Okusiti Slovenijo

OKUSITI SLOVENIJO

MOJ NAČIN OKUŠANJA RAZLIČNOSTI. #ifeelsLOVEnia #myway #tasteslovenia

www.slovenia.info OK U SI T I SL OV E NI JO

1

2

OKU SI T I S L OV E N I J O

SLOVENIJA ZELENA ZVEZDA KULINARIČNEGA SVETA Slovenija, ena najbolj zelenih in trajnostno usmerjenih držav na svetu, je raj za dobrojedce zato, ker na tako kratkih razdaljah povezuje toliko različnosti, kot jo je mogoče srečati le malo kje na svetu. Svoj zeleni značaj kaže z izvirnimi doživetji, ki vključujejo spoznavanje gastronomskih posebnosti.

V edini evropski državi, ki povezuje Alpe, Mediteran, Kras in Panonsko nižino, je vse blizu.

Iz glavnega mesta Ljubljane in osrednje Slovenije je tudi do najbolj oddaljenih kotičkov Slovenije le okoli dve uri vožnje. Zato lahko z obiskom Slovenije celo v enem dnevu doživite štiri različne svetove. V vsakem od njih vas bodo z gostoljubjem in ustvarjalnostjo presenetili ljudje, ki z navdihi iz presenetljive narave in izjemne dediščine ustvarjajo edinstvene izkušnje za svoje goste. Z okušanjem različnosti boste spoznali, kako zelena, aktivna in zdrava je Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021!

Alpska Slovenija navdušuje z najvišjimi vrhovi in najbolj čistimi vodami, a tudi z okusnimi pastirskimi posebnostmi s planin. Mediteranska in Kraška Slovenija poleg Jadranskega morja in kraških jam ponuja sol in solni cvet iz tradicionalnih solin in mesnine, ki zorijo na burji. Termalna Panonska Slovenija poleg zdravih voda in slovitih vin ohranja tisočero oblik močnatih jedi in kruha. Osrednja Slovenija z Ljubljano ob raznolikih obrazih urbane kulture razkriva tudi izvirno nove okuse, nastale na stičišču vplivov iz vseh smeri Evrope.

Slovenija je z vseh smeri lahko dostopna zelena zvezda kulinaričnega sveta, ki navdušuje s svojimi značilnimi jedmi in svetovno znanimi vrhunskimi vini ter drugimi pijačami. To dokazuje tudi razglasitev Slovenije za Evropsko gastronomsko regijo 2021.

Bakala

OK U SI T I SL OV E NI JO

3

DOBER TEK IN NA ZDRAVJE! Izberite svoj način odkrivanja okusov Slovenije in se podajte na razburljivo gastronomsko popotovanje.

6

DOŽIVETJA OKUSOV NARAVE IN PRISTNIH LJUDI

18

ZNAČILNE JEDI TAKO RAZLIČNIH SLOVENSKIH REGIJ

20

Alpska Slovenija

32

Mediteranska in Kraška Slovenija

44

Ljubljana in Osrednja Slovenija

56

Termalna Panonska Slovenija

68

DEŽELA ODLIČNIH VIN IN DOŽIVETIJ VINSKE KULTURE

72

SVETOVNO POMEMBNA MEDENA DEŽELA

74

PRAZNIKI PO SLOVENSKO

76

OKUSNI SPOMIN(K)I IZ SLOVENIJE

78

PRIREDITVE ZA DOBROJEDCE

80

SLOVENIJA NA KRATKO

82

ZEMLJEVID

Svoj navdih za odkrivanje raznolikosti Slovenije poiščite na mobilni aplikaciji Explore Slovenia Travel Guides, kjer lahko prelistate brezplačne digitalne publikacije:

4

OKU SI T I S L OV E N I J O

Goriška brda OK U SI T I SL OV E NI JO

5

DOŽIVETJA OKUSOV NARAVE IN PRISTNIH LJUDI Kjerkoli ste, lahko dobro jeste. Po odličnost pa pridite tja, kjer so čisto blizu kuhinje doma najboljše sestavine, kjer kuharski mojster ali gospodinja osebno poznata kmeta, ki prideluje ekološka živila, branjevko, ki je na trg prinesla solato z lastnega podeželskega vrta, čebelarja, ki je stočil med iz panja, vinogradnika, ki v svoji kleti spoštuje stoletne tradicije. Odlične jedi so še boljše, ko doživite njihovo okolje, njihovo zgodbo in ljudi, ki so jo ustvarili. Ne izbirajte le jedi. Izberite svoje kulinarično doživetje.

Ana Roš, Hiša Franko Najboljša kuharska mojstrica na svetu 2017 po izboru akademije The World’s 50 Best Restaurants, ambasadorka Evropske gastronomske regije 2021.

»Zeleno ljubim zeleno.« Zeleni so slovenski gozdovi.

Zelene so slovenske reke.

Zeleno je slovensko dojemanje življenja.

Zato je zelena tudi slovenska hrana. Vrtovi, travniki in gozdovi so naše bistvo. »Odšel sem tja, kjer je daljši dan, kjer se mestni svet konča, kjer namesto asfaltnih cest vodi le steza ...« Moj dom, moja dežela. Tako majhna je, da jo lahko prevoziš hitreje, kot mine dan.

Tako raznolika, da lahko morskega lista začiniš s prekajenim jelenovim srcem in na goveji jezik postaviš ostrigo. Tako lepa je, da mi o njej skoraj ni 6

OKU SI T I S L OV E N I J O

treba več pripovedovati.

Pred kratkim sem v Mehiki srečala kolumbijsko dekle, ki je s svojo družino prepotovalo cel svet in ki pripoveduje: »Ah, Triglav (beri Triglavski narodni park)! Z zasneženih vrhov sem strmela v sinje modro Jadransko morje. Vse vaše bistvo je bilo skrito v tem pogledu. Veličastnost gora, ki se počasi prelijejo v vinorodne griče, se na koncu spremeni v neskončno modrino Sredozemskega morja.« Takšna je Slovenija. Raznolika, pisana in zanimiva.

Takšna je naša hrana. Raznolika, pisana in zanimiva.

Zelena.

Dolina reke Soče

Slovenija je dežela vrtov, travnikov in gozdov. Tu ljudje od nekdaj živimo v sožitju z ritmom narave.

Kultura nabiranja divje hrane, prehranjevanja z vrta, iz gozda, s travnika, iz reke in morja tukaj niso modni trend sodobnega sveta, temveč so naša tradicija, kultura in, upam, da tudi naša prihodnost.

Ko zacveti bezeg, se vsi vzpenjamo po njegove cvetove in jih nabiramo.

Ko dozorijo divje maline in borovnice, se s pletenimi košarami v rokah podimo po obronkih gora, kot sta Matajur in Kolovrat v moji bližini, in nabiramo sestavine za najslastnejšo marmelado na svetu.

Gobarske zgodbe so prave pravljice! So resnične?

Preverite.

Lani oktobra smo imeli na meniju Hiše Franko 16 različnih vrst divjih gob!

Fermentirana skuta je bistvo nepozabnih čomp s skuto.

Soška postrv s svojo zgodbo o obstanku, vredno vseh pripovedi livških krivopet; zatminska Anka Lipušček in njeno življenje, posvečeno tolminskemu siru in na tisoče zgodb slovenskega Krasa, Gorških brd, Prekmurja, Slovenske Istre, Dolenjske, Štajerske, Gorenjske.

Kje začeti in kje končati?

Bi raje oljčno ali bučno olje?

Maslo iz mleka s planin?

Zakaj ne vsega?

Dobrodošli v Sloveniji.

Dobrodošli v Evropski gastronomski regiji 2021!

Pri nas radi okušamo, kar nam je blizu.

Drežniški kozlički. Planinska jagnjetina.

OK U SI T I SL OV E NI JO

7

KAR JE NAJBOLJŠE, JE NARAVNOST IZ NARAVE TRAJNOSTNA KULINARIKA PO SLOVENSKO V domala vsaki slovenski kuhinji so začimbe in dišavnice z najbližjega vrta in travnika – pa naj gre za kuhanje za družino in prijatelje ali za goste v prestižni restavraciji. Povsod značilne solate in krompir sta po navadi vzgojena tako rekoč za prvim Luka Košir, Gostišče Grič kuharski mojster, ki prisega na trajnostne kulinarične pristope, ambasador projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

vogalom. Iz gozda, ki se vidi od mize, so gobe in drugi gozdni sadeži. Mleko je s planin. Med je iz čebelnjakov številnih slovenskih čebelarjev. Ribe so iz morja, reke, jezera, ob katerem ste se pravkar sprehajali. Olje, ki je oplemenitilo okus jedi, je iz lokalne oljarne, sol iz tradicionalnih solin ob slovenski obali.

Jedi, pripravljene po tradicionalnih receptih ali ustvarjene na izvirne načine, a vselej z vsaj malo pridiha lokalnih značilnosti, poudarjajo trajnostno usmeritev slovenskega turizma.

Gostom ponujamo to, kar sami pridelujemo.

Večina živil je iz bližine in ima majhen ogljični odtis. Prisegamo na načelo z vrta, njive, iz gozda na mizo. Zato jemo dobro in hkrati prispevamo k trajnostni prihodnosti.

»Prednost slovenske kulinarike je edinstvena tradicija, ki je ukoreninjena v slovenski kuhinji.

Ključ za trajnostni razvoj naše gastronomije je spodbujanje zavedanja o vsem, kar že imamo!«

Pridelki z domačega vrta

8

OKU SI T I S L OV E N I J O

Z ŽIVILI Z LOKALNE TRŽNICE V večini slovenskih mest so tržnice s ponudbo lokalnih pridelovalcev ekološke zelenjave, sadja, domačih mesnin, sira, olja in zelišč ter rokodelskih izdelkov. Večina tržnic ima manjše lokale s specializirano ponudbo dobrot. Na tržnice, med katerimi ima poseben pomen Plečnikova tržnica v Ljubljani, prihajajo po sveža in lokalna živila tudi najboljši kuharski mojstri. Nekateri med njimi se oskrbujejo tudi s tem, kar zraste na njihovih vrtovih in njivah!

Kuharski mojster Janez Bratovž na Ljubljanski tržnici

ČISTA PITNA VODA POVSOD! Slovenija je vodnata dežela. Smo med redkimi državami sveta, ki imajo pravico do pitne vode vpisano celo v ustavi! Zato še bolj zavzeto ohranjamo kakovost njenih naravnih virov. Ponudniki po vsej Sloveniji se k varovanju voda zavezujejo celo s posebno Vodno zavezo! Kjerkoli ste, se lahko odžejate s kakovostno pitno vodo kar iz pipe in marsikje tudi iz mestnega pitnika vode.

V deželi zdravilnih voda lahko kar na vrelcih uživate tudi v okusih mineralnih voda, kot sta v Rogaški Slatini Donat Mg – z magnezijem najbogatejša voda na svetu, in v Radencih voda Radenska.

ZAŠČITENI VIRI DOBRIH OKUSOV V slovenskih gostilnah, restavracijah in domačih kuhinjah imajo posebno veljavo živila, ki se ponašajo z označbo porekla in geografsko označbo, zaščiteno pri Evropski komisiji. V Sloveniji jedi začinjamo s piransko soljo, radi uporabljamo ptujski luk in jajca izpod Kamniških planin, cenimo grenčino štajerskega hmelja ter sladkosti in dobre učinke slovenskega medu, še posebej kočevskega gozdnega medu in kraškega medu. Med živili z zaščiteno označbo porekla poznavalce navdušuje ekstra deviško olje slovenske Istre, med živili z zaščiteno geografsko označbo pa štajersko prekmursko bučno olje. Z njim v Sloveniji radi začinjamo solate, olje, ki nastaja po stoletja starih tradicionalnih postopkih, pa v marsikateri restavraciji, gostilni ali na kmetiji bogati okus marinad, omak, juh, sladic in celo – vaniljevega sladoleda!

Jedi, ki se ponašajo z označbami Zaščitena označba porekla, Zaščitena geografska označba in Zajamčena tradicionalna posebnost, najdete na sledečih straneh.

OK U SI T I SL OV E NI JO

9

KAR JE DOBRO, JE ŠE BOLJŠE ZARADI LJUDI NAJ VAS RAZVAJAJO KUHARSKI MOJSTRI Butična 5-zvezdnična gastronomska doživetja odkrivajte v slovenskih restavracijah, ki se s svojimi kuharskimi mojstri uvrščajo na lestvice najboljšega, kar ponuja evropska kulinarika. Zanesete se lahko na priporočila The Slovenia Restaurant Awards s prestižnim izborom 100 najboljših gastronomskih točk po štirih slovenskih regijah. Poiščete lahko kakovost, ki jo zahtevajo člani združenj JRE - Jeunes Restaurateurs in Chaîne des Rôtisseurs. Zaupate lahko ocenam mednarodnih kulinaričnih vodnikov, kot je Gault & Millau.

JB restavracija, Ljubljana

Janez Bratovž , JB restavracija kuharski mojster s posebno nagrado Prispevek k razvoju slovenske sodobne kulinarike po izboru Gault & Millau 2019 »Pred petimi leti sem ameriški novinarki dejal, da bo Slovenija naslednja velika kulinarična destinacija. To se sedaj že uresničuje, a še nismo na koncu poti. Vsak pri sebi se trudimo, da bomo še boljši. Vem, da to zmoremo!« David Vračko, Restavracija Mak kuharski mojster prihodnosti po izboru Gault & Millau 2019 »Slovenska kulinarika je in mora ostati utemeljena na naši tradiciji. V našem okolju – od Jadranskega zaliva do prekmurskih ravnin – imamo prav vse, kar potrebujemo. Zvesti ostajamo sebi in svojim koreninam. Spoštujemo zemljo kot vir vode, hrane in dostojanstva. Iz teh temeljev ustvarjamo ponudbo, ki nagovarja mednarodne dobrojedce.«

si.gaultmillau.com the-slovenia.com jre.eu chaine.si

1 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

OKUŠAJTE ODLIČNOST V SLOVENSKIH GOSTILNAH Ko v Sloveniji iščete najznačilnejše gostinske lokale, poiščite – gostilno! Oznako gostilna nosijo lokali, ki se običajno ponašajo z dolgoletno družinsko tradicijo, hišnimi in regionalnimi jedmi ter ponudbo slovenskih vin in drugih pijač. V gostilnah lahko okušate dobrote iz lokalno značilnih sestavin, tipična slovenska nedeljska kosila in vzdušje, kakršnega pričara tradicionalno okolje.

Gostilna Repovž, Šentjanž

Meta Repovž, Gostilna Repovž kuharska mojstrica tradicije po izboru Gault & Millau 2019

Mojmir Marko Šiftar, Restavracija Evergreen mladi talent po izboru vodnika Gault & Millau 2019

»Tradicija, izkušnje, druženja, debeli zidovi, družina, veselje, okusna hrana, zgodovina, trdo delo, doživetja, ‘šank’, vas, podeželje.

Vse to so pojmi, ki me spominjajo na pravo slovensko gostilno. Ta je nedvomno pravi dragulj in hkrati temelj slovenske kulinarike. V Sloveniji smo ponosni na svoje gostilne, saj so pomemben del naše kulinarične identitete.«

»V naši mali deželi me navdihujejo predvsem zgodovinska dejstva, kako smo skozi čas prevzemali kulinariko sosednjih ali vladajočih držav in jih spremenili, priredili na svojstven ter edinstven način. Čeprav smo mlada država, naše kulinarične korenine segajo v čas Trubarja in še dlje. Rad črpam iz zgodovine in s pomočjo tradicije ter znanja naših prednikov ustvarjam novo podobo slovenske kulinarike. Nikoli in nikdar ne smemo pozabiti naših temeljev tako v kulturi kot tudi v kuhinji.« OK U SI T I SL OV E NI JO 1 1

KAR OBOGATI OKUS, SO IZVIRNA PRIZORIŠČA

Značilne slovenske jedi je po preverjenem receptu mogoče pripraviti v vsaki kuhinji, kjer koli na svetu. A pravi gurmani vedo, da imajo kulinarične posebnosti najboljši okus tam, kjer jih spremljajo razgledi na njihovo izvorno pokrajino in osebni stiki z njihovimi ustvarjalci. Številne slovenske restavracije in gostilne, grajske ali planinske kuhinje so znane po terasah in vrtovih z izjemnimi razgledi po zeleni pokrajini. Raznotere točke gostoljubja najdete tam, kjer so bile pridelane sestavine za značilne jedi posameznega območja.

Slovenska obala

DOBER TEK NA ULICI

RAZLIČNOST MEST Zgodovinska mesta Slovenije v svojo ponudbo vključujejo tudi kulinarično dediščino območja. Na tržnicah najlažje občutite utrip vsakdanjega življenja, na mestnih prireditvah lahko okušate priljubljene lokalne jedi, v najboljših restavracijah spoznavate kulinariko, ki povezuje tradicije meščanske kuhinje z značilnostmi zelenega zaledja mest. Poiščite za mesto značilne jedi, pijače, sladice in spoznavajte kulturo mest tudi s povezovanjem gastronomije in zgodovine. www.zgodovinska-mesta.si

1 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

Poleg uveljavljenih družabno-kulinaričnih prireditev v Sloveniji ne spreglejte raznoterih festivalov burgerjev in piva, čokolade in gina ter drugih trendovskih jedi in pijač, ki bogatijo življenje ulic in trgov. Kadarkoli si lahko dan popestrite tudi z ulično prehrano, ki po eni strani obuja slovensko tradicijo, po drugi strani pa se rada spogleduje z jedmi s sosednjega Balkana. Okušajte različnost!

NA GOSTOLJUBNE KMETIJE PO OKUSE PODEŽELJA V vsaki slovenski pokrajini boste našli turistične in izletniške kmetije, na katerih pripravljajo hišne jedi iz lastnih pridelkov. Poleg okušanja dobre malice ali kosila so turistične kmetije prava izbira za degustacije, kulinarične delavnice, piknike v naravi in še marsikaj.

Na kmetijah boste jedli tako kot domačini: to, kar je zraslo na vrtu ob hiši in na njihovih poljih. Marsikje gospodinje jedi pripravljajo tako, kot so jih že njihove babice, ponekod pa sloves odlične kulinarike krepijo z novo generacijo kuharjev in inovativno uporabo tradicionalnih živil. Pojedine spremljajo pijače iz hišnih kleti in shramb. Poleg vina boste okušali doma pridelane sokove iz jabolk in drugega sadja ter izvrstne žgane pijače. Poleg značilnega sadjevca vam morda ponudijo medico, borovničevec, žganja z zelišči, teranov liker in druge pijače.

Kmetije z dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji

468

turističnih kmetij z nastanitvijo

479

izletniških kmetij

95

vinotočev

32

osmic www.turisticnekmetije.si

OK U SI T I SLLogarska OV E NI JOdolina 13

K ČEBELARJEM PO ZDRAVJE IN SLADKOSTI Prisluhniti slovenskim čebelam – kranjskim sivkam, poskrbeti za zdravje in lepoto s čebeljimi izdelki, vdihniti zrak iz panja in doživeti apiterapijo, okusiti zaščiten slovenski med in njegove različne vrste, razbirati zgodbe s poslikanih panjskih končnic, spoznavati izdelavo medenjakov in lectov, nazdraviti z medico – vse to in še mnogo več lahko izkusite v Sloveniji. Dežela, ki tudi s številnimi čebelarji in skrbjo za čebele udejanja svojo zavezo trajnostnemu razvoju, je spodbudila razglasitev 20. maja za Svetovni dan čebel. www.apiturizem.si

> Več na strani: 72

Tradicija čebelarstva v Sloveniji

V PLANINE PO GORSKE DOBROTE Slovenija je dežela navdušenih planincev, ki na svojih postojankah v gorah pričakujejo tudi odlično malico.

Med več kot 150 planinskimi kočami so tudi takšne, ki slovijo ne le po značilnih enolončnicah (golaž, jota, ričet, gobova juha, mineštra), temveč tudi po jedeh, kot so štruklji, zavitki raznovrstnih okusov (štrudli), žganci in klobase. Marsikje navdušujejo s sladkostmi, kot so palačinke, flancati in drugi sladki grižljaji. Jedi pogosto bogatijo samonikle rastline s planin.

V Sloveniji zlahka odkrijete tudi pašne planine, s katerih prihajajo siri z zaščiteno označbo porekla! Blizu smaragdne Soče nastajata bovški sir in sir tolminc, v Bohinju, v zavetju Triglavskega narodnega parka, pa izdelujejo pikantni sir bohinjski mohant. Na Veliki planini nad Kamnikom nastajajo trniči, ki v dvojicah sirnih hlebčkov združujejo hrepenenje pastirjev po dekletih v dolini.

1 4 OKU SI T I S L OV E N I J O

V ZDRAVILIŠČA PO OKUSE DOBREGA POČUTJA V 15 slovenskih naravnih zdraviliščih posebno pozornost namenjajo jedilnikom, saj hrano razumejo kot pomemben del zdravja in dobrega počutja. Poleg lokalno značilnih jedi vas lahko presenetijo z okusi, ki se navdihujejo v tradicionalnih holističnih pristopih k zdravju. Pri izbiri živil skrbijo za kratke dobavne verige in jedi pripravljajo iz svežih sestavin iz neposredne okolice. Zato so tudi jedilniki, ki prispevajo k zdravju, preprosto okusnejši! www.slovenia-terme.si

V GRAJSKE RESTAVRACIJE PO GOSPOSKE NAVDIHE V nekaterih najbolj znanih slovenskih gradovih vas čakajo izvrstne restavracije z vrhunskimi kuharskimi mojstri. Na potepu po grajskih gričih boste marsikje lahko okušali jedi, ki so jih navdihnile srednjeveške zgodbe.

Grad Otočec

OK U SI T I SL OV E NI JO 1 5

K VINARJEM PO VINSKA DOŽIVETJA V treh slovenskih vinorodnih deželah starodavne kleti navdušujejo z vodenimi degustacijami in edinstvenimi doživetji, sodobne kleti pišejo nove vinske zgodbe o posebnih dosežkih, ki zbujajo pozornost poznavalcev po vsem svetu, priložnostni vinotoči – osmice pa presenečajo z gostoljubjem. V Sloveniji so med slikovitimi vinogradi kleti odprtih vrat, kjer lahko poleg okusov vina spoznavate tudi skrivnosti njegove pridelave.

> Več na strani: 68 Vinska degustacija, Vina Čotar, Komen

K PIVOVARJEM PO SLOVENSKE POSEBNOSTI Slovenija je zelena tudi zaradi svojega posebnega zelenega zlata – hmelja! Štajerski hmelj z zaščiteno geografsko označbo, ki je vir značilne arome in prijetno grenkega okusa mnogih znanih vrst piva, raste v Savinjski dolini, ki velja za peto največjo ponudnico hmelja na svetu.

V Žalcu, obdanem s hmeljišči, je tudi edinstvena fontana piv, med katerimi so tudi piva slovenskih mikropivovarn.

Slovenska butična piva presenečajo z novimi okusi, ki ne temeljijo le na hmelju. Posebna odlika slovenskih malih pivovarjev so eksperimentiranja z naravnimi sestavinami iz lokalnega okolja.

1 6 OKU SI T I S L OV E N I J O

Fontana piv Zeleno zlato, Žalec

OKUSITI SLOVENIJO

MOJ NAČIN POVEZOVANJA ZA PRIHODNOST. Slovenija kot ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 spodbuja razvoj zelenih dobavnih verig za avtentično doživetje slovenske gastronomije.

#ifeelsLOVEnia #myway #tasteslovenia

www.slovenia.info Logarska dolina OK U SI T I SL OV E NI JO 1 7

ZNAČILNE JEDI TAKO RAZLIČNIH SLOVENSKIH REGIJ Ob morju jeste drugače kot v zavetju visokih in zasneženih alpskih vrhov. Žitna polja Panonske nižine so drugačen navdih kot med kamenjem Krasa rastoče samonikle rastline. Kamorkoli greste, povsod lahko odkrijete, kako si narava in kultura podajata roko pred vašimi očmi – na krožniku značilnih lokalnih jedi.

Kuharski mojstri jih povezujejo v nove stvaritve, ki bližino vse te različnosti povežejo v okuse, po katerih si boste Slovenijo zagotovo zapomnili!

prof. dr. Janez Bogataj Mednarodno priznani etnolog, ambasador Evropske gastronomske regije 2021.

»Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli!« Če se vprašamo o značilnostih sodobne gastronomske razpoznavnosti Slovenije, najdemo odgovor v izjemnem evropskem stičišču gastronomskih različnosti.

Slovenija je svojo kulinariko stoletja oblikovala pod vplivi germanskega alpskega sveta na severu, romanskega mediteranskega sveta na zahodu, panonskega na severovzhodu in od konca prve svetovne vojne tudi balkanskega na jugu. Prebivalci lokalnih in regionalnih okolij so ustvarili inovativne kulinarične rešitve, ki so svojo izvirnost črpale iz pestrosti 1 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

naravnega okolja in stalnega nadgrajevanja kuharskega znanja.

Možnosti za vse to je bilo dovolj, saj ozemlje današnje Slovenije ponuja tako rekoč vse, iz česar raste in se razvija sodobna kulinarika.

Polja dajejo pridelke in travniki so idealna paša za živino. V eni najbolj gozdnatih dežel v Evropi rastejo številne gobe in gozdni sadeži. Iz visokih gorskih vrhov, ki jih obkrožajo planinski pašniki, seže pogled do Jadranskega morja.

Vendar ribe ne plavajo le v njem, ampak tudi v številnih čistih rekah, potokih in jezerih. Med vodami

so pomembni zdravilni mineralni izviri – nekatere od njih so cenili že v antiki.

Slovenijo preletavajo avtohtone čebele, ki nabirajo med in ustvarjajo druge čebelje izdelke. V najsevernejših solinah na Jadranu pridelujejo izvrstno morsko sol in solni cvet. V treh vinorodnih deželah raste vinska trta in kar nekaj je izvirnih sort, ki očarajo največje poznavalce.

Za razvoj in razpoznavnost sodobne slovenske kuhinje je bilo pomembno tudi širjenje kuharskega znanja.

Prva kuharska knjiga v slovenskem

»Kulinarično bogastvo Slovenije je strnjeno v 24 gastronomskih regij in 3 vinorodne dežele, s 401 značilnimi lokalnimi in regionalnimi živili, jedmi ter pijačami.”

jeziku je bila natisnjena leta 1799.

Knjiga je odličen dokaz, da je ob koncu 18. stoletja slovenski jezik lahko opredeljeval vse temeljne in posebne pojme v takratni svetovni kulinariki. Temelj gastronomske piramide Slovenije, ki določa našo kulinarično in gastronomsko

razpoznavnost, predstavljajo kranjska klobasa - zaščiteno dobra od 1896, kislo zelje in repa za njen alpski svet, obredni pleteni kruh in prekmurska gibanica za njen panonski svet, osrednjo Slovenijo predstavljajo skutni štruklji in pehtranova potica, njen

mediteranski svet pa klapavice, kalamari in piranski brancin.

Prisedite k pestri, zdravi in z okusi raznoliki slovenski mizi.

Pa dober tek, bog žegnaj in na zdravje!

Kranjska klobasa

Kislo zelje in kisla repa

Prekmurska gibanica

Štruklji

Potica

Bosman

Klapavice ali pedoči

Piranski brancin

Kalamari

OK U SI T I SL OV E NI JO 1 9

ALPSKA SLOVENIJA

KJER SE DOBRE JEDI SPOGLEDUJEJO S PAŠNIMI PLANINAMI Če hočeš osvajati razgledne točke, potrebuješ kos kruha z zaseko, grižljaj odličnega sira, žlico medu. Na vrh te pospremimo z žganci ali s kašo. Ko se vrneš, te presenetimo z divjačino, z ribami iz rek in s posebnimi sladkostmi.

2 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin soustvarjalec kulinaričnih zgodb Alpske Slovenije

»Tu kuhamo z najboljšim s planin in s posebnostmi iz dolin.« Uživamo v mleku in žgancih Pokrajina najvišjih gora ima okus po odličnih sirih iz mleka krav in ovac, ki se pasejo na planinah. Med njimi je posebne pozornosti vreden sir mohant. Zaradi pikantnega okusa ga lahko uporabimo kot začimbo, ki izvrstno nadgradi jedi. K mleku s planin so se od nekdaj prilegali koruzni žganci. Lokalna bohinjska koruza trdinka ima samosvoj okus in je navdih za nove jedi.

Suhe mesnine pripravljamo po svoje Alpska Slovenija je območje močnatih, mesnih in mlečnih jedi, a tudi rib iz rek in jezer. Domačini radi posegamo po gorenjskem želodcu – suhi mesnini s proseno kašo in po nepogrešljivi zaseki.

Navdihujejo nas stara drevesa Tepke, stare sorte hrušk, ki lahko zrastejo tudi 20 metrov, posušene obdržijo svojo odlično aromo tudi 25 let! Drevo, ki ga je bilo v času cesarice Marije Terezije zapovedano saditi na kmetijah, je danes nova inspiracija za vrhunsko kulinariko.

Poleg tepkinega mošta, kompota, soka, marmelade in žganja danes z veseljem ponujamo gorenjsko klobaso s tepko, testenine s tepko, rateške krape – testene žepke s tepko, tepkine praline in še marsikaj! S pomočjo hruške in njenega lesa, iz katerega izdelujejo slovite gorjuške pipe, v naši kuhinji pišemo novo kulinarično zgodbo Alpske Slovenije.

Jezersko

OK U SI T I SL OV E NI JO 2 1

A L P SK A SL OV E N I JA značilne jedi

Čompe s skuto • »Čompe« so le eno od 132 poimenovanj krompirja v Sloveniji. V Soški dolini jih kot »čompe« od 19. stoletja pripravljajo kuhane v oblicah in z okusno skuto. V Bovcu vsako leto pripravijo turistično prireditev Čomparska noč.

Tepkin kompot • Nekoč zelo razširjena sorta hrušk, iz katerih kuhamo okusen kompot, bogati tudi prigrizke s sirom in skuto, nadeve za štruklje in mnoge druge jedi. Njihov sloves ohranja tudi Gorenjski tepkovec - naravno sortno žganje z geografsko označbo.

2 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

A LP S K A S L OV E NIJA značilne jedi

Blejska kremšnita • Posebnost gastronomske ponudbe Bleda od leta 1953. Sladico sestavlja listnato testo z vaniljino kremo, tanjšo plastjo stepene sladke smetane in na vrhu še plast listnatega testa s sladkornim posipom. V hotelu Park na Bledu so do jeseni leta 2019 pripravili že petnajst milijonov originalnih blejskih kremšnit ali rezin.

Srna po bohinjsko • Obsežni gozdovi v Triglavskem narodnem parku predstavljajo življenjski prostor številnim divjim živalim.

Zato je v prehranski kulturi prebivalstva pogosto zastopana tudi divjačina.

OK U SI T I SL OV E NI JO 2 3

A L P SK A SL OV E N I JA značilne jedi

B

ENO P

OV

R ILJ U

O

•P

LJ

E NI JI!

Ajdovi in koruzni žganci • Najbolj množična vsakdanja jed alpskega in osrednjega dela Slovenije so bili žganci. Misel iz 19. stoletja pravi, da so »steber kranjske dežele«. Žganci ali drobljenci so lahko glavna jed ali priloga k enolončnicam, sladkemu in kislemu mleku ali jogurtu. Okusni so tudi z jajci ali kislim zeljem in repo.

VSEJ SL

Bohinjski mohant • Posebna vrsta pikantne skute ali sira iz kislega mleka, ki dozori v lesenih čebrih ali dežah. Zorenje je hitrejše v poletnih mesecih, zato izdelujejo mohant iz polnomastnega, pozimi pa iz posnetega mleka.

Ta izjemna slovenska delikatesa ima evropsko zaščito označbe porekla.

Bohinjska zaseka s suho klobaso • V Bohinju pripravljajo posebno vrsto zaseke, tj. zabele ali namaza iz mlete prekajene slanine. V zaseki konzervirajo suhe klobase in kose mesa. Suha klobasa z zaseko je izjemno okusna malica, prekajena zaseka pa kot zabela daje izjemen okus jedem.

2 4 OKU SI T I S L OV E N I J O

A LP S K A S L OV E NIJA značilne jedi

Tolminska frika • Domovina frike ali ocvrtega sira je Karnija. Od tod se je jed razširila tudi na Bovško, kjer jo pripravljajo s krompirjem, sirom in slanino. Na območju Trente jo pripravljajo s sirom, polento, slanino in jajci, na planšarijah Soške doline pa s krompirjem, sirom, slanino, jajcem in čebulo.

Sir Tolminc in Bovški sir • Visoke planine nad reko Sočo so že stoletja domovanje krav in avtohtonih bovških ovc. Iz izjemno kakovostnega mleka nastajata sir tolminc in bovški ovčji sir, ki se ponašata z evropsko zaščito označbe porekla.

Soška postrv v ajdovi ali koruzni moki • Bistra reka Soča je domovanje izvirne soške postrvi (Salmo trutta marmoratus), ki je izjemna gastronomska poslastica. Pripravljajo jo povaljano v ajdovi ali koruzni moki in ocvrto, zelo okusna je tudi s pršutom.

OK U SI T I SL OV E NI JO 2 5

A L P SK A SL OV E N I JA značilne jedi

Kobariški štruklji • Vrsta kuhanih, zabeljenih testenih cmokov ali žepkov z nadevom iz drobtin, surovega masla, orehov, rozin in dišavnic je značilna praznična jed. Njim podobno jed navaja kuhar oglejskega škofa že v 15. stoletju.

Rateški kocovi in špresovi krapi • V Ratečah poznajo dve vrsti testenih žepkov ali krapov.

Nadev kocovih krapov sestavljajo kuhane in zmlete suhe hruške, nekaj medu in cimeta. Špresovi krapi pa imajo nadev iz skute ali »špresa« in koruznega zdroba. Nekatere gospodinje dodajo v nadev še proseno kašo, prepraženo čebulo, zaseko, cimet in drobnjak.

Na Gorenjskem so priljubljeni tudi ajdovi krapi, testeni žepki iz ajdovega testa, ki jih nadevajo s skuto ali mlezivom.

Zgornjesavinjski želodec • V Zgornji Savinjski dolini pripravljajo značilno sušeno mesnino iz kakovostnega svinjskega mesa in slanine.

Ustrezno soljen in začinjen nadev polnijo v naravne ovitke, v preteklosti predvsem v svinjske želodce. Priljubljena mesnina ima zaščiteno evropsko geografsko označbo.

2 6 OKU SI T I S L OV E N I J O

A LP S K A S L OV E NIJA

VSEJ SL

Kranjska klobasa, zaščiteno dobra od 1896 • Najbolj poznan slovenski prehranski izdelek v svetu, ki izvira iz bogate dediščine predelave svinjine v poltrajne mesne izdelke. Najstarejša omemba te klobase z nazivom »kranjska« sega v drugo polovico 18. stoletja.

B

ENO P

OV

R ILJ U

O

•P

LJ

E NI JI!

značilne jedi

B

ENO P

OV

R ILJ U

O

•P

LJ

E NI JI!

Pohorski lonec • Pohorski lonec je okusna zelenjavno-mesna enolončnica, ki jo je ustvarila kuharica Darinka Orlačnik leta 1996 na Zreškem Pohorju, kjer vsako leto ob koncu julija pripravijo kulinarično prireditev Praznik pohorskega lonca.

VSEJ SL

Kislo zelje in repa • V vseh slovenskih gastronomskih regijah cenimo tradicionalno naravno kisano zelje in repo. Še posebej pozimi bogatita tako vsakdanje kot praznične jedilnike – kot priloga ali kot sestavina samostojnih jedi. S svojo prijetno kislostjo veljata za zdravo pomoč pri prebavi.

OK U SI T I SL OV E NI JO 2 7

KULINARIČNA DOŽIVETJA ALPSKE SLOVENIJE Po značilne sestavine in jedi, predvsem pa po obilo izvirnosti odličnih kuharjev in kuharic pojdite v najboljše restavracije in gostilne. Ko želite še več kot le vrhunski okus, si privoščite izkušnje posebnih veščin, potepov do virov sestavin in doživetij samosvojih zgodb, zaznamovanih s kulinaričnimi posebnostmi.

Lectarska delavnica, Radovljica

VRTNARJENJE POD HIŠICO NA DREVESU Aktivni oddih v krošnjah dreves, Garden Village Bled, Bled, www.gardenvillagebled.com Ko pridete na počitnice v luksuzno bivališče v drevesni krošnji, vam pripada tudi zelenjava z bližnjega vrta.

Lahko se naučite vrtnariti! Pridelke lahko okušate v restavraciji, skozi katero teče potok in kjer na mizah raste trava. Naravne dobrote si lahko pripravite po svoje na odprtem ognjišču.

SLOVENIA UNIQUE EXPERIENCES je oznaka za edinstvena 5-zvezdična doživetja. Vsak nosilec znaka, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, zagotavlja, da je njegova ponudba lokalna, avtentična, edinstvena, izkustvena, butična, trajnostno zelena in premium kakovosti. Vsa doživetja odkrijte na: www.slovenia.info/sl/edinstvena-dozivetja-slovenije

2 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

Garden Village Bled

A LP S K A S L OV E NIJA kulinarična doživetja

ZA NAJVEČJE VINOLJUBE Po poti najlepših vinskih zgodb do najstarejše trte na svetu, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Maribor, www.visitmaribor.si Ko želite doživeti značilnosti vrhunskih vin, pridelanih med Alpami in Panonskim morjem, pridite na vodeno doživetje z vrhunskim sommelierom na eno od najbolj zanimivih vinskih cest Slovenije. Na poti, ki povezuje središče Maribora z bližnjimi goricami, vas čakajo doživetja katakomb Vinagove podzemne kleti, najstarejše trte na svetu v centru Maribora, Svečinskih goric in znamenitega srca med vinogradi, ki je med najlepšimi in najpogosteje fotografiranimi razgledi. Tu spoznate tudi biodinamične vinarje, ki spadajo v vrh evropskega vinogradništva.

Srce med vinogradi, Špičnik

TJA, KJER JE KORUZA »TRDINKA« DOMA Certificirana kulinarična doživetja, Bohinj, www.bohinj.si Pod planšarskimi planinami, ki segajo v Triglavski narodni park, lahko poleg samosvojih sirov spoznavate še mnogo drugih posebnosti! Odkrijte okus koruze »trdinke« Bohinjke in se naučite iz njene grobo mlete moke pripraviti tradicionalne bohinjske žgance. Med posebnimi doživetji s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj ne spreglejte tudi delavnic Kuhajmo po Bohinjsko, degustacije žganj z alpskega območja in pokušine čokolade z bohinjskimi sestavinami – tudi s pikantnim sirom mohantom!

Doživetja dediščine Bohinja OK U SI T I SL OV E NI JO 2 9

A L P SK A SL OV E N I JA kulinarična doživetja

NA FRONTO PO MALICO MIRU Pripoved vojaka s Soške fronte, Kobariški muzej, Pot miru in Mlekarna Planika, Kobarid, www.kobariski-muzej.si Združite doživetja kulture in gastronomije. V spremstvu izvrstnega vodnika vojaka s Soške fronte, ene od največjih front v prvi svetovni vojni, se podajte do sirarjev na planinah nad smaragdno reko Sočo. Zgodbe preteklosti doživite v Kobariškem muzeju, muzeju na prostem na Kolovratu ter v muzeju sirarstva Od planine do Planike, kjer vas čaka tudi izbrana sirarska malica iz najboljšega planinskega mleka.

Sir Tolminc

OKUSITE IN DOŽIVITE ŠE VEČ!

NA OTOK NA SREČANJE S POTICO Potičnica, Blejski otok, www.blejskiotok.si/poticnica Na Blejski otok, slavno ikono slovenskega turizma, se lahko odpravite tudi zaradi slovenske posebnosti potice! Za vnaprej najavljeno skupino bodo poznavalci najbolj značilne slovenske praznične sladice pripravili prikaz njene priprave, v Potičnici pa lahko ob samostojnem ogledu otoka izberete eno od potic z različnimi nadevi.

Blejski otok 3 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

Potep po Bledu si posladkajte z blejsko kremno rezino ali kremšnito. V bližnji Zasip se odpravite po žganje narejeno iz posušenih hrušk tepk, ki jim pravijo prge. Iz teh hrušk pripravljajo celo vrsto slanih in sladkih jedi. V Radovljici odkrivajte lectova srca in druge posebnosti, povezane s čebelarstvom. Obisk Logarske doline si polepšajte z dobrotami z najvišje ležečih slovenskih turističnih kmetij ob Solčavski panoramski poti. V Podzemlju Pece na Koroškem si v rudniku privoščite tradicionalno knapovsko malico. V Kranjski Gori okusite večerjo treh dežel - Slovenije, Italije in Avstrije, ki si tu blizu delijo mejo. Tukajšnja kulinarična pot vam približa pristne jedi Zgornjesavske doline. Posebnosti Rogle in Zreškega Pohorja okušajte na krušni in gozdni ter vrsti drugih kulinaričnih poti. Takšne poti odkrivajte tudi drugod po Sloveniji!

A LP S K A S L OV E NIJA kulinarična doživetja

NAJBOLJŠE RESTAVRACIJE

GOSTILNA SLOVENIJA

po izboru vodnika Gault & Millau 2019

nosilke naziva

HIŠA FRANKO, Kobarid kuharska mojstrica Ana Roš www.hisafranko.com

RESTAVRACIJA MAK, Maribor kuharski mojster David Vračko www.restavracija-mak.si

RESTAVRACIJA JULIJANA, Bled kuharski mojster Simon Bertoncelj www.sava-hotels-resorts.com

GOSTILNA ANČKA, Šenčur www.ancka.si

GOSTILNA GASTUŽ, Žiče www.penzion-kracun.si

GOSTILNA ARVAJ, Kranj www.gostilna-arvaj.si

GOSTILNA PRI LEŠNIKU, Maribor www.prilesniku.com

GOSTILNA PRI LIPI – TAŠNER, Maribor GOSTILNA VERNIK, Ruše www.vernik.si

GOSTILNA DELALUT, Dobja vas www.delalut.si

VILA PODVIN, Mošnje kuharski mojster Uroš Štefelin

GOSTILNA MURKO, Slovenj Gradec

www.gostilnamurko.com

www.vilapodvin.si

GOSTILNA KRIŠTOF, Predoslje pri Kranju kuharski mojster Uroš Gorjanc www.gostilnakristof.si tudi Gostilna Slovenija

OZNAKO GOSTILNA SLOVENIJA podeljuje Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenija. Kriteriji za podelitev vključujejo spoštovanje načel trajnostnega razvoja, uporabo naravnih in sledljivih živil, kulinarično znanje, prepoznavnost in gostoljubje ter povezovanje dediščine in družinskih tradicij. > Več na straneh: 43, 55, 67

OK U SI T I SL OV E NI JO 3 1

MEDI T ER ANSKA IN K R A ŠKA SLOVENIJA

KJER RIBE DELA MORJE, PRŠUT PA BURJA Ko se oziraš v morje, te pogosto poboža poseben veter, brez katerega bi ne bilo zapeljivega okusa kraškega pršuta. Burja seže daleč v notranjost dežele, ki svoje testenine, omlete in enolončnice bogati z divje rastočimi dišavnicami in piransko soljo.

3 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

Tomaž Kavčič, kuharski mojster, Gostilna pri Lojzetu, Dvorec Zemono soustvarjalec kulinaričnih zgodb Mediteranske in Kraške Slovenije

»V kuhinji prisegamo na iznajdljivost in na to, kar nam daje narava!« Izbiramo, kar so poznale že naše babice Najboljše, kar ponuja Mediteranska in Kraška Slovenija, nastaja iz preprostih, svežih, lokalnih in po poreklu sledljivih sestavin, ki so jih uporabljale že naše pranone. Da so v težkih časih z zgolj lokalno dostopnimi sestavinami nahranile tedaj številne družine, so morale biti zelo iznajdljive!

Z mislijo na njihovo ustvarjalnost v najboljših kuhinjah tega območja še danes kraljujejo oljčno olje, repa tropinka, avtohtona koruza guštenca, v naravi nabrani divji šparglji, na burji sušene salame in pršut ter seveda sol in solni cvet iz Piranskih solin.

Radi imamo pršut, a nikoli ne pozabimo na žlico!

Okusite kraški ali vipavski pršut na izviren način, ki povezuje okuse celotne regije: naj bo rezina pršuta popečena na kisu in servirana s koruzno polento. Poleg pršuta cenimo tudi druge domače mesnine – salame, klobase, ocvirke, panceto, vratovino, špehovko.

Radi imamo jedi na žlico, kot so goveja juha z domačimi rezanci ali zdrobovimi cmoki, jota – značilna enolončnica, fižolovka – mineštra s fižolom, šelinka – zelenjavna juha iz zelene in ješprenjka – jed s priljubljeno žitarico.

Nazdravljamo z značilnimi pijačami V Mediteranski in Kraški Sloveniji pridelana bela in rdeča vina avtohtonih in mednarodnih sort so zaradi svoje kakovosti znana in cenjena v svetovnem merilu. Poleg vin pa je tu tradicionalno dobro tudi žganje. Poskusite domač tropinovec in z geografsko označbo zaščitena kraški brinjevec in brkinski slivovec ter uživajte v pijačah brez alkohola. Priljubljen je bezgovec – sirup iz bezgovih cvetov, zmešan z vodo.

Piran

OK U SI T I SL OV E NI JO 3 3

M E DI T E R A N S K A I N K R A Š K A S L OV E N I JA značilne jedi

Fritole in kroštole • Fritole so sladki ocvrtki testa, poznani tudi kot »miške«, ki so značilna božična sladica. V testo ponekod dodajo tudi rozine. Kroštole ali hroštole pa so ocvrto krhko pecivo, ki ga sicer poznamo tudi pod imenom »flancati«. Značilna praznična sladica, ki je bila v Istri najbolj značilna za pustno obdobje.

3 4 OKU SI T I S L OV E N I J O

ME DI T E R A N S K A IN K R A Š K A S L OV E NIJA zn ač i l ne j e d i

Piranski brancin • Po najvišjih prehranskih standardih in na temeljih vrhunskega strokovnega znanja gojeni brancini v Piranskem zalivu so se uveljavili v številnih vrhunskih kuhinjah tudi zunaj Slovenije.

Kraška šelínka • »Šelín« je kraško narečno poimenovanje aromatične zelene, ki je ena od stalnic v zelenjavnih jedeh kraške kuhinje.

Liste in gomolj uporabljajo za pripravo juh, omak, enolončnic in solat. Najbolj priljubljena enolončnica je »šelínka«. Liste zelene tudi sušijo in jih uporabljajo kot začimbo.

OK U SI T I SL OV E NI JO 3 5

M E DI T E R A N S K A I N K R A Š K A S L OV E N I JA značilne jedi

Polenta • Polenta se je v zgodovinskem razvoju razširila na območje mediteranske Slovenije iz sosednje Furlanije, in sicer v 18. stoletju.

Koruzna polenta je razvojno mlajša, saj veljajo za starejše polente iz prosa, sirka in ajde, ki so jih kuhali že v antiki. Danes največ pripravljajo rumeno in belo polento, v Ozeljanu pa od leta 1991 pripravijo Praznik polente.

Figov hlebček • Ena od prehranskih tradicij Istre je tudi izdelovanje hlebčkov iz posušenih fig. Fige narežejo in z grozdnim sokom zgnetejo v gosto maso. To oblikujejo v hlebčke, ki jih sušijo na soncu, pokrite z lovorovimi listi najmanj teden dni. Hlebčki so potem primerni za hrambo in uživanje tudi več mesecev.

3 6 OKU SI T I S L OV E N I J O

Kalamari • Na različne načine pripravljeni lignji, ki jih v Sloveniji pogosto imenujemo z italijansko besedo kalamari, predstavljajo zaradi različnih nadevov pravo paleto različnosti okusov.

Najpogostejši način priprave je ob različnih nadevih predvsem praženje na žaru.

ME DI T E R A N S K A IN K R A Š K A S L OV E NIJA značilne jedi

Mineštre • To je oznaka za najpogostejše jedi, enolončnice v Istri, ki se razlikujejo glede na uporabljene sestavine in letne čase. Bistvo priprave minešter je dolžina kuhanja na zmernem ognju in dodajanje kosa svinjskega mesa ali pršutove kosti, kar obogati okus. V prehrani so se mineštre uveljavile od začetka 20. stoletja. Med najbolj značilnimi mineštrami so »bobići« in »paštafažoj«.

Jota (kraška, vipavska in istrska) • Poznamo tri vrste te enolončnice, ki sicer izvira iz Karnije, a so jo na Krasu, v Vipavski dolini in v slovenski Istri prilagodili lokalnim prehranskim potrebam. Kraško joto pripravljajo iz kislega zelja in krompirja, vipavsko iz kisle repe, tudi zelja, ohrovta ali pesinih listov in istrsko brez krompirja.

Kraški pršut, kraški zašink in kraška panceta • Slovite suhe mesnine z evropsko zaščiteno geografsko označbo nastajajo s postopki soljenja in sušenja na značilni kraški burji.

Na tradicionalen način konzervirana svinjska stegna in druge mesnine se družijo z odličnimi siri in rdečimi vini.

OK U SI T I SL OV E NI JO 3 7

M E DI T E R A N S K A I N K R A Š K A S L OV E N I JA značilne jedi

Bakala na belo ali rdeče • Okusna hladna jed, namaz ali priloga k polenti. Osnovo predstavlja posušena polenovka in je zelo značilna jed za božično vigilijo in ob pokušanju novega oljčnega olja. »Na rdeče« se jed imenuje, če polenovko pripravimo v paradižnikovi omaki.

Goriška gubánca • Značilna praznična sladica mediteranskega dela Slovenije in sosednje Furlanije - Julijske krajine. Je starejša razvojna »sorodnica« slovenske potice, od katere se razlikuje tudi po obliki, saj nima sredinske luknje in je le polžasto zavita. Prvo pisno pričevanje o gubanci je iz 2. polovice 16. stoletja. Gubanco pripravljajo na Goriškem iz vlečenega, na Vipavskem pa iz kvašenega testa.

Frtalja ali fritaja • Značilna jajčna omleta v istrski in siceršnji mediteranski kuhinji v Sloveniji. Zlasti številne so spomladi, ko je na voljo veliko svežih mladih rastlin, zelišč in zelenjave. Čez leto dodajajo jajčni masi tudi druga živila, na primer gobe, pršut, klobase, slanino, belo in rdeče vino.

3 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

ME DI T E R A N S K A IN K R A Š K A S L OV E NIJA značilne jedi

Klapavice ali pedoči • Klapavice ali pedoči so priljubljeni morski sadeži, ki uspevajo v slovenskem morju. Pripravljajo jih na več načinov, npr. v omaki »na belo« oziroma na »tržaški način«, v juhi, na žaru in v okusnih rižotah.

OK U SI T I SL OV E NI JO 3 9

KULINARIČNA DOŽIVETJA MEDITERANSKE IN KRAŠKE SLOVENIJE Poleg visoko ocenjenih restavracij, vključenih v ugleden mednarodni vodnik, in gostiln Slovenija, ki v Mediteranski in Kraški Sloveniji ohranjajo kulinarično dediščino območja, vas tu čakajo nepozabna doživetja solin, morja, oljčnih nasadov, vinogradniških in sadjarskih krajev ter samoniklih dobrot, po katerih slovi Slovenska Istra.

Ribogojnica Fonda

Z LADJICO V SONARAVNO BIVALIŠČE NAJBOLJŠIH BRANCINOV Nepozaben dan v ribogojnici Fonda, Ribogojnica Fonda, Seča, www.fonda.si Do najsevernejše ribogojnice Jadranskega morja na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline vas odpeljejo poznavalci, ki hočejo vzgojiti najboljše morske ribe na svetu.

Okusite piranskega brancina Fonda, pripravljenega s solnim cvetom in istrskim oljčnim oljem. Nazdravite sončnemu dnevu s kozarcem malvazije!

Nepozaben dan v ribogojnici Fonda 4 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

ME DI T E R A N S K A IN K R A Š K A S L OV E NIJA kulinarična doživetja

S STARODOBNIKOM V ZGODBO O ISTRSKIH OLJKAH Vintage Gourmet Tour, Oljarna Lisjak, Slovenska Istra, www.lisjak.com Od kod je slovito oljčno olje, ki daje pravi okus jedem in učinkovitost kozmetiki? Iz slovenske Istre in iz njenih slikovitih nasadov oljk, v katere se lahko odpravite na nostalgično potovanje s starodobnim vozilom. Vodi vas izkušen oljar. Z njim si lahko ob najlepših razgledih na slovensko obalo pripravite tudi lastno kombinacijo olj.

Vintage Gourmet Tour

V BRDA K VRHUNSKIM VINARJEM Vinsko-kulinarična doživetja, Goriška brda, www.brda.si Na območju, kjer pridelujejo po mnenju ocenjevalcev najboljša vina na svetu, vas poleg kulinaričnih vodenj čakajo odprte domačije z vinskimi, medenimi, oljčnimi in drugimi degustacijami brez predhodne najave. Posebno doživetje je vinski safari, na katerem boste ob razgledih s prostranih vinogradov doživeli tudi zanimive lokalne zgodbe z območja na meji med Slovenijo in Italijo.

Doživetja Goriških brd

V VIPAVSKO DOLINO PO AVTOHTONE OKUSE Vinsko-kulinarična doživetja, Vipava, Ajdovščina in Nova Gorica, www.vipavskadolina.si, www.novagorica-turizem.com V dolini, ki velja za območje, kjer raste največ avtohtonih vinskih sort, iz katerih nastajajo posebna lokalna vina, lahko na različnih vodenih turah poleg vin spoznavate tudi lokalno kulturo in samosvoje tradicionalne jedi. Izbrano jed se lahko naučite pripraviti na delavnici, vključeni v vašo turo. Na voden potep je mogoče tudi s kolesom!

Vipavski Križ

OK U SI T I SL OV E NI JO 4 1

NA KRAS V GOSTOLJUBNE VASI IN KLETI Vinsko-kulinarična doživetja, Kras, www.visitkras.info Kraški pršut in temno rubinasto vino teran, nista edina razloga za potep po območju terra rose - rdeče zemlje. Vodena doživetja vas vabijo na marmeladno akademijo, na trgatve v vinograde, na degustacije vin, suhih mesnin, žganja, na obiske čebelarjev in še marsikam.

Kraška kulinarika

V SLOVENSKO ISTRO PO SKRIVNOSTNE GOMOLJE Lov na tartufe, Slovenska Istra, www.portoroz.si Griči nad Jadranskim morjem skrivajo samonikle plemenite gomoljike ali tartufe! Poiščite jih z iskalci, spoznajte načine njihove priprave in poskusite lokalno značilne testenine fuže, namaze in druge dobrote, ki jim dajejo gomoljike poseben okus.

Ta posebnost bo morda tudi del vašega vodenega potepa z električnimi kolesi po kulinaričnih točkah Istre.

Tartufi

NA MORJE Z RIBIČI Kulinarična doživetja na morju, Slovenska obala, www.portoroz.si, www.visitizola.com Na obali Jadranskega morja vas do virov odličnega okusa zapeljejo z ladjico. V Izoli, ki že od nekdaj slovi po ribištvu, lahko postanete ribič za en dan. Na morje se odpeljete z izkušenim kapitanom, občudujete naravo krajinskega parka Strunjan in se preizkusite v ribolovu. V Piranu vas ladjica zapelje do Sečoveljskih solin, kjer spoznate dragoceni solni cvet in piransko sol, ki ju nato okusite v jedeh kosila, pripravljenega po načelu z morja na krožnik.

Slovenska obala 4 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

OKUSITE IN DOŽIVITE ŠE VEČ!

Potep po razglednih točkah nad Jadranskim morjem vas pripelje v Marezige, kjer je prva vinska fontana v Sloveniji. Tu, kjer je najlepši razgled na Koper, lahko degustirate vina slovenske Istre in vsako leto zmagovalno vino s Praznika refoška. V Strunjanu se jeseni ozrite po kakijih – posebnih sadežih, ki imajo tu tudi svoj praznik. Po Istri, Krasu, Vipavski dolini vas od novembra do junija čakajo osmice – začasni vinotoči.

Ta tradicionalni način prodaje vina ponekod prepoznate po lesenem kažipotu in bršljanovi vejici. Potepanje po slovenski obali zaključite v Piranskih solinah, kjer spoznate zgodbe starodavne pridelave soli in si ogledate Muzej solinarstva.

ME DI T E R A N S K A IN K R A Š K A S L OV E NIJA kulinarična doživetja

NAJBOLJŠE RESTAVRACIJE

GOSTILNA SLOVENIJA

po izboru vodnika Gault & Millau 2019

nosilke naziva

GOSTILNA PRI LOJZETU, Dvorec Zemono kuharski mojster Tomaž Kavčič

GOSTILNA ŠKORPION, Rečica pri Ilirski Bistrici

www.prilojzetu.si tudi Gostilna Slovenija

RESTAVRACIJA CALYPSO, Nova Gorica kuharski mojster Matjaž Šinigoj, kuharski mojster Dalibor Janačković

GOSTILNA BRIC, Miren pri Gorici GOSTILNA SKOK, Štorje

www.thecasinoperla.com

www.gostilna-skok.com

DAM RESTAVRACIJA IN VINSKI BAR, Nova Gorica kuharski mojster Uroš Fakuč

GOSTILNA RAVBAR, Dol pri Vogljah www.gostilnaravbar.com

www.restavracija-dam.si

ŠPACAPANOVA HIŠA, Komen kuharski mojster Ago Špacapan, kuharski mojster Boštjan Sanabor www.spacapan.si

GOSTILNA MAHORČIČ, Rodik kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič www.rundictes.si

RESTAVRACIJA PIKOL, Nova Gorica kuharski mojster Tadej Gašparin www.pikol.si

RESTAVRACIJA RIZIBIZI, Portorož kuharski mojster Tomaž Bevčič www.rizibizi.si

MAJERIJA, Slap kuharski mojster Matej Tomažič www.majerija.si

HIŠA TORKLA, Korte kuharski mojster Ivica Evačić - Ivek

GOSTILNA MOHOREČ, Kubed www.mohorec.si

GOSTILNA JAKOMIN, Kubed GOSTILNA RAŽMAN, Gračišče www.razman.si

GOSTILNA TRIJE LOVCI, Šmarje GOSTILNA POTOK, Dolenje pri Jelšanah www.gostilna-potok.si

GOSTILNA DOMAČIJA ŠAJNA, Šepulje pri Sežani www.sajna.si

GOSTILNA OŠTARIJA, Portorož

www.hisa-torkla.si

OK U SI T I SL OV E NI JO 4 3

LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA

KJER SE SREČAJO VSE STRANI NEBA ZA NASTANEK NEČESA ČISTO NOVEGA V mestu, kjer so že zdavnaj jedli morske ribe in južno sadje, so vse svetovljanske vplive od nekdaj spremljale solate z mestnih vrtov in zelenjava z bližnjega podeželja, ki še danes kraljuje na glavni tržnici. Tu te na sladko življenje opozarjajo bogate ljubljanske palačinke in torta Ljubljana.

4 4 OKU SI T I S L OV E N I J O

Igor Jagodic, kuharski mojster, Restavracija Strelec soustvarjalec kulinaričnih zgodb Ljubljane in Osrednje Slovenije

»Spoštujemo svetovljansko dobro in ustvarjamo lokalno značilno.« Radi imamo naše Ljubljansko barje.

Ljubljana povezuje ljudi vseh regij Slovenije in tu se prepletajo tudi njihovi okusi. Kljub temu pa imata Ljubljana in Osrednja Slovenija veliko samosvoje kulinarike. Na stičišču z Ljubljanskim barjem mestno prehransko posebnost prestolnice predstavljajo ocvrti žabji kraki.

Prisegamo na tipično kosilo.

Med lokalnim prebivalstvom so priljubljeni t. i. leteči žganci – ocvrta piščančja bedra in perutnice. Najbolj uveljavljeno pa je zagotovo ljubljansko kosilo: goveja juha z rezanci, govedina in pražen krompir ter ljubljanske skutne palačinke. Lokalni prebivalci bi med vsemi pijačami, ki spremljajo ljubljansko življenje, najpogosteje izbrali pivo Union.

Tri posebne sestavine po moje.

Goveji rep je odlično meso, ki ga cenimo v Ljubljani. Pehtran je zelišče, ki ne sme manjkati pri pripravi ljubljanskih palačink, sodi pa tudi v druge sodobne kulinarične kreacije. Ljubljanski motovilec je odlična solatnica, ki raste po lokalnih vrtovih in jo s spomini na otroštvo z veseljem vključujem v jedilnike za kulinarične raziskovalce Ljubljane.

Ljubljana

OK U SI T I SL OV E NI JO 4 5

L JU B L JA NA I N O S R E DNJA S L OV E N I JA značilne jedi

4 6 OKU SI T I S L OV E N I J O

LJ UB LJA NA IN O S R E DNJA S L OV E NIJA zn ač i l ne j e d i

Ljubljansko kosilo: kuhan goveji jezik, goveja juha, goveji rep iz juhe, pražen krompir, ljubljanske skutne palačinke s pehtranom • Z 19. stoletjem se je uveljavilo značilno ljubljansko kosilo. Nekateri meščani so navedene jedi pripravljali doma, drugi so začeli odhajati ob sobotah ali nedeljah v obmestne gostilne. Ta vrsta kosila se je ohranila vse do danes in pogosto predstavlja klasiko družinskega druženja ob koncih tedna.

OK U SI T I SL OV E NI JO 4 7

L JU B L JA NA I N O S R E DNJA S L OV E N I JA značilne jedi

Leteči žganci • Duhovito, morda celo ironično poimenovanje jedi delavcev v nekdanjem mestnem pristanišču ob Ljubljanici v 17. stoletju. Jed pomeni ocvrta piščančja bedra in perutnice, njeno poimenovanje pa je povezano z najbolj vsakdanjo in množično močnato jedjo »žganci«, ki je bila pogosto izraz revščine in celo preživetja.

VSEJ SL

Štruklji (skutni, jabolčni, pehtranovi, orehovi) • Testeni zvitki iz vlečenega ali kvašenega testa z različnimi nadevi, kuhani v vreli vodi, pečeni ali parjeni, so se v prehrani Ljubljane uveljavili od 17. stoletja. V prehranski kulturi sodobne Slovenije so štruklji ena najbolj razpoznavnih jedi. Pripravljajo jih z več kot 80 različnimi slanimi in sladkimi nadevi.

4 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

B

ENO P

OV

R ILJ U

O

•P

LJ

E NI JI!

Ocvrti žabji kraki • Obilica žab v okolici Ljubljane je bila temelj za okusno jed. Žabje krake so ocvrli v panadi ali jih pekli. To je še danes mestna prehranska posebnost, stalnica tudi v ponudbi gostilne Pri Žabarju.

LJ UB LJA NA IN O S R E DNJA S L OV E NIJA značilne jedi

Idrijski žlikrofi z bákalco • Testeni cmočki, nadevani s krompirjem, čebulo, ocvirki in začimbami, so značilna Trojanski krofi • V gostilni Konšek na jed rudarskega življa v Idriji s prehoda 19. v 20. stoletje.

Trojanah cvrejo slastne krofe od leta 1961.

Pripravljajo jih z omako »bákalco« iz koštrunove ali Od takrat so jih ocvrli že okoli 100 milijonov. zajčjega mesa, tudi zabeljene ali z golažem.

Polnjeni so z marelično marmelado, vaniljino kremo, tudi obliti s čokolado ali posuti s kokosom. Sicer so krofi značilna tradicionalna pustna jed.

Velikoplaninski trnič • Sirni hlebčki iz ostanka sirne grude in z ornamenti so značilni darovi pastirjev z Velike planine njihovim dekletom, prijateljicam in soprogam po vrnitvi z letne paše v Kamniških planinah. Podarjali so po dva sira, ki naj bi bila simbola ženskih prsi.

Šmarnogorski ričet • Kuhana ječmenova kaša z zelenjavo in prekajenim svinjskim mesom je sloveča jed v gostilni na vrhu Šmarne gore (669 m), ki je priljubljena izletniška točka na obrobju Ljubljane. Tudi sicer velja »ričet« ali »ječmen« za eno najbolj množičnih jedi v Sloveniji.

OK U SI T I SL OV E NI JO 4 9

L JU B L JA NA I N O S R E DNJA S L OV E N I JA značilne jedi

Vodnikova solata • Z oljem in kisom začinjen motovilec v simetrični postavitvi spremljajo drobno nasekljana trdo kuhana jajca in rdeča pesa ter cel cvet cvetače. Privlačna solata je pripravljena po receptu iz prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki jo je Valentin Vodnik izdal leta 1799.

Torta Ljubljana • Zgodba pripoveduje o kuharju, ki je z izjemno sladico razveselil graščakovo hčer in jo tako dobil za ženo. Na poročni gostiji so sedem dni in sedem noči jedli le to torto, ki je še danes temeljna značilnost sladke ponudbe v Ljubljani.

Belokranjska pogača • Jed, ki je nikoli ne režemo, temveč lomimo z rokami, je posuta s soljo in kumino. Okusna pogača z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti je nastala pred stoletji ob združevanju medkulturnih razlik na območju Bele krajine.

5 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

LJ UB LJA NA IN O S R E DNJA S L OV E NIJA značilne jedi

Slovenska potica • Simbol slovenske kulinarike je z različnimi nadevi namazana pogača, ki je kot zajamčena tradicionalna posebnost v postopku zaščite pri Evropski komisiji. Izvirna sladica, ki so jo na vse konce sveta zanesli slovenski izseljenci, je prava ambasadorka Slovenije. Prve omembe nekoč predvsem praznične jedi segajo v 16. stoletje. Potica se z različnimi sladkimi in slanimi nadevi prilagaja različnim letnim časom in prazničnim dnem. Najbolj razširjena in popularna je slovenska potica z orehovim nadevom, zaščitene pa so tudi potice z orehovim nadevom z rozinami, z rozinami, s pehtranom ter s pehtranom s skuto.

B

ENO P

OV

R ILJ U

O

•P

LJ

E NI JI!

Sledite receptu in se preizkusite v pripravi potice:

VSEJ SL

OK U SI T I SL OV E NI JO 5 1

KULINARIČNA DOŽIVETJA LJUBLJANE IN OSREDNJE SLOVENIJE Poleg cele vrste restavracij, uvrščenih v izbor svetovljanskega vodnika, in gostiln Slovenija, ki soustvarjajo ugled prestolnice Evropske gastronomske regije, v Osrednji Sloveniji ne zamudite priložnosti za doživetja ljubljanske tržnice, izvirne Odprte kuhne in različnih tematskih vodenih ogledov. Po doživetja okusov se odpravite tudi kam višje. Lahko kar v gondolo!

Odprta kuhna, Ljubljana

PO JUTRU SE DAN POZNA, PO ZAJTRKU PA MESTO PREPOZNA Dobimo se na plac' ‒ ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom, Ljubljana, www.visitljubljana.com Sprehodili se boste mimo stojnic z lokalno pridelanimi živili okoliških pridelovalcev, med sprehodom pa boste lahko začutili pravi lokalni utrip Ljubljane. Že med samim ogledom je poskrbljeno za pokušino sezonskih izdelkov pri različnih lokalnih pridelovalcih, ogled pa zaključimo z okusnim, lokalno pridelanim zajtrkom v enem izmed lokalov v neposredni bližini tržnice.

Ste pripravljeni na okusen začetek dneva v Ljubljani?

Okusen zajtrk v Ljubljani

5 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

LJ UB LJA NA IN O S R E DNJA S L OV E NIJA kulinarična doživetja

BUTIČNA RESTAVRACIJA VISOKO NAD TLEMI Večerja na zajli, Cerklje na Gorenjskem, Krvavec, www.jezersek.si V objemu Kamniško-Savinjskih Alp se gondole smučišča Krvavec občasno spremenijo v butične restavracije. Največ štiri osebe uživajo v zasebni kabini, kjer jim postrežejo večerjo med dvema vožnjama navzgor in navzdol. Po tretji vožnji s postankom ob smučišču sledi sladko presenečenje, po želji pa tudi druženje v bližnji planinski koči.

Večerja na zajli

DRUŽABNA KULINARIKA NA ULICAH IN TRGIH Odprta kuhna, Ljubljana in druga mesta, www.odprtakuhna.si V Ljubljani in po več mestih po Sloveniji vas od pomladi do jeseni nove kulinarične izkušnje čakajo na inovativni tržnici Odprta kuhna. Na posamezen dan v tednu (v središču Ljubljane ob petkih) lahko uživate v družabni ulični prehrani z vseh koncev sveta ter v lokalnih in regionalnih jedeh, ki predstavljajo različne turistične destinacije Slovenije.

Kulinarična doživetja Odprte kuhne

OK U SI T I SL OV E NI JO 5 3

OKUSITE IN DOŽIVITE ŠE VEČ!

Ljubljansko vinsko doživetje

V GRAJSKI VINOGRAD Z VZPENJAČO Ljubljansko vinsko doživetje, Ljubljana, www.visitljubljana.com Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je stičišče treh vinorodnih dežel. Tu si v družbi vinskega poznavalca privoščite 3-urno strokovno popotovanje z okusi vin iz Podravja, Posavja in Primorske. Oglejte si potomko najstarejše trte na svetu in se na Ljubljanskem gradu, na katerega se podate z vzpenjačo, sprehodite skozi grajski vinograd.

5 4 OKU SI T I S L OV E N I J O

Ljubljano lahko odkrivate na kulinarično izvirne načine na tematskih vodenih ogledih, ki predstavljajo najboljše ljubljanske jedi, tradicionalne slovenske okuse s spremljavo folklore, urbano čebelarjenje, točke za spoznavanje piva in mikropivovarn Slovenije, gina, ki nastaja v Sloveniji, in še marsikaj.

Na tečaju Cooking class Ljubljana se lahko naučite pripraviti značilen slovenski obed s tremi hodi. Med Ljubljano in Polhograjski dolomiti vas čaka kulinarično doživetje, s katerega se boste po obisku družinske sirarne, čajanki z grofom Blagajem in kosilu pri vrhunskem chefu vrnili s culo dobrot Blagajeve dežele. Ob ogledu Škofje Loke se udeležite rokodelske delavnice peke malega loškega kruhka – značilnega medenega peciva, oblikovanega v lesenih modelih.

V Idriji, ki je nikoli ne boste pozabili zaradi doživetja rudnika živega srebra in izjemnih čipkarskih tradicij, bodo del vašega značilnega idrijskega kosila žlikrofi, ki jih lahko spoznavate tudi na posebnem prazniku.

Kulinarično razvajanje doživite v Hotelu Kendov dvorec, članu prestižnega združenja Relais & Châteaux. Če imate radi pivo, obiščite Kamnik s kar štirimi mikropivovarnami. Tu in na Veliki planini spoznavajte še druge okuse Kamnika ter zgodbo sira trniča.

V Beli krajini ob značilni lokalni kulinariki okušajte metliško črnino in druga vina.

LJ UB LJA NA IN O S R E DNJA S L OV E NIJA kulinarična doživetja

NAJBOLJŠE RESTAVRACIJE

GOSTILNA SLOVENIJA

po izboru vodnika Gault & Millau 2019

nosilke naziva

RESTAVRACIJA STRELEC, Ljubljana kuharski mojster Igor Jagodic www.kaval-group.si

JB RESTAVRACIJA, Ljubljana kuharski mojster Janez Bratovž

GOSTILNA LEDINEK, Šmarna gora www.smarnagora.com

GOSTILNA MIHOVEC, Zgornje Pirniče

www.jb-slo.com

GOSTILNA BELŠAK, Slavkov dom, Medvode

RESTAVRACIJA MAXIM, Ljubljana kuharski mojster Peter Kovač

PENZION GOSTILNA KEBER, Domžale

www.maxi.si

RESTAVRACIJA ATELJE, Ljubljana kuharski mojster Jorg Zupan www.restavracijaatelje.com

RESTAVRACIJA EVERGREEN, Smlednik kuharski mojster Mojmir Marko Šiftar www.kaval-group.si

DANILO – GOSTILNA IN VINOTEKA, Reteče kuharski mojster Boris Bergant www.danilogostilna.si

GOSTILNA AS, Ljubljana kuharski mojster Svetozar Raspopović www.gostilnaas.si

GOSTIŠČE GRIČ, Šentjošt nad Horjulom kuharski mojster Luka Košir www.gric.si

www.gostilna-belsak.si

GOSTILNA ČOP, Podkum www.gostilnacop.si

GOSTILNA DOBNIKAR, Katarina nad Ljubljano www.gostilna-dobnikar.com

GOSTILNA PRI KUKLJU, Velike Lašče www.prikuklju.si

GOSTILNA NA “DVORU JEZERŠEK 1768”, Zgornji Brnik www.jezersek.si

GOSTIŠČE PRI PLANINSKEM ORLU, Stahovica www.priorlu.si

GOSTILNA REPNIK, Vrhpolje pri Kamniku www.gostilna-repnik.si

RESTAVRACIJA CUBO, Ljubljana kuharski mojster Borut Pugelj www.cubo.si

OK U SI T I SL OV E NI JO 5 5

T E R M A L N A PA N O N S K A S L O V E N I J A

KJER MED VRELCI ZDRAVIH VODA ZORIJO ŽITA Med širnimi polji in brbotavimi vrelci termalnih voda okušaš posebnosti žita in raznoterih mok, iz katerih so pripravljene številne pogače, gibanice, kvasenice, postržjače, zlejvanke in druge testene jedi z raznovrstnimi oblogami. S svojim razkošjem še poudarijo polne okuse bograča, te golažu podobne lokalne enolončnice.

5 6 OKU SI T I S L OV E N I J O

Leon Pintarič, kuharski mojster, Gostilna Rajh soustvarjalec kulinaričnih zgodb Termalne Panonske Slovenije

»Ko pri nas dobimo gosta v hišo, nikakor ne odide lačen!« Nekdaj krepke jedi spreminjamo v novo lahkotnost Ljudje iz pokrajine s širnimi polji so za vse, kar je tu treba narediti, nekoč potrebovali krepko hrano. To, kar so nekoč kuhali, danes dobiva lažje, a zanimive oblike. Delo – in še marsikaj drugega – se je sčasoma spremenilo, ni pa se spremenilo pregovorno gostoljubje ljudi. Pri nas velja, da gosta pri hiši zagotovo pošteno pogostimo!

V prekmurski gibanici so dobrote celega leta Najbolj razkošna jed, ki je na poti po Prekmurju ne smete zamuditi, je tradicionalna in danes zaščitena prekmurska gibanica. Nekoč so jo pripravljali le ob večjih družinskih praznikih. Sestavine zanjo je gospodinja namreč zbirala vse leto!

Danes so sestavine povsod na voljo, prava prekmurska gibanica pa se najbolj prileže tam, od koder je doma.

Radi postrežemo, kar sami jemo V krajih ob reki Muri prisegamo na jedi, kot so dödöle (na poseben način pripravljeni krompirjevi žganci) z ocvirki in čebulo, bograč golaž iz različnih vrst mesa, zeljne krpice, ajdov kruh z orehi, prekmurske koline z bujto repo. Za povrh si poleg gibanice privoščimo langaš (ocvrt prigrizek), retaše (zavitke z različnimi nadevi) in posolanke – naše pogače. Zraven se priležejo lokalna vina iz lepih vinogradov, ki obkrožajo Panonsko nižino.

Bučno olje uporabljamo na izviren način V moji kuhinji je poleg svinjine in ajde nepogrešljiva sestavina izvirnih jedi naše prekmursko vrhunsko bučno olje. Z njim lahko obogatim vse od pozdrava iz kuhinje do sladice!

Prekmurje

OK U SI T I SL OV E NI JO 5 7

T E R M A L NA PA N ON S K A S L OV E N I JA značilne jedi

Bograč • V Prekmurju od leta 1950 vrsta golaža iz treh vrst mesa, krompirja in dodatkom gob v jesenskem času. Ime jedi izvira iz madžarske besede za kotel, v katerem so pastirji kuhali mesno enolončnico. Največje tekmovanje v kuhanju bograča pripravljajo v Lendavi.

Prleška tünka, zábel in črni kruh • Pisna pričevanja o tem odličnem konzerviranem svinjskem mesu v zaseki so že od druge polovice 15. stoletja. Ime je povezano z načinom izdelave, saj je treba kakovostne kose svinjskega mesa potopiti, zadelati (narečno »tünkati«) v zaseko ali »zábel«.

5 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

T E R M A LNA PA NON S K A S L OV E NIJA zn ač i l ne j e d i

Prekmurska gibanica • Najbolj razpoznavna in popularna slovenska praznična sladka pogača, v kateri si med plastmi vlečenega testa sledijo okusni jabolčni, skutni, orehov in makov nadev.

V Prekmurje so jo uvedli sezonski delavci, ki so hodili na delo v Slavonijo in Vojvodino.

Dödöle • Krompirjevi žganci, ki so se v Prekmurju uveljavili kot vsakdanja jed za kosilo ali večerjo v 19. stoletju. Ime jedi je prevzeto iz madžarščine. Žgance zabelijo z mastjo, ocvirki, zaseko, bučnim oljem ali s kislo smetano.

OK U SI T I SL OV E NI JO 5 9

T E R M A L NA PA N ON S K A S L OV E N I JA značilne jedi

Prekmurske koline • Koline v Prekmurju so eden največjih jesensko-zimskih praznikov.

Takrat izdelajo ajdove, bele ali prosene, »čarne« ali krvave klobase in »žemlove« krvavice. Poleg črev napolnijo tudi svinjski želodec (»ded«) in slepo črevo (»baba«).

Bujta repa • Najbolj popularna enolončnice v Prekmurju je bujta repa, ki je bila prvotno značilna jed za kosilo v zimskem času. Ime jedi izvira iz besede »bujti« in pomeni ubiti, torej jed ob zakolu prašiča. Glavne njene sestavine so naribana repa, mastni deli svinjske glave, vratu in narezana svinjska koža.

Rajhov langaš • Avtorska interpretacija kuharja Leona Pintariča (Gostilna Rajh, Bakovci) siceršnje madžarske jedi iz ocvrtega testa, ki je pogosta tudi v ponudbi pozitivne ulične prehrane. V Pintaričevi izvedbi pa vstopa v vrhunsko gostinsko ponudbo.

6 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

T E R M A LNA PA NON S K A S L OV E NIJA značilne jedi

Prekmurska šunka • Vrhunski prehranski izdelek številnih generacij, ki je rezultat kakovostnega dimljenja in sušenja svinjskih stegen. Odlikujeta ga zrelo svinjsko meso in slanina, dopolnjena z žlahtno aromo po dimu in zmerno slanostjo.

Prleška gibánca • Prleška ali slovenjegoriška gibanca je pogača v dveh pokrajinah severovzhodne Slovenije, v kateri je med sedmimi plastmi vlečenega testa nadev iz skute in kisle smetane. Pripravljajo sladko in slano različico.

Vrtanek • Značilen obredni kruh, o katerem so pisna pričevanja že iz 17. stoletja. Vrtanek je bil pogost dar, ki so ga dekleta podarjala koscem, delili so jih tudi ob ličkanju koruze, stalno so ga uživali na poročnih gostijah.

OK U SI T I SL OV E NI JO 6 1

T E R M A L NA PA N ON S K A S L OV E N I JA značilne jedi

Kozjanska kruhova potica • Čeprav se imenuje potica, je to značilna pogača ali zloženka iz vlečenega testa, nadevana s tremi plastmi rezin belega kruha in nadevom iz pregrete smetane, jajc, sladkorja (ali medu) in rozin.

Ajdov krapec • Pogača iz tankega ajdovega testa, obloženega s skuto in kislo smetano, je posebnost Prlekije in delno Slovenskih goric ter jo narečno imenujejo tudi »kropec«. Lokalno prebivalstvo meni, da izvira poimenovanje iz »kropa« ali vrele vode, s katero poparijo ajdovo moko za pripravo pogače.

Kozjanski kopun • To slastno perutnino, ki je bila nekoč del prehranskega obilja graščakov in drugih privilegiranih družbenih skupin, pripravljajo na Kozjanskem, kjer je tudi del lokalne prireje. Kopun je stalnica ponudbe v gostilni Šempeter v Bistrici ob Sotli in drugih restavracijah.

6 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

T E R M A LNA PA NON S K A S L OV E NIJA značilne jedi

VSEJ SL

Bosman • V pokrajini ob reki Muri nekoč ni bilo poroke brez bogato okrašenega obrednega kruha za srečo v zakonu. Boljši beli kruh, sestavljen iz več vrst testenih kit in z okrasjem, med katerim so bile tudi papirnate rože, so podarjali tudi ob rojstvih in krstih otrok.

Štajerska kisla juha • To juho opisujejo s samimi presežniki, saj naj bi bila čudežno zdravilo za neprespane in alkoholno čezmerne noči. Najpogosteje se ta juha kuha ob kolinah, pripravljajo jo na poročnih gostijah, ko jo ponudijo svatom kot znamenje, da se veseljačenje zaključuje.

B

ENO P

OV

R ILJ U

O

•P

LJ

E NI JI!

Martinova pečena raca ali gos z mlinci in rdečim zeljem • Ena od najbolj značilnih jedi za praznovanje martinovega, ki je od 70. let 20. stoletja značilno praznovanje, povezano z novo vinsko letino. Jed pripravljajo po celi Sloveniji in je tako rekoč obvezna sestavina praznovanja, ki traja od enega dneva do dveh tednov.

KULINARIČNA DOŽIVETJA TERMALNO PANONSKE SLOVENIJE Ko poskusite odlične jedi, ki jih pripravljajo kuharski mojstri vrhunskih restavracij, ko obiščete slovite vinarje in nazdravite z njihovimi vini, ko spoznate značilne lokalne okuse v najboljših gostilnah, ki se ponašajo z oznako Gostilna Slovenija, si potešite še apetit po izvirnih doživetjih. Spustite se na večerjo globoko pod zemljo, nazdravite z vrčkom pijače med hmeljišči, potepajte se po domačijah žitne pokrajine, obiščite najstarejšo klet v Sloveniji in odkrivajte druge nenavadne lokacije za kulinarične užitke.

Trgatev, Šmartno ob Paki

NA VEČERJO 160 METROV POD ZEMLJO Velenje Underground – gastronomska pustolovščina 160 metrov pod zemljo, Zavod za turizem Šaleške doline, Muzej Premogovništva Slovenije, Vila Herberstein, Velenje, www.velenje-tourism.si Po rudarskem pozdravu Srečno! se z najstarejšim dvigalom v Sloveniji spustite v podzemlje premogovnika in v najglobljo jedilnico v Evropi. Kar 160 metrov pod zemeljskim površjem vas z izbranimi jedmi čakajo večkrat nagrajeni kuharski mojstri Vile Herberstein. Ko občutite, vidite in slišite premogovnik, vas presenetijo dotik, vonj in okus vrhunske kulinarike. Po vožnji s podzemno železnico vas čaka še kozarec penine v rudniški črni garderobi.

Velenje Underground 6 4 OKU SI T I S L OV E N I J O

T E R TMEARLNA S KSK A AS LSLOV M A L NPA A NON PA N ON OVEENIJA N I JA kulinarična doživetja

PO DRUŽINSKE SKRIVNOSTI Z DEGUSTACIJSKO VSTOPNICO Gourmet over Mura, Pomurje, www.gourmet-over-mura.si Ko ste v pokrajini ob reki Muri, si privoščite vodene oglede s kulinaričnimi razvajanji in vrhunskimi okusi, ki nadgrajujejo tradicionalni gastronomski sloves pokrajine. Potep z degustacijami na domačiji Firbas, na vinarstvih Marof in Steyer, v šunkarni Kodila, pivovarni Bevog, gostilni Rajh in oljarni Kocbek si prilagajate po svoje!

Mlin na Muri, Ižakovci

NA PIVO MED HMELJIŠČA IN V SOBO POBEGA Fontana piv Zeleno zlato, Žalec, www.beerfountain.eu Escape Room Enigmarium, Laško, www.lasko.escape-room.si Polja hmelja, ki daje pravi okus številnim znamkam piva, obkrožajo mesto Žalec. Tu je svetovno edinstvena fontana piv, kjer si lahko različna piva v vrček natočite kar sami. Po spoznavanju hmeljišč in dediščine hmeljarstva v muzeju lahko v pivovarni v bližnjem Laškem doživite še zgodbo o nastajanju piva ali obiščite Enigmarium, prvo sobo pobega na temo pivovarstva na svetu. Poiščite pivovarjevo zlato v hiši, kjer je bil zvarjen prvi vrček legendarnega laškega piva.

Pivovska doživetja, Žalec OK U SI T I SL OV E NI JO 6 5

DOŽIVETJA VIN PODRAVSKE DEŽELE NA DRUGAČEN NAČIN Vinsko-kulinarična doživetja, Ptuj in Jeruzalemsko-Ormoške gorice, www.ptuj.info, www.visitjeruzalem.com Vinske degustacije v temi, Ptuj www.tura-ptuj.si Grad nad najstarejšim slovenskim mestom – Ptujem skriva pod seboj rov, v katerem lahko vino začutite na čisto nov način. V popolni temi okušate lokalna vina in ob glasbi na drugačen način doživite vinske zgodbe območja. Na Ptuju je tudi najstarejša klet v Sloveniji, ki vas vabi na Vinsko potovanje skozi čas. Okušate najboljše arhivske letnike vin, spoznate najstarejše arhivsko vino v Sloveniji iz leta 1917 in si ogledate največji leseni sod v državi. Blizu Ptuja je Jeruzalem, ki se ponaša z nekaterimi najboljšimi vinogradniškimi legami na svetu!

Ptujska klet

6 6 OKU SI T I S L OV E N I J O

OKUSITE IN DOŽIVITE ŠE VEČ!

Po Termalno Panonski Sloveniji raziskujte številne gradove, v katerih se nahajajo restavracije, vinske kleti in trgovinice z lokalno značilnimi posebnostmi.

Na Starem gradu Celje se lahko dogovorite za srednjeveške pojedine. V Posavju vas presenetijo z grajsko vinoteko in kulinaričnimi dogodki na gradu Sevnica, s čokoladnico in čokoladnim vinom na gradu Rajhenburg nad Brestanico, s ponudbo jedi iz črne kuhinje na gradu Podsreda sredi Kozjanskega regijskega parka, z baročno razkošnimi divjačinskimi, ribjimi in drugimi jedmi v restavraciji na gradu Mokrice, kjer lahko tudi prespite. Na otoku reke Krke na Dolenjskem vas čaka edini vodni grad v Sloveniji – Grad Otočec, član prestižnega združenja Relais & Châteaux. Navdušuje s hotelom, restavracijo in butičnimi izkušnjami.

Na Dolenjskem, kjer lahko za svoje bivanje izberete eno od številnih zidanic sredi vinogradov, ne pozabite okusiti evropskega vinskega posebneža cvička, ki mu pripisujejo ugodne učinke za zdravje in ima nizko alkoholno stopnjo. Degustacije vin ponujajo številni vinogradniki v hramih, zidanicah in vinotočih.

V Posavju poiščite kakšno od repnic – izkopanih kleti v kremenčastih tleh, v katerih so nekoč shranjevali repo, danes pa v njih zori vino.

T E R TMEARLNA S KSK A AS LSLOV M A L NPA A NON PA N ON OVEENIJA N I JA kulinarična doživetja

NAJBOLJŠE RESTAVRACIJE

GOSTILNA SLOVENIJA

po izboru vodnika Gault & Millau 2019

nosilke naziva

OŠTERIJA DEBELUH, Brežice kuharski mojster Jure Tomič www.debeluh.si

HIŠA DENK, Zgornja Kungota kuharski mojster Gregor Vračko

GOSTILNA ŠEMPETER, Bistrica ob Sotli www.sem5er.com

GOSTILNA PRIVOŠNIK, Šempeter v Savinjski dolini www.gostilna-privosnik.si

www.hisadenk.si

GOSTILNA MATJAŽ, Celje

RESTAVRACIJA PAVUS, Laško kuharski mojster Marko Pavčnik

GOSTILNA FRANCL, Celje

www.pavus.si

www.gostilnafrancl.si

DOMAČIJA REPOVŽ, Šentjanž kuharska mojstrica Meta Repovž

GOSTILNA RIBIČ, Ptuj

www.gostilna-repovz.si tudi Gostilna Slovenija

GALERIJA OKUSOV, Petrovče kuharski mojster Luka Gmajner, kuharski mojster Marko Magajne www.galerijaokusov.si

HIŠA FINK, Novo mesto kuharski mojster Damjan Fink www.hisafink.si

GOSTILNA RAJH, Bakovci pri Murski Soboti kuharska mojstrica Tanja Pintarič www.rajh.si tudi Gostilna Slovenija

GOSTILNA RAKAR, Gorenje Ponikve kuharski mojster Boštjan Rakar

www.pan-restavracija.si

GOSTILNA PP, Ptuj www.gostilnapp.eu

GOSTILNA LOVENJAK, Polana pri Murski Soboti www.lovenjakov-dvor.si

GOSTILNA VOVKO, Ratež www.gostilna-vovko.si

GOSTILNA ŽOLNIR, Kostanjevica na Krki www.zolnir.eu

GOSTILNA DOLINŠEK, Boštanj www.gostisce-dolinsek.si

www.rakar.si

OK U SI T I SL OV E NI JO 6 7

DEŽELA ODLIČNIH VIN IN DOŽIVETIJ VINSKE KULTURE Slovenija je že od pradavnine zasajena z vinsko trto, Slovenci pa imajo do svojih vinogradov in vin prav poseben odnos. K doživetjem slovenske vinske kulture vabijo prazniki posameznih vrst vina, prava znanja, spoznanja in izkušnje pa ponujajo sommelierji mnogih restavracij in enologi vrhunskih vinskih kleti. Sloviti slovenski vinarji doživetja svojih vinogradov in kleti dopolnjujejo s privlačnimi turističnimi programi.

Mira Šemić WSET, vinska akademikinja, ambasadorka Evropske gastronomske regije 2021.

»Voda je potrebna za življenje, vino pa za radost življenja.« Slovenija, kjer se na majhnem območju stikajo Alpe, morje in Panonska nižina, je dežela izvrstnih vin. Tu se že tisočletja goji vinska trta, tukaj je doma najstarejša, 400 let stara vinska trta, iz katere neprekinjeno do danes pridelujejo vino, ljubezen do vina izpove celo Zdravljica, državna himna. Blagi hribčki so pokriti z vinogradi, ki zaradi edinstvenih razmer, mešanice mediteranskih in celinskih vplivov, bogato rodijo.

Na izredno majhnem področju 6 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

najdemo tri izrazito različne »terroire«, ki so določili tri vinorodne dežele, primorsko, podravsko in posavsko, razdeljene v devet vinskih okolišev. Da na tako majhnem ozemlju uspevajo številne mednarodne, regionalne in avtohtone vinske trte, je unikum.

Vina so odlična, veliko jih izvažamo pa tudi sami znamo uživati v njih.

Sedemdeset odstotkov pridelave od 80 milijonov litrov predstavljajo bela vina.

Ponujeni kozarec vina je bil vedno

znak prijateljstva, veselja, odprtega srca, in Slovenci smo znani kot vesel in srčen narod.

Na Primorskem vam bodo v kozarcu ponudili izvrstna, s soncem božana vina iz regionalnih in avtohtonih sort. Bela sorta rebula kraljuje v Goriških brdih in na Vipavskem, kjer vam bodo s ponosom predstavili še avtohtona vina iz klarnice, zelena, pinele, vitovske garganje. Iskriva, živahna malvazija je ponos celotne Primorske. Od rdečih sort vse do

Goriška brda

morja uspešno gojijo barbero, merlot, oba kaberneta in posebneža, refošk in teran, vini, ki imata zaradi tal, na katerih raste sorta refošk, različni imeni, a sta pridelani iz iste sorte.

V Podravju je treba zagotovo pokusiti avtohtono sorto ranina. Renski, laški rizling, šipon, traminec so bili vedno v ponos vinogradniku pri predelavi suhih ali sladkih vin. Laskavi naziv izvrstnega vina pri rdečih nosi modra frankinja, ki daje ob modrem pinotu odlične rezultate v Podravju in Posavju.

V posavski vinorodni deželi velik užitek prinesejo vina iz sort rumeni plavec, kraljevina, rdeča portugalka, žametna črnina, skoraj obvezno pa je treba poskusiti cviček, svetlo rdeče sveže vino, ki ga pridelajo samo tukaj.

Omenjenih je samo nekaj vinskih sort od dovoljenih 52, kolikor jih uspeva v Sloveniji. Tipične slovenske sorte pa omogočajo vinarjem, da naredijo množico vin različnih obrazov. Vsaka vinska dežela ima svoje posebnosti in odkrivati jih je velik užitek!

Vrhunska vina OK U SI T I SL OV E NI JO 6 9

NA TRI STRANI NEBA PO RAZLIČNOST VINSKIH OKUSOV Spoznavajte odlična vina treh vinorodnih dežel Slovenije in obiščite vrhunske vinarje, pri čemer vam lahko pomaga spodnji izbor kulinaričnega vodnika Gault & Millau 2019!

VINORODNA DEŽEL A PRIMOR SKA Od Jadranskega morja do Krasa, od gričev Istre do Vipavske doline in slovitih Goriških brd so nanizani vinogradi, v katerih pod toplimi in suhimi vplivi Mediterana pridelujemo večinoma suha vina, z višjo alkoholno stopnjo in nižjim kislinskim faktorjem.

Belica www.belica.si

Valter Sirk www.valtersirk.com

Vinakoper www.vinakoper.si

Bjana www.bjana.si

Vinska klet Goriška Brda www.klet-brda.si

Zaro www.vinozaro.com

Blažič www.vina-blazic.si

Boris & Alen Lisjak www.lisjak.si

Burja www.burjaestate.com

Dolfo www.dolfo.eu

Renčel www.rencel.si

Guerila www.guerila.si

Edi Simčič www.edisimcic.si

Sanabor www.vinasanabor.si

Mlečnik www.mlecnik.eu

Erzetič www.vina-erzetic.com

Štoka www.stoka.si

Pasji rep www.pasji-rep.si

Iaquin www.iaquin.si

Vinakras Sežana www.vinakras.si

Slavček www.slavcek.si

Jakončič www.jakoncic.eu

Montemoro www.montemoro.eu

Štokelj www.stokelj.si

Kabaj www.kabaj.si

Pucer z Vrha

Tilia Estate www.tiliaestate.si

Dušan in Marko Kristančič www.kristancic.com Medot www.medot-wines.com Movia www.movia.si Marjan Simčič www.simcic.si Ščurek www.scurek.com

7 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

Rojac www.rojac.eu Santomas www.santomas.si Steras www.steras.com

Goriška brda

Vipavska dolina Kras

PRIMORSKA Slovenska Istra

V I N O R O D N A D E Ž E L A P O D R AV J E

Ob robu Panonske nižine, od meje z Madžarsko do obronkov Pohorja in reke Sotle na jugu rastejo vinske trte pod vplivom večjih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, razmeroma suhih poletij in pravih zim. Tu pridelujemo vina mednarodnih belih sort s fino aromo in imenitne penine.

Doppler www.doppler.si

Kobal www.kobalwines.si

Dveri-Pax www.dveri-pax.com

Kupljen www.vino-kupljen.com

Gaube www.vino-gaube.si

Marof marof.eu

Joannes Protner www.joannes.si

Meum www.meumwinery.si

Prekmurje

Puklavec Family Wines www.puklavecfamilywines.com

NARAVNA BIODINAMIČNA VINA Slovenski vinarji ponujajo tudi izvrstna naravna vina. Osnova zanje je ekološka ali biodinamična oskrba vinogradov, ki ji sledi spontana vinifikacija brez dodajanja selekcioniranih kvasovk in kemičnih preparatov, brez dodajanja ali odvzemanja taninov, kislin in sladkorja ter brez filtracije.

Ekološko vino ima v Evropski uniji od leta 2012 lahko oznako EU Organic. Med te sodijo nekatera izvrstna vina, ki jih predstavljajo Festival oranžnih vin v Izoli, Festival živih vin v Ljubljani in še nekatere druge prireditve.

Radgonske gorice www.radgonske-gorice.si Steyer www.steyer.si

P O D R AV J E

Štajerska Slovenija

Dolenjska

NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU

Bizeljsko-Sremič

P O S AV J E

Bela krajina

V I N O R O D N A D E Ž E L A P O S AV J E Na jugovzhodu Slovenije, na območjih okoli rek Save in Krke pod vplivom hladnejšega predalpskega podnebja raste grozdje za lažja bela in rdeča vina. To je dežela cvička – slovenskega vinskega posebneža.

Tu v ugodnih mikroklimatskih razmerah pridelujemo tudi predikatna vina in penine.

Frelih www.frelih.si

Šturm www.vinasturm.si

Istenič www.istenic.si

Šuklje www.suklje.si

V Mariboru že skoraj pol tisočletja raste Stara trta, najstarejša trta na svetu – simbol vinske kulture v Sloveniji. Iz njenega grozdja vsako leto nastane do največ 100 četrtlitrskih stekleničk vina. Njeno dediščino hrani Hiša stare trte.

OK U SI T I SL OV E NI JO 7 1

SVETOVNO POMEMBNA MEDENA DEŽELA Slovenija je s kar petimi čebelarji na 1000 prebivalcev po številu čebelarjev v samem vrhu med državami Evropske unije. 20. maj je svetovni dan čebel na pobudo Slovenije! Kranjska sivka je med čebelami, brez katerih si ni mogoče predstavljati prehransko varne prihodnosti, zaradi svoje miroljubnosti posebej cenjena. Slovenija je prva država, ki s čebelarstvom povezano turistično ponudbo tudi sistematično preverja in označuje s certifikatom odličnosti. Zaradi vseh medenih posebnosti ob obisku Slovenije poiščite čebelo in ji sledite do njenega bivališča v značilnem slovenskem panju s poslikano končnico in do njenega čebelarja.

Dražgoški kruhek 7 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

Čebelarstvo je v Sloveniji že stoletja pomembna gospodarska panoga, temelječa na avtohtoni slovenski čebeli ali kranjski sivki. Ta ima posebno mesto v slovenski identiteti – tudi zato, ker je znana po svoji delavnosti in marljivosti.

Nekateri slovenski čebelarji so bili od sredine 18. stoletja tudi pomembni evropski čebelarski strokovnjaki in pisci strokovnih priročnikov. Čebelar Anton Janša (1734–1773) je bil prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli v Augartnu pri Dunaju. Na pobudo Slovenije so Združeni narodi leta 2017 razglasili 20. maj za svetovni dan čebel in tako opozorili na zavedanje o izjemnem pomenu čebel za preživetje človeštva.

S čebelarjenjem ohranjamo ekosisteme in biotsko raznovrstnost v naravi, zaradi svoje opraševalske vloge pa so čebele ključne za prehransko varnost človeštva po vsem svetu. Zaradi njihove izjemne vloge in zaradi spoštovanja tradicije se v Sloveniji čebelarstvo ohranja in razvija povsod – tako v tradicionalnem naravnem okolju kot v urbanih središčih. Čebelarjenje v mestih – na terasah in strehah šol ter največjega kulturnega centra v državi – je del slovenske usmerjenosti v trajnostni razvoj mest, v katerih načrtno sadimo vse več medovitih rastlin.

V Sloveniji lahko spoznavate tako posebnosti tradicionalnega slovenskega načina čebelarjenja kot sodobne pristope k urbanemu čebelarjenju.

Med in drugi čebelji izdelki nimajo le prehranskega pomena, ampak uspešno prispevajo k razvoju apiterapije – posebnih doživetij za ohranjanje zdravja in dobrega počutja s pomočjo vdihavanja zraka v čebelnjakih ter raznovrstnih čebeljih pridelkov in izdelkov.

Slovenski med ima na ravni Evropske unije zaščiteno geografsko označbo. Z njo so označeni za Slovenijo značilni akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Evropsko zaščiteno označbo porekla imata tudi Kočevski gozdni med in Kraški med. Prvi prihaja z območja mogočnih in neokrnjenih gozdov, drugi z območja Krasa z edinstvenimi rastlinskimi združbami z obiljem zdravilnih zelišč. Pestrost slovenskega medu dopolnjujejo tudi ajdov in regratov med ter med oljne ogrščice.

Slovenski med se ponaša z zaščiteno geografsko označbo na ravni Evropske unije. Kočevski gozdni med in Kraški med imata evropsko zaščiteno označbo porekla.

Od nekdaj odličen med ima svoje mesto tudi v značilnih slovenskih jedeh, posladkih in stvaritvah za posebne priložnostih. Med poticami ima marsikdo najraje tisto, ki je pripravljena z medenim nadevom. Dražgoški in loški mali kruhki – posebne sladkosti v obliki srca – so s svojo umetelno okrasitvijo znak posebne pozornosti za tistega, ki so mu namenjeni. Enako velja za lectarske izdelke, danes večinoma spominska darila, ki s svojimi okraski in dodatki že od srednjega veka prenašajo različna sporočila.

Zgodbe teh medenih mojstrovin lahko spoznate v lectarski delavnici in muzeju v Radovljici ali v muzeju in galeriji Medeni raj v Slovenj Gradcu.

Iz medu kuhamo tudi alkoholne pijače, med katerimi najbolj slovi medica, pripravljena po receptu, ki je bil prvič zapisan že leta 1689. Poleg medice slovenski čebelarji izdelujejo še medeni liker, medeno žganje, medeno pivo in medeno penino.

Za utrjevanje zdravja so pomembni cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in razne vrste medu z naravnimi zdravilnimi dodatki, vitamini in aromatičnimi zelišči. Med ni le eno najstarejših sladil, ampak tudi stalna kakovostna sestavina zdravih zajtrkov.

V Sloveniji imajo šole in vrtci enkrat na leto Tradicionalni slovenski zajtrk, ki vključuje tudi med, slovenski čebelarji pa si prizadevajo za uveljavitev Evropskega medenega zajtrka.

M E D E N A D E J S T VA V Sloveniji več kot 10 tisoč čebelarjev skrbi za več kot 200 tisoč čebeljih družin.

Apiterapijo lahko v Sloveniji izkusite že pri okoli 40 certificiranih ponudnikih – čebelarjih, ki vam poleg svojih izdelkov omogočajo tudi blagodejna doživetja v čebelnjakih.

Za kilogram medu morajo čebele obiskati 4 milijone cvetov.

V posameznem panju je povprečno

60 tisoč čebel.

Posamezna čebela v enem mesecu nabere za četrtino čajne

žličke medu.

OK U SI T I SL OV E NI JO 7 3

PRAZNIKI PO SLOVENSKO Praznično leto Slovencev spremljajo v vsaki gastronomski regiji nekoliko drugačne jedi. Tudi po jedeh na mizi se pozna, kdaj pustne šeme preganjajo zimo, kdaj je čas za velikonočne obrede, kdaj se mlado vino spremeni v plemenito pijačo in kdaj je čas, da zamenjamo koledarje.

Tako kot vsakdanje se tudi praznične jedi v Sloveniji ozirajo po tem, kar daje narava v posameznem letnem času.

Božično praznično vzdušje 7 4 OKU SI T I S L OV ENIJO

Na prehodu iz zime v pomlad se ponujajo različne dobrote, na primer praznične jedi v pustnem času. Zlasti za pustno soboto, nedeljo in torek so na mizah razne jedi iz ocvrtega testa, kot so krofi, bobi, flancati in miške, jedi iz prekajene ali sušene svinjine in številne pogače.

V gostilni Konšek na Trojanah cvrejo slastne krofe od leta 1961. Od takrat so jih ocvrli že okoli 100 milijonov.

Polnjeni so z marelično marmelado, vaniljino kremo, tudi obliti s čokolado ali posuti s kokosom.

Pomlad tradicionalno prihaja s postnim obdobjem, ko na mizi ni mesa, temveč na njej kraljujejo zelje, repa, fižol in žganci. Med značilnimi jedmi je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov, ki vzbuja pozornost tudi v visoki kulinariki.

Ko se post konča, je tu velika noč s svojimi razkošnejšimi jedmi in dobrotami z blagoslova. To so šunka, potica in pirhi – obarvana oz. do pokrajine do pokrajine različno krašena jajca.

Poletne praznične mize so obložene s štruklji. Med najznačilnejšimi so skutni, ki jim dodajo pehtran in

jih postrežejo slane kot prilogo ali samostojno sladico.

Jesen je čas obračuna z letino.

Pospravljanje pridelkov s polj, njiv in vinogradov zaključi martinovo z martinovanji, ki so bila nekdaj zahvalni dan, danes pa so povezana s čaščenjem mladega vina.

Značilne martinovanjske jedi so pečena perutnina, zlasti gosi in race, rdeče zelje, mlinci, kostanj in razne vrste slanih in sladkih pogač.

Zimski čas je čas pomembnih praznikov. Veseli december je zaznamovan s peko piškotov, kruhkov in potic. Čeprav diši po sladkostih, je v Sloveniji še marsikje v veljavi veseli post, v katerem so do božiča na mizi le zdrave jedi: stročnice, močniki, polenovka s polento in krompirjeva juha.

Na božičnih prazničnih mizah ima osrednje mesto potica.

Ob božiču ji družbo ji dela okrašen poprtnik ali božični kruh iz bele moke in mleka, ki so mu nekoč pripisovali tudi posebno moč za dobro letino in so kak kos dali živini, kak kos pa zakopali ob njivo.

Potica, vseh slovenskih sladic kraljica, je bila nekoč izrazito praznična jed, danes pa lahko v njenem polnem okusu uživate tudi vse druge dni. Z njo si priredite praznik, kadarkoli si ga zaželite!

Pozimi in predvsem v času novega leta so na mizah običajno tudi koline – doma pridelane mesne dobrote, med katerimi so še posebej pomembne krvavice in pečenice – klobase s svinjskim mesom.

Kot priloga k prazničnim jedem v vseh letnih časih v Sloveniji ne sme manjkati pražen krompir, ki mu gospodinje rade dodajo tudi ocvirke.

Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo te značilne jedi je iz leta 1868. Jed je tako priljubljena, da imamo v Sloveniji celo društvo ljubiteljev te jedi, ki se zavzema za priznavanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

OK U SI T I SL OV E NI JO 7 5

OKUSNI SPOMIN(K)I IZ SLOVENIJE Slovenci smo ponosni na svojo kulinariko. Z veseljem vam bomo zaupali recepte, ki jih lahko preizkušate doma in se ob tem spominjate svojega obiska po deželi raznolikih okusov. Še lažje bodo spomini oživeli ob okusnih spominkih. Odnesite s seboj sestavine za značilne jedi, sladice in pijače, ki vas navdušujejo v Sloveniji.

Sol Piranskih 7 6 izOKU SI T I Ssolin L OV E N I J O

Obisk krajev in dežele je vedno povezan s spomini. V Sloveniji ponujamo tudi take, ki imajo svoje okuse. V neokrnjeni naravi izvirajo naravne in mineralne vode, v gozdovih, travnikih, sadovnjakih in cvetličnih nasadih marljive čebele nabirajo med in druge čebelje izdelke. Že leta 1689 je bil zapisan recept za izdelavo alkoholne medice. Naši sodobni čebelarji izdelujejo iz medu tudi medeno žganje, medeni liker, medeno pivo in medeno penino.

Če odnesete s seboj sol in bučno olje iz Slovenije, bo imela doma tudi najobičajnejša solata okus po vašem potepu po Evropski gastronomski regiji 2021.

Panonski del Slovenije je domovina izjemnega bučnega olja, mediteranski pa oljčnega, ki pobira vsako leto najvišja domača in svetovna priznanja za kakovost. V Sečoveljskih solinah pridobivajo po naravnem postopku iz morja sol in solni cvet, ki ga cenijo številne vrhunske gostinske hiše.

Kulturo predelave mesa v mesne izdelke najbolj predstavljajo kranjska klobasa, zgornjesavinjski želodec, prekmurska šunka in drugi suhomesnati izdelki. Vsi imajo evropsko zaščiteno geografsko označbo. Kranjska klobasa je tudi v svetu eden najbolj prepoznavnih in okusnih slovenskih prehranskih izdelkov, podobno kot najznačilnejša slovenska sladica potica, ki jo pripravljamo z več kot 100 različnimi sladkimi ali slanimi nadevi. Ta okrogli zvitek z značilno luknjo v sredini je na voljo v različnih velikostih, od male okusne le Potice, s premerom 5 centimetrov, do velikih potic, ki merijo tudi 60 centimetrov. Potica je praznična sladica in za praznike vedno tudi nazdravljamo z odličnimi vini treh vinorodnih dežel Slovenije.

Potica in izbrano vino sta preverjeno odlična tradicionalna predstavnika okusov Slovenije.

V svoj izbor okusnih spominkov lahko vključite tudi katerega od naravnih sadnih sokov ali žganih pijač. Poleg klasičnih sadnih in zeliščnih žganj so zelo popularne borovničke, gozdne borovnice v žganju. To je le ožji izbor možnosti, da iz Slovenije ponesete na svoje domove tudi nekaj značilnih okusnih spominkov.

ZNAMKE – ZAGOTOVILA KAKOVOSTI Poleg živil z evropskimi označbami Zaščitena označba porekla, Zaščitena geografska označba in Zajamčena tradicionalna posebnost, se v Sloveniji splača spoznati tudi živila in prehranske izdelke s certifikatom kakovosti, podeljenim v okviru posameznih lokalnih znamk. V posameznih regijah spodbujajo kakovost najznačilnejših lokalnih dobrot, v vse več gostilnah in restavracijah se kulinarična ponudba bogati z jedmi iz tradicionalno znane ali na novo oživljene gastronomske dediščine.

Znamka Bohinjsko – From Bohinj zagotavlja kakovost raznovrstnih posebnosti Alpske Slovenije - od pikantnega sira mohanta in bohinjskega sira, do bohinjske zaseke s klobaso in številnih mlečnih izdelkov.

Dobrote Dolenjske so znamka marmelad, suhih mesnin, sirov, suhega sadja, medu, mok, kaš in drugih živil z dolenjskih kmetij.

Znamka Srce Slovenije združuje izdelke, kot so kruh iz krušnih peči, suho sadje, zeliščni čaji, siri in drugi mlečni ter suhomesnati izdelki, ki nastajajo na območju Osrednje Slovenije.

V Ljubljani razvijajo znamko Okusi Ljubljane. Med značilnimi izdelki so sladkosti, kot so Prešernove fige, zmajeva potica, zmajeve solze, torta Ljubljana in še marsikaj.

V Osrednji Sloveniji je pozornosti vredna tudi znamka Okusi Kamnika, ki označuje izbrano kulinarično ponudbo v gostinskih lokalih ter opozarja na posebnosti, kot so dekorativno okrašeni trdi siri trniči z Velike planine.

Na Pohorju se razvija znamka Okusi Rogle, ki označuje kakovosten med, suhe mesnine in čaje iz gorskih zelišč.

Vinorodne gorice v severovzhodni Sloveniji imajo znamko Jeruzalem. Ta poleg odličnih vin označuje izjemne pogače gibanice.

Na območju nekdanjega rudnika živega srebra v Idriji se razvija znamka Geopark Idrija. Med drugim ponuja geruš - znamenito pijačo nekdanjih rudarjev, kruh iz krušnih peči in sire ter zeliščne čaje.

Pivovarsko Laško pod znamko Okusi Laškega razvija posebnosti, kot so jedi s pregreto smetano, zelišči, medom in pivom. Dobrote območja združujejo tudi Jurkloštrski izviri zdravja, ki jih navdihujejo tradicije kartuzijanov v Jurkloštru.

OK U SI T I SL OV E NI JO 7 7

PRIREDITVE ZA DOBROJEDCE Nekateri hrano najraje doživljajo z lastnim kuhanjem, drugi se pustijo razvajati izkušenim kuharjem, vsi pa vsaj kdaj pa kdaj uživamo v hrani kot družabnem doživetju. Dogodki in prazniki, ki častijo posamezne jedi, tekmovanja, ocenjevanja, festivali in sejmi so izvrstna priložnost za spoznavanje kulinaričnih posebnosti in za degustacije še neznanih dobrot ali že znanih sestavin, pripravljenih na nov način.

Ker se časi in lokacije nekaterih prireditev spreminjajo, izberite prave priložnosti zase na www.slovenia.info in na spletnih straneh organizatorjev.

JANUAR Razstava štrukljev, Mirna Peč FEBRUAR Prešernov smenj, Kranj Kulinarična ponudba na pustnih prireditvah, vsa Slovenija MAREC Sevniška salamijada, Sevnica Teden restavracij, cela Slovenija European Food Summit, Ljubljana Odprta kuhna, Ljubljana (vsak petek do konca oktobra) in druga mesta Festival vin in oljčnega olja Šempas, Šempas APRIL Festival čokolade, Radovljica Festival velikonočnih potic, Otočec Festival potic, Prebold Salon Sauvignon, Ptuj Orange Wine Festival, Izola Praznik olja in bledeža v Padni, Padna Brda in vino, Šmartno Praznik rebule in oljčnega olja, Višnjevik Divji okusi Krasa, Kras MAJ Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev, Rečica ob Savinji Dobrote slovenskih kmetij, Ptuj 7 8 OKU SI T I S L OV E N I J O

Vinska vigred, Metlika Sejem Vino, Ljubljana PortoRose2 – Rose & Rosé Festival, Portorož Okusi Vipavske, Ajdovščina Festival kave Vrhnika, Vrhnika V osrčju dežele terana, Tomaj Festival kranjske klobase, Ljubljana JUNIJ Praznik češenj, Dobrovo v Brdih Sladolent, Maribor Tradicionalna fešta oljk, Dekani Praznik vina, rib in oljčnega olja, Izola Dan odprtih kleti, Brda Čateška cvičkarija, Čatež Cviček v Šentrupertu, Šentrupert Ljubljanska vinska pot, Ljubljana Jagodne nedelje, Janče pri Ljubljani Festival modre frankinje, Sevnica Praznik refoška, Marezige JULIJ Pivo in cvetje, Laško Praznik žetve, Polenšak Praznik polente, Ozeljan Številni gobarski prazniki in razstave od julija do oktobra Čebelarski praznik, Gornji Grad Praznik breskev, Prvačina

European Food Summit 2019, Ljubljana

AV G U S T Dnevi medu, Polhov Gradec Dnevi poezije in vina, Ptuj Dnevi poezije in vina, Medana Ribiški praznik, Izola Solinarski praznik, Piran Praznik terana in pršuta, Dutovlje Ovčarski bal, Jezersko Lükarski praznik, Dornava Bogračfest, Lendava Praznik idrijskih žlikrofov, Idrija Čomparska noč, Bovec SEPTEMBER Sladka Istra, Koper Festival marmelade, Šentrupert Street Food Market, Maribor Fižolov dan, Hrovača Festival tržiških bržol, Tržič Dan medu v kulinariki, Radovljica in Lesce Češpovi dnevi, Slivje Zeljada, Ljubljana Praznik buč, Bodonci Dödölijada, Puconci Festival Stare trte, Maribor Teden Okusov Posavja, Krško Lendavska trgatev, Lendava Kravji bal, praznik sira in vina, Bohinj

OKTOBER Teden restavracij, vsa Slovenija Praznik originalne blejske kremne rezine, Bled Kostanjeva nedelja, Janče pri Ljubljani Praznik kozjanskega jabolka, Podsreda Tradicionalni praznik kostanja, Lig nad Kanalom Jestival okusov in umetnosti, Kobarid Čokoljana, Ljubljana Vinski festival Mlada portugalka, Metlika NOVEMBER Številna martinovanja, po vsej Sloveniji November Gourmet Ljubljana, Ljubljana Ljubljanska vinska pot, Ljubljana Vinski hrami Vipavske doline, Vipavska dolina Praznik kakijev, Strunjan Svečinske kleti vabijo, Svečina Po poteh soseske zidanice, Drašiči Moštna gavda, Prevalje Mesec Okusov Radol’ce, Radovljica Slovenski festival vin, Ljubljana DECEMBER Advent in dnevi potice na Blejskem otoku, Blejski otok Božično-novoletni sejmi s kulinarično ponudbo, v vseh večjih krajih Slovenije Festival penin, Portorož

OK U SI T I SL OV E NI JO 7 9

SLOVENIJA NA KRATKO Evropska gastronomska regija 2021

1.

država sveta z nazivom

Globalna zelena destinacija

Zelena shema slovenskega turizma, izvirni nacionalni certifikacijski sistem, navdušuje strokovno javnost po vsem svetu.

8 UNESCO

znamenitosti naravne, kulturne in nesnovne dediščine

15 naravnih zdravilišč

20. maj

Združeni narodi so na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, dan namenjen zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka.

8 0 OKU SI T I S L OV E N I J O

Stičišče različnosti Evrope

Alpe, Mediteran, Kras, Panonska nižina 4 turistična območja Termalna Panonska Slovenija

4

Alpska Slovenija

1

Ljubljana in Osrednja Slovenija

3

Mediteranska in Kraška Slovenija

2

dni doživetij v vseh 4 letnih časih

Podnebje

in temperatura

JUL JAN

sredozemsko na obali

celinsko v notranjosti

alpsko v gorskem svetu

23.8°C / 73.4 F

21.6°C / 69.8 F

17.7°C / 62.6 F

7.4°C / 44.6 F

4.6°C / 39.2 F

0.4°C / 32 F

-3.7°C / 26.6 F

-7.7°C / 19.4 F

Portorož • 2 m

Novo mesto • 220 m

Rateče • 846 m

Kredarica • 2514 m

Povprečna dnevna temperatura v obdobju 2004 – 2013 na navedeni lokaciji. Podatki iz arhiva ARSO.

Velika planina OK U SI T I SL OV E NI JO 81

8 2 OKU SI T I S L OV E N I J O

LEGENDA avtocesta hitra cesta regionalna cesta stranska cesta železniška proga mednarodni mejni prehod meddržavni mejni prehod mednarodno letališče slovenska naravna zdravilišča

Viri: Kartografska osnova in tematski podatki Kartografija d.o.o.

Državna meja Geodetska uprava RS, februar 2018

OK U SI T I SL OV E NI JO 8 3

SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana t +386 (0)1 589 85 50 f +386 (0)1 589 85 60 e info@slovenia.info www.slovenia.info

Sledite nam na družabnih omrežjih: Feel Slovenia www.slovenia.info/facebook FeelSlovenia www.slovenia.info/instagram SloveniaInfo www.slovenia.info/twitter Slovenia www.slovenia.info/youtube Feel Slovenia www.slovenia.info/pinterest Slovenia www.slovenia.info/tripadvisor Slovenian Tourist Board www.slovenia.info/linkedin

Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija • Urednik: Miha Renko • Pomočnica urednika: Nataša Kejžar • Strokovni sodelavec: Published by: Slovenian Tourist Board • Editor: Miha Renko • Design and layout: Studio Terminal d.o.o. • Text: Ines Drame, Slovenian prof. dr. Janez Bogataj • Oblikovanje in prelom: Nuit d.o.o. • Besedilo: prof. dr. Janez Bogataj, Ines Drame • Jezikovni pregled: Tourist Board • Front cover photo: Snežnik Castle, Andrej Tarfila, Slovenian Tourist Board Archive • Photographs: Slovenian Tourist Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata vlade, Lektor'ca – Nataša Purkat s.p. • Naslovna fotografija: Arhiv Slovenske turistične Board Archive: Nea Culpa d.o.o., Dean Dubokovič, Tomo Jeseničnik, Aleš Fevžer, Iztok Medja, Postojnska jama d.d. Postojna, Darinka organizacije,Jaka T. Jeseničnik • Fotografije: Arhiv Slovenske turistične organizacije: Jeseničnik, C. Jazbec, A. Kosmač – Sidarta d.o.o., Mladenovič, Ivančič, Nino Vednik, Alan Kosmač, Sidarta d.o.o., Franci Ferjan, T. Jošt Gantar, Nikola Jurišič, Tadej Bernik, Thermana Nea Culpa d.o.o., M. Kranjec – arhiv Zavod za turizem Ptuj, J. Gantar, I. Medja, A. Tarfila, E. Kelih – Garden Village Bled, James Relf Dyer Laško, ZTK Beltinci, - Zlatko Gnezda, Aleš Frelih, Michael Matti, Christine Sonvilla, Jani Peternelj, Marjan Artnak, Aleš Zdešar, Janez – Beautiful Destinations, N. Jurišič, B. Pretnar, M. Močivnik, V. Ponikvar SportidaGrögl, d.o.o.,Andrej Arhiv Tarfila, ZTKMŠJure Brda, J. Ivančič, D. Grögl, J. Tolar, Matevž Lenarčič, Archive ZTKMŠ Brda, Samo Trebižan, Ana Pogačar,– Domen Nastran, Davorin Tome, Dales; Arhiv Hiše Franko: Gabrijan; Gostišča Grič: M. Garden Kostanjšek; Arhiv JBAlen restavracije: Jevšček; Arhiv Restavracije Mak: G. Jure Kravanja, Archive TDS.Brezje, AlexArhiv Štokelj - Invida d.o.o., village Bled, Kosmač. M. Archive Ljubljana Tourist Board, Luka Bohak; Zavod Arhiv Gostilne Repovž: D. Dubokovič, N.Dakskobler; Kink, G. Vavtar; ArhivGora Restavracije Evergreen: D. Dubokovič; Arhiv Zavoda kulturo, Esenko; za turizem in kulturo Kranj, Luka Kranjska Tourist Board; Archive Geo Park Karavanke, PiotrzaSkrzypiec; šport in turizem Žalec: G. Pintarič, Nea Culpa d.o.o.; Arhiv Turizma M. Sodja;Simčič; Arhiv Ribogojnice Fonda: J. Jeraša, Hodalič; Archive Izola Tourism, Luka Kase; Archive Tourist information CentreBohinj: Brda, Damijan Shutterstock; Archive TouristA. information Arhiv Portorož: J. Ivančič – Love Istria, Kostanjšek; ArhivŠkocjanski Turizma Ljubljana: B. Pogačnik, Kostanjšek, T. centerTurističnega Velenje, Alexzdruženja Štokelj; Archive Tourism Board Škofja Loka,M. Jana Jocif; Archive zatok nature reserve, M. Matevž Lenarčič; Jeseničnik, Nea Culpa d.o.o.; ArhivArchive Torta Ljubljana: M. Jordovič Potočnik; Arhiv Board, Jezeršek gostinstvo: Zavod Kočevsko; Archive Ptuj Tourist Marko Pigac • A. Krže; Arhiv Zavoda za turizem Šaleške doline: A. Videtič; Shutterstock: J. Porenta; Arhiv European Food Summit: M.• Kremžar; T. Jeseničnik, A. Rebolj, P. Irman • Print: Collegium Graphicum d.o.o. • Impression: 5.000 February 2018 Zemljevid: Kartografija d.o.o. • Tisk: Tisk Žnidarič d.o.o. • Naklada: 2.000, prva izdaja, oktober 2019

This manual is made of Eco-friendly paper.

Help preserve the environment – don’t throw it away, give it to a business partner!

8 4 OKU SI T I S L OV E N I J O