikov. Kaj je diskusijska kavarna? Na kratko (torej v eni povedi) bi lahko rekli, da gre za okroglo mizo, pripravljeno v veliko bolj neformalnem, kavarniškem vzdušju. Diskusijska kavarna je razpisana na določeno temo. Nekaj gostov (ponavadi trije) na začetku na kratko (npr. vsak po 10 minut) spregovori o razpisani temi s svojega vidika. Prav gostje so tisti, ki ponavadi zastopajo različne deležnike – nevladne organizacije, odločevalce ali pa so enostavno zanimivi posamezniki. Predstavitve gostov lahko kombiniramo z glasbenimi točkami, videom ali jih popestrimo na kak drug način. Sledi pa bolj interaktivni del – razprave po posameznih omizjih. Gostje imajo v tem delu lahko različne vloge. Lahko gre vsak k enemu omizju, lahko se presedajo ...Ponavadi sledi skupen zaključek. Nepogrešljiva pripomočka pri izvajanju sta kava in čaj. Dogajanje obogati tudi kakšen prigrizek. Izredno pomemben je tudi ambient. Metoda se je v več letih izvajanja izkazala kot kakovostna na področju krepitve civilne družbe, povezovanja različnih deležnikov, premagovanju prepada med državljani in institucijami, predvsem pa v kontekstu medgeneracijskega učenja.

123 MGS konkretno


Analiza deležnikov Analiza deležnikov je proces, ki lahko organizaciji pomaga pri izboljšanju sodelovanja z zunanjimi skupinami in posamezniki. Gre za postopek treh korakov. Njegov rezultat je shematski pregled naših deležnikov. Iz njega izvemo, s katerimi deležniki je potrebno sodelovanje poglobiti in s katerimi ga lahko nekoliko opustimo. Predlaga pa tudi strategijo, kako sodelovati z določenim deležnikom glede na njegovo naravo. Trije koraki so naslednji: 1. korak: prepoznajte vse vaše deležnike, 2. korak: razvrstite jih glede na njihov pomen za vašo organizacijo, 3. korak: opredelite načine, kako boste sodelovali z njimi.

Prepoznavanje deležnikov. Poskušajte se spomniti vseh deležnikov, s katerimi sodelujete. Zapišite jih na velik plakat na mizi ali na tablo. Uporabite metodo možganske nevihte ali katero podobno metodo za spodbujanje ustvarjalnosti. Razmišljajte tako o fizičnih osebah (posameznih) kot tudi o pravnih osebah (podjetja, društva, zavodi, javne ustanove ...), pa tudi o neformalnih skupinah. Razmi124 MGS konkretno


šljajte na podlagi različnih situacij: projektni partnerji, starši, nazorsko sorodne organizacije, podporniki in donatorji ... Razvrščanje po pomembnosti. Tako dobljen seznam je potrebno v drugi fazi razvrstiti po pomembnosti. Nekateri deležniki imajo z vašega vidika večjo moč in drugi manjšo. Nekateri se za naše delo bolj zanimajo in drugi manj. Da si bomo to laže predstavljali, jih uvrstimo v mrežo moč/zanimanje. Za vsakega deležnika določimo njegovo moč. Pri tem se vprašajmo, kolikšen vpliv ima ta deležnik na naše delovanje. Če prekine sodelovanje z nami ali če se močno spremeni – bo to močno vplivalo na nas ali ne? Če bo, je njegova moč visoka, sicer nizka. Nato pa določimo še njegov interes za sodelovanje z nami. V kolikšni meri smo mi zanj pomembni – iz katerega koli razloga. Pri tem se ne sprašujmo, koliko bi se mu morali zdeti pomembni, ampak koliko se mu resnično zdimo. Če ima deležnik velik interes za sodelovanje z nami, ga pozicioniramo v desno polovico, sicer pa v levo polovico mreže.

Visoka moč (vpliv na nas)

Vzdržuj njegovo zadovoljstvo.

Veliko se ukvarjaj z njim.

Nizka moč (vpliv na nas)

Opazuj (minimalna pozornost).

Informiraj ga.

Nizek interes za so- Visok interes za sodelovanje delovanje Slika 2: Mreža moč/interes.

Na podlagi razvrstitve v mrežo dobimo štiri temeljne strategije ukvarjanja z deležniki(glej sliko). Z deležniki z nizko močjo in nizkim zanimanjem se nam ni potrebno veliko ukvarjati. Dovolj je, da z dokaj malo vložene energije vzdržujemo stike 125 MGS konkretno


z njimi, jih sem in tja povabimo ter smo, kolikor nam pač čas dopušča, na tekočem z njimi. Deležnike z visoko močjo, amajhnim zanimanjem zanas, je potrebno obdržati zadovoljne. Posvetiti jim je potrebno kar nekaj pozornosti, preveč pa spet ne, saj jih lahko sicer prezasitimo z informacijami. Pri deležnikih z nizko močjo, avisokim zanimanjemza nas, je postopanje drugačno. Pomembno je, da jih neprestano informiramo. Z njimi komuniciramo toliko časa, da se odprejo pomembne skupne teme, kjer jih lahko vključimo. Deležniki te skupine so pogosto v zelo veliko pomoč pri podrobnostih projekta. Najbolj pa se je potrebno potruditi pri deležnikih z visoko stopnjo moči in z visoko stopnjo zanimanja. Pomembno je, da z njimi neprestano tesno sodelujemo. Ponavadi si deležnike te vrste tudi izberemo za partnerje. Pomembnost posameznega deležnika za našo organizacijo narašča, bolj ko se pomikamo desno ali navzgor. Deležniki, ki so bliže izhodišču koordinatnega sistema, so za naše delovanje manj pomembni kot tisti, ki so od njega dlje. V tretjem koraku natančneje opredelimo načine sodelovanja s posameznim deležnikom. Ta postopek sicer lahko naredimo za vse, tako manj kot bolj pomembne deležnike, vsekakor pa ga priporočamo za tiste v zgornji polovici mreže.

126 MGS konkretno


Vsakega deležnika zapišemo v svojo vrstico tabele in skušamo odgovoriti na naslednja vprašanja: • • •

Kaj ga motivira za sodelovanje z nami? Kakšen je njegov interes? Kaj konkretno mi pričakujemo od njega? Kako konkretno bomo postopali?

Deležnik

Kaj ga motivira?

Kaj pričakujemo od njega?

Kako bomo postopali?

Slika 3: Tabela za analizo deležnikov.

Morda se zdi, da zgoraj opisan postopek nima bistvene zveze z medgeneracijskim sodelovanjem, a videz vara. Namen zadnje tabele je namreč prav v vživljanju v deležnike in v razmišljanju o tem, kako nas vidijo, kaj si želijo. S pomočjo tega postopka se skušamo vživeti tako v jezik kot tudi v interes posameznega deležnika. Prav to pa sta pogoja za dobro sodelovanje z njimi, ki smo ju zapisali na začetku.

127 MGS konkretno


Uporabljena in priporočena literatura Beočanin, T. idr. (2010): Mladi in občina, sodelovanje generacij. Mladinski svet Ajdovščina in Mladinski svet Ljubljana. Cepin, M., ur. (2009): Competitive Edge: Poročilo o raziskavi. Dostopno na: http:// www.competitive.si/wp-content/uploads/2009/09/raziskava_sl.pdf. Cepin, M. idr. (2012): Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah: Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Socialna akademija. Cotman, Marjeta (2008): Konferenca Delo za mlade – blaginja za vse (nagovor 24. 4. 2008). Findeisen, D. (2007): Kako postati prostovoljni kulturni mediator v Narodnem muzeju Slovenije. V: Novičke Andragoškega centra Slovenije, marec 2007, 21–23. Galimberti, U. (2009): Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Založba Modrijan. Generation United (2002): The benefits of intergenerational programs. Kump, S. (2008): Nova paradigma medgeneracijskega učenja. Andragoška spoznanja, 3–4, 62–74. Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2010): Prestari za učenje?: vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Lavrič, M., ur. (2011): Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino in Založba Aristej. Ličen, N., (ur.) 2010. Kulture v dialogu: Pedagoško-andragoški dnevi 2010. Ljubljana: Znanstvena publikacija Filozofske fakultete. Ličen, N., (ur.) (2009): Medgeneracijsko sožitje kot prvina vseživljenjskosti učenja: strokovni posvet, Novo mesto, 22. oktober 2009 (zbornik predavanj). Ljubljana: Andragoško društvo Slovenije.

128


Majcen, B., Čok, M., Košak, M., in Sambt J., (2006): Dolgoročna vzdržnost 1. pokojninskega stebra ter pomen 2. in 3. stebra. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. Ramovš, J. (2003): Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, J. (2007): Prostovoljski dnevnik pri osebnem prostovoljskem delu z ljudmi in učenju lepega medčloveškega sožitja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Ramovš, J. (2009): Medgeneracijsko sožitje. V: _Kakovostna starost_, let. 12, št. 1, 2009, (104-105), Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka Ramovš, J. (2010): Generacija. V: _Kakovostna starost_, let. 13, št.3, 2010 (78-88), Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka Revija Kakovostna starost, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Revija Vzgoja. Št. 40, 2008, Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov. Slana, U. (2011): Prisluškovanje življenju: biografsko učenje v skupini. Ljubljana: Socialna akademija. Šlebinger, M., Pušnik, K., in Bradač B., 2006. Pristopi k politiki aktivnega staranja. IB-revija, št. 4. Tašner, V., (ur.). (2009). Brez spopada: kultur, spolov, generacij. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje, Državni svet RS, 15. 5. 2007. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). Zeitschrift für Gerentologie und Geriatrie. Izd. Springer.

129


130


Mreža MGS: Razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in sodelovanje Opis projekta

Skupaj smo hitrejši in modrejši! Namen projekta »Mreža MGS: razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijso sožitje in sodelovanje« je priprava mladih in mladinskih organizacij na boljše medgeneracijsko sodelovanje in sožitje. V letu 2009 smo s konzorcijem desetih mladinskih organizacij in štirimi srednješolskimi centri uspešno kandidirali na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport, podprtega s strani Evropskega socialnega sklada. Ta projekt je eden od osmih projektov, ki so bili izbrani za krepitev socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc med mladimi. V mrežo smo se združile tiste mladinske organizacije, ki se hkrati prepoznavamo kot medgeneracijske oz. naše delovanje temelji na prenosu znanj in izkušenj med generacijami. Poslovodeči partner je Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija. Sodelujejo pa še Združenje katolikih skavtinj in skavtov, Socialna akademija – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, Mladinski svet Ajdovščina, Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Mladinski informacijski center, Mladinski svet Ljubljana, Mestna zveza tabornikov Ljubljana, društvo MEPI in Turistična zveza Slovenije. V svoje vrste smo povabili tudi štiri srednješolske centre: Zavod Antona Martina Slomška, Gimnazija Šiška, Šolski center Rudolfa Maistra 131


Kamnik – Srednja ekonomska šola ter Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana. Pri našem delu sta nam pomagala tudi zunanja partnerja, Inštitut Antona Trstenjaka in Zavod RS za šolstvo. Jedro delovanja mreže poteka v treh skupinah. Konzorcijsko skupino sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih mladinskih organizacij, njena naloga pa je koordinacija projekta. Študijsko skupino smo sestavili na podlagi razpisa med predstavniki organizacij v mreži in zunanjimi zainteresiranimi, njene naloge pa so zbiranje dobrih praks, učenje iz njih ter razširjanje pridobljenega znanja v širši prostor. Operativno skupino, katere naloga je sprotna koordinacija aktivnosti, pa sestavljajo vodje vseh treh skupin skupaj z vodjo projekta. Za boljše in lažje približevanje medgeneracijskih vsebin, za bolj učinkovito implementacijo izsledkov ter za bolj učinkovito nagovarjanje mladih smo si izposodili basen o zajcu in želvi, ki tekmujeta v teku. Od tod tudi slogan projekta »Skupaj smo hitrejši in modrejši«. Zajec in želva sta lika, ki se pojavljata tako v vseh publikacijah mreže kot tudi na propagandnem materialu. Veseli nas, da smo s projektom postavili ene prvih temeljev pogleda na medgeneracijske vsebine tudi v mladinskih organizacijah in z vidika mladih. S tem smo naredili pomemben mejnik v stereotipnem zaznavanju in obravnavanju medgeneracijskih vsebin, s katerimi se je doslej v Sloveniji večinoma ukvarjala tretja generacija. V čast si štejemo, da so nas organizacije, ki se pretežno ukvarjajo s to tematiko, prepoznale kot pomembne akterje. Tako smo bili povabljeni k sodelovanju in predstavitvi delovanja mreže in njenih rezultatov na različnih okroglih mizah, konferencah in dogodkih, ki so osvetljevali temo medgeneracijskih vsebin. Partnerji v konzorciju mreže MGS v svojih organizacijah izsledke raziskav in medgeneracijske vsebine zdaj že uspešno vključujemo v svoje delo in izobraževalne sisteme. Nekaj organizacij je v okviru dobrih praks izpeljalo krajša izobraževanja za svoje prostovoljce v medgeneracijskih skupinah, druge so se lotile tudi inovativnih projektov. V okviru projekta smo izdali deset številk biltena Generacija, med njimi tudi izredno številko biltena – poročilo z vmesne konference. Izdajali smo tudi publikacije, ki so namenjene izobraževanju in pridobivanju informacij s področja MGS v mladinskih organizacijah. Nekaj naslovov: • • • 132

Mladi in občina: sodelovanje generacij, Prisluškovanje življenju: biografsko učenje v skupini Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskem delu: poročilo o raziskavi.


Za mladinske voditelje in vodje medgeneracijskih skupin smo pripravili komplet, ki vsebuje: • • •

knjigo metod Tri zajčje naprej: dejavnosti za delo v medgeneracijski skupini, knjigo Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah: priročnik za vodje skupin in organizacij ter izobraževalni film Odraščanje generacij.

Naše aktivnosti pa lahko spremljate tudi na www.mgs-mreza.si. Prenos znanja, veščin in informacij med različnimi generacijami v naših organizacijah prepoznavamo kot dober in trajen način, ki omogoča obstoj in nadaljnji razvoj organizacij v konzorciju. Naša spoznanja želimo deliti tudi z organizacijami, ki se ne prepoznavajo kot medgeneracijske, in jim na ta način nuditi podporo in izkušnje, ki smo jih skozi leta pridobili. Polona Rožman, koordinatorka projekta Mreža MGS

133


134


135


Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah  

Priročnik za vodje skupin in organizacij

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you