Ambition 04/2017

Page 1

SlovenskonemĹĄka gospodarska zbornica DeutschSlowenische Industrie- und Handelskammer

2017 zima Winter

Ustvarjamo prihodnost / Zukunft gestalten

Logistika Slovenija kmalu vodilna v Evropi?

8

Logistik Slowenien auf dem Weg zum Logistik-Europameister


Delo v treh izmenah brez menjave baterije.

V srediŠČu Im Fokus

Logistika 4.0 je pravi odgovor Die Logistik 4.0 ist die Antwort

K Jungheinrich električni viličarji z Li-Ion baterijo Jungheinrich, vodilni in hkrati tudi edini proizvajalec viličarjev na svetu z lastno proizvodnjo litij-ionskih baterij: Večletne zelo pozitivne izkušnje naših kupcev z uporabo litij-ionskih baterij v proizvodnih in skladiščnih procesih. n Od leta 2011, ko je Jungheinrich pričel s serijsko proizvodnjo, je bilo prodanih že več tisoč viličarjev z litij-ionsko tehnologijo našim zadovoljnim kupcem po vsej Evropi in tudi v Sloveniji. n Jungheinrich z veseljem sporoča, da je podjetju pred kratkim uspelo pridobiti rekordno posamično naročilo v več kot 60-letni zgodovini podjetja – ugledni mednarodni koncern je naročil več kot 1.000 viličarjev za svoje distribucijske centre v EU, prav vse pa bodo poganjale litij-ionske baterije. n

Trend danes in v prihodnosti: Litij-ionske baterije postajajo nov standard pri električnih viličarjih in v okviru elektromobilnosti električni viličarji vse bolj nadomeščajo tudi procese, ki so bili do sedaj rezervirani za motorne viličarje. Prednosti: Te baterije odlikujejo izjemno hitro polnjenje, posebej dolga življenjska doba in ne potrebujejo posebnega vzdrževanja, kar pomeni večjo učinkovitost ter dolgoročno nižje stroške. Brezplačno testiranje električnega viličarja z litij-ionsko baterijo lahko naročite pri Jungheinrich Slovenija (tel: 01/561-04-90). Jungheinrich, d.o.o., Korenova c. 11, Kamnik tel: 01/561-04-85, info@jungheinrich.si www.jungheinrich.si

3

w

o se vsako leto pripravljamo na Nemški ples in zanj izenn wir uns alljährlich auf den Deutschen Ball vorbebiramo oblačila, ki bodo v skladu z izbrano temo, nam reiten und uns entsprechend dem Motto einkleiden, je samoumevno, da jih bomo naročili na spletu. Pri dann nutzen wir selbstverständlich den Online-Vertem nas ne skrbi, kako bo naročeno blago prispelo iz sand. Wie die Bestellungen aus Deutschland nach Nemčije v Ljubljano. Morda bodo v prihodnosti naša Ljubljana kommen, darum sorgen wir uns nicht. Vielspletna naročila tudi v Slovenijo dostavljali droni. Loleicht werden unsere Online-Bestellungen in ein paar gistika trgovskih družb se je razvila v samostojno znanost. Stranka Jahren auch nach Slowenien mit einer Drohne geliefert. Die Logistik 4.0 – torej mi – hočemo danes vse dobiti takoj in predvsem na flekist im Handel mittlerweile zu einer eigenen Wissenschaft geworden. sibilen in individualiziran način. Der Kunde 4.0, also wir, wollen heute alles sofort und vor allem flePospešen razvoj spletne trgovine, mobilnost posameznikov in xibel und individualisiert. tudi vse večje zahteve po fleksibilnosti vplivajo na prihodnost loDie rasante Entwicklung des Internethandels, die individuelle gistike močneje kot na katerokoli drugo storitveno področje. Da bi Mobilität, aber auch die gestiegenen Anforderungen an die Flexibilahko ugodili povečanim zahtevam svojih strank, sedaj v tej palität beeinflussen die Zukunft der Logistik stärker als jeden anderen nogi stavijo na logistiko 4.0. To je še toliko bolj pomembno, ker Dienstleistungsbereich. Um den erhöhten Kundenanforderungen se podjetja zaradi strukturnih sprememb in dinamičnega razvoja gerecht zu werden, setzt die Branche daher auf Logistik 4.0. Zumal trgov vedno znova soočajo z velikimi izzivi. der Strukturwandel und die dynamische Entwicklung der Märkte die Prihodnost logistike bo določalo pet trendov: stroškovni pritiski Unternehmen immer wieder vor große Herausforderungen stellen. zaradi stalne konkurence, pomanjkanje prostora v velikih mestih, Die Zukunft der Logistik wird durch fünf Trends bestimmt: pomanjkanje usposobljenih delavcev, upoštevanje trajnosti in vse Kostendruck durch einen anhaltenden Wettbewerb, Platzmangel večje potrebe po mobilnosti in elektromobilnosti, samovoznih avto­ in den großen Städten, Fachkräftemangel, Nachhaltigkeitsanformobilih, robotih in dronih, ki jih zdaj že uporabljamo v logistiki. derungen und immer höhere Ansprüche an die Mobilität. Dabei Logistika se na to lahko odzove samo z logistiko 4.0: več spletwerden in der Logistik bereits heute selbstfahrende Autos, Robonega povezovanja, mobilne komunikacije in tehničnih inovacij ter und Drohnen eingesetzt. – razvoj se tudi na tem zelo tradicionalnem Die Antwort der Logistik kann nur die Logispodročju storitev ne bo ustavil. tik 4.0 sein. Das heißt: mehr Vernetzung, moV tej izdaji revije AMBITION, ki je medtem bile Kommunikation und technische Innovatipostala drugi najboljši tiskani medij v Sloveonen, die auch vor diesem sehr traditionellen gertrud rantzen niji, se na zelo poglobljen način ukvarjamo s Dienstleistungsbereich nicht haltmachen. Predsednica upravnega temi temami in njihove izzive preučujemo z viUm diese Themen geht es in der aktuelodbora Slovensko-nemške dika dvostranskega trgovanja med Nemčijo in len Ausgabe der AMBITION, dem zweitbesten gospodarske zbornice Slovenijo, saj se zaradi nemške izvozne moči Printmedium Sloweniens. Wir betrachten die Vorstandsvorsitzende in povpraševanja po uvozu dosegajo novi reHe­rausforderungen im Hinblick auf den bilateder AHK Slowenien kordi.  • ralen Handel zwischen Deutschland und Slowenien, der aufgrund der Exportstärke Deutschlands und der Importnachfrage Sloweniens neue Rekorde erreicht.  •


4

Izdajatelj in nosilec avtorskih pravic / Herausgeber Slovensko-nemška gospodarska zbornica / AHK Slowenien Predsednica / Geschäftsführerin Gertrud Rantzen AMBITION 8 Zima / Winter 2017 Glavni in odgovorni urednik/ Chefredakteur Žiga Fišer Uredništvo / Redaktion Anne-Kathrin Velten, Igor Savič, Nenad Senić Fotografije / Bilder Urban Štebljaj, Beeping, Lumenia, Ljubljananjam, Žiga Intihar, Shutterstock, Getty Images Prevodi / Übersetzungen AdriatIQa Vsebinska in oblikovna zasnova, izvršno uredništvo in produkcija / Produktion PM, poslovni mediji d.o.o. Oglasno trženje / Marketing presse@ahkslo.si Tisk / Druck Tiskarna Oman d.o.o. Naklada / Auflage 3.500 ISSN 2591-0949 Zahvaljujemo se našim premium partnerjem: Wir danken unseren Premiumpartnern:

logistika / logistik

VSEBINA /INHALT

Definicija: Uporaba inženirskih, operativnih in poslovodnih znanj z namenom zanesljivega zagotavljanja dostave izdelka v zahtevani kakovosti. Obsega tudi podporo poprodajni dejavnosti ter s tem omogoča zanesljivo in stroškovno učinkovito uporabo izdelka skozi vso življenjsko dobo.

6

Izvor: Iz francoske besede »nastaniti«, se strinja večina raziskovalcev. Njena uporaba se je začela širiti v poznem 19. stoletju. V slovenščino smo jo neposredno prevedli kot »logistika«.

22

Povezani pojmi: organizacija, koordinacija, inženiring, načrtovanje, strategija, sistematizacija. Definition: Die Logistik umfasst alle Managementfunktionen sowie ingenieurtechnische und operationelle Aufgaben, die für die Lieferung einer Ware nach bestimmten Kriterien wie Qualität, Zeit oder Preis erforderlich sind. Die Kundendienstaktivitäten stellen dabei die zuverlässige und kosteneffektive Nutzung des Produkts während der gesamten Lebensdauer sicher. Ursprung: Die meisten Forscher leiten den Begriff Logistik vom französischen Verb loger (wohnen, unterbringen) ab, das seit dem späten 19. Jahrhundert verwendet wird. Im Slowenischen lautet die direkte Übersetzung logistika. Verwandte Begriffe: Organisation, Koordinierung, Technik, Ingenieursarbeit, Planung, Strategie, Systematisierung.

V številkah / In Zahlen

8

Top 5 izmenjav Die Top 5 des Warenaustauschs

Gospodarski čudež 2.0? Wirtschaftswunder 2.0?

24

Nemško-slovenski boj proti prahu Der deutschslowenische Kampf gegen den Schmutz

26

Hitreje do prvih poslov v Nemčiji Schneller zu ersten Aufträgen in Deutschland

28

Logistična revolucija Die logistische Revolution

5

30

Deset osnovnih korakov za ustanovitev (hčerinskega) podjetja v Nemčiji Zehn schnelle Schritte für die E-Gründung einer GmbH in Slowenien (über das Portal E-VEM)

32

Znamka kot strateška prednost pred konkurenco Marke als strategischer Wettbewerbsvorteil

10–16 Prihodnost / Zukunft

slovenija kmalu vodilna v logistiki v evropi? Auf dem Weg zum Logistik-Europameister

33

Mobilnost prihodnosti Die Mobilität der Zukunft

34

Slastni kulinarični sprehodi Ljubljana für Genießer

37

Najpomembnejša je ljubezen Das Wichtigste aber ist die Liebe

38 Dogodki / Events

18–21 Intervju / Interview

več poguma za inovacije Mehr Mut zu Innovation


6

7

Napovedi za Slovenijo in Nemčijo Prognosen für Slowenien und Deutschland

9.5

10.0 %

8.0 % 5.8 6.0 %

Slovenija / Slowenien

4.4 3.9

Nemčija / Deutschland

4.0 % 2.2

2.0

1.5

2.0 %

1.7

1.6

1.7

Slowenien und Deutschland

0.0 % Rast BDP 2017 / BIP-Wachstum 2017

Rast BDP 2018 / BIP-Wachstum 2018

Inflacija 2017 / Inflation 2017

Inflacija 2018 / Inflation 2018

Slovenija in Nemčija

v številkah 75,1

milijona ton blaga so leta 2016 po cestah prepeljala slovenska tovorna vozila; opravila so 18,7 milijarde tonskih kilometrov.

18,6

milijona ton blaga je bilo leta 2016 prepeljanih po slovenskih železniških tirih; opravljenih je bilo 4,4 milijarde tonskih kilometrov.

2,7

milijona ton blaga več obsega promet blaga v slovenskih pristaniščih kot promet po slovenskih železnicah.

Millionen Tonnen Güter – um so viel

75,1

Millionen Tonnen Güter wurden im Jahr 2016 mit slowenischen Lastkraftwagen befördert. Insgesamt wurde im Straßengüterverkehr

Za toliko je leta 2016 v Sloveniji zrasel prevoz

eine Beförderungsleistung von 18,7 Milliarden

blaga po železnicah v primerjavi z letom prej.

Tonnenkilometern erzielt.

1,6 %

blaga po železnicah v primerjavi z letom prej.

8,8 % vs. 4 %

Za več kot dvakrat toliko kot v Nemčiji bo zrasel izvoz iz Slovenije v tem letu.

1,5 %

219,6

milijona ton blaga so v Nemčiji leta 2016 pretovorili zgolj po rekah.

78 %

Toliko vseh prepeljanih izdelkov v Nemčiji prepeljejo po cestah.

Za toliko je zrasel prevoz tovora v Nemčiji v tonah leta 2016 v primerjavi z letom prej.

IN ZAHLEN 2,7

4%

Za toliko je leta 2016 v Nemčiji upadel prevoz

Registrirana brezposelnost 2017 / Registrierte Arbeitslosigkeit 2017

18,6

Millionen Tonnen Güter wurden im Jahr 2016 mit der Bahn befördert. Insgesamt wurde im Schienengüterverkehr eine Beförderungsleistung von 4,4 Milliarden Tonnenkilometern erzielt.

S  Quellen: DIHK, Regierungsamt der Republik Slowenien für makroökonomische Analysen und Entwicklung, stat.si,

S  Viri: DIHK, UMAR, stat.si, destatis.de

destatis.de

8,8 % vs. 4 %

übertrifft der Umfang des Güterverkehrs in

Um mehr als das Doppelte im Vergleich zu

den slowenischen Häfen den Umfang des

Deutschland steigt im Jahr 2017 der Export aus

slowenischen Güterverkehrs auf Schienen.

Slowenien.

5,4 %

1,5 %

Arbeitslosen im Juni 2017 gegenüber dem

in Tonnen in Deutschland im Vergleich zum

Vorjahr gesunken.

Vorjahr an.

4%

219,6

Umfang des Gütertransports auf Schienen im

2016 bei der Binnenschifffahrt alleine

Vergleich zum Vorjahr gestiegen.

beim Flussfrachtverkehr in Deutschland

Um diesen Prozentsatz ist die Zahl der

Um so viel ist im Jahr 2016 in Slowenien der

1,6 %

Um so viel ist im Jahr 2016 in Deutschland der Umfang des Gütertransports auf Schienen im Vergleich zum Vorjahr zurückgegangen.

Um so viel stieg im Jahr 2016 der Güterverkehr

Millionen Tonnen Güter wurden im Jahr

umgeschlagen.

78 %

der Güter werden in Deutschland im Straßengüterverkehr befördert.


8

Odkrijte ebm-papst v gospodinjskih aparatih.

UVOZ/IZVOZ / EXPORT/IMPORT

Top 5 izmenjav Die Top 5 des Warenaustauschs

Inovativne rešitve za gospodinjske aparate lahko odkrijete na discover.ebmpapst.com/household_appliances

Slovenija in Nemčija sta si v letu 2016 po večini izmenjali podobne skupine izdelkov, le njihovi deleži celotnega uvoza/izvoza so se nekoliko razlikovali. Pri tem pa seveda eno glavnih vlog igra tudi logistika. Slowenien und Deutschland haben im Jahr 2016 weitgehend ähnliche Produktgruppen ausgetauscht. Lediglich die Anteile am Gesamtimport/-export weichen geringfügig voneinander ab. Dabei kommt auch der Logistik eine Schlüsselrolle zu. X ANITA ANDRENŠEK

15 % vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, in njihovi deli Fahrzeuge (außer Züge und Straßenbahnen sowie deren Einzelteile)

13 % električni stroji in oprema ter deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli Elektrische Maschinen und Geräte sowie deren Einzelteile, Geräte zur Wiedergabe von Bild und Ton sowie deren Einzelteile

13 % jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave ter njihovi deli Kernreaktoren, Kessel, Maschinen, mechanische Geräte sowie deren Einzelteile

9% plastične mase in izdelki iz njih, kavčuk in izdelki iz njega, vključno z gumami Kunststoffe und Kunststoffprodukte, Kautschuk und Kautschukprodukte einschließlich Gummis

5% železo in jeklo Eisen und Stahl

Vir: Statistični urad RS / Quelle: Statistisches Amt der Republik Slowenien

22 % vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, in njihovi deli Fahrzeuge (außer Züge und Straßenbahnen sowie deren Einzelteile)

12 % jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave ter njihovi deli Kernreaktoren, Kessel, Maschinen, mechanische Geräte sowie deren Einzelteile

6% aluminij in aluminijasti izdelki Aluminium und Aluminiumprodukte

19 % električni stroji in oprema ter deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli Elektrische Maschinen und Geräte sowie deren Einzelteile, Geräte zur Wiedergabe von Bild und Ton sowie deren Einzelteile

5% pohištvo, posteljnina, žimnice in nosilci zanje, blazine, svetilke, osvetljeni znaki, montažne zgradbe Möbel, Bettwäsche, Matratzen und Lattenroste, Kissen, Lampen, Leuchtschilder und Fertiggebäude

Ali veste, da je lahko v enem samem domovanju skritih tudi do 20 različnih ebm-papst izdelkov? Najsibo v pomivalnem stroju, pečici ali hladilniku, naši ventilatorji in mali motorji zmorejo opraviti katerokoli gospodinjsko opravilo zanesljivo, tiho, in tudi energetsko učinkovito. Ne morete jih videti, jih pa zagotovo občutite!


slovenija Slovenija je leta 2007 napovedala, da bo postala ključno logistično vozlišče za srednjo Evropo. Glede na to, da je šele leta 2004 vstopila v EU, to ni bila skromna izjava, vendar zadržanost ni ravno primerna, če želi država postati vodilna na nekem področju. Z izgradnjo Luke Koper, razširjenimi železniškimi povezavami za boljšo povezanost pristanišča z notranjostjo države in razširitvijo Letališča Jožeta Pučnika so se končno začeli izvajati pomembni veliki projekti, da bi dosegli ta cilj. Vzpon slovenske logistične industrije je velika priložnost tudi za nemška podjetja. XANNE-KATHRIN VELTEN

ZUKUNFT

Auf dem Weg zum Logistik-Europameister

PRIHODNOST

11

kmalu vodilna v logistiki v Evropi?

10

2007 verkündete Slowenien, die entscheidende Logistikdrehscheibe für Mitteleuropa werden zu wollen. Das klang ambitioniert, war das Land doch gerade erst der Europäischen Union beigetreten. Doch Zurückhaltung ist selten angebracht, wenn ein Land an die Spitze will. Mit dem Ausbau des Hafens Koper, des Eisenbahnnetzes und der Expansion am Flughafen Ljubljana sind wichtige Großprojekte angeschoben worden, die auf dieses Ziel einzahlen. Die aufstrebende slowenische Logistikindustrie bietet auch deutschen Unternehmen große Chancen. X ANNE-KATHRIN VELTEN


12

13 Tri vprašanja za Andreja Caha, vodjo trženja Luke Koper

Drei Fragen an Andrej Cah, Sales Marketing Director Luka Koper

AMBITION: Koliko ton ste leta 2017 prek Luke Koper pretovorili v tejnerjev), predvsem na Bavarsko in v južno Nemčijo. Poleg tega smo pretovorili približno 220.000 vozil, večinoma od nemških avtomobilskih proizvajalcev, in približno 50.000 ton splošnega in suhega razsutega tovora.

AMBITION: Wie viele Tonnen konnten 2016 über den Hafen Koper nach Deutschland gebracht werden? ANDREJ CAH: Im Jahr 2016 haben wir rund 8.000 TEU (Standardcontainer) nach Deutschland gefahren – vor allem für die Regionen Bayern und Süddeutschland. Darüber hinaus haben wir rund 220.000 Fahrzeuge – meist deutscher Automobilhersteller – und rund 50.000 Tonnen allgemeines und trockenes Schüttgut befördert.

AMBITION: Za katero blago je pot prek Kopra še posebej privlačna? ANDREJ CAH: Koper ima odlično lego, zato je zelo konkurenčno pristanišče,

AMBITION: Für welche Waren ist der Weg über Koper besonders attraktiv? ANDREJ CAH: Koper verfügt über eine hervorragende geografische Lage und

Nemčijo?

ANDREJ CAH: V letu 2016 smo v Nemčijo poslali približno 8.000 TEU (kon-

ist ein sehr wettbewerbsfähiger Hafen in Sachen Transitzeit und der damit verbundenen Kosten. Die Route über Koper nach München ist optimal, sowohl was Kosten als auch Zeit betrifft. Die Strecke ist für alle Frachtgruppen attraktiv, da die Kunden aufgrund der kürzeren Transitzeiten direkt von den niedrigen Transportkosten, aber auch von den Lagerbeständen der Fracht profitieren können. Die Route über Koper ist besonders interessant für den Güterfluss mit den Ländern des Mittelmeerraums und des Mittleren sowie Fernen Ostens.

kar zadeva prevoz in s tem povezane stroške. V smislu stroškov in časa je pot do Münchna prek Kopra optimalna. Poleg tega je proga privlačna za vse skupine blaga, saj lahko stranke zaradi krajšega prevoznega časa neposredno izkoristijo nižje stroške prevoza in zaloge tovora. Pot prek Kopra je posebno privlačna za prevoz iz sredozemskih držav ter držav Srednjega in Daljnega vzhoda ter v te države.

AMBITION: Kaj lahko Luka Koper ponudi poleg logistike? ANDREJ CAH: Koper je živahno sredozemsko mesto z bogato zgodovino in

AMBITION: Was hat der Hafen Koper Deutschland über Logistik hinaus zu

pravim pristaniškim duhom. Je vse pomembnejše poslovno središče, zlasti kar zadeva logistiko in prevoz. Poleg tega je pokrajina zanimiva ter nudi tudi kulinarične užitke in omogoča ogled znamenitosti.

bieten?

ANDREJ CAH: Koper ist regionales Business-Center und eine lebendige mediterrane Stadt mit einer reichen Geschichte und wahren Hafenseele. Neben der interessanten Landschaft und den Sehenswürdigkeiten gibt es hier auch kulinarische Attraktionen.

Slovenija ima zaradi priročne lege med Alpami in Jadranom pravega asa v rokavu. Da si alpska država intenzivno prizadeva postati vodilna država na področju logistike v Evropi, je bilo najbolj očitno, ko je nepopustljivo poskušala preprečiti vstop Hrvaške v EU. Za Slovenijo in njena dva milijona prebivalcev je bila geografija vedno odločilen dejavnik razvoja. Ker ladja iz Sueškega prekopa in Azije v Jadransko morje pripluje do šest dni prej kot v Severno morje, so imela jadranska pristanišča vedno dober konkurenčni položaj pri prevozu blaga v srednjo in vzhodno Evropo. Deset let pozneje si Slovenija enako intenzivno prizadeva doseči svoj cilj, vendar so danes prizadevanja precej konkretnejša. Po iskanju svojega mesta po vstopu v EU in po vrnitvi v normalno stanje po finančni krizi lahko država končno začne izvajati konkretne infrastrukturne projekte. Na podlagi kombinacije zastavljenih političnih ciljev in podjetništva so se v tem letu začeli izvajati številni veliki projekti, ki nudijo velike priložnosti tudi nemškim podjetjem. Koper – glavni projekt

Največji projekt je nedvomno izgradnja Luke Koper. V slovenskem obalnem mestu kontejnerji in avtomobili predstavljajo najpomembnejši tovor. Po pretovoru kontejnerjev je Koper vodilno pristanišče na jadranski obali, po pretovoru novih vozil pa za Barcelono drugo pristanišče v Sredozemlju. Pristanišče dobro posluje, saj je v prvi polovici leta 2017 zabeležilo pretovor blaga s težo skoraj dvanajst milijonov ton. To je šestodstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Avstrija je s skupnim pretovorom s težo 6,2 milijona ton leta 2016 še vedno najpomembnejši trg v notranjosti, vendar se promet proti južni Nemčiji, zlasti na Bavarsko, zelo povečuje. »V preteklem letu je bilo prek Luke Koper na nemški trg poslanih 450.000 ton blaga,« pravi predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić. Po podatkih londonskega svetovalnega podjetja Drewry je kontejner, ki potuje od Šanghaja do Münchna, na poti približno 29 dni, ko je v Kopru iztovorjen in je prepeljan naprej po cesti ali železnici. Prevoz

prek Antwerpna, Hamburga ali Rotterdama, vključno s prevozom po notranjosti, traja po podatkih podjetja Drewry od 33 do 34 dni. Konkurenčno pristanišče Trst ima pol dneva prednosti pred Koprom. A pri stroških ima Koper prednost pred konkurenti. Britansko podjetje je izračunalo, da iztovarjanje z nadaljnjim železniškim prevozom do Münchna stane 2.600 ameriških dolarjev na kontejner, pri drugih pristaniščih v Jadranskem morju in Severnem morju pa do 2.800 ameriških dolarjev. Čeprav ima južna Nemčija pri skupnem izračunu še vedno stransko vlogo, je Koper pri nemški avtomobilski logistiki že dolgo uveljavljeno pristanišče, vključno z njegovim nadaljnjim potencialom rasti. Proizvajalec Daimler prek Luke Koper pošilja nova vozila iz obratov v Sindelfingu in Rastattu na Kitajsko, v Singapur in Brunej. Po dogovoru s proizvajalcem Daimler o izvozu avtomobilov na Daljni vzhod je pristanišče odkrilo velike priložnosti za razvoj tudi pri drugih proizvajalcih. Leta 2020 naj bi Luka Koper pretovorila približno milijon vozil. Da bi uresničila Matićevo vizijo ter postala vodilni upravitelj pristanišč in ponudnik logističnih rešitev za srednje- in vzhodnoevropske države, bo družba, ki je v 51-odstotni državni lasti, globoko segla v žep. V obdobju 2015–2020 bo 300 milijonov evrov namenila pomembnim naložbam, približno 235 milijonov evrov pa je načrtovanih za kontejnerski terminal. Proračun za leto 2017 znaša 57 milijonov evrov. Poleg naložbe v kontejnerski terminal bo večnamensko pristanišče izvedlo naložbe v nove parkirne površine in dodatne tire na terminalu za avtomobile ter nov privez za Car Carrier. Obstajajo velike možnosti za razširitev. Trenutno pristanišče obsega 280 hektarjev, prednostno pa ima v notranjosti na voljo še dodatnih 124 hektarjev. Železniška povezava ni več ovira

Največji logistični izziv za rast Kopra je železniška povezava, ki ji je država zdaj namenila pozornost. Sicer je železniška proga med Münchnom in Ljubljano zgrajena zelo dobro, vendar je v smeri NADALJEVANJE NA STR. 16

Slowenien hat mit der günstigen Lage zwischen Alpen und Adria einen echten Trumpf in der Hand. Intensiv verfolgt die Alpenrepublik ihr Ziel, Logistik-Europameister zu werden. Am deutlichsten zeigte sich das an ihrem unnachgiebigen Versuch, den EU-Beitritt von Kroatien zu verhindern. Die Geografie war für Slowenien mit seinen zwei Millionen Einwohnern schon immer der entscheidende Entwicklungsfaktor. Da ein Schiff aus dem Suez-Kanal und Asien an die Adria bis zu sechs Tage früher gelangt als an die Nordsee, hatten die dortigen Häfen von jeher eine gute Position im Wettbewerb um den Transit nach Mittel- und Ostmitteleuropa. Heute, zehn Jahre später, verfolgt Slowenien sein Ziel genauso konzentriert – und vor allem konkreter. Die Orientierungsphase nach dem EU-Beitritt ist überstanden, die notwendige Normalität nach der Finanzkrise wieder eingekehrt. Das Land kann endlich konkrete Infrastrukturprojekte umsetzen. Mit politischer Zielsetzung und unternehmerischem Handeln sind in diesem Jahr zahlreiche Großprojekte mit viel Potenzial angestoßen worden – auch für deutsche Unternehmen. Koper – das Vorzeigeprojekt

Das größte Projekt ist der Ausbau des Hafens Koper. Container und Autos sind in der slowenischen Küstenstadt die wichtigsten Ladungen. Beim Umschlag von Boxen ist Koper der führende Hafen an der Adriaküste, bei Neuwagen die europäische Nummer zwei im Mittelmeerraum bis nach Barcelona. Der Hafen steht auf soliden Beinen. Im ersten Halbjahr 2017 verzeichnete er einen Güterumschlag von fast zwölf Millionen Tonnen. Das entspricht einem Zuwachs von sechs Prozent gegenüber der Vorjahresperiode. Nach wie vor ist Österreich mit einem Gesamtumschlag von 6,2 Tonnen in 2016 der wichtigste Hinterlandmarkt. Die Route nach Süddeutschland wächst aber deutlich – vor allem in Richtung Bayern. „Im vergangenen Jahr wurden über den Hafen von Koper 450.000 Tonnen Güter auf den deutschen Markt versendet“, so Hafenchef Dragomir Matić von Luka Koper. Rund 29 Tage ist der Londoner Unternehmensberatung

Drewry zufolge ein Container von Shanghai nach München unterwegs, wenn er in Koper entladen und auf Straße oder Schiene weiterbefördert wird. Der Transport über Antwerpen, Hamburg oder Rotterdam dauert laut Drewry inklusive Hinterlandverkehr 33 bis 34 Tage. Den Wettbewerber Triest hängt Koper mit einem halben Tag Vorsprung ab. Auch hinsichtlich der Kosten kann Koper punkten: Für Entladungen mit anschließenden Bahnverkehren nach München errechneten die Briten 2.600 US-Dollar pro Box, bei anderen Adriahäfen und den Nordrange-Häfen bis zu 2.800 US-Dollar. Spielt Süddeutschland in der Gesamtrechnung noch eine Nebenrolle, ist Koper bei der deutschen Automobillogistik längst eine feste Größe, inklusive weiterem Wachstumspotenzial. Daimler verschifft über Koper Neufahrzeuge aus Sindelfingen und Rastatt nach China, Singapur und Brunei. Nach der Vereinbarung mit Daimler über Autoexporte nach Fernost wittern die Südslowenen auch bei anderen Herstellern enorme Entwicklungschancen. 2020 will Luka Koper rund eine Million Fahrzeuge umschlagen. Matićs will der führende Hafenbetreiber und Anbieter von Logistiklösungen für die Länder Mittel- und Osteuropas werden. Dafür greift die Gesellschaft, die zu 51 Prozent dem Staat gehört, tief in die Tasche. Im Zeitraum 2015 bis 2020 fließen 300 Millionen Euro in wichtige Investitionen. Rund 235 Millionen Euro sind allein für das Containerterminal geplant. Für 2017 sind 57 Millionen Euro budgetiert. Neben dem Containerbereich investiert der Mehrzweckhafen in neue Parkbereiche und zusätzliche Gleisanlagen am Autoterminal sowie in einen neuen Liegeplatz für Car Carrier. Die Erweiterungsmöglichkeiten sind hervorragend. Derzeit umfasst der Hafen 280 Hektar, weitere 124 Hektar stehen vorrangig im Hinterland zur Verfügung. Bahnanbindung soll keine Hürde mehr sein

Die größte logistische Herausforderung für das Wachstum von Koper bleibt die Schienenanbindung, deren Erweiterung FORTSETZUNG AUF S. 16


14

15

približno / ca.

3.000 Izvoz (v EUR) / Export (in Euro)

približno / ca.

približno / ca.

približno / ca.

25.000

4

2

milijarde / Milliarden

20.000

15.000

MILIJARDI / Milliarden

10.000 Vir: Invest Slovenia, Univerza v Mariboru / Quelle: Invest Slovenia, Universität Maribor

Luka Koper / Hafen Koper

Razvoj tovora (v tonah) Cargo-Entwicklung (in Tonnen)

Največji projekt: načrtovana razširitev na več kot 400 hektarjev površine pristanišča. Cilj je doseči letni pretovor v teži 35 milijonov ton. / Größtes Projekt: Expansion auf mehr als 400 Hektar Hafenfläche mit 35 Millionen Tonnen Jahresumschlag geplant

5.000

Na letalo / Per Flugzeug

Na tovorno vozilo / Per Lkw

0 Skupni tovor/ Cargo allgemein Vir / Quelle: Fraport Slovenija

2010

2013

Železniško omrežje / Eisenbahnnetz

20.000.000

19.000.000

4.276.137 5.849.694 8.274.429

559.706 662.169 1.139.559

6.363.557 6.987.806 7.469.514

Tovor/ Cargo

Kontejnerji Container

Avtomobili / Autos

Razsuti tovor / Tekoči tovor / Trockenes Massengut Flüssiges Massengut

0

Vir / Quelle: Luka Koper

2010

2013

2016

17.000.000

16.000.000

Največji projekt: izgradnja železniške povezave od jadranskega pristanišča Luke Koper do železniškega vozlišča Divača. / Größtes Projekt: Ausbau der Eisenbahnverbindung vom Adriahafen Koper zum Bahnknotenpunkt Divača

16.234.000 17.156.000 18.596.000

1.445.631 1.659.405 1.534.204

5.000.000

2.727.013 2.840.588 3.592.947

10.000.000

Drugo / Andere

Železniški prevoz (v tonah) Transport per Schiene (in Tonnen)

18.000.000 15.372.034 17.999.662 22.010.652

15.000.000

Največji projekt: povečanje zmogljivosti terminala s 500 na 1.280 potnikov na uro / Größtes Projekt: Kapazitätsausbau des Terminals von 500 auf 1.280 Passagiere pro Stunde

2016

25.000.000

Pretovor (v tonah) Hafendurchlauf (in Tonnen)

1.657 335 221

Promet (v EUR) / Umsatz (in Euro)

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana / Flughafen Ljubljana

8.354 8.179 9.202

Število zaposlenih / Anzahl der Beschäftigten

Logistik- und Infrastruktur in Slowenien auf einen Blick

6.577 8.352 10.379

Glavni podatki / Kennzahlen

Število podjetij, ki poslujejo na področju logistike / Anzahl der Logistikunternehmen

17.310 17.777 19.802

Kratek pregled logistike in infrastrukture v Sloveniji

15.000.000 Skupaj / Insgesamt

Tovorni promet/ Gütertransport Vir: Statistični urad Republike Slovenije / Quelle: Statistisches Amt der Republik Slowenien

2010

2013

2016


16 Prevozniki v Sloveniji

Transportunternehmen in Slowenien

70 odstotkov blaga in potnikov v Sloveniji potuje s cestnim prometom. Leta 2016 je prevoz k slovenskemu BND prispeval približno 2,7 milijarde evrov ali sedem odstotkov sredstev. Med stotimi najuspešnejšimi srednje velikimi podjetji v državi je dvanajst prevoznikov, kar kaže, kako pomemben je sektor. Slovenska tovorna vozila so v preteklem letu prepeljala približno 75 milijonov ton tovora, od tega skoraj 29 milijonov ton v mednarodnem prometu.

70 Prozent der Waren und Reisenden werden in Slowenien über den Landverkehr transportiert. 2016 hat der Transport ungefähr 2,7 Milliarden Euro beziehungsweise sieben Prozent zum slowenischen Bruttoinlands­produkt beigesteuert. Die Relevanz der Branche zeigt sich allein darin, dass unter den 100 erfolgreichsten mittelgroßen Gesellschaften des Landes zwölf Transportunternehmen sind. Slowenische Lkw haben vergangenes Jahr ungefähr 75 Millionen Tonnen an Fracht transportiert, davon fast 29 Millionen Tonnen im internationalen Verkehr.

obale zadnjih 27 km med Divačo in Koprom proga enotirna, obenem pa se razvija pristanišče Trst, ki želi postati pristanišče z železniško postajo. Železniška proga Koper−Divača, ki je dolga 44 km, je del evropskega prometnega koridorja VI, ki poteka od Lyona prek Trsta, Kopra, Ljubljane in Budimpešte do ukrajinske meje. Volivci so na referendumu pred kratkim podprli zakon o drugem tiru, stroški izgradnje nove povezave pa naj bi znašali približno milijardo evrov. Letališče privablja vlagatelje

Ambiciozne gradbene načrte, ki ne vključujejo posredovanja države, ima tudi ljubljansko letališče. Že od letošnjega aprila posluje upravitelj pod imenom Fraport Slovenija (nekdanji Aerodrom Ljubljana). Odkar ga je družba Fraport AG marca 2015 prevzela v celoti, je letališče zabeležilo dvomestno rast, saj je v prvih devetih mesecih leta 2017 imelo 1,3 milijona potnikov, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število letov bi se lahko povečalo za štiri odstotke, prevoz tovora pa se je povečal za 15 odstotkov. Z 1,4 milijona potnikov je bila družba Fraport Slovenija že leta 2016 vodilni ponudnik v alpsko-jadranski regiji, v skladu z načrti pa je predviden še dodatni razvoj. Poleg tega se je družba Adria znova stabilizirala in novi letalski prevozniki, npr. nizkocenovni prevozniki, odkrivajo Ljubljano kot destinacijo. Za zagotovitev rasti je treba letališče razširiti. Najprej naj bi se do leta 2020 povečala zmogljivost terminala s 500 na 1.280 potnikov, ki odhajajo, na uro. Zato bodo stari terminal posodobili in zgradili bodo prizidek. Celoten projekt zajema 22.000 kvadratnih metrov, upravitelj pa naj bi mu namenil več kot 16 milijonov evrov. Poleg tega je vodstvo večjo pozornost namenilo tovornemu prometu, ki se je povečal za 10 odstotkov. Ta odločitev je tudi posledica naložb logističnih podjetij Kuehne+Nagel v višini 50 milijonov evrov in Cargo-Partner v višini 25 milijonov evrov. Poleg tega namerava družba Fraport Slovenija dati na trg 35 hektarjev zazidljivih zemljišč, ki so primerna za gradnjo hotelov in logističnih skladišč. Tudi izgradnja nove obvoznice nudi vlagateljem v letališče nove priložnosti. Letališče, železniško omrežje in Luka Koper – vsak izmed treh največji projektov – zelo prispevajo k dojemanju Slovenije kot logistične države. Čeprav je država precej napredovala pri doseganju svojega logističnega cilja in se zdi razvoj zelo pozitiven, se sooča z osnovnimi težavami sektorja (glej intervju na straneh 18–21). Nekaj je kristalno jasno: logistična podjetja se morajo bojevati bolj kot kadarkoli prej in politika jih pogosto ne podpira, čeprav se zdi, da jim je prav v Sloveniji pogosto utrla pot.  •

sich der Staat nun angenommen hat. Zwar ist die Bahnstrecke München– Ljubljana sehr gut ausgebaut. Richtung Küste sind die letzten 27 Kilometer zwischen Divača und Koper bislang aber nur eingleisig. Gleichzeitig wächst der Hafen Triest, der sich ohnehin als Eisenbahnhof positionieren will. Die Bahnstrecke Koper–Divača mit einer Länge von 44 Kilometern ist Teil des europäischen Verkehrskorridors VI, der von Lyon über Triest, Koper, Ljubljana und Budapest zur ukrainischen Grenze führt. Mit einer Volksabstimmung haben die Wähler kürzlich das Gesetz unterstützt. Die Baukosten der neuen Verbindung werden mit rund einer Milliarde Euro beziffert. Flughafen lockt Investoren an

Ambitionierte Ausbaupläne hat auch der Hauptstadtflughafen – und das ganz ohne staatlichen Einfluss. Seit April dieses Jahres firmiert der Betreiber als Fraport Slovenija (zuvor Aerodrom Ljubljana). Nach der vollständigen Übernahme durch die Fraport AG im März 2015 wächst der Flughafen inzwischen zweistellig. In den ersten neun Monaten 2017 nutzten ihn 1,3 Millionen Passagiere, das sind 20 Prozent mehr als im Vorjahreszeitraum. Die Flugbewegungen konnten um vier Prozent zulegen, Cargo wuchs um 15 Prozent. Mit 1,4 Millionen Passagieren war Fraport Slovenija bereits 2016 der führende Anbieter in der Alpe-Adria-Region – und die Pläne gehen weiter. Zudem hat die Adria wieder deutliches Wachstum generiert, nicht lukrative Strecken gestrichen sowie gleichzeitig ihre Frequenzen zu erfolgreichen Destinationen erhöht und deutlich stärker auf den Hub Ljubljana gesetzt. Darüber hinaus entdecken neue Airlines wie der Low-Cost-Carrier Transavia Ljubljana als Destination. Für das Wachstum muss sich der Flughafen vergrößern. Zunächst soll sich die Kapazität des Terminals bis 2020 von 500 auf 1.280 abfliegende Passagiere pro Stunde erhöhen. Dazu wird das alte Terminal modernisiert und ausgebaut. Das Gesamtprojekt umfasst 22.000 Quadratmeter. Über 16 Millionen Euro lässt sich der Betreiber das Projekt kosten. Zudem rückt das Management den Cargoverkehr mit einem Wachstum von zehn Prozent stärker in den Fokus. Diese Entscheidung ist auch den Investitionen der Logistikgesellschaften Kuehne + Nagel in Höhe von 50 Millionen und Cargo-Partner in Höhe von 25 Millionen Euro geschuldet. Darüber hinaus vermarktet Fraport Slovenija 35 Hektar Land für den Bau von Hotels und Logistiklager rund um den Flughafen. Nicht zuletzt durch die Fertigstellung der neuen Umgehungsstraße bieten sich Investoren am Flughafen neue Chancen. Ob Flughafen, Bahnnetz oder der Hafen Koper – die drei großen Projekte tragen massiv zur Wahrnehmung des Logistikstandorts Slowenien bei. Aber auch, wenn das Land seinem Logistikziel ein ganzes Stück näher gerückt ist und die Entwicklung höchst positiv scheint, kämpft es mit den grundlegenden Problemen der Branche (siehe Interview auf den Seiten 18–21). Denn eines zeigt sich sehr deutlich: Logistiker müssen härter denn je kämpfen. Es fehlt oft an Unterstützung seitens der Politik – auch wenn sie an mancher Stelle gerade in Slowenien den Weg zu ebnen scheint.  •


18

19

intervju

interview

Več poguma za inovacije

Mehr Mut zu Innovation

Nemčija je tako pri izgradnji infrastrukture kot pri digitalizaciji zaostala. To je najbolj prizadelo zlasti sicer zelo priznano nemško logistično industrijo. Strokovnjak za logistiko Peter Voß razpravlja o trenutnem stanju v Nemčiji in tržnih priložnostih za nemška podjetja, ki jih nudijo slovenski infrastrukturni projekti.

Deutschland hat beim Ausbau der Infrastruktur und der Digitalisierung geschlafen. Die Folgen bekommt vor allem die ansonsten hochgelobte deutsche Logistikindustrie zu spüren. Der Branchenexperte Peter Voß über den aktuellen Stand in Deutschland und die Marktchancen für deutsche Unternehmen bei slowenischen Infrastrukturprojekten.

X ANNE-KATHRIN VELTEN

ambition: Tovorna vozila brez voznika, brezpilotni zrakoplovi in 3D-tiskanje so primeri revolucije v logistični industriji. Katere inovacije v preteklih letih so po vašem mnenju najbolj dolgoročno spremenile sektor? PETER Voß: Še vedno je stalna digitalizacija najpomembnejši del inovacij. Poleg tega je osnovna tehnologija za druga področja inovacij. Poleg digitalizacije med takšne inovacije spadajo tehnologije, kot so mobilni internet, poslovne aplikacije, robotika, masovni podatki, umetna inteligenca, internet stvari, veriga podatkovnih blokov ter interakcija med ljudmi in stroji.

AMBITION: Selbstfahrende Lkw, Drohnen oder 3-D-Druck – Beispiele, die für die Revolution in der Logistikindustrie stehen. Welche Innovationen der vergangenen Jahre haben die Branche am nachhaltigsten verändert? PETER VOß: Nach wie vor ist der anhaltende Prozess der Digitalisierung der wichtigste Innovationsschritt. Er ist zudem die Basistechnologie für andere Innovationsfelder. Neben den genannten gehören dazu Technologien wie das mobile Internet, Business-Apps, Robotik, Big Data, Künstliche Intelligenz, das Internet der Dinge, Blockchain oder Mensch-Maschine-Interaktionen.

ambition: Kako bo digitalizacija na splošno spremenila vlogo logističnih podjetij in kako se sektor trenutno spreminja? PETER VO ß: Vsi poslovni modeli, ki niso digitalni, bodo izginili. Vse, kar je mogoče avtomatizirati, bo avtomatizirano. Proizvodna obrt, logistika in končni potrošniki se bodo združili v eno enoto dodane vrednosti, ki bo komunicirala prek digitalnih platform. Logistična podjetja bodo v dobi 3D-tiskanja v določeni meri postala proizvajalci. Številna podjetja že spodbujajo inovacije v tej smeri, druga se prilagajajo trendom, vendar nekatera še vedno menijo, da bodo lahko še naprej poslovala tako kot doslej. Pogosto niso dovolj pogumna, da bi izkoristila priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Biti moramo hitrejši. Vsekakor ni zagotovila, da bo nemška logistika dolgoročno obdržala vodilni položaj.

AMBITION: Wie wird die Digitalisierung die Rolle der Logistikunternehmen verändern und wie wandelbar ist die Branche derzeit? PETER VOß: Alle Geschäftsmodelle, die nicht digital sind, werden verschwinden. Alles, was automatisiert werden kann, wird automatisiert. Produzierendes Gewerbe, Logistik und Endkunde werden zu einer Wertschöpfungseinheit verschmelzen, die über digitale Plattformen miteinander kommuniziert. Logistiker werden im Zeitalter des 3-D-Drucks in gewissem Umfang zu Herstellern. Viele Unternehmen treiben diese Innovationen bereits selbst voran. Andere reagieren flexibel auf Trends oder meinen immer noch, mit dem, was bisher funktioniert hat, weiterhin bestehen zu können. Vielen fehlt es an Mut, die Chancen der Digitalisierung zu nutzen. Wir müssen schneller werden. Das hohe Ansehen der deutschen Logistik ist keineswegs auf Dauer garantiert.

ambition: Kako mora podjetje poslovati, da bo lahko izkoristilo trenutne priložnosti za rast? PETER VOß: Predvsem mora biti osredotočeno na inovacije. Podjetja se morajo nehati osredotočati na sredstva in morajo razmišljati o digitalizaciji. Poleg tega morajo biti pripravljena, da uporabijo nove

AMBITION: Wie muss ein Unternehmen aufgestellt sein, um aktuelle Wachstumschancen nutzen zu können? PETER VO ß: Vor allem ist ein auf Innovation getrimmtes Denken ge-

PETER VOß Peter Voß je kot poslovodja združenja Club of Logistics e. V. in lastnik svetovalnega podjetja Voß Consulting odlično seznanjen z logistično industrijo v Nemčiji in Evropi. Člani združenja Club of Logistics so številni predstavniki vodilnih nemških logističnih podjetij.

PETER VOß Peter Voß verfügt als Geschäftsführer des Club of Logistics e.V. und durch sein Beratungsunternehmen Voß Consulting über exzellente Kenntnisse der Logistikindustrie in Deutschland und Europa. Dem Club of Logistics gehören Vertreter aus den führenden deutschen Logistikunternehmen an.


20

21

ČAstni konzul Peter Voß je tudi častni konzul Republike Slovenije v Severnem Porenju − Vestfaliji. Na to mesto ga je leta 2006 imenovala takratna slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko.

Vsi poslovni modeli, ki niso digitalni, bodo izginili. Vse, kar je mogoče avtomatizirati, bo avtomatizirano. Alle Geschäftsmodelle, die nicht digital sind, werden verschwinden. Alles, was automatisiert werden kann, wird automatisiert.

HONORARKONSUL Zudem ist Voß Honorarkonsul der Republik Slowenien in Nordrhein-Westfalen. 2006 führte ihn die damalige slowenische Botschafterin in Berlin, Marta Kos Marko, in das Amt ein.

tehnologije in se hkrati organizirajo ter na primer opazijo prednosti sodelovanja z drugimi podjetji. ambition: Čemu bi torej morala logistična podjetja dati prednost? PETER VOß: Prednost mora imeti osredotočenost na želje in potrebe strank, in sicer pri razmišljanju, organizaciji in tehnološki opremi. Najpomembnejše so inovacije na vseh ravneh in na tem področju zaostajamo. Zaradi tipično nemškega strahopetnega vztrajanja pri obstoječem smo zamudili prvo fazo digitalizacije, čeprav je bilo mogoče razvoj na digitalne platforme, aplikacije in podobno predvideti že pred časom. ambition: Kako logistična podjetja v času demografskih sprememb najdejo ustrezne zaposlene, ki so lahko v koraku s stalnimi spremembami v sektorju? PETER VO ß: Ne glede na demografijo morajo logistična podjetja zaposlene preprosto bolje plačati. Kratkoročno lahko vrzel zapolnijo dobro usposobljeni begunci. Dolgoročno pa se bo število delovnih mest v skladišču ali kabinah tovornih vozil zmanjšalo zaradi vse večje avtomatizacije, uporabe robotov in brezpilotnih zrakoplovov, vozil brez voznika, strojev, ki se učijo, itd., poleg tega pa se bo zmanjšala potreba po tej delovni sili. ambition: Kako bi vi obravnavali zahtevno temo oblikovanja cen? PETER VO ß: Pojasniti je treba, da so logistične storitve preprosto premalo plačane. Logistika ne more biti poceni, zlasti ne v času, ko se pojavljajo vedno nove zahteve, kot so razvijajoči se okoljski predpisi, uporaba novih tehnologij, želje posameznih strank in kompleksnejše možnosti dobave. Logistika se mora zavzeti za višja plačila in zbrati pogum pri poslovanju s trgovskimi podjetji. ambition: Katere ukrepe pričakujete od nove vlade, da bo spodbudila logistični sektor? PETER VOß: Na mnogih področjih bi bila najboljša spodbuda, da trgu zagotovimo več priložnosti, vendar bi morala vlada na nekaterih področjih dejavno izboljšati okvirne pogoje. To velja zlasti za modernizacijo infrastrukture, pri čemer Nemci že več let zaostajamo. Vendar je po mojem

fragt. Die Unternehmen müssen ihre Fixierung auf Assets aufgeben und in den Kategorien der Digitalisierung denken. Dazu muss die Bereitschaft vorhanden sein, neue Technologien einzusetzen und sich gegebenenfalls auch organisatorisch zu bewegen – beispielsweise die Vorteile von Kooperationen mit anderen Unternehmen wahrzunehmen. AMBITION: Welche Priorität sollten Logistiker demnach setzen? PETER VO ß: Die Orientierung an den Kundenwünschen und -bedürfnissen muss Priorität haben – und zwar im Denken, in der Organisation und hinsichtlich der technologischen Ausrüstung. Innovation auf allen Ebenen ist das Wichtigste. Hier besteht Nachholbedarf. Durch das typisch deutsche ängstliche Verharren auf dem Bestehenden haben wir die erste Runde der Digitalisierung verschlafen, obwohl die Entwicklung hin zu digitalen Plattformen, Apps & Co. lange absehbar war.

mnenju odločilneje, da se politika omejuje z vedno novimi predpisi na nacionalni in evropski ravni. Zaradi zapletene birokracije nam še vedno ni uspelo preusmeriti več tovornega prometa na železnice. Železniški promet, v katerega so potrebne naložbe, ima še vedno manjši tržni delež od cestnega prometa. Pogosto ravnamo glede na nacionalne preference, ne da bi se ozirali na trge in sosednje države. ambition: Slovenija želi postati ključno logistično vozlišče za srednjo Evropo. Ali se je pri tem osredotočila na prave vidike? PETER VOß: Slovenija je prepoznala priložnost. Naložbe v infrastrukturo so uspešne, saj je cestno omrežje zelo dobro zgrajeno, železniški in zračni promet se povečujeta, velik potencial rasti pa ima zlasti izgradnja Luke Koper.

AMBITION: Wie finden Logistikunternehmen in Zeiten von demografischem Wandel geeignete Mitarbeiter, die mit den ständigen Veränderungen in der Branche Schritt halten können? PETER VOß: Unabhängig von der Demografie müssen die Logistikunternehmen die Mitarbeiter einfach besser bezahlen. Kurzfristig können gut ausgebildete Flüchtlinge eine Lücke schließen. Langfristig werden die zunehmende Automatisierung, der Einsatz von Robotern und Drohnen, selbstfahrende Fahrzeuge, lernende Maschinen usw. viele Positionen im Lager oder Lkw-Führerhaus überflüssig machen und zu einem rückläufigen Bedarf an entsprechenden Kräften führen.

ambition: Katera področja je treba po vašem mnenju najbolj izboljšati in kateri projekti so najuspešnejši? PETER VOß: Še vedno slabost predstavlja hitrost izvajanja naložbenih projektov. Najuspešnejša bo zagotovo izgradnja Luke Koper, ampak tudi pri tem je Slovenija počasna. Tako pristanišče in notranjost še vedno povezuje le en železniški tir, čeprav je dogovorjena izgradnja drugega tira. Izboljšati je treba tudi počasno zagotavljanje logističnih površin na območjih, kjer so potrebne. Na splošno je posredovanje države še vedno preveliko. Največje priložnosti, ki jih logistika nudi državi, niso dovolj dobro izkoriščene. Pri tem industrija dobro usposobljenim Slovencem ponuja številna delovna mesta.

AMBITION: Welche Ansätze sehen Sie, das herausfordernde Thema Pricing in den Griff zu bekommen? PETER VOß: Eines muss ganz klar gesagt werden: Logistikleistungen werden einfach nicht adäquat bezahlt. Logistik kann nicht billig sein, zumal nicht in einer Zeit, in der ständig neue Ansprüche gestellt werden: immer neue Umweltauflagen, die Implementierung neuer Technologien, individuellere Kundenwünsche und komplexere Lieferoptionen. Die Logistik muss höhere Vergütungen durchsetzen und sie muss mehr Mumm gegenüber den Handelsunternehmen entwickeln.

ambition: Katere priložnosti se predvsem zaradi velikih projektov odpirajo nemškim podjetjem? PETER VOß: Načeloma obstajajo velike priložnosti za sodelovanje pri tekočih projektih. Slovenija ima dobro usposobljene strokovnjake, nemška in slovenska podjetja so dobro povezana, poleg tega pa sta si kulturi podobni, kar je dobra podlaga za tesnejše sodelovanje. Vseeno si želim, da bi se Slovenija še bolj odprla, da bi bila privlačnejša za zasebne naložbe in da bi zmanjšala državni vpliv. Potem bi nemška podjetja lažje sodelovala pri velikih projektih.  •

AMBITION: Welchen Impuls erwarten Sie von einer neuen Bundesregierung für die Logistikbranche? PETER VOß: In manchen Bereichen wäre der beste Impuls, dem Markt mehr Chancen zu geben. Auf einigen Gebieten sollte die Regierung aber die Rahmenbedingungen aktiv verbessern. Das gilt vor allem für die Modernisierung der Infrastruktur, wo wir in Deutschland jahrelang geschlafen haben. Entscheidender scheint mir aber, dass sich die Politik mit immer neuen Vorschriften auf nationaler wie europäischer Ebene zurückhält. Durch den Wirrwarr an Bürokratie haben wir es immer noch nicht geschafft, mehr Güterverkehr auf die Schiene zu verlagern. Die Bahn, die Investitionen braucht, fällt bei den Marktanteilen gegenüber der Straße zurück. Ganz oft handeln wir da nach unseren nationalen Selbstverliebtheiten ohne Rücksicht auf Märkte und Nachbarn. AMBITION: Slowenien will die entscheidende Logistikdrehscheibe für Mitteleuropa werden. Hat das Land dafür die richtigen Akzente gesetzt? PETER VO ß: Slowenien hat seine Chancen erkannt. Die Investitionen in die Infrastruktur haben Erfolg: Das Straßennetz ist sehr gut ausgebaut, Schienen- und Luftverkehr wachsen – und vor allem der Ausbau des Hafens Koper bringt ein hohes Wachstumspotenzial. AMBITION: Wo sehen Sie die größten Baustellen? Wo die besten Ergebnisse? PETER VOß: Wo es nach wie vor hapert, ist bei der Geschwindigkeit der Umsetzung von Investitionsprojekten. Die besten Ergebnisse liegen mit Sicherheit beim Ausbau des Seehafens Koper. Aber hier zeigt sich die Langsamkeit. So führt immer noch nur eine eingleisige Bahnstrecke vom Hafen ins Inland, obwohl der zweigleisige Ausbau beschlossen ist. Eine weitere Baustelle sehe ich in der zu zögerlichen Bereitstellung von Logistikflächen an Orten, an denen diese gebraucht werden. Allgemein gibt es noch zu viele Staatsbeteiligungen. Die großen Chancen, die die Logistik dem Land bietet, werden nicht beherzt genug angegangen. Dabei stellt die Industrie den gut ausgebildeten Slowenen zahlreiche Arbeitsplätze zur Verfügung. AMBITION: Welche Chancen bieten sich deutschen Unternehmen insbesondere durch Großprojekte? PETER VOß: Prinzipiell gibt es hervorragende Chancen, sich an den anstehenden Projekten zu beteiligen. Slowenien hat gut ausgebildete Fachkräfte. Es bestehen beste Kontakte zwischen deutschen und slowenischen Unternehmen – und auch die kulturelle Nähe bildet eine gute Grundlage für eine vertiefte Zusammenarbeit. Ich wünsche mir allerdings, dass sich Slowenien noch mehr öffnet, sich attraktiver für private Investitionen macht und den staatlichen Einfluss zurückdrängt. Dann dürfte es deutschen Unternehmen leichter fallen, sich an großen Projekten zu beteiligen.  •


22 Enako / Gleichbleibend

RAZISKAVA

UMFRAGE

Gospodarski čudež 2.0?

Wirtschaftswunder 2.0?

Najnovejša anketa o stanju gospodarstva, ki jo je izvedla Nemška industrijska in trgovska zbornica, je pokazala, da gospodarstvo v Nemčiji še napreduje s pozitivnim trendom.

Die jüngste Konjunkturumfrage des Deutschen Industrie- und Handelskammertags (DIHK) zeigt, dass die deutsche Wirtschaft weiter auf Erfolgskurs bleibt.

X žiga fišer

emško gospodarstvo raste in raste – že osmo leto zapored. Razpoloženje v gospodarstvu se je v primerjavi z lanskim letom spet izboljšalo. Razlog za tako močen razvoj pa že dolgo ni več samo rast izvoza. Veliko domače povpraševanje dodatno krepi ugodne gospodarske razmere. Povečano zaposlovanje pripelje do višjih plač in s tem do večje potrošnje. Uvoz raste, in sicer – kar nas niti ne preseneča – močneje kot izvoz. Kot nova gonilna sila so tu še naložbe. Poleg tega Nemčiji koristijo nizke obresti in konkurenčni položaj, ki je še vedno izreden. Veliko je povpraševanja po najnaprednejši nemški tehnologiji. Zaradi razvoja v smeri industrije 4.0 imajo podjetja vse več načrtov za naložbe, ki jih nameravajo uresničiti. Načrtovane naložbe dosegajo rekordno raven. Poleg ugodnega razvoja v industriji je gradbeništvo v še posebej pozitivnem položaju. V tej panogi je poslovanje doseglo najvišjo točko doslej. Načrtovano zaposlovanje podjetij je na rekordno visoki ravni. Zaradi industrije 4.0, digitalizacije in spremenjenega vedenja potrošnikov se zmogljivosti izboljšujejo. Podjetja v vseh sektorjih še naprej povečujejo zaposlovanje in so bolj kot v prejšnjih letih pripravljena zaposliti nove delavce. Toda pomanjkanje usposobljene delovne sile ima zdaj že negativne učinke. Gospodarske družbe so kljub razvoju svetovnega gospodarstva optimistične glede leta 2018. Nemško gospodarstvo bosta tudi v naslednjem letu spodbujala razvoj potrošnje in izvoz. Grenek priokus vsemu temu daje samo pomanjkanje usposobljenih delavcev, kar bi lahko upočasnilo okrevanje gospodarstva.  •

n

ie deutsche Wirtschaft wächst und wächst – seit acht Jahren in Folge. Der Grund für die starke Entwicklung ist aber nicht nur das Exportwachstum – auch die starke Binnennachfrage befeuert die Konjunktur weiter. Der Beschäftigungszuwachs führt zu steigenden Löhnen und damit zu zunehmenden Konsumausgaben. Als neuer Treiber kommen die Investitionen hinzu. Deutschland profitiert dabei von den niedrigen Zinsen und der weiterhin hervorragenden internationalen Wettbewerbsposition. Deutsche Spitzentechnologie ist stark nachgefragt, die Entwicklung in der Industrie 4.0 beflügelt die Investitionsabsichten der Unternehmen, die ein Rekordniveau erreichen. Neben der guten Entwicklung in der Industrie ist auch die Lage im Baugewerbe sehr gut, die Geschäftslage erreicht hier einen neuen Höchststand. Die Beschäftigungspläne der Unternehmen sind so groß wie nie: Industrie 4.0, Digitalisierung und die Veränderung des Verbraucherverhaltens führen zum Kapazitätsaufbau. Die Unternehmen stellen immer mehr Beschäftigte ein. Die Firmen zeigen sich trotz der negativen weltwirtschaftlichen Entwicklung auch für das Jahr 2018 optimistisch und setzen hier auf den Export und die Binnennachfrage. Einziger Wermutstropfen bleibt der Fachkräftemangel, der den Aufschwung ausbremsen könnte.  •

D

Delež v % / Anteile in %

6 7 3 10 6 7 7 3 4 7 5

43 38 30 49 43 49 41 60 33 42 43

51 55 67 41 51 44 52 37 63 51 52

Slabše / Schlechter Delež v % / Anteile in %

11 9

64 64 78 64 64 67 67 64 71 63 57

7 12 12 13 13 19 6 11 8

Zadovoljivo / Zufriedenstellend

Večji / Höher Manjši / Geringer

34 Industrija (brez gradbeništva) / Industrie (ohne Baugewerbe)

Delež v % / Anteile in %

»Kako pričakujete, da se bo v naslednjih 12 mesecih spreminjalo število zaposlenih vašega podjetja?« / „Wie wird sich die Beschäftigtenzahl Ihres Unternehmens im Inland in den kommenden 12 Monaten voraussichtlich entwickeln?“

Enako / Gleichbleibend Več / Höher Manj / Geringer Delež v % / Anteile in %

11 10

67 64 78 73 65 69 75 47 77 54 59

6 9 13 11 12 42

22 26 16 18 22 20 13 11 18 37 34

für Investitionen im Inland in den kommenden 12 Monaten voraussichtlich entwickeln?“

Slabše / Geringer Delež v % / Anteile in %

13 12 10 15 12 13 12 13 9 8 12

Vse panoge / Alle Branchen Industrija (brez gradbeništva) / Industrie (ohne Baugewerbe) Gradbeništvo / Baugewerbe Trgovina (vključno s popravili motornih vozil) / Handel (inkl. Kfz-Reparatur) Storitve (brez trgovine) / Dienstleistungen (ohne Handel) Promet in skladiščenje / Verkehr und Logistik Gostinstvo / Gastgewerbe Finančne in zavarovalne storitve / Finanz- und Versicherungsdienstleistungen Upravljanje z nepremičninami / Immobilienwirtschaft Zdravstvene in socialne storitve / Gesundheits- und soziale Dienste Informacije in komunikacija / Information und Kommunikation

»Koliko pričakujete, da boste v naslednjih 12 mesecih porabili za domače naložbe v svojem podjetju?« / „Wie werden sich die Ausgaben Ihres Unternehmens

Boljše / Höher

Vse panoge / Alle Branchen Industrija (brez gradbeništva) / Industrie (ohne Baugewerbe) Gradbeništvo / Baugewerbe Trgovina (vključno s popravili motornih vozil) / Handel (inkl. Kfz-Reparatur) Storitve (brez trgovine) / Dienstleistungen (ohne Handel) Promet in skladiščenje / Verkehr und Logistik Gostinstvo / Gastgewerbe Finančne in zavarovalne storitve / Finanz- und Versicherungsdienstleistungen Upravljanje z nepremičninami / Immobilienwirtschaft Zdravstvene in socialne storitve / Gesundheits- und soziale Dienste Informacije in komunikacija / Information und Kommunikation

9

57

Enako / Gleichbleibend

Dobro / Gut

Vse panoge / Alle Branchen Industrija (brez gradbeništva) / Industrie (ohne Baugewerbe) Gradbeništvo / Baugewerbe Trgovina (vključno s popravili motornih vozil) / Handel (inkl. Kfz-Reparatur) Storitve (brez trgovine) / Dienstleistungen (ohne Handel) Promet in skladiščenje / Verkehr und Logistik Gostinstvo / Gastgewerbe Finančne in zavarovalne storitve / Finanz- und Versicherungsdienstleistungen Upravljanje z nepremičninami / Immobilienwirtschaft Zdravstvene in socialne storitve / Gesundheits- und soziale Dienste Informacije in komunikacija / Information und Kommunikation

Enak / Gleichbleibend

9 7 »Kako ocenjujete trenutno stanje svojega podjetja?« / „Wie wird sich die Beschäftigtenzahl Ihres Unternehmens im Inland in den kommenden 12 Monaten voraussichtlich entwickeln?“

25 27 15 24 24 20 20 17 23 26 35

»Kakšen izvoz pričakujete v svojem podjetju v naslednjih 12 mesecih?« / „Mit welcher Entwicklung der Exporte rechnen Sie für Ihr Unternehmen in den kommenden 12 Monaten?“

5

Slabo / Schlecht

»Kako pričakujete, da se bo vaše podjetje razvijalo v naslednjih 12 mesecih?« / „Mit welcher Entwicklung rechnen Sie für Ihr Unternehmen in den kommenden 12 Monaten?“

Boljše / Besser

55 52 69 56 57 58 50 63 57 51 54

32 36 21 29 31 29 38 24 34 41 34

Vse panoge / Alle Branchen Industrija (brez gradbeništva) / Industrie (ohne Baugewerbe) Gradbeništvo / Baugewerbe Trgovina (vključno s popravili motornih vozil) / Handel (inkl. Kfz-Reparatur) Storitve (brez trgovine) / Dienstleistungen (ohne Handel) Promet in skladiščenje / Verkehr und Logistik Gostinstvo / Gastgewerbe Finančne in zavarovalne storitve / Finanz- und Versicherungsdienstleistungen Upravljanje z nepremičninami / Immobilienwirtschaft Zdravstvene in socialne storitve / Gesundheits- und soziale Dienste Informacije in komunikacija / Information und Kommunikation


24

25

dobre prakse / GUTE GESCHÄFTSPRAXIS

Nemško-slovenski boj proti prahu Der deutsch-slowenische Kampf gegen den Schmutz Henkel, eno najstarejših podjetij na področju nege doma in osebne nege, skupaj s slovenskim zagonskim podjetjem Beeping nagovarja isto ciljno skupino strank. Die deutsche Firma Henkel und das junge slowenische Unternehmen Beeping starten eine Kooperation, um ihren Kunden den Kampf gegen den Schmutz weiter zu erleichtern. X žiga fišer

enjamin Franklin je dejal, da sta v življenju dve stvari gotovi − plačilo davkov in smrt. Tema dvema lahko z gotovostjo dodamo še prah. Zato ne preseneča, da povprečno slovensko, nemško in evropsko gospodinjstvo porabi tedensko več kot devet ur za gospodinjska opravila, od tega več kot pet ur za čiščenje. Podjetniška zgodba mladega zagonskega podjetja Beeping je leta 2016 zrasla na zgornjih dejstvih in ob želji, da bi ljudem omogočili več prostega časa zase in svoje najbližje. Beeping – spletna platforma, ki omogoča preprosto naročanje predhodno preverjenih in usposobljenih čistilcev na dom. Le z nekaj preprostimi kliki je moč hitro, varno in preprosto naročiti čiščenje doma, brez zamudnega iskanja in preverjanja kakovosti izvajalcev. Garancija kakovosti opravljene storitve, preverjeni in usposobljeni profesionalni čistilci, časovna fleksibilnost, spletno plačevanje, zavarovanje odgovornosti v sodelovanju z ugledno zavarovalnico so glavni atributi storitve. Beeping tako na enem mestu združuje

b

ponudbo čistilcev z urejenim statusom ter željo po dodatnem zaslužku, uporabnikom pa omogoča priročen sistem, ki brez dodatnih obveznosti in dogovarjanj vpliva na njihovo lažjo organiziranost ter omogoča več prostega časa. Henkel deluje globalno z uravnoteženim in razpršenim portfeljem izdelkov. Podjetje s svojimi vodilnimi blagovnimi znamkami, inovacijami in tehnologijami s tremi poslovnimi enotami zavzema vodilne položaje v industriji in maloprodaji. Poslovna enota Lepila in tehnologije je vodilni ponudnik na trgu lepil – v vseh segmentih industrije po vsem svetu. S poslovnima enotama Pralna sredstva in čistila ter Beauty Care zavzema vodilne položaje na številnih trgih in kategorijah po vsem svetu. Želja Henkla kot korporacije pa je biti še bolj usmerjeni na svoje stranke, še bolj inovativni, agilni in digitalni. Poleg tega želijo spodbujati trajnostni razvoj v vseh poslovnih enotah, da bi tako okrepili vodilni položaj v prihodnosti. Prav na področju inovativnosti in usmerjenosti v stranke tiči sodelovanje med Beepingom in Henklom.

»Henkel bo tako preko mreže profesionalnih čistilcev Beepinga (beeperjev) zgradil nov distribucijski kanal do svojih uporabnikov in potencialnih novih uporabnikov. Beeping pa dodano vrednost za uporabnike v želji nadgradnje njihovega zadovoljstva«, pravi Vanja Legvart, marketing menedžer Laundry & Home Care regije Adria v Henklu. Čistilci so seveda pri svojem delu uporabljali veliko različnih čistil, medtem ko odslej uporabljajo le najboljša Henklova sredstva poslovne enote »Pralna sredstva in čistila«, v kateri združujejo vse njihove blagovne znamke pralnih sredstev in čistil, kot je denimo Pril. Jan Dobrilovič, direktor Beepinga, o sodelovanju ni skoparil z besedami: »Združevanje in povezovanje v poslovnem svetu ni le koristno, ampak tudi nujno. Verjamem, da bo tega vse več. V Beepingu smo veseli, da nam je Henkel prisluhnil, še bolj pa bomo veseli, če bomo lahko s svojo energijo, načinom razmišljanja ter močjo izvedbe sodelovanje stalno nadgrajevali, tudi zunaj Slovenije, morda celo v Nemčiji.«  •

as bisschen Haushalt? Neun Stunden in der Woche verbringen die Deutschen und die Slowenen im Schnitt mit Haushaltsarbeit, davon mehr als fünf Stunden fürs Saubermachen. Viel Zeit, die die meisten gerne anders verbringen würden. Hier hat das slowenische Start-up Beeping im Jahr 2016 eine Marktlücke entdeckt: Auf einer Online-Plattform können einfach und bequem geprüfte und qualifizierte Reinigungskräfte gebucht werden – mit Qualitätsgarantie, Haftpflichtversicherung und Online-Bezahlung mit wenigen Klicks. Das erfolgreiche Jungunternehmen hat nun den Branchenriesen Henkel auf sich aufmerksam gemacht – und wird fortan nur noch seine Produkte verwenden.

D

„Henkel wird über das Netzwerk von professionellen Reinigungskräften aus dem BeepingPool, den „Beepern“, einen neuen Betriebskanal zu seinen Kunden und potenziellen Neukunden aufbauen“, sagt Vanja Legvart, Marketing Manager von Laundry & Home Care bei Henkel für die Adria-Region. Mit klaren Vorteilen auch für Beeping: Laut Legvart werde sich durch die Kooperation die Kundenzufriedenheit weiter erhöhen. Henkel verfügt über langjährige Erfahrung, nicht nur im Bereich Reinigungsmittel. Das Unternehmen ist global mit einem ausgewogenen und breit gestreuten Produktportfolio tätig. Im Bereich der Klebstofftechnologien ist es der führende Anbieter auf dem Markt. Im Geschäftsfeld Wasch- und Reinigungsmittel

sowie Beauty Care nimmt Henkel ebenfalls auf zahlreichen Märkten und in vielen Produktkategorien weltweit eine führende Position ein. Henkel will weiterhin erfolgreich sein und strebt eine nachhaltige Entwicklung in allen Geschäftsfeldern an. Die Zusammenarbeit mit einem innovativen und digitalen Start-up wie Beeping passt in diese Strategie. Jan Dobrilovič, der Direktor von Beeping, begrüßt diese Zusammenarbeit: „Wir bei Beeping freuen uns, dass Henkel auf uns aufmerksam geworden ist, aber noch mehr wird es uns freuen, wenn wir mit unserer Energie, unserer Denkweise und unserer Leistung die Zusammenarbeit ständig weiter ausbauen werden, und zwar auch außerhalb von Slowenien, vielleicht sogar in Deutschland.“  •


26

27

dobre prakse / GUTE GESCHÄFTSPRAXIS

Hitreje do prvih poslov v Nemčiji Schneller zu ersten Aufträgen in Deutschland Slovensko-nemška zbornica ne deluje samo v Sloveniji, ampak ima odlične povezave tudi z vsemi nemškimi regionalnimi zbornicami in različnimi združenji v Nemčiji. Die Deutsch-Slowenische Industrie- und Handelskammer ist nicht nur in Slowenien aktiv, sondern verfügt auch über ausgezeichnete Verbindungen zu allen deutschen Regionalkammern und verschiedenen Verbänden in ganz Deutschland. So kann sie zwischen Firmen und Kunden in beiden Ländern vermitteln. X žiga fišer

umenia. Mnogim dokaj neznano podjetje, ki se ukvarja izključno z razvojem, proizvodnjo in distribucijo LED svetlobnih proizvodov in rešitev. 80-milijonski trg je bil vedno eden izmed njihovih pomembnejših ciljev. Trenutno jim predstavlja desetino vseh letnih prihodkov. »Zavedamo se, da je trg relativno konservativen, tehnično in tehnološko zahteven, da od ponudnikov zahteva visoko mero profesionalnosti ter ne nazadnje vztrajnosti in potrpežljivosti,« o nemškem trgu pravi Uroš Zupan, regionalni vodja prodaje pri omenjenem podjetju. V veliki želji po povečanju prodaje so se odločili za sodelovanje s Slovensko-nemško gospodarsko zbornico. Za podobno pot se je odločilo tudi v Sloveniji veliko bolj prepoznavno podjetje Riko, ki se je v Nemčiji doslej pojavljalo bolj kot kupec opreme za izvedbo svojih projektov na vz-

l

hodnoevropskih trgih. »V zadnjem času smo od naših nemških partnerjev, s katerimi smo sodelovali pri projektih avtomatiziranih skladiščnih in logističnih sistemov za proizvodna, trgovska, pa tudi logistična podjetja na drugih trgih, prejeli povpraševanja za izvedbo tovrstnih projektov pri njih ali njihovih partnerjih,« o odločitvi za vstop na nemški trg pove Tanja Rupnik, vodja investicijskih projektov pri Riku. Zakaj z Zbornico, saj je ta dejavna v Sloveniji? Zbornica ima namreč odlične povezave ne le z vsemi nemškimi regionalnimi zbornicami, temveč tudi z različnimi združenji v Nemčiji. Obema podjetjema so priskočili na pomoč najprej z oblikovanjem portfelja in njihovih storitev v nemškem jeziku, nato so v poglobljeni analizi panog, v katerih podjetji delujeta, stopili v stik z različnimi prodajnimi zastopniki v Nemčiji. Dostop do njihovih združenj in

do njih osebno pa je seveda veliko lažji preko Slovensko-nemške gospodarske zbornice, ki ima dober ugled in položaj tudi v Nemčiji. Na zbornici so nato vse stike prodajnih zastopnikov tudi osebno preverili in jih pripravili na storitve družbe Riko in proizvode podjetja Lumenia. Ti so znali tudi oceniti, katera izmed storitev je najboljša za prve posle in za kateri izdelek bo več zanimanja kasneje, ko bo poslovni odnos s končnimi strankami že vzpostavljen. »Podjetjema smo v nekaj tednih posredovali po od pet do osem stikov prodajnih predstavnikov v Nemčiji, ki so lahko že naslednji dan pričeli z zastopanjem izdelkov in storitev pri nemških podjetjih,« je poudaril Simon Pöpperl, namestnik direktorice Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Kako pa gre danes podjetjema Lumenia in Riko pri poslih v Nemčiji? Vprašajte njune predstavnike!  •

anchmal braucht ein Betrieb Hilfe. Zum Beispiel Lumenia, ein LED-Spezialist aus Slowenien, der den deutschen Markt erschließen wollte. Doch leider mangelte es zunächst an Kontakten und Knowhow. „Wir sind uns bewusst, dass der Markt in Deutschland ziemlich konservativ ist, technisch und technologisch sehr hohe Ansprüche stellt und von den Anbietern ein hohes Maß an Professionalität und nicht zuletzt auch viel Ausdauer und Geduld verlangt“, sagt Uroš Zupan, der regionale Verkaufsleiter von Lumenia. Daher wandte sich Lumenia an AHK Slowenien. Diese pflegt sowohl zu den Regionalkammern als auch zu verschiedenen Verbänden und

M

Vereinigungen ausgezeichnete Beziehungen, hilft zudem etwa bei der Gestaltung von Portfolios und Dienstleistungen in deutscher Sprache. Mit Erfolg: Lumenia erzielt mittlerweile ein Zehntel der Einnahmen in Deutschland. Einen ähnlichen Weg wählte auch der slowenische Ökohaus-Hersteller Riko: „Wir hatten von unseren deutschen Partnern mehrere Anfragen erhalten, dass wir derartige Projekte doch auch bei ihnen oder ihren Partnern realisieren sollten“, sagt Tanja Rupnik, die Leiterin der Investitionsprojekte bei Riko. Sowohl bei Lumenia als auch bei Riko analysierte AHK Slowenien zunächst die Branche und überprüfte und kontaktierte anschließend

geeignete Verkaufsvertreter in Deutschland – kein Problem, verfügt die Kammer doch über einen ausgezeichneten Ruf. „Innerhalb von wenigen Wochen haben wir beiden Firmen zwischen fünf und acht Kontakte von Verkaufsvertretern in Deutschland übermittelt, die gleich am nachfolgenden Tag mit der Vertretung der Produkte und Dienstleistungen bei den deutschen Firmen beginnen konnten,“ sagt Simon Pöpperl, stellvertretender Direktor der AHK Slowenien. Die Kammer beriet beide Firmen darüber hinaus sowohl bei der Anbahnung erster Geschäfte als auch bezüglich langfristiger Geschäftsbeziehungen zu den Endkunden. Ein Erfolg für alle Beteiligten!  •


28

29

letalska logistika / LUFTFRACHT

Logistična revolucija Die logistische Revolution Avtonomna letala bi ne le povečala varnost letalskega prometa, temveč tudi zmanjšala stroške transporta. Po najnovejših dognanjih so ljudje do brezpilotnih potniških letal precej skeptični in ravno to je priložnost za transportna. Autonome Flugzeuge könnten nicht nur die Sicherheit des Flugverkehrs erhöhen, sondern auch die Transportkosten senken. Laut einer aktuellen Studie herrscht jedoch eine weit verbreitete Skepsis gegenüber pilotenlosen Passagierflugzeugen. Bei Frachtflugzeugen sieht das anders aus.

m

X ANITA ANDRENŠEK

eč kot polovica bi zavrnila »ponudbo« za letenje s popolnoma avtonomnim zračnim plovilom, in to kljub nižji ceni vozovnice, je pokazala letos objavljena anketa švicarske banke UBS. Brezpilotna letala bi letalskim družbam prinesla znatno nižje stroške, ocene letnega prihranka se gibljejo okoli 30 milijard evrov. Večino stroškov letalskih prevoznikov predstavlja nakup letal, njihovo vzdrževanje in kerozin, ob prehodu pa bi se njihovi dobički po oceni UBS-ovega poročila podvojili. Mnogo ljudi verjetno sploh ne ve, da komercialna letala že lahko vzletajo, letijo in pristajajo zgolj s pomočjo napredne računalniške tehnologije. Še bolj bi potnike skrbelo, če bi vedeli, da se je zaradi varčevanja letalskih družb v zadnjih letih število pilotov na standardnih potniških letalih zmanjšalo s treh na dva. Navkljub skepticizmu želja po razvoju in implementaciji avtonomnih letal ostaja velika. Vodilna na tem področju je ameriška vojska, ki svojih ambicij na področju letalske avtomatizacije ne skriva in je s svojim razvojem daleč pred

v

ehr als die Hälfte der Befragten würde das Angebot ablehnen, in einem vollautonomen Flieger mitzufliegen – selbst wenn die Flugtickets dadurch billiger wären. Das ergab eine in diesem Jahr veröffentlichte Studie zur pilotenlosen Luftfahrt der Schweizer Großbank UBS. Mit dem Einsatz autonomer Flugzeuge könnten die Fluggesellschaften demnach rund 30 Milliarden Euro im Jahr sparen. Die Hauptkosten der Fluggesellschaften sind die Anschaffung der Flugzeuge, die Wartung und der Kerosinverbrauch. Dennoch würden sich nach den Ergebnissen des UBS-Berichts die erzielten Gewinne verdoppeln. Viele Menschen wissen gar nicht, dass kommerzielle Flugzeuge bereits heute in der Lage sind, mithilfe von Bordcomputern zu fliegen und zu landen. Noch besorgter wären die Passagiere wohl, wenn sie wüssten, dass die Anzahl der Piloten bei den Standard-Passagierflugzeugen aufgrund von Sparmaßnahmen von drei auf zwei verringert worden ist. Trotz der Skepsis besteht der Wunsch, autonome Flugzeuge weiterzuentwickeln und einzusetzen. Führend in diesem Bereich ist das US-Militär. Es macht keinen Hehl aus seinen Ambitionen im Bereich der Flugautomatisierung und liegt in der Entwicklung ganz weit vor der

konkurenco. Že sredi leta 2013 so v zrak uspešno spravili prototip brezpilotnega bombnika, ki je vzletel z letalonosilke in letel 65 minut. S svojimi ambicioznimi načrti ne zaostaja niti ameriški izdelovalec letal Boeing. Na letošnjem pariškem letalskem salonu so razkrili, da s simulatorjem testirajo umetnointeligenčne sisteme za nadomeščanje pilotovih odločitev. Brezpilotno tehnologijo razvijajo tudi številni drugi, med njimi izraelski Urban Aeronautics in evropski Lilium Aviation, ki združuje ekipo nemških strokovnjakov s Tehniške univerze v Münchnu ob podpori Evropske vesoljske agencije. A zaradi strahu ljudi pred morebitno zatajitvijo tehnike in zaradi različnih črnih scenarijev je najverjetneje, da bo vojaškim brezpilotnikom kot druga sledila uvedba avtonomnih tovornih letal. »Za razliko od potnikov tovora ne moti status pilota, torej ali je ta človeški ali avtonomni. Ravno zato bo prehod na brezpilotna tovorna letala potekal bolj gladko kot na potniška,« so zapisali avtorji UBS-ovega poročila.

Po ocenah OECD-ja se 40 odstotkov svetovne trgovine premika po zraku, zato bi bili prihranki pri stroških transporta blaga ob uvedbi avtomatiziranih transportnih letal zagotovo visoki. Svoj doprinos k možnostim lajšanja razvoja brezpilotnih tehnologij vsako leto dajejo tudi razpravljavci na vsakoletnem srečanju Platforme za brezpilotna tovorna letala, ki je letos v italijanskem Torinu. »So cenejša, ker potrebujejo manj osebja. En upravljavec na tleh namreč lahko nadzoruje več letal. Možna je tudi višja produktivnost zaradi sedanjih omejitev števila ur letenja letalskega osebja,« so na svoji spletni strani o prednostih avtonomnih tovornih letal zapisali organizatorji dogodka, posredniki za inovatorje v visokotehnološki industriji Jakajima. Prednostim navkljub UBS napoveduje prve polete brezpilotnih letal šele za leto 2025, s čimer se strinjajo tudi v inovativnem aviacijskem podjetju iz Stuttgarta Aviotech. Po vsej verjetnosti bo ravno zaradi strahu ljudi, dolgotrajnih testiranj, legalnih in birokratskih procedur tudi prehod na brezpilotna tovorna letala potekal z zamikom in postopno.  •

Konkurrenz. Bereits Mitte 2013 hat die US Navy erfolgreich den Prototypen einer unbemannten Großkampfdrohne vom Deck eines Flugzeugträgers starten lassen, der 65 Minuten in der Luft blieb und anschließend sicher landete. Aber auch der amerikanische Flugzeugbauer Boeing treibt die Entwicklung des pilotenlosen Cockpits mit seinen ehrgeizigen Plänen voran. Auf der diesjährigen Pariser Luftfahrtmesse kündigte das Unternehmen an, mit einem Simulator testen zu wollen, inwieweit künstliche Intelligenz Piloten ersetzen kann. Auch andere beschäftigen sich mit der Entwicklung der Technologie, darunter der israelische Hersteller Urban Aeronautics und das europäische Unternehmen Lilium Aviation. Letzteres hat dafür eigens ein Team mit deutschen Experten der TU München zusammengestellt und wird von der Europäischen Weltraumorganisation (ESA) unterstützt. Aufgrund der Angst vor technischem Versagen und anderen Risikoszenarien ist es am wahrscheinlichsten, dass der Einsatz dieser Technologie zunächst nur bei Frachtfliegern erfolgt. „Im Unterschied zu den Passagieren stört die zu transportierende Fracht der Pilotenstatus nicht und es ist ihr egal, ob das Flugzeug von einem Piloten oder autonom gesteuert wird“, heißt es im UBS-Bericht. Gerade deshalb werde hier der

Übergang zu pilotenlosen Frachtflugzeugen einfacher ablaufen als bei den Passagierflugzeugen. Nach Einschätzung der OECD werden 40 Prozent des Welthandels über den Luftverkehr abgewickelt. Die Einsparungen beim Gütertransport durch automatisierte Frachtflugzeuge wären erheblich. Pilotenlose Frachtflugzeuge sind auch ein Thema für Jakajima, matchmaker for innovators. Die Plattform organisiert Hightech-Konferenzen zu unterschiedlichen Themen, darunter auch die Unmanned Cargo Aircraft Conference 2017 in Italien. „Solche Fluggeräte sind billiger, da sie weniger Personal benötigen“, heißt es auf der Internetseite. Ein Betreiber könne vom Boden aus mehrere Flugzeuge überwachen. Zudem könne das autonome Fliegen die Produktivität steigern, weil es keine Flugstundenbegrenzung für das Flugpersonal gebe. Trotz der vielen Vorteile prognostiziert UBS die ersten pilotenlosen Flüge für das Jahr 2025. Das deckt sich auch mit der Einschätzung des Stuttgarter Unternehmens für Avioniksysteme Aviotech. Denn neben der genannten Skepsis wird der Übergang zu pilotenlosen Frachtflugzeugen auch aufgrund langwieriger Tests und der gesetzlichen sowie bürokratischen Prozesse nur langsam erfolgen.  •


30

31 dialog / dialog

promocijsko sporočilo

Deset osnovnih korakov za ustanovitev (hčerinskega) podjetja v Nemčiji Zehn schnelle Schritte für die E-Gründung einer GmbH in Slowenien (über das Portal E-VEM)

Prenos paketnih pošiljk v tujino. Odgovorno. Razvojno. Mednarodno.

X Katja Stadler, AHK Slowenien, Pavel Orešnik, Dr. Kohnke, Dr. Kugler

1.

K o se odločim za ustanovitev podjetja v Nemčiji, najprej

2.

določim profil dejavnosti. Ich bestimme den Firmennamen und erwerbe die Zustimmung vom Eigentümer des Grundstücks, auf dem das Unternehmen seinen Sitz haben wird.

P ri pristojnih organih, kot sta na primer gospodarska

3.

4.

zbornica in obrtni urad, se pozanimam, ali morda obstajajo zadržki glede izvajanja izbrane dejavnosti. Preverim, ali izpolnjujem pogoje za odobritev dovoljenja, ki ga morda potrebujem. Ich wähle einen slowenischen Firmennamen aus (kurz und lang). Der lange Name sollte auch die Tätigkeit des Unternehmens beinhalten.   G lede na logistični in poslovni vidik izberem sedež podjetja

ter poiščem primerne prostore za opravljanje dejavnosti. Ich bestimme die Unternehmenstätigkeiten nach der Standardklassifikation der Wirtschaftszweige (SKD 2008) sowie die Haupttätigkeit des Unternehmens.

D oločim ime podjetja in pri lokalni gospodarski zbornici

5.

preverim, ali obstajajo kakšni zadržki glede izbire imena. Po potrebi ime predam v pravno presojo. Tako se izognem poznejšim nesporazumom in zamudam pri vpisu podjetja v register. Ich bestimme die Gesellschafter (juristische oder natürliche Personen) und gesetzlichen Vertreter des Unternehmens (den Geschäftsführer und den Prokuristen). Izberem ustrezno pravno obliko družbe in pripravim pravni okvir za strukturo podjetja. Bei der Steuerbehörde beantrage ich die Steuernummer der Gesellschafter und gesetzlichen Vertreter.

6.

S topim v stik z notarjem in se z njim dogovorim o

formalnostih glede overitve potrebnih izjav in ustanovne dokumentacije. Die oben genannten Informationen und Unterlagen lege ich dem E-VEM vor, wo die benötigten Dokumente ausgestellt werden (Beschlüsse, Gesellschaftsvertrag/ Gründungsakt).

7.

I zberem davčnega svetovalca, ki po uspešni ustanovitvi

8.

podjetja pri notarju podjetje prijavi na finančni urad ter pozneje prevzame davčno-pravne in knjigovodske storitve. Mit dem unterzeichneten Gesellschaftsvertrag/ Gründungsakt gehe ich zur Bank und eröffne ein Bankkonto auf den Namen des Unternehmens.

P o overitvi pri notarju odprem bančni račun na ime

9.

novoustanovljenega podjetja in vplačam dogovorjeni osnovni kapital. Ich zahle das Stammkapital i.H.v. 7.500 Euro ein und erhalte die Bestätigung über die Kapitaleinzahlung.

P odjetje po potrebi prijavim pri lokalnem obrtnem

10.

uradu. Ich gebe die unterzeichneten Dokumente zusammen mit der Bestätigung über die Kapitaleinzahlung an das E-VEM zurück, das die Dokumente beim Registergericht einreicht.

Po prejemu davčne številke od davčnega urada in po vpisu podjetja v sodni register, ki ga opravi notar po vplačilu osnovnega kapitala, lahko začnem z izvajanjem operativne dejavnosti. Die Gesellschaft ist gegründet.

ošta Slovenije je podjetje z izjemno tradicijo zanesljivosti pri storitvah povezanih s pretokom informacij, denarja in blaga. Skupina Pošta Slovenije je s svojimi podjetji še večji obet za doseganje zanesljivosti prek meja Slovenije. V Pošti Slovenije delujejo v skladu s premišljenimi strateškimi načrti, vlagajo v nove sodobne storitve in optimizirajo poslovanje. Tehnično in tehnološko posodabljajo poštno omrežje oziroma prostorske kapacitete, ki z logističnega vidika pomenijo optimalno izvajanje logističnih procesov, logistično opremo, informacijsko tehnologijo in uvajajo ekološka transportna sredstva. Širijo poslovanje s tujimi operaterji. Avtomatizirajo poslovanje in so vse bolj prilagodljivi. Zanesljivost je njihova lastnost. Sodobne storitve Pošte Slovenije so zasnovane tako, da se prilagajajo obsegu in rasti poslovanja. S kakovostnimi in konkurenčnimi storitvami lahko poslovni uporabniki tako izboljšajo svoje poslovanje in tudi poskrbijo za lastno stroškovno učinkovitost. Konkurenčne globalne storitve vključujejo klasične mednarodne poštne storitve, hitro pošto v tujino, prenos mednarodnih poslovnih paketov s sledenjem in zavarovanjem, storitve carinskega posredovanja in mednarodno direktno pošto. Pri tem sodelujejo z drugimi poštnimi operaterji in ponudniki transportnih in logističnih storitev. Pošta Slovenije je med prvimi poštnimi operaterji pridobila status AEO (Pooblaščeni gospodarski subjekt), kar ima velik pomen v EU in širše v svetu, saj priznava Pošti Slovenije poseben status zaupanja vrednega partnerja. Nudijo zanesljivo dostavo pošiljk v vse države sveta. Storitev Mednarodni poslovni paket prinaša strankam različne ugodnosti. Po sklenitvi pogodbe s Pošto Slovenije lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljane dejavnosti, pošiljajo blago in druge pošiljke tako pravnim kot fizičnim osebam v več kot 30

p

državah sveta s storitvijo Mednarodni poslovni paket. Časi prenosa pošiljk so odvisni od države, kamor pošiljate paket, ter od izbrane storitve prenosa. Pošta Slovenije izvaja najhitrejši prenos pošiljk v tujino z mednarodno poslovno mrežo. Razširili so mednarodno storitev EMS – Express Mail Service in tako povezali Slovenijo s še več kraji po svetu. EMS – pošiljke dosežejo naslovnika v zagotovljenih kratkih časovnih rokih. Pisemsko ali paketno pošiljko, ki bo po svetu potovala z mednarodno storitvijo EMS, lahko oddate na vseh poštah. Pošiljka more biti v ovojnini ali škatli, ki ustreza vsebini pošiljke, ob oddaji pa izpolnite EMS – spremnico. Paketnim pošiljkam, naslovljenim izven območja EU, ne pozabite natančno opisati vsebino pošiljke, navesti carinsko vrednost blaga in priložiti tudi tri izvode računa ali dobavnice. Izkoristite prednosti pošiljk EMS: • Največja dovoljena masa pošiljk je 30 kg, z

izjemo Hrvaške, v katero je možno pošiljanje blaga tudi do mase 50 kg. • Pošljete jih lahko naslovnikom v 50 državah. • Vaše pošiljke v večjih mestih prevzamejo v 30 minutah po naročilu na brezplačni telefonski številki 080 14 00. • Omogočajo avtomatično zavarovanje pošiljk z blagom do višine 4.200 EUR in sledenje pošiljk. • Ponujajo najugodnejše razmerje med ceno in hitrostjo prenosa na segmentu ekspresne dostave. Vsaka pošiljka ima, ne glede na vrednost, za pošiljatelja in naslovnika posebno vrednost. A to vrednost lahko dosežete le, če je ob pravem času na pravem mestu. Zato zares ni vseeno, komu zaupate njen prenos in dostavo. Pošta Slovenije je zanesljiv logistični partner, ki vam s celovito ponudbo paketnih in logističnih storitev lahko pomaga poslovati bolje, hitreje in uspešnejše.


32

33

kolumna / Kolumne

kolumna / Kolumne

Znamka kot strateška prednost pred konkurenco Marke als strategischer Wettbewerbsvorteil

Mobilnost prihodnosti Die Mobilität der Zukunft

o sedmih letih, odkar delam v Sloveniji, v zvezi z znamkami opažam dve stvari. Prvič: kot potrošniki imajo Slovenci radi blagovne znamke in z veseljem kupujejo mednarodne proizvode z uveljavljeno znamko, pa naj gre pri tem za nemške avtomobile, italijansko modo, švedske strešne kovčke ali pa smuči znamk Atomic in Rossignol, čeprav imajo na voljo tudi ELAN kot najbolj prepoznavno slovensko znamko. Drugič: na strani industrije je slika povsem drugačna. Tema blagovne znamke kot strateškega orodja za razlikovanje od konkurence se tam skoraj ne pojavlja. Pogosto je slišati: »Blagovna znamka, to je vendar samo nekaj za B2C« in le redkokdaj zna kdo odgovoriti na vprašanja: Kaj predstavlja moje podjetje? Kaj znam bolje od konkurence ? Po čem se razlikujem od drugih? Katere vrednote sporoča moja znamka in kako oblikujem točke dotika (touchpoints) s strankami ? Kako to dosledno izvajam po celotni poti potrošnikov? Podjetja se zadovoljijo že samo s tem, da delujejo kot dobavitelji, ki v vlogi kapitala tretjega ali četrtega reda ali kot podizvajalci maloštevilnim strateškim kupcem v tujini dobavljajo dele z nizko dodano vrednostjo. Toda kdor živi samo na osnovi svoje cene in strankam ne ponuja drugih lastnosti, po katerih bi se razlikoval od drugih, ta bo prej ali slej tudi umrl zaradi svoje cene. Najkasneje takrat, ko bo na naslednjem letnem sestanku najpomembnejši kupec pričakoval 10-odstotno znižanje cene za enako količino kot v preteklem letu. Srednjeročno do dolgoročno ustvarja sistematična gradnja blagovne znamke bolj atraktiven položaj na trgu. Za to je poleg inovativnosti potrebna tudi jasna vizija tega, kam je podjetje namenjeno. V Sloveniji so na področju B2B pogosto družinska podjetja tista, ki so svojo vizijo uspešno pretvorila v moč znamke in s tem v poslovno uspešnost. Vzorčni primer tega je podjetje Akrapovič, ki mu je uspelo z modelom znamčenja komponent (ingredient brand model) neposredno pri končnih porabnikih stimulirati povpraševanje po zmogljivih izpušnih sistemih in s tem občutno povečati svojo donosnost in odpornost. Inovacije in blagovna znamka. V prihodnje bo to dvoje vse bolj spadalo skupaj in tudi slovenskim podjetjem lahko prineslo trajno konkurenčno prednost, s katero postajajo odpornejša tudi v manj ugodnih konjunkturnih fazah.  •

p

TOMAS VUCUREVIC BRAIND®

Maciej Galant BMW Slovenija BMW Slowenien

elbstfahrende Fahrzeuge oder die Kommunikation zwischen verschiedenen Geräten wie Telefonen, Uhren und Autos entsprangen einst der Phantasie von Science-Fiction-Regisseuren. Mit Erstaunen und vielleicht einem Lächeln haben wir früher Filme wie „Zurück in die Zukunft“ angeschaut. Wir wunderten uns über die fortschrittliche Ausrüstung, die der wohl bekannteste britische Spion, James Bond, zur Verfügung hatte, und amüsierten uns über die selbstfahrenden Autos. Manch eine Skurrilität aus den Science-Fiction-Filmen stellte sich als treffende Zukunftsprognose heraus, die heute aus dem Alltag nicht mehr wegzudenken ist. Bei der BMW Group glauben wir, dass wir die Zukunft am besten vorhersagen können, indem wir sie mitgestalten. Daher ist es unsere Vision, die Nummer eins zu bleiben. Wir wollen die Leute bei ihrer Fortbewegung inspirieren und Premium-Mobilität der Zukunft gestalten. Die BMW Group befindet sich in der Transformation von einem reinen Autohersteller zu einem technologisch führenden Unternehmen. Unser Ziel ist es, durch die Verflechtung von innovativen Technologien, Digitalisierung und nachhaltigen Ansätzen eine einzigartige Nutzererfahrung zu gewährleisten. Dabei wollen wir selbstverständlich Spitzenprodukte entwickeln, die auch in Zukunft für höchsten Fahrgenuss stehen. Bereits heute sind die Autos von BMW und MINI miteinander verknüpft und ermöglichen eine Verbindung mit dem Internet und mobilen Geräten. Sie dienen aber auch als mobiles Büro für unterwegs und fahren bereits teilweise autonom. Wir von der BMW Group setzen uns für eine nachhaltige Zukunft ein und sind die Pioniere im Bereich der E-Mobilität. Die Elektrifizierung ist eine zentrale Säule bei der korporativen Strategie der BMW Group NUMBER ONE > NEXT. Alle unsere Marken und Modellserien können elektrifiziert werden. Sie können vollelektrisch fahren oder mit einem angeschlossenen Plug-in-Hybridantrieb betrieben werden – und zwar zusätzlich zum klassischen Verbrennungsmotor. Bis zum Jahr 2025 werden wir 25 elektrifizierte Modelle anbieten, darunter zwölf vollelektrische. Ich glaube, dass die Mobilität der Zukunft nachhaltig, miteinander verbunden und autonom sein wird. Außerdem bin ich davon überzeugt, dass wir durch die autonome Fahrweise in Zukunft manch schlechte Laune durch nervige Verkehrsstaus vermeiden können. Stattdessen werden wir die Zeit effektiv für verschiedene Erledigungen nutzen können, um anschließend ausgeruht am Ziel einzutreffen. Natürlich kann der Fahrer auf Wunsch immer noch die Kontrolle übernehmen und die Leidenschaft fürs Fahren ausleben. So wird auch in Zukunft der perfekte Fahrgenuss ein Synonym für unsere Fahrzeuge – die Fahrzeuge der Marke BMW – bleiben.  •

s

n den sieben Jahren, in denen ich nun in Slowenien tätig bin, sind mir zum Thema Marke zwei Dinge aufgefallen. Erstens: Als Konsumenten lieben die Slowenen Marken und kaufen gerne internationale Markenprodukte, ob deutsche Autos, italienische Mode, schwedische Dachträger oder Ski von Atomic und Rossignol. Dabei ist mit ELAN die slowenische Marke für Sportartikel verfügbar. Zweitens: Auf Industrieseite ergibt sich ein ganz anderes Bild. Dort findet das Thema Marke als strategisches Tool zur Abgrenzung gegenüber Wettbewerbern kaum statt. „Marke, das ist doch nur was für B2C“, hört man oft. Und Fragen wie: Wofür steht mein Unternehmen? Was kann ich besser als der Wettbewerb? Wodurch unterscheide ich mich? Welche Werte vermittelt meine Marke und wie gestalte ich meine Touchpoints? Wie setze ich das konsequent entlang der Customer Journey um? werden nur selten beantwortet. Man begnügt sich gerne mit der Position des Lieferanten, der als Tier 3 oder 4 oder Supplier Zulieferteile mit geringer Wertschöpfung an wenige, strategische Kunden im Ausland liefert. Wer aber nur dank günstiger Preise überlebt und seinem Kunden keine anderen Differenzierungsmerkmale liefert, der stolpert irgendwann auch über den Preis. Spätestens, wenn im nächsten Jahresgespräch der wichtigste Kunde einen Preisnachlass von zehn Prozent auf die Menge des Vorjahres erwartet. Systematischer Markenaufbau schafft mittel- bis langfristig eine attraktivere Marktposition. Dazu bedarf es neben der Innovationskraft auch einer klaren Vision, wo ein Unternehmen hinwill. In Slowenien sind es im B2B-Bereich oft Familienunternehmen, die Visionen erfolgreich in Markenkraft und damit Geschäftserfolg umgesetzt haben. Als Musterbeispiel ist hier die Firma Akrapovič zu nennen, die es geschafft hat, mit einem Ingredient Brand-Modell die Nachfrage nach leistungsstarken Auspuffsystemen direkt beim Endverbraucher zu stimulieren, um damit die Ertragskraft und Resilienz des Unternehmens deutlich zu erhöhen. Innovation und Marke: Das gehört in Zukunft immer mehr zusammen und kann auch slowenischen Unternehmen nachhaltige Wettbewerbsvorteile bieten, die sie selbst in schwächeren Konjunkturphasen widerstandsfähiger machen.  •

i

amovozeča vozila, komunikacija med napravami, kot so telefoni, ure, avtomobili in hiše, na primer, so bili nekoč plod domišljije snovalcev znanstvenofantastičnih filmov. Z začudenjem in morda rahlim posmehom smo gledali filme, kot je Vrnitev v prihodnost, se čudili vsem naprednim napravam, ki jih je uporabljal najbolj znani britanski vohun, in se zabavali ob samovozečih avtomobilih. Marsikatera nenavadnost iz tovrstnih filmov se je izkazala za dobro napoved prihodnosti, ki je danes običajna realnost. V BMW Group verjamemo, da prihodnost najbolje napovemo, če jo soustvarjamo. Tako je naša vizija ostati številka ena, navdihovati ljudi v gibanju in oblikovati premium mobilnost prihodnosti. Naša skupina se preoblikuje iz proizvajalca avtomobilov v tehnološko napredno podjetje. Naš namen je zagotavljati unikatno uporabniško izkušnjo s prepletom inovativnih tehnologij, digitalizacije in trajnostnega pristopa ter seveda z vrhunskimi izdelki, ki bodo tudi v prihodnje pomenili užitek v vožnji. Že danes so avtomobili povezani, omogočajo povezavo s spletom, mobilnimi napravami, lahko so mobilna pisarna na poti in tudi že delno vozijo avtonomno. Prizadevamo si tudi za trajnostno prihodnost. Tako smo pionir na področju e-mobilnosti. Elektrifikacija je eden izmed osrednjih stebrov naše korporativne strategije NUMBER ONE > NEXT. Vse naše blagovne znamke in modelne serije se lahko elektrificirajo s povsem električnim ali priključnim hibridnim pogonskim sklopom, ki bosta na voljo poleg možnosti motorja z notranjim izgorevanjem. Do leta 2025 bomo ponujali 25 elektrificiranih modelov, od tega 12 popolnoma električnih. Verjamem, da bo mobilnost prihodnosti trajnostna, povezana, naelektrena in avtonomna. Prepričan sem, da se bomo z avtonomno vožnjo v prihodnosti izognili marsikateremu trenutku slabe volje ob prometnih zamaških, izkoristili ta čas za različne opravke in bomo spočiti prispeli na želeno destinacijo. Seveda pa bo mogoče, ko bo voznik to želel, še zmeraj prevzeti nadzor nad vozilom in izživeti strast do vožnje.  •

s


34

35

TURIZEM /TOURISMUS

Slastni kulinarični sprehodi Ljubljana für Genießer Ponudba kratkih, nekajurnih prehranjevalnih sprehodov po slovenski prestolnici počasi, a zanesljivo sledi raznovrstnosti in bogatosti berlinske. Das kulinarische Angebot der slowenischen Haupstadt wächst. Ljubljana kann sich langsam, aber sicher mit der deutschen Haupstadt Berlin messen.­ Ein Hauptunterschied aber bleibt. X ANITA ANDRENŠEK

začnimo na začetku. »Prehranjevalni izleti« so eden najbolj vročih trendov kulinaričnega turizma ta hip. To ne preseneča, saj je velika večina sodelujočih, 87 odstotkov, v najnovejši globalni študiji Svetovne turistične organizacije iz leta 2016 izrazila, da je gastronomija »razločevalen in strateški element v definiranju podobe in znamke posamezne destinacije«. Turisti iščejo avtentično, lokalno prehrano, saj navadno jedi na primer v slovenski kitajski restavraciji niso niti približek tistemu, kar pod enakim imenom najdemo na Kitajskem. Značilnost kulinaričnih sprehodov je, da trajajo nekaj ur, število gastronomov pa je omejeno na manjšo skupino. Udeleženci v spremstvu lokalnega turističnega vodnika poleg uživanja pristnih lokalnih kulinaričnih dobrot navadno obiščejo med domačini priljubljene bare, kavarne in tržnice. Sprehodi so najpogosteje umaknjeni od glavnih turističnih znamenitosti, zato v ospredju ni vodnikova razlaga kulturne dediščine nekega mesta.

a

ulinarische Entdeckungstouren oder „Food Tours“ zählen derzeit zu den angesagtesten Trends im kulinarischen Tourismus. Im vergangenen Jahr gaben in einer Studie der Weltorganisation für Tourismus 87 Prozent der Befragten an, dass die Gastronomie ein „distinktives und strategisches Element bei der Definition des Erscheinungsbilds und der Marke eines Reiseziels“ sei. Die Touristen suchen authentische und regionale Speisen, da Gerichte eines beispielsweise chinesischen Restaurants in Slowenien in der Regel nicht denen ähneln, die wir unter den gleichen Namen in China vorfinden. Charakteristisch für die kulinarischen Entdeckungstouren ist, dass sie ein paar Stunden dauern, wobei sich die Auswahl der Gaststätten auf eine kleine Anzahl beschränkt. In Begleitung eines lokalen Fremdenführers kommen die Teilnehmer in den Genuss von authentischen regionalen Spezialitäten und lernen die beliebtesten Kneipen, Bars, Cafés und Treffpunkte der Einheimischen kennen. Die Touren verlaufen oft abseits der gängigen Sehenswürdigkeiten. Erläuterungen zum kulturellen Erbe einer Stadt stehen daher auch nicht im Vordergrund. So läuft es auch in der deutschen Hauptstadt Berlin und in der slowenische Hauptstadt Ljubljana ab. Ljubljana bietet seinen Besuchern kulinari-

k

Nič drugače ni v nemški prestolnici Berlin in slovenski Ljubljani. Ljubljana ima kulinarične sprehode in okušanja piv ter delavnice peke potice in pripravljanja slovenske hrane ponudnika Ljubljananjam. Top Ljubljana Foods, Ljubljana Food Tour, Taste Ljubljana Food Tour in Cook Eat Slovenia prav tako poleg sprehodov nudijo tečaje kuhanja pristnih slovenskih jedi. Primerjava berlinskih in ljubljanskih prehranskih tur po eni strani ni na mestu, saj je v nemški prestolnici vsak dan nekaj novega. »Po drugi strani pa sta si mesti podobni v vzdušju in občutjih, medtem ko so zgodovina, velikost in struktura mest povsem drugačne. Berlin je s stališča kulinarike zagotovo veliko bolj multikulturen, temu primerno imajo tudi večjo ponudbo kulinaričnih izletov,« je povedala Iva Gruden iz Ljubljananjama. »V zadnjih nekaj letih je Berlin postal tudi kulinarična »vroča točka«, kjer kulinaričnim trendom ne le sledijo, temveč jih tudi določajo. Eksperimentalno razpoloženje, svetovljanstvo ter strast do kakovosti so v nemški prestolnici prisotni tako pri uveljavljenih kuharskih mojstrih

kot tudi kreativnih kulinaričnih svobodomislecih,« pravi Maja Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji. Raznolikost okusov v mestu je izjemna, prav tako pa ima nemška prestolnica tudi največ restavracij z Michelinovimi zvezdicami v Nemčiji. V Berlinu je mogoče v eni turi okusiti kulinarične posebnosti zgolj enega predela mesta, kar je poglavitna razlika med mestoma. »Center Ljubljane, nekdaj srednjeveškega mesta, lahko v celoti prehodimo v eni turi. To je izvrstno, pa še v coni za pešce smo nenehno in se nam ni treba peljati s podzemno postajo nekaj postaj naprej, da pridemo do najboljšega sladoleda, kave in štrukljev. Majhnost združuje tako tradicionalne slovenske ponudnike kot zelo trendovske, nenavadne in inovativne,« je o kulinarični pestrosti na relativno majhni razdalji še dodala Grudnova.  • Nemška turistična organizacija bo v letu 2018 nemško kulinariko postavila v središče vseh svojih promocijskih aktivnosti.

sche Spaziergänge und Biertouren sowie verschiedene Koch- und Backworkshops des Anbieters Ljubljananjam an. Die Teilnehmer lernen unter anderem, wie eine typische slowenische Potica, auf Deutsch Potitze, gebacken und wie ein typisches slowenisches Gericht zubereitet wird. Top Ljubljana Foods, Ljubljana Food Tour, Taste Ljubljana Food Tour und Cook Eat Slovenia bieten neben kulinarischen Erlebnistouren auch Kochkurse zum Thema authentische slowenische Küche an. Ein Vergleich zwischen den kulinarischen Food-Touren von Berlin und Ljubljana ist einerseits zwar nicht ganz angebracht, da in der deutschen Hauptstadt jeden Tag etwas Neues passiert. „Auf der anderen Seite aber ähneln sich die Städte im Flair und in der Wahrnehmung, während sich die Geschichte, Größe und Struktur vollkommen unterscheiden“, sagt Iva Gruden von Ljubljananjam. Berlin sei aus kulinarischer Sicht viel multikultureller, weshalb es dort auch ein entsprechend größeres Angebot an kulinarischen Entdeckungstouren gebe. „In den vergangenen Jahren hat sich Berlin zum kulinarischen Hotspot entwickelt, wo man dem kulinarischen Trend nicht nur folgt, sondern ihn auch mitkreiert. Die Freude am Experimentieren, das globale Denken und die Leidenschaft für gute Qualität werden bei den

berühmten Spitzenköchen und den kulinarischen Freigeistern der deutschen Hauptstadt großgeschrieben,“ laut Maja Horvat, Leiterin der Deutschen Zentrale für Tourismus in Slowenien. Die Geschmacksvielfalt in der Stadt ist einzigartig und außerdem kann sie die meisten Michelin-Sternerestaurants in Deutschland vorweisen. In Berlin werden bei einer Tour nur die kulinarischen Besonderheiten eines einzigen Stadtteils erfasst, was auch der Hauptunterschied zu Ljubljana ist. „Wir können bei einer kulinarischen Entdeckungstour das gesamte Zentrum der mittelalterlichen Stadt Ljubljana durchlaufen. Das ist phantastisch“, sagt Iva Gruden. „Außerdem bewegen wir uns die ganze Zeit in der Fußgängerzone und brauchen nicht mehrere Stationen mit der U-Bahn zu fahren, nur um zum besten Eis, zum besten Kaffee und zu den besten slowenischen Štrüglich zu gelangen.“ Dank der Dichte der Stadt lägen die traditionell slowenischen und die trendigen und innovativen Anbieter nahe beieinander.  •

Die Deutsche Zentrale für Tourismus wird 2018 ihre weltweiten Marketing- und Vertriebsaktivitäten auf die Themenkampagne „Kulinarisches Deutschland“ fokussieren.


Für ein gesundes Leben.

Die Perfekte E rholung in den Therme n Krka

37 ODRASEL V NEMČIJI / AUFGEWACHSEN IN DEUTSCHLAND

Najpomembnejša je ljubezen Das Wichtigste aber ist die Liebe Samo Kupljen je dober gospodar in dober gospodarstvenik. Samo Kupljen ist mit zwei Kulturen aufgewachsen. X žiga fišer

tujčan po rojstnem kraju je svoje celotno izobraževanje opravil v Nemčiji, kjer je našel tudi svojega prvega delodajalca, podjetje Mannesmann Mobilfunk, ki je kasneje preraslo v Vodafone. Z letom njegovega rojstva so z delom v Nemčiji začeli tudi njegovi starši. Oče je denimo vodil kar 11 restavracij v Mainzu, Wiesbadnu in Frankfurtu, kar je pomenilo skupaj okoli 280 ljudi. Tako kot vsi zdomci v tistem času je družina preživljala dopuste v Sloveniji, oče pa je vse svoje prihranke vlagal v vinarstvo. Leta 1976 je bila tako družina Kupljen skupaj s Stankom Čurinom ena prvih zasebnih vinarjev v tedanji Jugoslaviji. Na 6 ha vinogradov so v prvem letu uspeli pridelati 40.000 buteljk vina, hkrati pa so začeli postavljati tudi prvo slovensko zasebno vinsko banko. Vztrajnost, marljivost in ljubezen do dela in predvsem vina so se z očeta prenesle tudi na sina. Tako Samo Kupljen danes skupaj s svojo družino in sodelavci neguje 18 ha vinogradov, na katerih letno pridelajo 60.000 buteljk vina. »Tako kot me skozi celotno življenje vodi ljubezen do vina in dela, me je tudi nazaj v Slovenijo pripeljala ljubezen. S soprogo Lidijo, ki sem jo spoznal na počitnicah v Portorožu, sva si ustvarila družino.« Leta 1989 je tako začel s službovanjem v takratnem ljubljanskem hotelu Austrotel, dve leti kasneje pa se je zaposlil pri današnjem delodajalcu, podjetju BAUHAUS, kjer kot direktor najbolj ceni jasno lastniško strukturo in osredotočenost na osnovno dejavnost podjetja, česar je navajen iz Nemčije. Pravi, da tudi v Nemčijo počasi prihaja sproščen duh, v Sloveniji pa mu internet omogoča tako uživanje v nemških medijskih vsebinah kot tudi v kulinaričnih dobrotah. V Nemčijo se vrača samo še poslovno v okviru družbe, ki jo vodi. Glede na njegovo življenje in službovanje v dveh državah in kulturah smo ga povprašali še, kako bi primerjal družbi in kulturi. »Oba naroda sta zelo delavna, medtem ko Nemci svojo produktivnost bolj osredotočajo v poslovni del življenja, jo Slovenci razporejamo tako na poslovni kot tudi na popoldanski del.« »Nemci Bled in Piran že poznajo, zato jih z veseljem peljem v dolino Soče in k nam v slovensko Toskano, v Jeruzalem. Slovencem pa priporočam ogled Hamburga in karnevala v Kölnu,« odgovori na vprašanje, kam bi peljal svoje prijatelje, ter sklene z mislijo, da si za svoje otroke ter vnuke želi, da bi po srednji šoli odšli na šolanje v tujino in da bi kasneje »živeli v Evropi miru in regij, ne več nacionalnih držav«.  •

p

Die perfekte Wellnesserholung im

Designhotel Balnea **** Superior 08 20 50 340

|

booking@terme-krka.si

www.terme-krka.de

Ta oglas je zaradi ohranitve neposrednosti in avtentičnosti besedila in ker je besedilo namenjeno zlasti tujim bralcem, natisnjen v tujem jeziku.

SAMO KUPLJEN, Bauhaus

amo Kupljen stammt aus Ptuj, absolvierte seine gesamte Schul- und Berufsausbildung aber in Deutschland. Seine erste Berufserfahrung sammelte er bei der Firma Mannesmann Mobilfunk, die später von Vodafone übernommen wurde. Sein Vater leitete elf Restaurants mit rund 280 Angestellten in Mainz, Wiesbaden und Frankfurt. So wie die meisten Gastarbeiter zur damaligen Zeit verbrachte die Familie ihre Ferien in der Heimat in Slowenien. Sein Vater steckte alle seine Ersparnisse in den Weinbau. 1976 eröffnete die Familie Kupljen dann zusammen mit Stanko Čurin das erste private Weingut im damaligen Jugoslawien. Auf sechs Hektar Rebland gelang es ihnen, im ersten Jahr 40.000 Flaschen Wein herzustellen. Gleichzeitig gründeten sie auch die erste private Weinbank. Seine Ausdauer, seinen Fleiß und die Liebe zur Arbeit hat der Sohn vom Vater – vor allem aber auch seine Liebe zum Wein. Samo Kupljen verwaltet und pflegt heute zusammen mit seiner Familie und seinen Mitarbeitern insgesamt 18 Hektar Weinberge, die jährlich 60.000 Flaschen Wein hervorbringen. „So wie mich mein ganzes Leben hindurch die Liebe zum Wein und zur Arbeit leitet, hat mich auch die Liebe nach Slowenien zurückgebracht. Mit meiner Frau Lidija, die ich während eines Urlaubs in Portorož kennengelernt habe, habe ich eine Familie gegründet“, sagt Samo Kupljen. Im Jahr 1989 fand er eine Anstellung in Ljubljanas Hotel Austrotel und zwei Jahre später bei seinem heutigen Arbeitgeber, der Firma BAUHAUS. Als Leiter schätzt er hier insbesondere die eindeutige Eigentumsstruktur und deren Fokus auf die Haupttätigkeit, so wie er es aus Deutschland gewohnt war. Er selbst glaubt, dass Deutschland langsam etwas lockerer wird. In Slowenien ermöglicht ihm das Internet, deutsche Medien zu konsumieren und kulinarische Spezialitäten zu bestellen. Nach Deutschland fährt er nur noch geschäftlich im Auftrag der von ihm geleiteten Firma. In Bezug auf sein Leben und die Arbeit in zwei Ländern und Kulturen wollten wir von ihm noch wissen, wie er die beiden Gesellschaften und Kulturen vergleichen würde. „Beide Völker sind sehr fleißig, aber während die Deutschen ihre Produktivität eher auf den beruflichen Bereich des Lebens ausrichten, verteilen wir die Produktivität sowohl auf die Arbeitszeit als auch auf den Nachmittag“, sagt er. „Die Deutschen kennen Bled und Piran bereits, weshalb ich sie gerne ins Soča-Tal und zu uns in die slowenische Toskana nach Jeruzalem bringe. Den Slowenen hingegen empfehle ich eine Besichtigung der Stadt Hamburg und einen Besuch des Kölner Karnevals“, antwortet Samo Kupljen auf die Frage, was er seinen Freunden in Deutschland gerne zeigen würde. Für seine Kinder und Enkel wünscht er sich, dass sie nach der Mittelschule zur Ausbildung oder zum Studium ins Ausland gehen, um später „in einem Europa des Friedens und der Regionen und nicht mehr in einem Europa der nationalen Staaten zu leben“.  •

S


dogodki

38 17.

jan

Novoletni sprejem Ljubljana

31.

jan

Tradicionalni novoletni sprejem poslovnežev, ki delujejo na relaciji Nemčija–Slovenija, bo v letu 2018 v Ljubljani. Rezervirali smo lokacijo, ki bo druženje na najvišji ravni samo še spodbudila. 26. jan

Okrogla miza: Dualno izobraževanje Ljubljana

events

17.

Neujahrsempfang Ljubljana

12.–13. feb

jan

Round Table: Duale Ausbildung Ljubljana

In Slowenien wird im laufenden Schuljahr die Duale Ausbildung als Teil des Schulsystems wieder eingeführt. Die AHK Slowenien gemeinsam mit Partnern aus Österreich und Schweiz wird im Rahmen der Bildungsmesse "Informativa" einen Roundtable "Fit for the Future" mit Experten und Best Practice Beispielen aus Deutschland, Österreich und Schweiz durchführen.

Intenzivni trening – uspešen sejemski nastop Ljubljana

Na intenzivnem treningu bomo predstavili, kakšen je učinkovit sejemski nastop z marketinškega, prodajnega in vsebinskega področja. Govora bo o predsejemskih in posejemskih dejavnostih ter o tem, kako meriti uspešnost nastopa po različnih delovnih področjih.

31.

jan

Der traditionelle Neujahrsempfang für Vertreter der deutschen und slowenischen Politik, Wirtschaft und Kultur wird im kommenden Jahr in Ljubljana stattfinden. Für einen guten Rutsch ins neue Jahr sorgt die neue exklusive Location, die uns ein Networking auf höchstem Niveau ermöglichen wird. 26.

Ljubljana

Tema prvega Smart fruštka bo varovanje podatkov, katerih količina se s prihajajočo digitalizacijo samo še povečuje, poleg tega pa se bo tudi evropska uredba o varovanju podatkov v letu 2018 prenesla v slovenski pravni red.

V Sloveniji se bo dualno izobraževanje v tekočem šolskem letu ponovno uvedlo v šolski sistem. Slovensko-nemška gospodarska zbornica bo skupaj s partnerji iz Avstrije in Švice v okviru izobraževalnega sejma "Informativa" organizirala okroglo mizo Fit for future s strokovnjaki in primeri najboljših praks iz Nemčije, Avstrije in Švice.

jan

Smart fruštek

Smart Frühstück Ljubljana

Mit der anwachsenden Digitalisierung wird der Schutz von Daten immer wichtiger. Im Mai 2018 tritt die neue DatenschutzRegulierung der EU in Kraft, die auch die slowenische Rechtsordnung umsetzen wird. Angesichts dessen wird das erste Smart Frühstück in 2018 dem Thema Datenschutz gewidmet sein. 12.–13. feb

AHK-Intensivtraining: Fit für den Messeauftritt Ljubljana

Beim AHK-Intensivtraining präsentieren wir Ihnen die Methoden eines erfolgreichen Messeauftritts mit Fokus auf Marketing, Vertrieb und Inhalt. Wir werden über die wichtigen Schritte, die vor und nach einer Messe unternommen werden müssen, sprechen und uns ansehen, wie man den Effekt eines Messeauftritts in verschiedenen Arbeitsbereichen misst.

Zanesljiv partner v vaši dobavni verigi. Ein zuverlässiger Partner in Ihrer Lieferkette. e-pošta: prodaja@dbschenker.com tel: +386 1 5885 700


DAN SLOVENSKO-NEMÅ KEGA GOSPODARSTVA DEUTSCH-SLOWENISCHER WIRTSCHAFTSTAG

11. April 2018, Bled

Tema/Thema: Predavatelji: Referenten:

Klaus Holeczek Hella

Kark Knauss Bosch

In mnogi drugi /und viele Andere


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.