Page 1

NARAVNI PARKI

SLOVENIJA Zelena. Aktivna. Zdrava. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia


Kazalo LOKACIJE NARAVNIH PARKOV

4

Zemljevid naravnih parkov v Sloveniji

UVODNIK 7

Zeleno. Povsod!

ALPSKA SLOVENIJA

9

Triglavski narodni park

10

Krajinski park Logarska dolina

14

Karavanke UNESCO Globalni Geopark

16

MEDITERANSKA & KRAŠKA SLOVENIJA

19

Regijski park Škocjanske jame

20

Notranjski regijski park

22

Krajinski park Pivška presihajoča jezera

24

Krajinski park Sečoveljske soline

26

Krajinski park Strunjan

28

Naravni rezervat Škocjanski zatok

30

LJUBLJANA & OSREDNJA SLOVENIJA

33

Krajinski park Ljubljansko barje

34

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

36

Krajinski park Radensko polje

38

Krajinski park Lahinja

40

Krajinski park Kolpa

42

UNESCO Globalni Geopark Idrija

44

TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA

47

Kozjanski regijski park

48

Krajinski park Goričko

50

Naravni rezervat Ormoške lagune

52

PRIJAZNI DO NARAVE 54 ZELENA ZGODBA SLOVENIJE 56 ČAS ZA KULTURO 58 Ljubljansko barje

NARAVNI PARKI

3


Viri: Kartografska osnova in tematski podatki Kartografija d.o.o. DrĹžavna meja Geodetska uprava RS, februar 2018


6

NARAVNI PARKI


ZELENO. POVSOD!

Od Alp do Mediterana, od Panonske nižine do Krasa vas pričakujejo zelene posebnosti Slovenije.

Bohinj

V prvi državi sveta z nazivom Globalna zelena destinacija je kar 48 zavarovanih večjih območij narave in naravnih parkov, 52 naravnih rezervatov in 1217 naravnih spomenikov. Razkošje biotske raznovrstnosti lahko doživljate v geografsko izjemno raznoliki deželi. V Alpski Sloveniji vas poleg dobro ohranjene narave in gora presenetijo srečanja z geološko zgodovino sveta in s svetovno pomembno dediščino rudarjenja. V Mediteransko Slovenijo vas poleg morja vabijo ptice v mokriščih in skrivnosti kraškega podzemlja. V Panonski Sloveniji vas razvajajo vrelci zdravilnih termalno-mineralnih voda ter samosvoja dediščina podeželja. V Osrednji Sloveniji vas ohranjena

narava navduši že na pragu Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, velike posebnosti pa vam razkrijejo pragozdovi, vpisani na seznam svetovne dediščine. V Sloveniji se turizem razvija s spoštovanjem načel trajnostnega razvoja in vselej v sožitju z naravo. To dokazujejo tudi naravni parki in območja zavarovane narave, ki vam jih predstavljamo v tej publikaciji. Upravljani so tako, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce. Naj bodo vaše izhodišče za spoznavanje zelene Slovenije, ki vas bo presenetila tudi z drugimi trajnostnimi zelenimi destinacijami in s kulturnimi posebnostmi dežele. NARAVNI PARKI

7


Planina Zajamniki

Bled

8

NARAVNI PARKI


ALPSKA SLOVENIJA

Logarska dolina

Triglavski narodni park

Pohorje

Od tam, kjer je dežela najvišja, do tam, kjer so njeni hribi najstarejši, se razteza Alpska Slovenija. Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke ter Pohorje varujejo naravne in kulturne zaklade goratega in hribovitega območja zelene Slovenije. Tu si lahko poleg obiska Triglavskega narodnega parka, geoparka in varovanih območij narave privoščite številne aktivnosti v naravi. Izberite urejene in označene pohodniške in kolesarske poti. Preizkusite se v vodnih športih. Obiščite Nordijski center v Planici in doživite sneg tudi poleti. Smučajte v Kranjski Gori, na Kaninu, Voglu, Rogli in Pohorju. Po aktivna doživetja se odpravite v dolino Soče. Spoznajte območje Bleda in Bohinja, ki sta del evropske mreže počitniških krajev z okolju prijazno mobilnostjo Alpine Pearls.

Na Gorenjskem obiščite zgodovinska mesta, kot sta Kranj s kanjonom sredi mesta in sladka Radovljica s tradicijo čebelarstva. V Posočju na območju Bovca, Kobarida in Tolmina spoznavajte zgodbe miru. Odkrivajte zelene destinacije območja. Na Koroškem, kjer se lahko spustite tudi v podzemlje Pece, vas čakata Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi. Na območju Pohorja preverite, kako zelena sta Maribor, mesto najstarejše vinske trte na svetu, in Rogla s termami Zreče. Naziv zelene destinacije s ponosom nosijo tudi Solčavsko z Logarsko dolino, Cerkno s partizansko bolnico Franja in Kranjska Gora.

› TRIGLAVSKI NARODNI PARK › KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA › KARAVANKE UNESCO GLOBALNI GEOPARK NARAVNI PARKI

9


TRIGLAVSKI NARODNI PARK www.tnp.si

Edini narodni park v Sloveniji varuje območja prvobitne narave v Alpah. Poimenovan je po Triglavu, najvišji gori in simbolu Slovenije. Razteza se po najvišjih vrhovih Julijskih Alp, po grebenih, stenah, globoko vrezanih dolinah, soteskah, divjih vodah, gozdovih, gorskih tratah in meliščih, čez visokogorski kras in ledeniška jezera. Tu je najvišje in največje stalno jezero v Sloveniji, najgloblja jama, tu izvira najdaljša slovenska reka, tu je območje z največ padavinami in kraj z najnižjo izmerjeno temperaturo v Sloveniji. Park, ki sodi med najstarejše v Evropi, je del prvega Unescovega biosfernega območja MAB v Sloveniji in omrežja Natura 2000.

840 km2 površine · 10.000 živalskih in rastlinskih vrst · 19 endemičnih rastlinskih vrst · 163 vrst ptic · 36 zavarovanih vrst sesalcev · 2864 m visok Triglav je najvišja gora Slovenije · 1924 je leto prve razglasitve varovanja parka

United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

10

NARAVNI PARKI

Julians Alps Biosphere Reserve since 2003 Man and the Biosphere Programme Julijske Alpe Biosferno območje od leta 2003 Program Človek in biosfera


Naj doživetja > Potepajte se po označenih in urejenih poteh parka. Pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani se začne Pot Triglavske Bistrice, ki vodi do slapa Peričnik in Triglavske stene. Pri izviru smaragdne reke Soče se začne Soška pot, ki vodi do Bovca. Krožna učna pot Goreljek vas popelje po šotnih barjih in gozdovih planote Pokljuka. > Zazrite se v rečna korita. Korita Mostnice so ponekod globoka do 20 me-

trov! Na najnižji točki parka vas čakajo Tolminska korita, obdana s prepadnimi stenami. > Sprehodite se po slikoviti alpski dolini. Pojdite od Nordijskega centra v Planici, dolini skakalnic, do Tamarja, kjer vas čaka eden najlepših zatrepov Julijskih Alp. > Oglejte si razstave v info centrih. Dom Trenta ponuja multivizijsko predLorem Ipsum stavitev parka, filmsko instalacijo o

gozdovih, 8-ekransko video instalacijo o reki Soči in Trentarski muzej z etnološko dediščino. V Centru TNP Bohinj vas čakajo razstava o jezeru, soba z razgledom in Hiša Bohinjka. Infocenter Triglavska roža Bled navdušuje z razstavo Raj pod Triglavom in multimedijo. > Privoščite si alpske dobrote. Okusite sire, kot so Tolminc, Bovški sir in Mohant, ter značilne jedi, kot so npr. Tolminska frika in Kobariški štruklji.

Planina Za skalo

Spodnji Martuljkov slap

Pašniki

NARAVNI PARKI

11


Prireditve > Majski Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju vsakič znova navduši ljubitelje narave. > Julijski Trentarski sejem združuje etnološko dediščino in ekološko tržnico. > Septembrski Festival pohodništva in bohinjski Dnevi pohodništva vabijo k doživetjem na vodenih izletih.

Bohinjsko jezero

Reka Soča

12

NARAVNI PARKI


Planinska malica na planini Krstenica

Triglavska roža (Potentilla nitida)

Pogled proti Škrlatici

Kozorogi

Alpska možina (Eryngium alpinum)

NARAVNI PARKI

13


KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA www.logarska-dolina.si

Solčavska panoramska cesta ponuja najlepše razglede na Logarsko dolino, ki se sredi Kamniško-Savinjskih Alp zdi kot naravni amfiteater živo zelenih travnikov in gozdov. Podobo zaokroža kulisa prepadnih sten, kjer v miru in v družbi alpskega cvetja živijo gamsi. V dolini ni vasi, temveč le nekaj kmetij, na katerih se ljudje že stoletja preživljajo s tradicionalnimi dejavnostmi in skoraj stoletje in pol tudi s turizmom, ki se razvija na sonaravni način. Logarska dolina skupaj z okolico poleg pristnega doživetja narave ponuja številne možnosti dejavnega preživljanja prostega časa. Najlepše razglede na dolino in gore ponuja potep po Solčavski panoramski cesti.

24,3 km2 površine · 7 naravnih spomenikov · 35 naravnih znamenitosti · 7 km tematske poti Po Logarski dolini · 1 tematski park Pravljični gozd

14

NARAVNI PARKI


Naj doživetja Logarska dolina in Solčavsko sta privlačna turistična destinacija z obiljem doživetij tako za radovedne posameznike, kot aktivne družine. V parku sta dva odseka poti urejena tako, da sta primerna tudi za gibalno ovirane obiskovalce. > Doživite lepoto vode. Oglejte si slap Rinka, ki je s 105 metri med najvišjimi slapovi v Sloveniji, Brložniške slapove in slap Palenk. Opazujte kraški izvir Črne. Sprehodite se tudi do ledeniških balvanov.

Prireditve > Vdihnite Alpe. Opazujte redke alpske cvetlice, kot so lepi čeveljc, kranjska lilija, zoisova zvončnica in kamniška murka. > Poskrbite za spomine. Fotografirajte se ob drevesih, brez katerih ni nobenega nostalgičnega pogleda na dolino. Poiščite izjemni macesen na Klemenči jami, Logarjevo lipo in Plesnikov brest. > Uživajte aktivno. Dogovorite se za

> Junijski Pohodniški festival Kamniško Savinjskih Alp ponuja razne dejavnosti na prostem. > Julijski Solčavski dnevi povezujejo etnološke posebnosti in zabavo za staro in mlado. > Septembrski Festival ovčje volne Bicka med drugim predstavlja izdelke iz volne avtohtonih jezersko-solčavskih ovc.

vodene pohode v gore in za kolesarske izlete. Tu so možnosti za pohodništvo,

> Vstopite v pravljice. Na 20 tisoč m2 vas

planinarjenje, plezanje, tek, jahanje, loko-

čakajo v Pravljičnem gozdu.

strelstvo, kolesarjenje, vožnjo s kočijo

> Obiščite domačije starih obrti: oglarsko kočo, planšarijo Logarski kot in Logarjevo kaščo.

ali lojtrnim vozom, pohode s krpljami, turno smuko, ledno plezanje, sankanje in vožnjo s sanmi s konjsko vprego.

Na Strelovec po ovce

Pot proti Klemenči jami

Slap Rinka

NARAVNI PARKI

15


KARAVANKE UNESCO GLOBALNI GEOPARK www.geopark.si

Skrivnosti, zapisane v kamninah med dvatisočakoma Peco in Košuto povezujejo geološko izjemno območje med Slovenijo in Avstrijo v čezmejni Geopark Karavanke. Zaradi pestre geološke zgodovine ozemlja današnjega Geoparka Karavanke lahko spoznamo številne različne kamnine, izjemna minerala wulfenit in dravit ter karnijske morske lilije. Nepozabna doživetja ponujata čudovita narava in kulturna dediščina. Z vodniki geoparka lahko spoznate zanimivi svet fosilov, ki pričajo o nekdanjem morju, opazujete sledove vulkanskega delovanja, odkrivate jamske skrivnosti ali se sprehodite vzdolž Periadriatske prelomne cone, ki je nastala kot posledica trka dveh litosferskih plošč - Jadranske in Evrazijske.

1067 km² površine · 14 slovenskih in avstrijskih občin · 48 registriranih geoznamenitosti · 14 znamenitosti · 1200 km tematskih pohodnih poti · 1000 km gorskokolesarskih poti in kolesarskih stez * od 2013 del evropske in svetovne mreže geoparkov * od 2015 UNESCO Globalni Geopark

16

NARAVNI PARKI


Naj doživetja Park z bogato turistično ponudbo in izjemno naravo, kjer raste Najevska lipa, najdebelejša slovenska lipa, se razprostira čez državno mejo. Vabljeni k odkrivanju čezmejnih posebnosti. > Opogumite se za dogodivščino v rudniških rovih. Podzemlje Pece, turistični rudnik in muzej v Mežici lahko obiščete z rudarskim vlakom in si ga ogledate peš, doživite pa ga lahko tudi s kolesarjenjem po rovih in celo s kajakom!

> Pojdite čez mejo z gorskim kolesom. Čezmejni gorskokolesarski park Peca poleg različnih tur ponuja tudi Single Trail Park v Jamnici in spust s Pece po najdaljšem Flow Trailu v Evropi.

80 kilometrov dolgo pot z vzponi na pet najvišjih vrhov okoli Črne na Koroškem.

> Obiščite eno najslikovitejših gorskih dolin v Sloveniji. Krajinski park Topla je skupaj s površjem Pece izjemna naravna > Doživite splavarjenje na Dravi. in kulturna krajina. Zapeljite se po reki na način, na kakršnega > Povzpnite se na Smrekovec, ostanek nekdanjega podmorskega vulkana, ki so nekoč po reki prevažali les. > Poskusite postati član Kluba 24. je bruhal pred približno 28 milijoni let. Ta združuje gornike, ki v manj kot 24 Zaradi posebne kamninske podlage je danes prava učilnica v naravi, tukaj je tudi urah premagajo koroški izziv K-24 kot geo-informacijska točka. > Potujte skozi čas. Pojdite po podzemni pohodni poti skozi Obirske jame, kjer boste spoznali čudoviti svet kapnikov in skrivnostno podzemno jezerce, ki so ju ob iskanju svinčeve rude odkrili rudarji.

Prireditve > Januarski Gradovi kralja Matjaža so družabno tekmovanje ekip v zidanju snežnih gradov. > Majski in junijski GEOfestival s svojimi dogodki omogoča posebna doživetja geološke dediščine območja.

Dolina Topla

Pogled na reko Dravo

S kajakom po podzemlju Pece

> Julijski Black Hole Bike Festival je mednarodno znan in priljubljen festival gorskega kolesarstva.

Spust v podzemlje Pece

NARAVNI PARKI

17


Ĺ tanjel na Krasu


Postojnska jama

Lipicanci, Lipica

MEDITERANSKA & KRAŠKA SLOVENIJA Naravne posebnosti Slovenske Istre in Krasa, pokrajine, ki je dala ime vsem kraškim pojavom sveta, se ponašajo s številnimi presežniki. Tu je najbolj obiskana kraška jama v Evropi: Postojnska jama s slovitim jamskim vlakom in s človeško ribico. Predjamski grad je največji jamski grad na svetu, Lipica je najstarejša kobilarna lipicancev, Sečoveljske soline pa so najsevernejše delujoče soline v Jadranskem morju. Dediščina UNESCO varuje Škocjanske jame z veličastnim podzemnim kanjonom, ob obali so evropsko pomembna območja mokrišč s številnimi pticami. Kar petina slovenske morske obale je zavarovane. V zavetju njene narave

vas čakajo razvajanja za zdravje in dobro počutje. Obiščite srednjeveški Piran in svetovljanski Portorož. Z gričev in podeželja Slovenske Iste se spustite v ribiško Izolo in z benečanskim navdihom zaznamovani Koper ter v Ankaran z neokrnjeno naravo Debelega rtiča. Uživajte v kulinariki Slovenske Istre. Obiščite Štanjel in odkrivajte kulturno dediščino Krasa. Pustite se zapeljati vinogradom in kletem Goriških Brd, evropske destinacije odličnosti EDEN. Poiščite zelene destinacije, kakršna sta tudi Vipavska dolina in Nova Gorica – mesto, ki prisega na trajnostni turistični razvoj.

Piran

›› REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME ›› NOTRANJSKI REGIJSKI PARK ›› KRAJINSKI PARK PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA ›› KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE ›› KRAJINSKI PARK STRUNJAN ›› NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK Lorem Ipsum NARAVNI PARKI

19


REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME www.park-skocjanske-jame.si

Svetovna dediščina Unesca z enim največjih podzemnih kanjonov v Evropi poleg sveta podzemnih voda z labirinti podzemskih rovov, dvoran in brezen s kapniki različnih oblik in velikosti, varuje tudi tipično kraško pokrajino na površju. Značilni kraški pojavi, kot so vrtače, jame, brezna in globoke udornice, se tu prepletajo s svojevrstno arhitekturno dediščino. Da je območje od nekdaj navduševalo ljudi, dokazujejo kultni in daritveni prostor iz bronaste dobe ter arheološke najdbe iz prazgodovine. Podajte se v podzemlje ali do naravnih spomenikov Velike in Male doline!

NA DEDIŠ ČI OV ET

A N

SV

4,01 km2 površine · 1986 vpis na Unescov seznam svetovne dediščine · 52 naravnih vrednot · 223 m najgloblja točka jame · 7 km jamskih rovov · 26 slapov v jami

20

NARAVNI PARKI

MO E

RI

TA

GE

I

N

W O RLD HE

N DIAL

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

PATRIM

O

Škocjanske jame vpisane na Seznam svetovne dediščine leta 1986


Naj doživetja

Prireditve

V parku se lahko ustavite na krajšem obisku ali pa se odločite za večdnevno bivanje in temeljitejše spoznavanje Krasa – slovenske pokrajine, ki je dala ime vsem kraškim pojavom sveta. Začnite v Informacijskem centru parka, kjer je tudi razstava o zgodovini odkrivanja Škocjanskih jam.

rastlinstvo, naravno in kulturno dediščino območja.

> Izbirajte med različnimi ogledi Škocjanskih jam. Uro in pol dolg vodeni ogled z izkušenimi vodniki skozi podzemni kanjon je na voljo vse dni v letu. Od spomladi do jeseni pa si lahko ogledate del jame s ponorom pod vasjo Škocjan z udornimi dolinami.

> Bodite pozorni na arhitekturo. Med dediščino kmečke arhitekture tega dela Krasa izstopajo kamnita streha Betančeve domačije, spahnjenca V'nckove domačije in s slamo kriti J'kopinov skedenj.

> Občudujte posebnosti klasičnega Krasa na površju. Na krožni učni poti Škocjan s pomočjo tabel ali knjižice odkrivajte kraške pojave, živalstvo in

Šumeča jama v Škocjanskih jamah

> Oglejte si muzejske zbirke v vasi Škocjan. V J’kopinovem skednju je etnološka zbirka, v naravoslovnem centru na Delezovi domačiji so biološka, geološka in arheološka zbirka, v Jurjevem skednju so na ogled občasne razstave.

> Aprilski Pohod ob ponoru Reke in druge prireditve v Škocjanu prireja lokalno turistično društvo. > Dan parka Škocjanske jame – Belajtnga je praznik, na katerem med drugim osvetlijo del poti kot je bila osvetljena nekoč. > Junija in julija festival Škocjanfest v izvedbi lokalnega društva v park privabi gledališke skupine in pevske zbore. > Festival kraške gmajne – festival naravoslovnega in dediščinskega turizma poteka vse leto.

> Priredite svoj dogodek. Domačija Pr’Nanetovh, kulturni spomenik državnega pomena, je promocijsko-kongresni center, primeren za manjše konference, seminarje, srečanja, delavnice, razstave in druge dogodke.

Velika dolina

NARAVNI PARKI

21


NOTRANJSKI REGIJSKI PARK www.notranjski-park.si

Okoli presihajočega Cerkniškega jezera, ki je ob razlitju po poplavni površini s skoraj 29 km2 največje slovensko jezero, je območje, ki navdušuje s planinskimi vrhovi z dih jemajočimi razgledi, pisanimi travniki, naravnimi mostovi, mističnim podzemnim svetom, kristalno čistimi potočki in čarobnimi gozdovi. Park gosti najbolj drobnega polžka, najkrepkejšega medveda in vse vmes. Preplet raznovrstne krajine, sobivanja ljudi z naravo in številnih kraških pojavov na površju in v podzemlju od nekdaj privablja naravoslovce in ljubitelje narave. Tu odkrivajo raznovrstno rastlinstvo in živalstvo ter geološko in kulturno dediščino.

222 km² površine · 276 vrst ptic · 40 vrst orhidej · 9 različnih območij Natura 2000 · osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri · 404 naravne znamenitosti državnega pomena, od teh je 297 jam · 1000 vrst višjih rastlin, od teh 3 endemiti · opaženih 125 vrst dnevnih metuljev

22

NARAVNI PARKI


Naj doživetja

Prireditve

> Naj vas preseneti Cerkniško jezero. Eno največjih presihajočih jezer v Evropi je v poplavnem času največje slovensko jezero, v suhem delu leta pa izgine. Enkrat je na njem mogoče veslati in ribariti, drugič pa se sprehajati in kositi travo.

> Odgovorno opazujte prosto živeče

> Oglejte si živo maketo presihajočega jezera. Čaka vas v kulturno-informacijskem doživljajskem središču in muzeju Cerkniškega jezera Jezerski hram v vasi Dolenje Jezero.

vodnika, opazujete in fotografirate rjave-

> Odkrivajte Rakov Škocjan. V dolini, ki je nastala iz kraške jame z udiranjem in rušenjem stropa, vas med drugim presenetita Veliki naravni most in jamski zrak pod obokom Malega naravnega mostu. > Doživite jamo s podzemnimi jezeri. Križna jama je svetovno znana po podzemnih jezerih in po najdišču kosti jamskega medveda. Na daljši ogled jame vas odpeljejo s čolnom!

Rjavi medved

živali. Na območju parka je bilo opaženih kar 75 odstotkov vseh v Sloveniji prisotnih ptic. Opazujte jih v spremstvu vodnika. Notranjska je tudi dom velikih zveri. Z lovske preže lahko, s spremstvom

> Februarja ali marca Pustovanje v Cerknici poleg lokalno značilnih mask ponuja največji Butalski praznik. > Majski Dnevi Notranjskega parka ob Cerkniškem jezeru združijo lokalna društva, obrtnike, kmetije in druge ponudnike.

ga medveda v naravnem okolju. > Pojdite na vsakič drugačen pohod. Izbirajte med učnimi potmi po Rakovem Škocjanu in Menišiji, Čebelarski učni poti, sprehodite se po Cerkniškem jezeru in po planinskih poteh, ki vodijo na Slivnico, Špičko in Javornik. > Preizkusite se v tradicionalnih mojstrstvih. V Hiši izročila, izobraževalnem centru za nesnovno dediščino, na vodenih ogledih in delavnicah izkusite lanarstvo, kovaštvo, destilacijo in izdelavo

Rakov Škocjan

drevaka.

Križna jama

NARAVNI PARKI

23


KRAJINSKI PARK PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA www.pivskajezera.si

V Evropi edinstvena ogrlica presihajočih jezer in jezerc je napolnjena z vodami iz skrivnostnega kraškega podzemlja. Pod pobočji Javornikov je v času močnih padavin nanizanih kar sedemnajst jezer! Največje med njimi je Palško jezero, ki je, ko je napolnjeno, veliko za 300 nogometnih igrišč. Najdlje, kar devet mesecev, se na površju obdržijo vode Petelinjskega jezera. Reka Pivka, ki jo je mogoče videti počasi vijugati skozi pokrajino samo v času visoke podtalnice, je v bližini ustvarila slovito Postojnsko jamo. Vode Pivških jezer je najlepše opazovati za velikim dežjem spomladi ali jeseni. Ko odteče, je v suhih kotanjah rajski cvetlični vrt, napolnjen z oglašanjem ptic.

140 km2 površine · 106 vrst dnevnih metuljev · 24 ogroženih vrst metuljev · 133 vrst ptic · 116 ogroženih vrst ptic

24

NARAVNI PARKI


Naj doživetja Na naravnih posebnosti polnem območju občine z največ jezeri v Sloveniji boste doživeli veliko lepega tako v času visokih voda kot v sušnih delih leta. Uživajte v raziskovanju, na foto lovu in na potepih do izjemnih razgledov. > Zavrtite posebno mlinsko kolo in spoznajte nastajanje jezer. Ta dogodivščina vas čaka v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer, kjer so na ogled tudi makete življenjskih okolij, kot so mokri in suhi travniki, grmišča, gozdovi in jame. > Obiščite Petelinjsko in Palško jezero. Pridite takrat, ko so jezera polna, in ponovite obisk tedaj, ko so prazna. Pozno spomladi in poleti se jezersko dno spremeni v dehteče polje pisanega cvetja, ki ga preletavajo številni metulji. > Ujemite v svoj fotoaparat medveda. Na območju parka živijo velike zveri: medved, volk in ris. Volkovi in risi so previdni in zmuzljivi, medveda pa lahko opazujete na foto lovu v spremstvu vodnika.

Pivška jezera

Paša ob jezerih

> Podajte se za Martinom Krpanom na Vrh Svete Trojice. Botanično zanimivo območje kraja, ki slovi po slovenskem literarnem junaku s posebno močjo, med drugim ponuja izjemen razgled, ki sega do morja in do Triglava, najvišje gore Slovenije.

Prireditve > Majski Ovčarski dan na Pivškem vsako leto pripravi za obiskovalce zanimivo temo, povezano z ovčarstvom, in predstavi lokalne ponudnike izdelkov in pridelkov. > Septembrski Okusi Pivških jezer obiskovalce navdušujejo s tipičnimi jedmi iz vasi znotraj parka.

Odkrivanje parka s kolesom

NARAVNI PARKI

25


KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE www.kpss.si

Ročno pridobivanje soli po več kot 700 let starih postopkih je ena od najbolj privlačnih posebnosti solin, ki so skupaj z bližnjimi solinami v Strunjanu med zadnjimi v Sredozemlju, ki še ohranjajo tradicionalno solinarsko znanje. Starodavna metoda pridelave soli je omogočila razvoj posebnih življenjskih okolij v solnih bazenih in ob njih. Solinski ekosistem je dom redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Soline so kot prebivališče močvirskih ptic na seznamu močvirij mednarodnega pomena. Park pritegne s samosvojo naravo in kulturno krajino, tematskimi potmi in Muzejem solinarstva.

7 km 2 površine · 300 vrst ptic · 7 km kolesarskih poti · 3 km tematskih poti · 2 km tematskih poti z električnim vlakom

26

NARAVNI PARKI


Naj doživetja V parku z ohranjeno tradicijo ročnega pobiranja soli je za obisk posebej privlačen južni del solin, kjer lahko med obsežnimi travniki slanuš in opuščenimi solinarskimi hišami opazujete številne ptice. Morska voda po solinskih kanalih prinaša v solinske bazene hrano zanje, poseben stik kopnega in morja pa je za mnoge ptice pomembno gnezdišče. > Opazujte prostoživeče ptice. V parku je zabeleženih več kot 300 vrst ptic, njihovo spoznavanje pa bo v družbi strokovnjaka posebno doživetje v vseh letnih časih.

Prireditve mobilno aplikacijo Nexto in se na ogled po označenih poteh odpravite samostojno. Na posameznih zanimivih točkah vam bodo dostopne zgodbe o kulturni in naravni dediščini. > Obiščite Muzej solinarstva. Na območju stavb, v katerih so nekoč bivale solinarske družine in v katerih so shranjevali sol, vas med drugim čaka prikaz pridelave

> Avgustovska Solinarska fešta je praznični konec solinarske sezone, ki ga prirejajo na dan Sv. Jerneja (24. avgusta). Ptice v solinah

soli na srednjeveški način. Do muzeja se lahko odpravite s plovilom Solinarka, z električnim vlakom, s kolesom ali peš. > Privoščite si talasoterapijo. V Thalas-

> Prisluhnite vodniku. Odpravite se na vodeni ogled z izkušenimi vodniki. Na sprehodu boste izvedeli zanimive podrobnosti o parku in tradiciji solinarstva.

so Spa Lepa Vida so v edinstvenem na-

> Bodite sam svoj vodnik. Uporabite

to in slanica.

Tradicija solinarstva

> Februarski Svetovni dan mokrišč ponuja prost vstop in brezplačne vodene oglede parka. Majski Evropski dan parkov prav tako omogoča prost vstop in vodeno spoznavanje solin.

ravnem okolju sredi solnih polj na voljo tradicionalne talasoterapije z naravnimi zdravilnimi dejavniki kot sta solinsko bla-

Odkrivanje solin z električnim vlakcem

NARAVNI PARKI

27


KRAJINSKI PARK STRUNJAN www.parkstrunjan.si

V zavetju 80 metrov visokega flišnega klifa je najdaljši odsek naravne obale v celo-

tnem Tržaškem zalivu, ki zajema najlepši slovenski morski zaliv s prodno teraso in pestrim podvodnim svetom. Strunjanski polotok je nad tem edinstvenim delom slovenske obale območje značilne kulturne krajine s terasami in suhozidi ter najsevernejšimi še delujočimi solinami v Sredozemlju in edino morsko laguno v Sloveniji. Vse do morja sega submediteranski listopadni gozd, v katerem uspevajo značilne sredozemske rastline. Park se torej razkriva v podobah, ki jih je ustvarilo morje in nanje tudi vpliva. Obiščite znamenitosti tega naravno ohranjenega koščka slovenske obale.

4,3 km² površine · 12 naravnih znamenitosti · 80 m visok flišni klif · morska laguna · 700 let stare soline

28

NARAVNI PARKI


Naj doživetja

Prireditve

Ogled slikovite in značilne submediteranske krajine je šele začetek odkrivanja vseh posebnosti, ki jih varuje Krajinski park Strunjan. V centru za obiskovalce se opremite z zemljevidi za samostojno odkrivanje parka ali pa si predhodno rezervirajte voden ogled.

> Aprilski Solinarski praznik je priljubljen čas za vodene oglede Strunjanskih solin. > Majski Praznik artičok in novembrski Praznik kakijev ponujata razkošje strunjanskih dobrot. > Avgustovska Procesija z barkami je povezana s strunjansko Marijo, ki jo od cerkve v Piranu do cerkve v Strunjanu pripeljejo po morju (14. avgusta).

> Sprehodite se po učni poti. Dobrih pet kilometrov dolga krožna pot Strunjan v podobah morja, opremljena z informativnimi tablami in postajališči s klopmi, povezuje petnajst vsebinskih točk parka. V okviru vodenega ogleda se lahko obiskovalci sprehodijo tudi skozi botanično, geografsko in geološko učno pot. > Oglejte si prepadne stene najvišjega flišnega klifa v Jadranskem morju. Na štiri kilometre dolgi naravno ohranjeni obali od blizu spoznajte geološke posebnosti fliša. > Obiščite laguno Stjuža in 700 let stare soline z značilnimi ekološkimi razmerami. Začnite v centru za obiskovalce v obnovljeni solinarski hiši, kjer sta na ogled razstava Park morja in film o parku. > Spoznajte morsko rastlinstvo in živalstvo. V zalivu Sv. Križa, imenovanem tudi Mesečev zaliv, so rastišča morskih cvetnic, tam imata svoj življenjski prostor tudi školjka leščur in dolgonosi morski konjiček.

Center za obiskovalce

Sadež kaki

Mesečev zaliv

NARAVNI PARKI

29


NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK www.skocjanski-zatok.org

Največje slovensko polslano mokrišče, je nastalo na stičišču morja in kopnega, kjer sta se reki Rižana in Badaševica od nekdaj izlivali v morje. Tu je zabeleženih več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst ptic! Zatok je eno najpomembnejših gnezdišč čapljice, mokoža, rakarja, srpične trstnice, navadne čigre in polojnika v Sloveniji. Ob oživitvi paše podolskega goveda in kamarških konj so se v rezervatu naselile kravje čaplje, na območje so se vrnili tudi hrošči govnači in skarabeji. Posebnost rezervata so muljasti in peščeni poloji, kjer uspevajo slanuše – rastline, prilagojene na rast na slani podlagi.

1,2 km2 površine · 249 vrst ptic · 22 vrst slanuš – rastlin, prilagojenih na slana tla

30

NARAVNI PARKI


Naj doživetja

Prireditve

Škocjanski zatok je zadnji dokaz, da je bilo mesto Koper nekoč otok. O tem se lahko prepričate tudi na razstavi Koper in Škocjanski zatok skozi čas, ki je na ogled v osrednji opazovalnici. V Centru za obiskovalce se lahko začne vaše vodeno ali samostojno odkrivanje nenavadnega sveta na stičišču sladkih rečnih in slanih morskih voda. > Povzpnite se na osrednjo opazovalnico, spustite se v podvodni svet. Z večnadstropne osrednje opazovalnice imate razgled po celotnem območju rezervata, v kletnih prostorih pa se pred vami odpre pogled v podvodni svet močvirja.

mestih postavljena opazovališča - zastiralne lesene stene z linami za opazovanje in fotografiranje narave. Opazovališča so opremljena tako, da vam približajo skrivnostni svet močvirja.

> Marčevski Dan odprtih vrat poleg vodenih ogledov ponuja prikaze obročkanja ptic in različne delavnice, predavanja in druge dejavnosti.

> Majski Teden slovenskih parkov > Zajahajte kamarškega konja. Na voljo vključuje vodene oglede rezervata. so različni programi jahanja konjev, ki v > Oktobrsko Opazovanje in štetje ptic rezervatu pomagajo pri vzdrževanju ve- poteka v okviru Evropskega dneva opagetacije. zovanja ptic (EBW).

> Pojdite z vodnikom po krožni poti. Na vodenem ogledu boste spoznali sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdanimi s trstičjem in toploljubnimi grmišči, ter brakično laguno z gnezditvenimi otočki, polslanimi mlakami in poloji. > Opazujte ptice. Škocjanski zatok je evropsko pomembno gnezdišče, prezimovališče in selitveno počivališče za številne vrste ptic. Ob učni poti so na najboljših

Opazovanje ptic

Male bele čaplje med slanušami

NARAVNI PARKI

31


ŽuŞemberk ob reki Krki

Krvavec


LJUBLJANA & OSREDNJA SLOVENIJA V Ljubljano s kolesom

Velika planina

UNESCO Pragozd Krokar

Le malo glavnih mest na svetu je tako zaznamovanih z naravo, kot je Ljubljana. Zelena prestolnica Evrope 2016 je neposredno povezana z Ljubljanskim barjem, kjer so v okolici Iga obstajala prazgodovinska kolišča, ki so vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Tako zaradi turistične živahnosti kot zaradi položaja v centru države je Ljubljana tudi najbolj priljubljena iztočnica za raziskovanje Slovenije. Le streljaj od glavnega mesta Slovenije vas bodo navdušile posebnosti, povezane s prijaznim podeželjem pod Alpami, z Veliko Planino in Krvavcem. Na poti proti jugu vas vabijo pragozdovi Kočevskega, kakršen je pragozd Krokar, prvinsko območje bukovih gozdov, ki je skupaj s pragozdom Snežnik-Ždrolce vpisano v dediščino UNESCO. Del te dediščine sta tudi Idrija s slovitim rudnikom živega srebra in Škofja Loka, mesto edinstvenega pasijona. V Idriji vas poleg rudarstva, ki je zaznamovalo razvoj mesta, presenečajo izvir-

ne čipke in številne naravne posebnosti v okolici. V pasijonski Škofji Loki vas poleg narave dveh pogorij in treh dolin čakajo rokodelske in druge ustvarjalne izkušnje. Ogleda vreden je tudi srednjeveški Kamnik, ki je neločljivo povezan s planšarsko Veliko Planino. Ob odkrivanju mest Osrednje Slovenije lahko dan preživite na pohajkovanju po zanimivih ulicah in spoznavanju urbanih kulinaričnih doživetij, obisku mestnih muzejev in galerij ali na kolesarskem potepu v okolico ter sprehodu po botaničnem vrtu ali arboretumu. Tako glavno mesto Ljubljana kot srednjeveški Kamnik in rudarska Idrija svoj turizem razvijajo po trajnostnih načelih in so vključeni med slovenske zelene destinacije. Iskalci trajnostnega turizma pravo okolje zase najdejo na Kočevskem, eni najbolj prvinskih in divjih pokrajin Slovenije, ter v Beli Krajini s toplo reko Kolpo.

›› KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE ›› KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB ›› KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE ›› KRAJINSKI PARK LAHINJA ›› KRAJINSKI PARK KOLPA ›› UNESCO GLOBALNI GEOPARK IDRIJA Lorem Ipsum

NARAVNI PARKI

33


KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE www.ljubljanskobarje.si

Močvirno ravnico na pragu glavnega mesta zaznamuje neskončni mozaik travnikov, njiv, izsuševalnih jarkov in mejic. Neločljivo je povezana z Ljubljanico, zgodovinsko in legendarno reko, nekdanjo plovno potjo trgovcev med rimskim Nauportusom in Emono. Pokrajini med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico dajejo poseben čar spreletavanje ptic in metuljev, oglašanje žab in zgodbe iz časa kolišč – prazgodovinskih bivališč na kolih na obrobju jezera. Barjanska tla so skozi tisočletja ohranila izjemne arheološke najdbe, kot je 5150 let staro kolo – najstarejše leseno kolo z osjo na svetu!

VN

A DE DI

ŠČ

I

34

NARAVNI PARKI

NDIAL •

MO E

TA

RI

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

GE

OI

N

W ORL D HE

SV

TO

NA

E

135 km2 površine · okoli 5000 km izsuševalnih kanalov · 27 km tematskih pohodniških poti · več kot 100 vrst ptic gnezdilk · 89 vrst metuljev · 48 vrst kačjih pastirjev · 51 m globoko Jezero pri Podpeči · 1 Svetovna dediščina Prazgodovinskih kolišč okoli Alp · 5150 let je staro tu najdeno najstarejše leseno kolo z osjo na svetu

P AT R I M

Prazgodovinska kolišča okoli Alp vpisana na Seznam svetovne dediščine leta 2011


Naj doživetja Osvojite naravni razgledni stolp. Podajte se na grič sv. Ane nad Barjem, od koder je razgled na barjanski mozaik travnikov, mejic, kanalov in gozdičev najlepši. > Podajte se po Poti barjanska okna. Pripeljala vas bo do izvirov, ki jih je največ na meji med barjanskimi tlemi in prodnimi nanosi reke Iške. > Sledite reki treh obrazov. Pot ob reki Iški - "Okljuk" je primerna predvsem za kolesarjenje in vodi skozi divji Iški vintgar, po rodovitnem Iškem vršaju in močvirnem Ljubljanskem barju.

Prireditve zbirkami, čisto blizu pa so tudi slikoviti izviri reke Bistre. > Vstopite v eno najbolj zanimivih cerkva. V Črni vasi je sloviti arhitekt Jože Plečnik zasnoval eno najbolj izvirnih sakralnih stavb 20. stoletja. Kobiličar

> Marčevska prireditev Moja reka praznuje je poklon reki Ljubljanici z glasbo in raziskovalnimi delavnicami na temo vode. > Majski Pohod po Barju je voden sprehod po skritih kotičkih narave. > Avgustovski Koliščarski dan z različnimi delavnicami prikazuje, kako so živeli koliščarji na Barju.

> Prisluhnite stoterim glasovom narave. Na Koščevi učni poti odkrijte biotsko bogastvo vlažnih ekstenzivnih travnikov. > Poučite se o človekovem življenju na poplavni ravnici. Bevška učna pot razkriva zanimive zgodbe o izsuševanju Barja, vaškem perišču, stari mlinarski poti, podpeškem kamnolomu in še mnoge druge. > Oglejte si razstavo, razstavišče, muzej. Razstavišče Moja Ljubljanica na Vrhniki prikazuje življenje reke, ki nas popelje od prazgodovine do današnjih dni, stalna razstava Koliščarji z velikega jezera na Igu predstavlja prve stalne naseljence tega dela Evrope, Tehniški muzej Slovenije v Bistri navdušuje z bogatimi

Jezero pri Podpeči

Močvirske logarice

NARAVNI PARKI

35


KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB www.kp-trsh.si

Izjemna narava sredi glavnega mesta je posebnost v evropskem in svetovnem merilu. Le nekaj minut od samega mestnega jedra se nahaja življenjski prostor zavarovanih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Večino parka prekriva gozd z bukvami, hrasti, smrekami in rdečimi bori. V parku je več kot 400 rastlinskih vrst in 68 gnezdečih ptic. Ohranjena biotska raznovrstnost je posledica načrtnega varstva območja že od konca 19. stoletja. Del zavarovanega območja je tudi največji mestni park Ljubljane, ki je bil leta 1933 preurejen po načrtih slovitega arhitekta Jožeta Plečnika.

460 ha površine · 17 naravnih vrednot · 70 odstotkov gozdne površine · 400 rastlinskih vrst · 14 km sprehajalnih poti

36

NARAVNI PARKI


Naj doživetja

Prireditve

Krajinski park omogoča spoznavanje naravnih posebnosti tako rekoč sredi glavnega mesta Slovenije. S svojo bližino in urejenostjo vabi na sprehode in na tematske poti, oglede razstav, muzejskih zbirk in prireditev.

> Vsako drugo leto je na Tivolskem gradu mednarodno odmevni Grafični bienale.

> Sprehodite se po parku Tivoli, največjem ljubljanskem parku s starimi drevoredi, rozarijem, spomeniki, vodnjaki, bajerjem in kipi. Na širokem Jakopičevem sprehajališču je razstavišče na prostem.

> Poletna Knjižnica pod krošnjami pri Tivolskem ribniku je izviren način preživljanja prostega časa v Ljubljani. > Junijska podelitev nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman leta vključuje prižig kresnega ognja na Rožniku.

> Spoznavajte drevesne vrste na Jesenkovi gozdni učni poti. Na samo 3 kilometrih poti je predstavljenih kar 30 različnih drevesnih vrst. > Obiščite evropsko gomoljčico. Njeno klasično nahajališče je ob gozdni učilnici, namenjeni tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem. > Povzpnite se na Rožnik, priljubljen sprehajalni cilj Ljubljančanov in prizorišče tradicionalnega prvomajskega kresovanja. > Oglejte si Živalski vrt. Urejen je ob vznožju Rožnika in ima 6,5 km sprehajalnih poti. Živali prikazuje v čim bolj naravnem okolju in pokaže ekološko odvisnost žive od nežive narave ter odnose med vrstami. > Bodite aktivni v Mostecu, priljubljenem rekreacijskem območju in prireditvenem prostoru. Tam je tudi skakalni center, na katerem prirejajo poletno revijo skokov. > Vstopite v gradove. V Tivolskem gradu je Mednarodni grafični likovni center, v Cekinovem gradu pa je Muzej novejše zgodovine.

Lorem Ipsum

Žafrani

Park vabi k rekreaciji

Jakopičevo sprehajališče

NARAVNI PARKI

37


KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE www.radenskopolje.si

Kar trije ločeni sistemi ponikalnic ustvarjajo posebnosti najmanjšega med vsemi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Na polju, ki je na najširšem delu široko 1,2 kilometra, na najožjem pa le 400 metrov, lahko opazujemo kraške izvire, ponorne jame, presihajoče jezero, retja ali estavele, ki v deževnem obdobju delujejo kot izviri, v sušnem pa kot ponori. Spremenljiv vodni režim ustvarja različne habitatne tipe z zanimivimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Sredi Radenskega polja je osamelec Kopanj, najlepši primer huma (ostanek nekdanjega višjega površja) v Sloveniji. Jezero, ki na Radenskem polju nastane po močnem deževju, se izprazni v nekaj tednih.

15 km2 površine · 34 naravnih znamenitosti · 3 habitatni tipi · 3 ločeni sistemi kraških ponikalnic

38

NARAVNI PARKI


Naj doživetja

Prireditve

Radensko polje ponuja številna doživetja naravne in kulturne dediščine, običajev in navad območja. Poleg raznih pojavov dolenjskega krasa lahko tu opazujete življenjska okolja, kot so vlažna travišča, stoječe in tekoče površinske in podzemne vode ter podzemne jame. Do zanimivosti območja vodijo urejene parkovne poti.

ob kraških pojavih, vodah, različnih traviščih, barjih in močvirjih, podzemnih jamah.

> Februarja odkrivajte lepoto Radenskega polja na Prešernovem pohodu od Grosupljega do Kopanja.

> Začnite svoje raziskovanje na Grajskem vrtu Boštanj. Tu se začneta polurna Blagajeva krožna pot do razvalin gradu Boštanj in daljša triurna pot od Grajskega vrta do Novljanovega retja in nazaj.

> Marca lahko na Spomladanskem reševanju dvoživk pomagate prenašati žabe iz gozdnih prezimovališč do vode.

> Sprehajajte se, tecite in kolesarite. Na rekreativnem potepu po urejenih in označenih poteh boste naleteli na informacijske table ob glavnih znamenitostih:

> Odpravite se na Kopanj. Do zanimivega osamelca, ki se zdi kot otok sredi kraškega polja, vodi enourna pot iz vasi Velika Račna.

> Maja se ob Evropskem dnevu parkov udeležite Spomladanskega pohoda po Radenskem polju. Sibirska perunika

Kraški ponor

Radensko polje z osamelcem Kopanj

NARAVNI PARKI

39


KRAJINSKI PARK LAHINJA www.belakrajina.si

Biotsko raznovrstni poplavni travniki, nizka barja, logi, vlažne depresije in poplavne ravnice ter posebnosti plitvega belokranjskega krasa vabijo na območje ob vijugavem toku reke Lahinje. Izvirno območje reke Lahinje, zavarovano kot naravni rezervat Lahinjski lugi, poseljujejo redke živalske in rastlinske vrste. Prava botanična zakladnica je večje močvirje Nerajski lugi, ki ob visokih vodah daje vtis jezera. Na vzpetinah in terasah na obrobju parka so manjše gručaste vasi. Arheološka najdišča pričajo o življenju na tem območju že v prazgodovini. Pusti Gradec je eno redkih ohranjenih prazgodovinskih naselij v Evropi. Na okljuku reke ob Pustem Gradcu na malo mlajše čase spominjata Klepčev mlin in žaga venecijanka.

2,6 km2 površine · 11 naravnih znamenitosti

40

NARAVNI PARKI


Naj doživetja V parku je posebej zavarovanih 7 naravnih spomenikov, 2 naravna rezervata ter 8 kulturnih spomenikov. Po parku vodi krožna pot, opremljena s pojasnjevalnimi in usmerjevalnimi tablami. > Pojdite z vodnikom. Po parku so organizirani vodeni ogledi. Spoznate lahko življenjski prostor številnih vodnih in obvodnih živalskih in rastlinskih vrst, med drugim tudi želve sklednice, vidre in številne vrste ptic.

Prireditve > Oglejte si značilne hiše in obrti. Informacijski center v Velikem Nerajcu je v 200 let stari hiši z ohranjeno črno kuhinjo. V kraju sta tudi leseni hiši, ki sta bili na premožnejšem posestvu nekdaj namenjeni mladoporočencema. V galeriji domače obrti Vere Vardjan si oglejte izdelke iz gline. Lokalno arhitekturo ponazarja podeželska cerkev Vseh svetnikov z zvonikom na preslico v vasi Pusti Gradec.

> Junijski Pohod po Župančičevi poti vas popelje od Dragatuša do Vinice. > Julija dogodek Pokosimo Nerajske luge oživlja tradicionalni način košnje in grabljenja, pomemben za ohranjanje kulturne krajine. > Avgusta Dan industrijske konoplje in ajde promovira starodavni kulturni rastlini.

> Potujte po reki. Del parka spoznate na nov način, če se zapeljete s čolnom po reki Lahinji. Tako ob reki kot ob potoku Nerajčica in drugih pritokih z izrazitimi okljuki in ob izviru Okno je bogata obrežna in vodna vegetacija. > Občudujte belokranjski kras. Tu lahko opazujete kraške kotanje, vodne jame, plitvi kras, naravni kamniti most, kraške izvire in vhod v ponorno kraško jamo Djud (Zjot). > Spoznavajte preteklost. V parku ste na območju prazgodovinskih poselitev z najdbami iz mlajše kamene, bronaste in železne dobe ter z ostanki iz antike. Posebej pomembni sta naselje Pusti Gradec in gomilsko halštatsko grobišče Veliki Nerajec.

S čolnom po reki Lahinji

Zeleni pašniki

NARAVNI PARKI

41


KRAJINSKI PARK KOLPA www.kp-kolpa.si

Najtoplejša slovenska reka preseneča na vsakem koraku svojega toka. Svoj značaj spreminja od gorskega hudournika do lenobne ravninske reke. Kolpa je jedro parka in značilne belokranjske pokrajine, porasle s praprotjo, belimi brezami in brinom. Posebnost so steljniki z bogatim prepletom živalskega in rastlinskega sveta z več kot 70 naravnimi znamenitostmi in 16 naravnimi spomeniki. Poleg bogate arhitekturne dediščine starih dvorov, cerkva, kapelic in delavnic, so ob reki tudi ostanki 16 mlinov in žag. Kulturno bogastvo ob Kolpi se kaže tudi v ohranjeni nesnovni kulturni dediščini – pesmih, plesih in običajih.

4.331 ha površine · več kot 70 naravnih znamenitosti · 42 kulturnih spomenikov

I

EUROPEAN DEST 42

NARAVNI PARKI

NS O

F

EXCELLE

N CE

TIO NA


Naj doživetja

Prireditve

Naravo, kulturo, zgodovino in prebivalce različnih etničnih skupin Bele krajine lahko začnete spoznavati na informacijski točki Šokčev dvor v Žuničih. Nadaljujte po tematskih pohodniških in kolesarskih poteh ter z aktivnostmi po samosvoji pokrajini.

Damlju, Rimu, Vrhovcih, Žuničih in dru-

> Izberite zase najzanimivejšo pešpot. Mlinarska pešpot vas od Damlja do Vinice seznanja s tradicijo mlinarstva in žagarstva ob Kolpi. Sejemska pešpot od Vinice do Žuničev ohranja tradicijo starih sejemskih poti. Grajska pešpot vodi od Šokčevega dvora v Žuničih do gradu v Pobrežju in mimo Kuzminega mlina do zadnje informacijske točke v Dragoših. Trška pešpot okrog Starega trga vas popelje po delu Poljanske doline. Župančičeva pešpot poveže dva naravna parka: Lahinjo in Kolpo.

privoščite dejavnosti, kot so plavanje, ri-

god. Obiščite tudi območja prazgodovinskih poselitev z arheološkimi najdbami iz okolice Vinice, Zilj in Radencev. > Sprostite se v reki. Poleg spoznavanja Kolpe ter življenja v njej in ob njej si lahko bolov, vožnja s kanuji in rafti.

> Kolesarite med posebnostmi ob Kolpi. Po parku vodijo tri kolesarske poti: Poljanska in Župančičeva kolesarska pot ter kolesarska pot Damelj. > Odprite oči za lokalne posebnosti. Oglejte si ohranjene značilne kmečke dvore, mline in žage ter prikaz tradicionalnih domačih obrti na kmetijah v Adlešičih,

> Junija in julija poletne prireditve ob Kolpi vključujejo plavanje in čolnarjenje, kresovanje in puljenje lanu. > Avgusta dogodek Po domače v dolini Kolpe združuje različne dejavnosti obkolpskih društev. > Septembrski Dan odprtih vrat ob obletnici ustanovitve parka obiskovalcem nudi razne ugodnosti.

Cerkev svetega Egidija v Ribjeku

Mlin na Kolpi

Kamp ob reki Kolpi

Dogodivščine na Kolpi

NARAVNI PARKI

43


UNESCO GLOBALNI GEOPARK IDRIJA www.geopark-idrija.si

Živo srebro in rudarska dediščina, neločljivo povezana z raznovrstno naravo in kulturnim izročilom Idrija s svojo slikovito okolico na stičišču Dinaridov in Alp ponuja številne možnosti za raziskovanje in sprostitev. Spustite se v globino drugega največjega rudnika po pridobljenem živem srebru na svetu ali se podajte v Krajinski park Zgornja Idrijca in občudujte visoke vodne pregrade – klavže, t. i. »slovenske piramide«, še iz časov rudarjenja. Večinoma mirno Divje jezero ob močnem deževju upraviči svoje ime, pozorno oko pa bo naokrog opazilo geološke in botanične zaklade, kot na primer kranjski jeglič, ki raste le v nekaterih delih Slovenije. Številni vrhovi iznad zakraselih planot ponujajo nepozaben pogled. Edinstven je pogled na dolino ob Idrijskem prelomu, ki je viden celo na satelitskih posnetkih. Zgodbo o burni geološki zgodovini in večstoletnem rudarjenju s svojo nežnostjo in prefinjenostjo zaokrožuje idrijska čipka, pomemben del slovenske kulturne dediščine.

2015 Geopark Idrija postane UNESCO Globalni Geopark Idrija · 2012 vpis dediščine živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine · 294 km² površine · 22 kolesarskih in pohodniških tematskih poti · 55 m dolga najkrajša slovenska reka · 13,6 m premer največjega lesenega pogonskega kolesa v Evropi

Idrija UNESCO Globalni Geopark NA DEDIŠ ČI OV ET

44

NARAVNI PARKI

EM O

TA

RI

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

GE

I

N

W O RLD HE

N DIAL

NA

SV

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

PA TRI M

O

Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija vpisana na Seznam svetovne dediščine leta 2012


Naj doživetja

Prireditve

Geopark Idrija

Na geološko najbolj raziskanem območju Slovenije lahko opazite okamnele odtise stopinj predhodnika dinozavrov ali spoznavate življenje rudarjev. Navdušujete se lahko nad klavžami - slovenskimi priramidami ali nad skrivnostnimi vodami kraškega Divjega jezera. Dolgčas vam ne bo! > Očara naj vas skrivnostno Divje jezero. Po obisku Krajinskega parka Zgornja Idrijca z naravnim kopališčem se odpravite do Divjega jezera. Potapljači so se tu v sifonu v njegovem dnu spustili že do globine 160 metrov. > Odkrivajte dediščino živega srebra. Spustite se v Antonijev rov in nato obiščite topilnico s prikazom pridobivanja nenavadne kovine. Oglejte si rudarsko hišo s posebnostmi idrijske arhitekture. > Dotaknite se nežne idrijske čipke. Na za

Idrijo značilen način so jih ročno ustvarile mojstrice s kleklji. > Oglejte si muzejske zbirke na gradu Gewerkenegg. Ponujajo vam pogled v pet stoletij rudnika živega srebra in izvirno idrijsko čipko. > Spoznavajte idrijsko tehniško dediščino. Obiščite Kamšt - rudniško črpalko z največjim lesenim pogonskim vodnim kolesom v Evropi. > Okušajte idrijske kulinarične posebnosti. Evropsko zaščiteni idrijski žlikrofi imajo obliko Napoleonovega klobuka, navdušile pa vas bodo tudi zelševka, smukavc, štruklji, ocvirkovca in pijača geruš. > Pojdite naokoli peš ali s kolesom. Poleg tematskih poti Geoparka Idrija vas na potep vabijo Vojskarska planota, soteska Gačnik in prijazni kraji idrijskega podeželja.

Klavže – vodne pregrade

> Majski in junijski Evropski teden geoparkov obiskovalcem približuje geološko dediščino. > Junijski Festival idrijske čipke predstavlja ročno klekljane mojstrovine. > Avgustovski Praznik idrijskih žlikrofov ponuja veliko užitka pri okušanju lokalno značilne jedi z evropsko zaščito.

Potepi po Geoparku

NARAVNI PARKI

45


Jeruzalemski griÄ?i


TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA Brod na reki Muri

Ptujski grad

Termalno mineralne vode zdravilišč vrejo izpod površja ravnine nekdanjega Panonskega morja. Moravske Toplice, Radenci, Lendava, Ptuj, Dobrna, Laško, Rogaška Slatina, Olimje, Čatež, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice – to je le nekaj krajev Panonske Slovenije, ki z zdraviliško in wellness ponudbo izpolnjujejo obljubo o zdravih, zelenih in aktivnih počitnicah. Ob ravnini zdravih voda so osončeni vinorodni griči, vmes pa so posejani kraji samosvojih tradicij in tisočletne kulture. Med njimi je prav poseben Ptuj, ki slovi po lokalnih etnoloških običajih in prireditvah, kakršno je slovito kurentovanje. Na drugi konec Termalne Panonske Slovenije vabi Novo mesto, objeto z reko Krko in zaznamovano z dediščino nekdanje jantarne poti in izjemnih arheoloških najdb. Po vsej deželi spodbujajo raziskovanje gradovi, kot so grad Grad na Goričkem,

največji med vsemi slovenskimi gradovi, Celjski grad, domovanje slavnih celjskih grofov, in gradovi Posavja, ki vabijo v Kostanjevico na Krki, v Podsredo, na Rajhenburg blizu Krškega, v Sevnico in v Brežice. Drugačna doživetja dežele spodbujajo zidanice Ljutomersko-Ormoških goric, Haloz in Prlekije. Vinorodna dežela Podravje se ponaša z legami, ki se uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu! Posebnosti vinske dežele in gostoljubne zidanice boste odkrivali tudi na Dolenjskem, v okolici Novega mesta, kjer kraljuje slovenski vinski posebnež cviček. Na poti za dobrimi vodami in vinom boste odkrili zelene destinacije: Celje, središče dežele Celjske, Žalec, ki se sredi hmeljišč ponaša tudi z edinstveno fontano piva, ter Velenje, najmlajše slovensko mesto z bogato knapovsko tradicijo.

›› KOZJANSKI REGIJSKI PARK ›› KRAJINSKI PARK GORIČKO ›› NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE Stolp Vinarium, Lendava

Lorem Ipsum

NARAVNI PARKI

47


KOZJANSKI REGIJSKI PARK www.kozjanski-park.si

Sadovnjaki s starimi sortami jabolk in hrušk, bukovi gozdovi, in hribovski travniki prepredajo eno najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji. Tu živijo redke in že ogrožene ptice, kot so vijeglavka, pivka, rjavi srakoper, pogorelček, črna žolna, sršenar in druge. Reki Bistrica in Sotla sta ponovno dom bobrov in vider. V pokrajini rastlin, kot so navadna jarica, blagajev volčin - kraljeva roža, lepi čeveljc, kranjska in turška lilija, bavarska popkoresa in druge, lahko opazujemo ogrožene vrste hroščev, kot so rogač, bukov in alpski kozliček. V razkošju biotske raznovrstnosti presenečajo mogočni gradovi, prastare cerkve in romarska središča, srednjeveški trgi in značilne kozjanske domačije s skrbno obdelano zemljo.

206 km2 površine · 78 naravnih znamenitosti · 70 km pešpoti · 102 sorti jablan · 60 sort hrušk · 44 vrst orhidej kukavičevk · 1200 vrst metuljev · 62 vrst kobilic · 20 vrst gliv vlažnic · 50 parov ptičev čebelarjev

48

NARAVNI PARKI


Naj doživetja Ogled naravnih in kulturnih značilnosti Kozjanskega regijskega parka bo najlepši z vodnikom. Napovejte svoj prihod in pričakujte program, prilagojen vašim željam in potrebam. Samostojni potep pa začnite v Podsredi ali v Informacijskem centru parka na gradu. > Spoznavajte razkošje travniških sadovnjakov. Sadovnjak na Gradišču pri Podsredi je zbirka tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in hrušk, ki so odporne na bolezni in škodljivce. Tu vas bo očaralo opazovanje in poslušanje ptic in spoznavanje samotarskih čebel, pikapolonic in strigalic v žuželčjih hotelih. > Napasite si oči na posebnostih hribovskih suhih travnikov. Sonaravno kmetovanje je ohranilo izjemno biotsko raznovrstnost in habitate orhidej (kukavičevk),

Prireditve številnih metuljev in travniških gliv vla-

> Junijski Festival ekološke hrane

žnic. Travniki so zaradi barvitega cvetja

predstavlja najboljše, kar ponujajo ekolo-

najlepši od maja do avgusta, oktobra pa

ški pridelovalci in predelovalci hrane.

lahko občudujemo pisane travniške glive

> Oktobrski Praznik kozjanskega ja-

vlažnice.

bolka kot osrednja sejemska in kulturno-

> Potepajte se po trgu Podsreda. Na

-družabna prireditev v parku navdušuje z

srednjeveškem trgu vas poleg uprave Koz-

bogato ponudbo lokalnih izdelkov.

janskega parka čakata Levstikov mlin in Slovensko-bavarska hiša, v kateri lahko tudi prenočite. Oglejte si sadjarski tron in rastlinsko čistilno napravo. Odpravite se po pešpoti Podsreda. V reki Bistrici morda ugledate bobre! > Obiščite grad Podsreda, ki ponuja razstave, srednjeveško kuhinjo in informacijski center Kozjanskega parka. Od trga do gradu ste peš v 40 minutah. Urejena pešpot vodi po bukovem gozdu.

Sadovnjak v cvetju

Reka Sotla

NARAVNI PARKI

49


KRAJINSKI PARK GORIČKO www.park-goricko.org

Mozaični preplet travnikov, polj, sadovnjakov, vinogradov in zaselkov ustvarja prepoznavno slikovito kulturno krajino Goričkega. Med značilnimi nizkimi griči se razprostirajo široke doline potokov, skozi katere se vijejo ceste do številnih spomenikov naravne in kulturne dediščine. Krajinski park Goričko je slovenski del Trideželnega parka Goričko–Raab–Őrség z Avstrijo in Madžarsko in je življenjski prostor številnih evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Spomladi je mogoče v visokodebelnih sadovnjakih slišati značilno oglašanje smrdokavre in velikega skovika, medtem ko mokrotne travnike zgodaj poleti obarva rumena maslenica. Območje krasi izvirna uporaba naravnih materialov v povezavi s tradicionalnimi obrtmi, kot sta lončarstvo in slamokrovstvo.

462 km² površine · 44 naravnih znamenitosti · 39 kvalifikacijskih vrst Natura 2000 · 281 enot kulturne dediščine · 100 km označenih pohodniških poti · 300 km označenih kolesarskih poti · 179 vrst ptic · 102 vrsti dnevnih metuljev · 13 vrst dvoživk · 70 gostišč in vinskih kleti

50

NARAVNI PARKI


Naj doživetja Na potepih po Goričkem lahko spoznate naravne in kulturne značilnosti območja. Bogata kulturna dediščina se kaže v ostankih tradicionalne zidave in arhitekturnih biserov vse od romanike do 20. stoletja. > Obiščite največje grajsko poslopje na Slovenskem. Legenda pravi, da ima toliko sob, kot je dni v letu. Grad Grad ponuja na ogled rokodelske delavnice in središče za naravo Goričkega. Največje doživetje je gotovo nočitev v grajskih sobanah.

Prireditve > Opazujte zvezdno nebo, ki je na Goričkem temno in polno zvezd. V neskončnost vesolja se lahko po dogovoru podate v Markovce ali Ivanovce.

> Spomladanski Trideželni pohod je

> Povzpnite se na Tromejnik. Do stičišča držav Avstrije, Slovenije in Madžarske vodi Tripotje, povezano z Vsepotjem ob evropski Zeleni vezi, nekoč železni zavesi. Na poti navzgor vam učna pot ponuja spoznavanje goričkega gozda.

> Septembrski Trideželni kolesarski

namenjen spoznavanju Goričkega in sosednjih dežel.

maraton pritegne rekreativne kolesarje. > Oktobrski bazar na gradu Grad s kulinarično in sejemsko ponudbo kmetij in rokodelcev z Goričkega.

Med griči se vijejo kolesarske poti

> Raziskujte biotsko različnost kulturne krajine. Tu se med zvoki 170 vrst ptic spreletava več kot sto vrst metuljev, na travnikih pa vaš pogled zapeljujejo sibirske perunike, rumene maslenice in travniške orhideje. > Opazujte ptice na Ledavskem in Hodoškem jezeru. Z malo sreče lahko opazite tudi vidro in bobra. Na Bukovniškem jezeru se lahko sprostite in si napolnite baterije ob Vidovem izviru. > Spoznajte geološke posebnosti Goričkega. Predstavljene so v Doživljajskem parku Vulkanija ter vidne v krajini in pri slatinskem vrelcu v Nuskovi.

Ptica smrdokavra

Bukovniško jezero

NARAVNI PARKI

51


NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE www.ptice.si

Najpomembnejše počivališče za seleče se vodne ptice v Sloveniji ima dnevni obrat kar do 10 tisoč ptic! Najmlajši slovenski naravni rezervat varuje samosvojo dediščino lagun nekdanje tovarne sladkorja. Nekoč industrijsko območje je danes mokrišče izjemnega mednarodnega pomena in je v celoti vključeno v območje Natura 2000. V bazenih so gnezditveni otočki, kanali in prekopi. Vzpostavljen je sistem sonaravne paše z vodnimi bivoli. Učna pot je opremljena z opazovališči – predelanimi odsluženimi ladijskimi zabojniki.

6,7 km2 površine · 220 vrst ptic · 10 000 dnevnega obrata selečih se ptic · 6 bazenov · 4 opazovališča · 1,5 km učne poti · 12,8 km ograje za pašo vodnih bivolov

52

NARAVNI PARKI


Naj doživetja Za posameznike je vstop v Ormoške lagune prost. Skupine z več kot 10 obiskovalci lahko vstopijo v rezervat le ob spremstvu vodnika, ki ga zagotovi upravljalec – DOPPS. Z njim boste lažje prepoznavali različne ptice! Na mokrišču z odprto vodno površino, trstiščem, skupinami rogoza, travišči, poplavnim gozdom in grmišči gnezdijo kostanjevka, konopnica, čapljica, rjavi lunj, mokož, grahasta tukalica, polojnik, rdečenogi martinec, rečni galeb, navadna čigra, srednji detel, črna žolna in trstni cvrčalec. Tu prezimujejo in se selijo žvižgavka, kreheljc, reglja, priba, togotnik, kozica in močvirski martinec. Med njimi se pasejo vodni bivoli. Na območju Ormoških lagun živijo tudi vidre in redki hrošči, kot so škrlatni kukuj, škofovska kapa, veliki kozak in črni potapnik. Med rastlinami sta prav posebni vodna grebenika in pikasti mišjak.

> Opazujte posebnosti mokrišča! Sprehodite se po urejeni učni poti, opremljeni s tablam za interpretacijo narave. > Za opazovanje ptic uporabite opazovališča, narejena po načelih recikliranja. Na popolnoma obnovljenem naravnem sladkovodnem mokrišču ta opazovališča načrtno ohranjajo industrijski duh. > Spoznajte vodne bivole. Čreda se tu pase in tako preprečuje, da bi življenjski prostor ptic zarasla trava, grmovje in drugo rastlinje. > Obiščite vrt rezervata z oboro za domače živali. Na vrtu rezervata si lahko ogledate različne naravovarstvene prakse za vsak vrt. > Potipajte območje. Na voljo je tipni model območja za slepe in slabovidne.

Vodni bivoli

Naravni rezervat Ormoške lagune

NARAVNI PARKI

53


NARAVA SLOVENIJE JE DOSTOPNA IN GOSTOLJUBNA. BODITE DO NARAVE PRIJAZEN GOST.

54

NARAVNI PARKI


Naravne posebnosti zelene Slovenije so vredne spoštovanja na vsakem vašem koraku, ne le na območjih zavarovane narave. Kar okoli 60 odstotkov površine Slovenije prekrivajo gozdovi in le 60 kilometrov od glavnega mesta so svetovno pomembni pragozdni rezervati, več kot tretjina države je vključene v mrežo zavarovanih območij Evropske unije Natura 2000, petina slovenske morske obale je zavarovano območje. V Sloveniji živi več kot 22 tisoč živalskih in rastlinskih vrst, kar Slovenijo uvršča med naravno najbogatejše države v Evropi. Ko odkrivate slovensko naravno razkošje, ga ohranjajte tudi za naslednje generacije.

V ŽIVLJENJSKIH PROSTORIH OGROŽENIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST SE OBNAŠAJTE KOT SPOŠTLJIV GOST. VARUJTE ŽIVO IN NEŽIVO NARAVO.

NABIRAJTE LE SPOMINE IN JIH LOVITE V FOTOGRAFSKE PODOBE. NE SEGAJTE PO RASTLINAH, ŽIVALSKIH VRSTAH, KAMNINAH IN JIH NE JEMLJITE S SEBOJ.

HODITE PO OZNAČENIH POTEH IN SPOŠTUJTE PRAVILA POSAMEZNEGA PARKA.

NE VZNEMIRJAJTE NARAVE Z MOTORNIMI VOZILI. ČE SE Z VAMI POTEPA PES, GA IMEJTE NA POVODCU.

NE PUŠČAJTE ZA SEBOJ NEPOTREBNIH SLEDI. SMETI ODNESITE S SEBOJ ALI DO NAJBLIŽJEGA ZABOJNIKA.

Blejski vintgar, Triglavski narodni park

NARAVNI PARKI

55


ZELENA ZGODBA SLOVENIJE

56

NARAVNI PARKI


Soustvarjajte zeleno zgodbo Slovenije! Izbirajte trajnostne oblike turizma in zelena doživetja pri ponudnikih in na destinacijah z znakom Slovenia Green. Slovenski izvirni nacionalni certifikacijski sistem, ki navdušuje strokovno javnost po vsem svetu, temelji na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti in trajnosti. Zelena shema slovenskega turizma je del odločenosti, da bo Slovenija kot prva država sveta, ki se ponaša z naslovom Globalna zelena destinacija, postala 100-odstotno zelena. Ko odkrivate naravne in druge posebnosti Slovenije, delujte tudi vi trajnostno! Naj vas vodi misel na ohranjanje planeta. Izkusite trajnostni življenjski slog in zelena turistična doživetja tam, kjer s ponosom nosijo znak Slovenia Green. Točke in območja zelene zaveze Slovenije boste našli povsod: v mestih in na podeželju, v bližini alpskih vrhov in Jadranskega morja, v Panonski nižini in na Krasu.

VIRI PONOSA ZELENE ZGODBE SLOVENIJE 37 destinacij z znakom Slovenia Green Destination 22 ponudnikov namestitev z znakom Slovenia Green Accommodation 3 parki z znakom Slovenia Green Park 2 turistični agenciji z znakom Slovenia Green Travel Agency www.slovenia.info/sloveniagreen raziskujte Zeleno shemo slovenskega turizma Goriška Brda

NARAVNI PARKI

57


ÄŒAS ZA KULTURO!

58

NARAVNI PARKI


SLOVENIA CULTURE Ko gre za trajnostni turizem, sta narava in kultura neločljivo povezani. Slovenija, ena najbolj zelenih dežel na svetu, je ponosna dobitnica nagrade World Legacy Award, ki jo ugledni National Geographic podeljuje najbolj trajnostnim destinacijam planeta. Naravne in kulturne posebnosti Slovenije so del dediščine človeštva UNESCO. Pri načrtovanju trajnostnega razvoja turizma Slovenija posebno pozornost posveča prepletenosti kulture in narave. Edina država Evrope, ki na lahko dostopnih razdaljah združuje Alpe in Mediteran, Panonsko nižino in Kras, je stičišče različnih kulturnih vplivov in dežela mnogih kulturnih izvirnosti. Spoznavajte njene zaklade iz preteklosti in navdihe iz sedanjosti. Odkrivajte posebnosti arhitekture in umetnosti, etnografije in gastronomije, kulturne zgodovine in sodobnega prireditvenega utripa dežele. Ko raziskujete posebnosti slovenske narave, najdite čas tudi za slovensko kulturo!

PRESEŽKI SLOVENIJE

Grad Snežnik

50.000 let in več stara piščal neandertalca iz jame Divje Babe 5.000 let in več staro leseno kolo voza z osjo z Ljubljanskega barja 5 stoletij najstarejše vinske trte na svetu iz Maribora 6 UNESCO znamenitosti naravne, kulturne in nesnovne dediščine 150 in več gradov 500 let od prvih slovenskih tiskanih knjig 500 let delovanja najstarejšega slovenskega rudnika v Idriji 50. leta v Ljubljani z rojstvom ikon grafične umetnosti in festivalske tradicije 50 let neprekinjenega ustvarjanja velikana arhitekture Jožeta Plečnika 5. celoletni čas kulturnih dogodkov, prepleten med 4 letne čase NARAVNI PARKI

59


Slovenska turistična organizacija Dimičeva ulica 13, SI - 1000 Ljubljana t +386 1 589 85 50 f +386 1 589 85 60 info@slovenia.info www.slovenia.info

Sledite nam na družabnih omrežjih: Feel Slovenia www.slovenia.info/facebook FeelSlovenia www.slovenia.info/instagram SloveniaInfo www.slovenia.info/twitter Slovenia www.slovenia.info/youtube Feel Slovenia www.slovenia.info/pinterest Slovenia www.slovenia.info/tripadvisor Feel Slovenia www.slovenia.info/googleplus Slovenian Tourist Board www.slovenia.info/linkedin

Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije • Urednik: Miha Renko • Strokovni svetovalci Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije: mag. Robert Bolješič, mag. Jelena Hladnik, mag. Breda Ogorelec, dr. Peter Skoberne, dr. Katarina Groznik Zeiler. • Oblikovanje in prelom: Terminal Studio d.o.o. • Besedilo: Ines Drame in upravljalci zavarovanih območij • Jezikovni pregled: Lektor'ca, Nataša Purkat s.p.• Naslovna fotografija: Reka Soče, Arhiv Slovenske turistične organizacije, A. Kosmač • Fotografije: Arhiv Slovenska turistična organizacija: M. Lenarčič, I. Medja, A. Pogačar, J. Riglin, T. Jeseničnik, J. Gantar, M. Močivnik, D. Mladenovič, M. Artnak, A. Frelih, M. Kambič, Z. Gnezda, Arhiv ZTKMŠ Brda, A. Tarfila, Nea Culpa d.o.o.; Arhiv Triglavski narodni park: A. Zdešar, D. Briški, J. Mihelič; Arhiv Krajinski park Logarska dolina; Arhiv Karavanke UNESCO Globalni Geopark: P. Skrzypiec, T. Jeseničnik; Arhiv Regijski park Škocjanske jame; Arhiv Notranjski regijski park: G. Modic; Arhiv Krajinski park Pivška presihajoča jezera; Arhiv Krajinski park Sečoveljske soline: I. Škornik; Arhiv Krajinski park Strunjan; Arhiv Naravni rezervat Škocjanski zatok: M. Lenarčič, T. Mihelič, M. Kastelic; Arhiv Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje: M. Artnak; Arhiv Krajinski park Ljubljansko Barje: D. Tome; Arhiv Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: D. Tome, D. Wedam; Arhiv Krajinski park Radensko polje; Arhiv Krajinski park Kolpa; Arhiv UNESCO Globalni Geopark Idrija: S. Trebižan; Arhiv Kozjanski regijski park: B. Ploštajner; Arhiv Krajinski park Goričko: G. Domanjko, A. Ploj, J. Gantar; Arhiv Naravni rezervat Ormoške lagune: K. Kravos, D. Denac, M. Lenarčič. • Zemljevid: Kartografija d.o.o. • Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. • Naklada: 3.000, maj 2018 Ta katalog je izdelan iz do okolja prijaznega papirja, narejenega v Sloveniji. Prispevajte k varovanju okolja – ne zavrzite ga, dajte ga prijatelju!

Profile for Slovenian Tourist Board

Naravni parki Slovenija  

Naravni parki Slovenija  

Profile for slovenia