ROMAN ZA SKOPJE-MILAN PORJAZOV by Directorate of Culture and Arts Skopje Summer

Roman za Skopje

MILAN PORJAZOV

ROMAN ZA SKOPJE

Milan Porjazov

Izdava~ : Direkcija za kultura i umetnost - Skopje Za izdava~ot : Nikola Gligorov Za redakcijata : An~e Kuzmanovska Lektura i korektura: Verica Tocinovslka Kompjuterska podgotovka : Irena Georgievska Likovno i grafi~ko oblikuvawe : Akademski pe~at Pe~ati : Akademski pe~at - Skopje

Izdavaweto na knigata finansiski e poddr`ano od: Op{tina Karpo{

Roman za Skopje

MILAN PORJAZOV

ROMAN ZA SKOPJE

DIREKCIJA ZA KULTURA I UMETNOST - SKOPJE DIREKTORATE OF CULTURE AND ARTS - SKOPJE Skopje, 2010

Milan Porjazov

Roman za Skopje

Romanov ne pretstavuva faktografsko istoriski prikaz za slu~uvawata vo minatoto i sega{nosta na Skopje. Vo nego faktite i fikciite se celosno soedineti i vgradeni vo golemata vistina za du{ata na gradot i duhot na moite sogra|ani.

Milan Porjazov

Roman za Skopje

PRVA GLAVA

1 Golema e vozbudata koga nenadejno }e sretne{ drag prijatel so kogo dolgo vreme ne si se videl. Toa mene mi se slu~i na krajot na edna ubava topla prolet. Go sretnav mojot Star prijatel. Velam "сtar“ ne samo poradi negovata vozrast tuku i poради многуте godini што se poznavavme. Jas izleguvav od {irokata vrata na Сupermarketot, a mojot Star prijatel be{e se upatil pravo kon mene. Koga sosema mi se dobliì me pogledna v lice, zastana i go izgovori moeto ime. Potvrdno kimnav so glavata. Toa be{e dovolen signal za da mi prijde i cvrsto da ja stegne rakata {to mu ja pruìv za pozdrav. Potoa se pregrnavme i kako nekoga{ mnogu odamna, se pot~uknavme po ramenicite glasno izvikuvaj}i: "Kade si juna~ino“. Naedna{ dvajcata zamolknavme, se gledavme od glava do petici a potoa po~navme da se smeeme. Zabeleàvme deka ni potekoa solzi za koi zaklu~ivme deka ni se od smeeweto. Sepak dlaboko vo sebe po~uvstvuvav deka i vo smeeweto i vo solzite ima pove}e taga otkolku radost. Mene tagata me obzede zatoa {to se soo~iv so ona {to godinite go napravile od nas. Posledniot pat koga go vidov prijatelot ima{e crna i gusta kosa. Verojatno odamna go napu{tila, ostavaj}i mu okolu u{ite retki beli vlakna kolku da se potsetuva na nea. êloto mu be{e dlaboko izbrazdeno a pod nego o~ite, onie sinite koi u{te dobro gi pomnam, bea opfateni so nekoja tainstvena zamaglenost, svojstvena na lu|eto {to imaat dlaboka 7

Milan Porjazov

bolka vo du{ata. Ve|ite mu bea gusti i nesredeni a obrazite mu ostanale ne mnogu zbr~kani no dlaboko vovle~eni. Zatoa pak jaboлкцата mu bea osobeno istaknati napred. Za nosot nemam nekoj poseben opis zа{to kaj site lu|e koi navleguvaat vo godinite na starosta, toj e edinstveniot organ koj im raste. Ta`no mi be{e da ja gledam negovata usta. Na levata strana be{e malku podotvorena. Oтtuka se nayiraa belite zabi na protezata koja ~esto so rakata si ja podmestuva{e. Povremeno, od desniot xeb go vade{e {ami~eto i si gi zabri{uva{e kraevite od ustata. Vremeto be{e prili~no toplo, no sepak Stariot prijatel nose{e izvetven sin mantil, zapetlan do gu{a. Kako prika~eni na mantilot, od negovata dolna strana izleguvaa istutkani {iroki pantaloni pod koi edvaj se zabeleùvaa stari lakovani ~evli. Od toa {to uspeav da go zabeleàm kaj prijatelot proizleze mojot vpe~atok deka toj ima seriozni problemi, koi sekako se i zdravstveni. Zatoa go ponudiv da sedneme na klupata vo parkot pred Сupermarketot. Predlogot bez zbor be{e prifaten. Sednavme i gi prekrstivme nozete, a potoa razgovorot go zapo~na Stariot prijatel: - Ajde sega prijatele kaì mi kako ti pominuva vremeto, so {to gi ispolnuva{ denovite? Se obidov da vnesam vedrina na po~etokot na ovaa na{a sredba pa mu odgovoriv: - Prvata godina po penzioniraweto mnogu te{ko se snao|av, zа{to prvpat vo ìvotot toa mi se slu~i. Potoa sе be{e некако polesno. Se adaptirav na novite uslovi taka што ~esto ne uspevam da zabeleàm koga pominal denot i so {to s¢ bil ispolnet. - Ti sekoga{ go ima{ vistinskiot odgovor za sekoe pra{awe. Takov si otkako te poznavam, mi dofrli prijatelot. - A tebe kako ti pominuvaat denovite otkako prestana da izvr{uva{ tolku odgovorna diplomatska funkcija? U{te go nemav целосно postaveнo pra{aweto a liceto na Stariot prijatel ve}e be{e seriozno, duri namurteno. 8

Roman za Skopje

Vakva reakcija ne o~ekuvav i moèbi zatoa taa predizvika kaj mene qubopitnost. Уspeav da se vozdràm od dodatno pra{awe i smirenо go soslu{av negoviot odgovor: - Ti ne zabeleùva{ kako ti pominuva denot a jas ne znam dali voop{to postoi den. Jas ìveam vo temnina, nikogo ne zabeleùvam a i mene nikoj ne mi obra}a vnimanie. Dene{nava sredba e vistinski isklu~ok. Od moeto bogato minato nikoj ne o~ekuva polza i zatoa postanav ~ovek bez idnina. Gubitnicite nikoj ne gi saka. Site dobrini {to dosega sum gi napravil, surovo me kaznija. êsto si go postavuvam pra{aweto: Zo{to u{te sum prisuten na ovoj svet? - Ima zo{to prijatele, - se obidov da ja prekinam ovaa ta`na, duri morni~ava ispoved i prodolìv: Dobrinite {to si gi napravil iako te kaznile, tie ne prestanale da bidat dobrini. No toa i ne e mnogu va`no bidej}i minatoto ne se povtoruva a idninata ne se odloùva. Zatoa ne ni ostanuva ni{to drugo osven da se posvetime na vremeto {to doa|a. Vpro~em, na ovoj svet ne sme do{le po na{a èlba pa zatoa ne treba da zamineme od nego po na{a zasluga. Toa e predavstvo na nadeìte na na{ite predci i potomci. Забележав дека со мoето кажување постигнав pozitivni efekti vrz raspoloènieto na prijatelot i zatoa prodolìv so zborovite koi namerno gi ostaviv za krajot: - Jas tebe te poznavam kako borec koj ne priznava poraz i zatoa mnogu sum iznenaden od sega{nata tvoja malodu{nost. Kade ti e diplomatskata решителност, kade is~ezna tvojata ìvotna filozofija deka nadeìte sekoga{ se ostvaruvaat dokolku silno go posakuva{ toa {to tie treba da ti go donesat? Koga go slu{na ova Stariot prijatel dobi sosema drug izraz na liceto, bi rekol pooptimisti~ki, {to se potvrdi i so negoviot odgovor: - Moèbi si vo pravo. Ubavo }e razmislam za s¢ {to mi kaà. No ne moàm da se ottrgnam od mislata deka sigurno }e be{e drug tvojot vpe~atok za mene dokolku gi znae{e makite 9

Milan Porjazov

koi gi pominav i onie {to sega gi imam vo mojov ìvot. Ako smeam s¢ u{te taka da go nare~am! - Ne zaboravaj deka ti mi be{e i s¢ u{te si mi eden od moite najceneti i najdragi prijateli i zatoa so zadovolstvo bi sakal da se zapoznaam so tvoite ìvotni premreìњa, be{e mojata reakcija. - Dobro, toa }e go napravam no ne moàm denes, - mi re~e prijatelot. - Imam nekoi obvrski a }e mi treba i pove}e vreme. Zatoa te pokanuvam sledniot petok vo 10,30 ~asot da dojde{ vo Гradskata kafeana i tamu so studen pijalаk, da go prodolìme razgovorot. Za mene taa sredba ima golemo zna~ewe i zatoa te molam neizostavno da dojde{. So golemo zadovolstvo go prifativ predlogot za nova sredba. Отkako srde~no se pozdravivme se razdeliv od prijatelot. Jas se upativ kon mojot velosiped a toj ne vleze vo Сupermarketot. Koga toa go zabeleàv si pomisliv: Mojot prijatel e zaskitan samotnik koj nema sega{nost tuku samo minato za koe taguva i neizvesna idnina od koja se pla{i.

2 So Stariot prijatel mi bea обземени mislite i koga pristignav doma. Se obidov da se setam koga i kade prvpat se sretnavme. Siguren бев deka so nego me zapozna mojot drugar so kogo `iveevme vo isto maalo i zaedno gi pominavme najubavite detski i mlade{ki godini. So drugarot se po~ituvavme i imavme golema me|usebna doverba koja vo toa vreme ja krunisavme so pobratimuvawe. Vleguvaj}i so se}avawata s¢ podlaboko vo minatoto, dojdov i do nastanot koga se slu~i zapoznavaweto so Stariot prijatel. Mestoto be{e Кafeanata do Gradskiot park kade {to voobi~aeno во sabotite се sre}avaвме so moite prijateli. Vo ovaa кafeana navra}avme и po секој natprevar {to na Gradskiot stadion go igra{e na{iot edinstven pretstavnik vo prvata liga na toga{nata Federalna dr`ava. 10

Roman za Skopje

За нас тamu bea dvete najubavi нешта vo гradot: ќebapite i muzikata. Stariot prijatel ми be{e pretstaven od mojot пobratim, prvo kako negov kolega so kogo zaedno rabotele vo аmbulantata po op{ta medicina во мaloto provincisko mesto, a potoa i kako baxanak, bidej}i se oènile so }erkite na popot od toa mesto. Stariot prijatel imal ta`no i mnogu te{ko detstvo. Roditelite i celoto negovo poblisko semejstvo zaginale od bomba {to ja pogodila negovata ku}a vo ubavoto selo koe se nao|alo vo blizinata na ezeroto od drugata strana na ju`nata granica na нa{ata Дràva. Od ru{evinata soselanite ìv go izvadile samo nego i go povele so sebe, begaj}i od stravotiite na Gra|anskata vojna {to tamu se vodela. Begalcite bile zgriùvani vo sosednite i podale~niте zemji a golem del bile prifateni vo нa{ata зemja, kako na{i sonarodnici. Me|u niv bil i na{iot prijatel koj do svoeto polnoletstvo ìveel vo Domot za deca bez roditeli. Potoa, kako odli~en u~enik dobil stipendija od Дràvata, koja му била доволна за tro{ocite vo studentskiot dom kade {to ostanal do diplomiraweto i steknuvaweto titula doktor po medicina. Nekoi negovi soselani, mnogu godini podocna, gi posetile svoite razurnati rodni ku}i i grobovite na nivnite predci. Mu raskaùvale deka u{te stojat temelite na negovата rodна куќа. Go ubeduvale da im se pridruì na nivnite barawa za vra}awe na imotite {to po progonot gi ostavile kaj ju`niot sosed. Stariot prijatel im rekol deka celiot imot {to mu pripa|a nemu, }e mu go oтstapi na onoj {to }e mu donese barem edna fotografija od negovoto semejstvo. Koga se zapoznavme toj be{e mlad nadeèn lekar, koj po nekolku godini rabota vo Мaloto provincisko mesto, mu bilo ovozmoèno da se vrati vo Гlavniot grad za da specijalizira. Ja saka{e medicinata no ne ja krie{e i svojata ìvotna cel, да се занимава so politika и da stasa do najvisokite diplomatski skalila. Funkciite {to gi izvr{uva{e vo studentskite denovi mu pretstavuvaa solidna podgotovka no i vlijatelna preporaka za brzo napreduvawe vo toga{nata edno-partiska hierarhija. 11

Milan Porjazov

Na po~etokot na karierata, so Stariot prijatel imavme po~esti kontakti. Jas ne bev aktiven vo politikata no so svoeto znaewe i iskustvo mu bev od golema pomo{. Toј toа znae{e ume{no da go iskoristi, prikaùvaj}i go kako sopstveno znaewe i umeewe. Ne mu se lutev, bidej}i na toj na~in mu se oddolùvav za lekarskite uslugi koi vo sekoe vreme gi pruà{e na moeto semejstvo. No toj mene mnogu mi se lute{e ako projavev interes za negoviot semeen ìvot ili pak za profesionalnite i за politi~kiте ambicii. Zatoa, mene mi ostanuva{e samo da predviduvam {to naumil i {to saka da postigne. Imav vpe~atok deka s¢ {to }e odlu~i Stariot prijatel uspeva da go ostvari. Koga mene ne mi ode{e najdobro mu zaviduvav na negovata sposobnost da gi istakne svoite kvaliteti i zaslugi, tokmu toga{ koga im e vistinskoto vreme i tokmu tamu kade {to e najpotrebno da se znae za niv. Mojot Star prijatel ne be{e megaloman zatoa {to nema{e nerealni planovi. Toj ne veruva{e, tuku cvrsto se nadeva{e deka }e gi ostvari svoite celi. Ubeden sum deka vo toa и be{e tajnata na negovite uspesi. Mislam na onie vo politikata, zа{to vo medicinata iako gi stekna речиси site zvawa, od niv nema{e nikakva polza. Vo politikata prijatelot brzo napreduva{e. Zapo~na od onie malku povisokite od najniskite funkcii vo Мaloto provincisko mesto, a potoa vo na{iot гlaven grad nezapirlivo se probiva{e na se povisokite. Tamu bleskavo dojdoa do izraz negovata upornost, odlu~nost i snaodlivost, taka што stekna golema doverba vo faktorite {to odlu~uvaa. Tie најprvo go podgotvija, a po izvesno vreme i go izbraa na visoka politi~ka funkcija za ~ieшто izvr{uvawe mora{e da ìvee vo Гlavniot grad na Фederalnata dràva. Koga go pobarav za da mu go ~estitam golemoto napreduvawe vo karierata, toj ve}e ne be{e vo na{iot grad. Zatoa mu isprativ telegrama so koja mu posakav mnogu uspeh vo novata rabota, no toj ne mi se zablagodari za ubavite èlbi. Toga{ се prekinа na{eto prijatelstvo i trae{e se do sredbata kaj Сupermarketot.

Roman za Skopje

Oтsekoga{ veruvam deka prijatelstvoto od razni pri~ini moè da se prekine, no dobriot prijatel ne moè da se zaboravi. Stariot prijatel i vo Гlavniot grad na Фederalnata dràva brzo osvojuva{e mnogu zna~ajni funkcii. êsto televizijata i vesnicite izvestuvaa za negovoto prisustvo na nekoj zna~aen sobir vo Зemjata i во stranstvo. Moite prijateli mi zaviduvaa {to imam prijatel so tolku golemo politi~ko vlijanie vo dràvata. Jas gi ostaviv vo taa zabluda, toa mi gode{e iako nemav ama ba{ nikakva polza od premol~uvaweto na vistinata. Koga prestanav da se interesiram za karierata na prijatelot se slu~i golemoto iznenaduvawe. Na naslovnata strana na najtira`niot federalen vesnik ja pro~itav vesta {to be{e objavena pod fotografijaта на мојот пријател. Tokmu toj e delegiran нa va`na rakovodna funkcija, vo edna mnogu vlijatelna me|unarodna organizacija so sedi{te vo Гolemoto jabolko, grad-dràva vo Zemjata na mo`nostite i blagosostojbata. Bev ubeden deka toj e mnogu sre}en zatoa {to mu se ostvaruva ìvotniot son. Stigna do eden od vrvovite na svetskata diplomatija, za {to be{e siguren deka }e go dovede negovata neskr{liva nade`. Naskoro po doznavaweto na ovaa vest, so mojot velosiped slu~ajno naletav na eden nov, ubav i golem avtomobil {to be{e so prednite trkala parkiran na velosipedskata pateka. Od avtomobilot namurtena i podgotvena za kavga izleze moderno doterana gospo|a, vo koja vedna{ ja prepoznav soprugata na mojot Star prijatel. Otkako ja pruìv rakata i se pretstaviv, taa me prepozna pa so nasmevka se pozdravi. Vidlivo be{e deka gospo|ata mi prosti {to so gumata od prednoto trkalo na mojot velosiped sum go doprel branikot na nejziniot skap avtomobil. Na ovaa nenadejna sredba prvo {to mi padna na um be{e, na gospo|ata da i go ~estitam golemiot napredok vo karierata na nejziniot soprug. Mi se zablagodari so polovina usta, kako ni{to zna~ajno da ne se slu~ilo, no zatoa so voshit po~na da mi kaùva deka poradi taa okolnost go prodale stanot 13

Milan Porjazov

vo na{iot grad. Ovie godini `iveele vo prekrasna vila vo Glavniot grad na federacijata, koja }e im ja ~uvaat do vra}aweto od diplomatskata misija na soprugot. Sinot i }erkata ve}e zavr{ile gimnazija i od esen }e zapo~nele da studiraat na nekoi od presti`nite univerziteti vo Zemjata, со povolni {ansi za individualen uspeh. Za nejze i za nejziniot soprug ni{to ne mi ka`a, nitu pak imav mo`nost da ja pra{am. Naedna{ vleze vo avtomobilot, mi maвna so raka, zaчkripea gumite i kako veter za mig ja snema. Na mene ostana pravot od neis~istenata velosipedska pateka, {to go krenaa prednite trkala na golemiot avtomobil.

3 Sledniot petok, denot {to go opredeli mojot Star prijatel, to~no vo 10,30 ~asot dojdov vo Gradskata kafeana. Ima{e pominato dolgo vreme oтkako nemav vlezeno vo ovaa kafeana. U{te po prvite ~ekori koi gi napraviv vo nea dobiv vpe~atok deka taa e celosno izmeneta, od podot do tavanot. Pove}e go nema{e posлано preku celata kafeana, onoj crven kilim po koj koga pominuvav ne se slu{a{e nikakov zvuk. Sega na podot ima{e nekoi plo~i, moèbi mermerni, vrz koi bea postaveni sini pateki {to vodea do masite i stolovite od bambus. Od tavanot koj be{e na nekolku nivoа, izleguva{e zaтskriena bela svetlina. Na yidovite visea masleni sliki so nevoobi~aen golem format. Site bea od ist avtor i prikaùvaa nekoi sli~ni planinski pejзaì. O~igledno be{e deka pri izborot na slikite ne bil najvaèn kvalitetот tuku èlbata so niv da se pokrie {to pogolema povr{ina od yidovite. Od ona {to go vidov zaklu~iv deka ovaa ne e Gradskata kafeana {to jas nekoga{ ja znaev. Ili, pak, moèbi jas ne sum eden od gostite {to ovaa kafeana sega gi znae. Vedna{ {tom vlegov vo kafeanskata prostorija, pred mene zastana mlado, strojno mom~e so ubav crn kostum, bela ko{ula i crvena vratovrska. U~tivo me pozdravi i me pokani 14

Roman za Skopje

da sednam. Ja odbrav malata masa so dva stola, smestena vo agolot pokraj prozorecot od kade {to se gleda{e skoro celiot Centralen plo{tad. Oтkako sednav na udobniot stol mi prijde mladoto mom~e i me pra{a: - Izvinete, gospodine, za mojata sloboda, no bi si dozvolil da Ve pra{am, dali na ovaa masa }e bidete so Va{iot star prijatel? - Da, vedna{ odgovoriv, no potoa iznenaden samiot se zapra{av: Od kade ova mom~e znae deka to~no na taa masa treba da se sretnam so Stariot prijatel? Najlesno i najednostavno }e go dobijam odgovorot ako pra{aweto mu go postavam na младото mom~e. Dodeka ja donesuvav ovaa odluka nego ve}e go nema{e, toj si go zazel svoeto mesto kaj vlezot. Potoa sleduva{e i drugo iznenaduvawe. Dojde kelnerot, postar ~ovek so dolgmanesto seriozno lice. Mi posaka prijaten prestoj vo kafeanata i me zapra{a: - Gospodine, da Vi go donesam voobi~aeniot studen pijalаk ili }e po~ekate da dojde Va{iot star prijatel? Po ova pra{awe ve}e bev dovolno predizvikan za da si dozvolam so postrog ton, na pra{aweto da odgovoram so pra{awe, iako znam deka toa ne e ubavo: - A od kade Vie znaete koj e mojot voobi~aen pijalak i deka treba da dojde mojot Star prijatel? - Ve molam, Gospodine, da me izvinite za moeto nepotrebno i izbrzano pra{awe. Povelete samo kaète {to da Vi donesam i vedna{ }e bidete usluèni, - mi odgovori sosema smireno iskusniot kelner. Sfativ deka sega e momentot da ja razjasnam zagatkata vo vrska so sluèweto studen pijalаk na ovaa masa, samo dokolku si so star prijatel. Zatoa smireno, duri prijatelski mu se obrativ na kelnerot: - I jas Ve molam da me izvinite {to prestrogo reagirav na Va{eto pra{awe, no bev predizvikan na takvo odnesuvawe od ona {to za kuso vreme mi se slu~i na ovaa masa. Imeno, ona mlado mom~e {to gi pre~ekuva gostite i Vie, pri prviot kon-

Milan Porjazov

takt so mene mi go postavuvate istoto pra{awe. ]e Vi bidam mnogu blagodaren ako mi objasnite zo{to se slu~uva toa? Bev iznenaden koga kelnerot vedna{ prifati da ja разjasni zagatkata. Moèbi na toa se sloì zа{to Kafeanata be{e скоро prazna. Seriozniot kelner so dolgmanesto lice zastana zad stolot sproti mene, gi prekrsti racete i gledaj}i me pravo v o~i почна да ka`ува: - Na stolot na koјшто sega Vie sedite, sekoj petok vo 10,30 ~asot sednuva eden gospodin vo poodminati godini. Toj sekoga{ nara~uva po dve golemi krigli studeno pivo i veli deka ednata e za nego a drugata e za negoviot star prijatel. Ima pominato pove}e od tri meseci oтkako pravi vakva nara~ka, no dosega nitu edna{ ne do{ol negoviot prijatel. Ovoj mnogu interesen i simpati~en star goсподин, vo tie peto~ni denovi ja ispiva ednata krigla so studeno doma{no pivo, mnogu vnimatelno nabquduva {to se slu~uva na Centralniot plo{tad i po nekolku pati go vadi od xebot svojot mal bele`nik za da zapi{e ne{to vo nego. Potoa gi plaќа dvete krigli pivo, od koi ednata ostanuva nedoprena i sekoga{ vo 11,30 ~asot molkum si zaminuva. Dodeka e vo kafeanata so nikogo ne razgovara nitu pak dozvoluva nekoj so nego da zapo~ne razgovor. Koga Ve vidovme Vas kako sednuvate na ovaa masa, jas i {efot bevme sre}ni zatoa {to pomislivme deka kone~no se pojavi prijatelot na na{iot redoven peto~en gostin. Ete toa be{e pri~inata zo{to Vi go postavuvavme istoto pra{awe koga Vi prio|avme. Ova {to go slu{nav za mojot Star prijatel navistina ne go o~ekuvav i zatoa bev sosema zbunet. Nekako uspeav da se sredam i da mu se obratam na kelnerot: - Mnogu Vi blagodaram za ova {to mi go kaàvte. A sega donesete mi i mene dve krigli studeno pivo, od ona istoto {to go nara~uva mojot Star prijatel. Brzo dojdoa dvete krigli studeno pivo. Gledav vo niv i kako da o~ekuvav tie da mi odgovorat na pra{awata {to mi naviraa: Kako moèl Stariot prijatel so takvo ruinirano zdravje kako {to zabeleàv pred Supermarketot, tolku upor16

Roman za Skopje

no tri meseci vo ovaa kafeana da o~ekuva nekoj svoj prijatel i vpro~em, koj moèl toj da bide? Zo{to denes ne dojde vo kafeanata koga ve}e tolku mnogu insistira{e tuka da se sretneme? Ne sakav da poveruvam deka se otkaàl od dogovorenata sredba tuku bev siguren deka za toa ima nekoja opravdana pri~ina. Go potkrenav pogledot od kriglite so pivo i go naso~iv kon Centralniot plo{tad. Se nadevav deka }e go vidam ona {to go prinuduvalo Stariot prijatel taka redovno i uporno da go nabquduva i да zapi{uva. Moèbi i moite vpe~atoci od slu~uvawata na plo{tadot }e se sovpadnat so negovite! A tamu se сprostrеl golemiot so granitni kocki pokrien Centralen plo{tad, svedokot na najva`nite nastani vo istorijata na Gradot i на mojata dràva. Lu|eto {to doa|aa od kaj сtariot Кamen most, а i onie koi naiduvaa od Glavnata gradska ulica, ne go pominuvaa plo{tadot niz sredinata, po pokusiot pat, tuku od stranite pokraj inproviziranite prodavnici na cve}e. Tamu oтsekoga{ se nao|alo korzoto - {etali{teto kade што vo minatoto mnogu generacii gi ispu{tale prvite dlaboki qubovni vozdi{ki, a mnogu i gi nao|ale svoite ìvotni sopatnici. Ne bev iznenaden {to tolku golem broj lu|e, vo ovie pladnevni ~asovi, se najdoa na toa mesto. Srcevinata na Gradot kako magnet gi privlekuva studentite i povozrasnite u~enici. Zabrzano pominuvaa i sredove~ni no i pomladi gospoda. Niv sigurno patot gi vodi preku Plo{tadot za da пристигнат tamu kade {to naumile. Onie {to najmalku se dvièa bea penzionerite, ~ii razgovori se odvivaa so ~ести maftawa na racete, verojatno za da bidat pouverlivi vo tvrdeweto na ona {to v~era go kaùvale deka e vistina, a denes go osporuvaat. Moeto vnimanie osobeno go privle~e pazarot na drebоlii pred vlezot vo Golemiot trgovski centar. Nego go postavuvaat, a u{te pobrzo go rasturaat divite crnomuresti trgovci, pove}eto èni na koi toa im e tradicionalna familijarna profesija. Tuka se i novope~enite trgovci, `rtvi na zapo-

Milan Porjazov

~natata tranzicija. Prinudeni se na vakov nelegalen na~in, da obezbedat prihodi za egzistencija na svoite semejstva. Nabquduvaweto na slu~uvawata na Centralniot plo{tad niz prozorecot od Gradskata kafeana, be{e prosledeno so potpivnuvawe od studenoto pivo koe vistinski mi gode{e. Vremeto nezabeleìtelno brzo si vrve{e. Koga pogledot go spu{tiv na masata po~uvstvuvav nekoja ma~nina {to ja predizvika polnata krigla so sega ve}e ne tolku studeno pivo, koja ja nara~av za mojot Star prijatel. Go povikav kelnerot, mu plativ za dvete krigli pivo i kako izneverena stara moma, ja napu{tiv kafeanata. Cvrsta be{e mojata re{enost da se sretnam so Stariot prijatel. Naredniot petok pak dojdov vo Gradskata kafeana i kako претходниот pat nara~av dve krigli studeno pivo. Mojot Star prijatel go nema{e da se pojavi. Mene ne mi ostanuva{e ni{to drugo, tuku pak da nabquduvam {to se slu~uva na Centralniot gradski plo{tad. Sega ve}e mi be{e poznat dramskiot zaplet i znaev koi se glavnite likovi {to se pojavuvaat na golemata scena, kakov {to mi se pri~ini Plo{tadot. Poveruvav deka ja otkriv pri~inata zо{to mojot prijatel uporno tri meseci go nabquduval plo{tadot i zapi{uval {to se slu~uva. Sigurno gi ozna~uval promenite vo mizanсcenot na pretstavata naslovena "Peto~niot pladneven ìvot na Centralniot plo{tad“ kako i vpe~atocite {to "akterite“ toj den gi ostavile na nego. Moram da priznam iako sedev sam, ne se dosaduvav. Toa istoto sigurno se slu~uvalo i so mojot Star prijatel. Bev siguren deka taa bila pri~inata za negovite peto~ni poseti na Gradskata kafeana, kako i sekoga{ kaj nego prisutnata nade`, deka moèbi tuka }e se pojavi nekoj negov prijatel. Oтkako pomina ne{to malku pove}e od eden ~as, si gi plativ dvete krigli pivo i se upativ kon izlezot na kafeanata. Do vratata stoe{e mladoto mom~e so crn kostum, bela ko{ula i crvena vratovrska. Namesto da mi otpozdravi na moeto kimawe so glava, toa mi prijde i so {iroka nasmevka, mi se obrati:

Roman za Skopje

- Gospodine, za Vas imam ubava vest. V~era eden na{ redoven gostin нe izvesti deka Va{iot star prijatel, koj go ~ekate ve}e dva petoci, ne doa|al vo kafeanata bidej}i otpatuval vo бившиот Glaven grad za da dobie viza za patuvawe vo edna dale~na zemja. Rekol deka naredniot petok sigurno }e bide tuka, na negovata masa vo }o{ot do prozorecot. - Blagodaram za ubavata vest, mu rekov na mom~eto koe be{e {ef na salata i sakaj}i da go izrazam moeto zadovolstvo od toa {to go slu{nav, mu dofrliv: - Mlado mom~e, dali toa zna~i deka idniot petok koga }e dojdam vo Va{ata kafeana, nema da ostane polna ednata krigla pivo? - Da se nadevame, mi odgovori pak so nasmevka u~tiviot {ef na salata, za kogo poдоцна doznav deka bil diplomiran istori~ar, koj brzo ja sfatil su{tinata na tranzicijata i navreme se prekvalifikuval vo ugostitel, so nekolku diplomi {to gi dobil vo na{ata zemja i eden sertifikat vo stranstvo. Otkako izlegov od Gradskata kafeana ja po~uvstvuvav toplinata {to go navestuva{e doa|aweto na letoto. Sepak nadvor be{e poprijatno otkolku vo klimatiziranata kafeanska sala. Se upativ kon Centralniot plo{tad i zastanav to~no vo sredinaта. Vedna{ se po~uvstvuvav kako eden od artistite so koi tuka, vo истиот mig ja igrame sekoj svojata nepov-torliva ìvotna rolja. Da, navistina to~no taka mislev: Nepovtorliva rolja, bidej}i nikoga{ poвторно nema da se slu~i, site ovie lu|e tuka da se najdat vo nekoj drug petok na pladne i da posvetat mal del od nivniot ìvot, tokmu na toa {to sega go pravat. Pa neli celiot na{ ìvot e teatar vo koj sakame da bideme reìseri. Za àl naj~esto sme akteri, koi nekoga{ uspe{no a nekoga{ lo{o gi igrame svoite rolji bidej}i ìvotot ne e sovr{en. Koga go napu{tiv plo{tadot i stasav doma se po~uvstvuvav zamoreno. Prvo pomisliv deka e od sonceto, koe me gree{e dodeka stoev na Plo{tadot, potoa mi se pri~ini deka 19

Milan Porjazov

moèbi e od intenzivnoto gledawe na nastanite {to se odvivaa na "Golemata scena“ za na krajot да zaklu~am deka sepak moite poodminati godini znaat da bidat pri~ina za mnogu neprijatnosti, kakvi {to pretstavuvaat vozbudata od videnoto i zamorot od doìveanoto. Sledniot petok malku nedostasuva{e зa da ne otidam vo Gradskata kafeana. Ne stanuva zbor deka be{e me napu{tila èlbata da se sretnam so Stariot prijatel. Naprotiv, bev dlaboko razo~aran duri i lut zatoa {to toa neма da se slu~i samo poradi edna, не моја pri~ina, kakva {to pretstavuva obvrskata da go pridruùvam mojot vnuk na sistematski lekarski pregled. Badijala bea moite kaùvawa deka to~no toj den imam sredba so eden star prijatel, средба koja dolgo vreme ja o~ekuvam. Duri ispadnav i nesovesen dedo. Kako sum moèl da i dadam prednost na taa sredba, koja moè i drug den da se ostvari, nasproti sistematskiot pregled na vnukot za koj nema alternativen termin? Pridru`bata bila zadolìtelna. Ako eden od roditelite ne moèl da prisustvuva, toga{ za soodvetna zamena se smetale babata ili dedoto. Soprugata so golema lesnotija ovaa obvrska mi ja prefrli mene, izmisluvaj}i za toa mal milion opravdani pri~ini. Kako nabliùva{e denot na sredbata, taka jas s¢ pove}e samiot sebe se ubeduvav deka i drugiot petok Stariot prijatel }e se pojavi vo kafeanata. Toa go pravev do ~etvrtokot, koga nekade prikve~er mi se javi sinot za da mi soop{ti deka sistematskiot pregled e odloèn poradi {trajkot na medicinskite sestri koi barale povisoki plati. - Bravo, medicinski sestri! Taka, ami kako, treba da si gi barate svoite prava! Mnogu Vi blagodaram {to mene mi ovozmoìvte da si ja ostvaram sredbata so mojot Star prijatel, izvikav zadovolen od toa {to go slu{nav. Дo Gradskata kafeana dvatapati одев so taksi. Ovoj petok odlu~iv da odam so mojot star avtomobil, iako imav mala doza na strav od soobra}ajniot mete` vo centarot na gradot i te{kotiite da se najde mesto za parkirawe. No se pokaà deka bile neosnovani moite stravuvawa. Kako sekoga{ taka i 20

Roman za Skopje

ovoj pat so mojot avtomobil, bez problemi stasav tamu kade {to бев naumil. Koga go kupuvav, prodava~ot koj poдоцна mi stana blizok prijatel, bidej}i toj gi vr{e{e povremenite kontroli i neophodniте popravki na avtomobilot, mi go kaà slednovo: - Kupivte avtomobil koj gi ima karakternite osobini na ne mnogu ubava no zatoa verna, rabotliva, izdr`liva i {tedliva èna, koja nikoga{ ne bi ja zamenile za каква bilo ubavica. Ne me izlaà prodava~ot, navistina izleze taka. Jas nikoga{ pove}e ne pomisliv da kupam drug avtomobil. Toj takanare~en "naroden avtomobil-buba~ka“, s¢ u{te dobro mi sluì iako ima ve}e polni tri decenii. Ne znam koj pobrzo }e prestane da se dviì, toj ili jas. Poradi baraweto mesto za parkirawe na avtomobilot, malku zaдоцнив taka што vo Gradskata kafeana vlegov vo 10,40 ~asot. Na vratata me pre~eka mladoto mom~e so crn kostum, bela ko{ula i ovojpat sina vratovrska, koe qubezno me pozdravi i so negovata simpati~na nasmevka mi se obrati: - Gospodine, denes imate pri~ina da bidete sre}ni. Tuka e Va{iot Star prijatel, smesten na masata na koja Vie i toj sekoga{ sednuvate vo ovaa na{a kafeana. Pijalаkot ve}e go nara~a, pred nego se dvete krigli studeno pivo, od ona Gradskoto. Poglednav kon masata i navistina, svrten so grbot kon mene sede{e pro}elav ~ovek, oble~en vo sin kostum. Po~uvstvuvav nekoja vozbuda, verojatno zatoa {to tolku dolgo se odolgovlekuva{e sredbata so Stariot prijatel. Mu prijdov odzadi, go pot~uknav po ramoto i so ve}e podgotvena nasmevka, o~ekuvav da go vidam liceto na prijatelot . ôvekot se zavrte i na moe golemo iznenaduvawe vidov deka toa ne e mojot Star prijatel. Nepoznatiot me изгледа od glava do petici i so mo{ne seriozen ton na glasot, mi se obrati: - Jas ne znam koј ste Vie i ne baram da mi se pretstavite. Verojatno stanuva zbor za nekoja gre{ka i za da ja ispravite,

Milan Porjazov

Ve molam da mi dozvolite da prodolàm sam da uìvam vo zadovolstvoto {to mi go ovozmoùva ovaa kafeana. Se stapisav, prvo zatoa {to toa ne be{e mojot Star prijatel, a potoa od na~inot na koj mi se obrati ovoj nepoznat ~ovek. No brzo se sozedov. Po~nav vnimatelno da gledam vo nego, zа{to mi nalikuva{e na nekoj kogo odamna go nemav sreќавано vo Gradot. Niz se}avawata mi proleta likot na eden mnogu popularen u~enik od rivalskata gimnazija koj, pokraj za u~ewe go biva{e i za sportuvawe, зatoa samouvereno mu rekov: - Vie ne znaete koj sum jas, no jas znam koj ste Vie. Ako ne se laàm u~evte vo gimnazijata pokraj Golemata reka a siguren sum deka studiravte ovde vo ovoj Grad, be{e ne{to od oblasta na graditelstvoto. - O~igledno deka me poznavate, no nikoga{ ne sme bile prijateli. Zatoa ne moàm da Ve lociram vo moite percepcii. Vaka reagira{e nepoznatiot koj prodolì da gleda vo mene, sega ve}e ne so somne` tuku so qubopitstvo. - Pravo da Vi kaàm, za mene voop{to ne e va`no dali }e me locirate vo Va{ite percepcii. Moeto doa|awe ovde, to~no do ovaa masa, nema{e za cel da Ve sretnam Vas za da razberam koj ste i {to ste, tuku da se sretnam so mojot Star prijatel. Vakvoto moe energi~no obra}awe o~igledno ima{e vlijanie na nepoznatiot, koj vedna{ zazede toleranten stav: - Ve molam da ne mi se lutite. Povelete sednete, }e mi bide milo po podolgo vreme da ne sum sam na masava. Ete i ovoj pat nepotrebno se istr~av so svoeto nekorektno obra}awe. Sramno e {to ne vodev smetka za sogovornikot tuku samo za sebe. Po~itta e mnogu zna~ajna rabota a jas ne Vi se obrativ so po~it. Vie toa go zasluùvate kako moj star sogra|anin. Oтkako se smestiv vo udobniot stol, sleduva{e moeto pra{awe:

Roman za Skopje

- Dobro, nema da Vi se nalutam samo dokolku mi kaète zo{to sekoj petok vo 10,30 ~asot doa|ate vo ovaa kafeana, sedite na ovaa masa i nara~uvate dve krigli studeno pivo? - Vi blagodaram {to ne mi se nalutivte, a isto taka ви благодарам i za postavenoto pra{awe. Jas sum star urbanist ~ija potesna specijalnost za koja steknav i doktorska titula, e problematikata vo vrska so sodràjnite, funkcionalnite i estetskite aspekti na gradskite centri. Mojata edukacija, kako {to Vie kaàvte, zapo~na vo ovoj Grad, a prodolì vo mnogu svetski metropoli vklu~uvaj}i go i Glavniot grad na nekoga{nata Federacija. Moèv tamu zasekoga{ da ostanam i da napravam mnogu uspe{na kariera. No kako doma nema nikade. Mnogu sum pridonel za sega{niot izgled na Gradot, osobeno so moeto angaìrawe vo izrabotkata na urbanisti~kite planovi po katastrofalniot zemjotres. So iskustvoto {to sega go imam, so golema to~nost moàm da kaàm kade toga{ zgre{ivme i {to treba da se napravi za da ne gi povtorime istite gre{ki. Zatoa sekoj petok vo 10,30 ~asot doa|am vo ovaa kafeana. To~no od ova mesto moàm da gi nabquduvam gre{kite {to gi napravivme i da izgradam vizija za noviot izgled na Centralniot plo{tad na Gradot. S¢ ona {to go gledam, kako i ideite {to mi naviraat, gi zapi{uvam vo ovoj mal bele`nik koj pretstavuva osnoven izvornik za knigata posvetena na Plo{tadot, {to doma ja pi{uvam ve}e podolgo vreme. Toga{ go prekinav kaùvaweto na urbanistot i go zapra{av: - A kakov stru~wak e Va{iot prijatel koj go o~ekuvate da dojde i da si ja ispie svojata krigla studeno pivo? Urbanistot se nasmea i mi odgovori: - Ne o~ekuvam jas nikakov prijatel. Vtorata krigla studeno pivo ja nara~uvam samo za da se oslobodam od natrapnici, koi sakaat da sedat tuka so mene i da vodat prazni razgovori. Koga }e ja vidat kriglata tie se uvereni deka }e dojde mojot prijatel i zatoa ne mi prio|aat. Taka ostanuvam spokoen, sam so moeto pivo i moite opservacii.

Milan Porjazov

- Se izvinuvam {to }e Ve prekinam, - mu velam jas. - Sakam da Vi kaàm deka denes, sepak eden natrapnik uspea da razgovara i da sedne na masata so Vas, pritoa mislej}i na sebe. - Navistina e taka, so nasmevka ja potvrdi mojata konstatacija stariot urbanist i me ponudi da se napijam od drugata krigla studeno pivo. - Imam samo edna pri~ina za da ja prifatam Va{ata pokana. Imeno, so toa }e gi napravam sre}ni {efot na salata i stariot kelner, koi dolgo i so golema qubopitnost ~ekaat da go vidat Va{iot prijatel koj }e ja ispie drugata krigla studeno pivo. Se ~uknavme so kriglite, si poèlivme dobro zdravje i oтkako se napivme od ubavoto doma{no studeno pivo, go pra{av urbanistot: - Pra{awevo {to sega }e Vi go postavam e sosema logi~no i ima vrska so toa {to prethodno mi go kaàvte: Зa kogo ja podgotvuvate knigata za Centralniot plo{tad, na kogo taa mu e potrebna odnosno dali nekoj Vi pobaral toa da go srabotite? - Toa go pravam za sebe, nikoj ne go bara тоа od mene i zasega s¢ u{te ne znam dali knigata }e bide otpe~atena. Osven jas, nikoj drug ne moè da po~uvstvuva kolku prekrasni doìvuvawa ima vo ova {to go pravam samo za svojata du{a. Znam deka moite zamisli i koga nekoj seriozno bi gi prifatil kako kone~ni re{enija, ne bi imal mo`nost da gi nabquduvam kako po~nuvaat da se ostvaruvaat, a ne postoi nitu teoretska mo`nost da go sledam kone~noto oblikuvawe. Nivnata ubavina mi ostanuva samo za mene, dlaboko zabeleàna vo mojata memorija i toa pojasno, poslikovito i poseopfatno od ona {to go pi{uvam vo knigata. - Dobro, mu rekov jas, - znam deka urbanisti~kite re{enija na centrite na gradovite se realiziraat so decenii a za nekoi velat deka im trebale i vekovi. No me iznenaduvate koga pesimisti~ki mi kaùvate deka nemate mo`nost da go vidite nitu eventualnoto zapo~nuvawe na realiziraweto na Va{ite re{enija za Centralniot plo{tad. Za toa verojatno imate seriozna pri~ina? 24

Roman za Skopje

- Sekako deka imam pri~ina koja ne moàm da ja otstranam sega, vo ovie godini. Imeno, samo po desetina dena mojot ìvot }e go prodolàm na dale~niot kontinent so torbesti ìvotni. Po smrtta na mojata sopruga sam ìveam ovde tri godini. Kako pijavica sum se zaka~il za ovoj Гrad. No sekoga{ ima nekoj koj gi otka~uva pijavicite i gi pra}a tamu kade {to im e mestoto. Moeto mesto ne e pove}e vo ovoj Grad, me otepuva samotijata. ]e odam tolku daleku samo za da ne bidam sam. Krajot na mojot ìvot }e go do~ekam so sinot i negovoto semejstvo, koj tamu si najde podobri uslovi za ìvot i rabota. Te{ko }e mi bide dodeka da se priспособам na tamo{nite uslovi i kojznae dali voop{to }e se priспособам. Nikoga{ ne moàm da zaboravam {to sum doìveal i {to s¢ sum napravil za ovoj Grad. Oтkako ja kaà poslednata re~enica od okoto na urbanistot se strkala solza, nosej}i vo sebe i taga i nostalgija, no i bol i pokor. Vo solzata nema{e mesto za radost i nade`. Ja zabri{a solzata od okoto i sakaj}i da se izvle~e od ovaa ma~na situacija, stariot urbanist ja krena kriglata studeno pivo i mi re~e: - ]e mi nedostasuva i ova studeno pivo. No se nadevam deka nekoj na{inec, golem nostalgi~ar, ve}e izgradil tamu tokmu vakva Gradska kafeana. Go dopi pivoto {to be{e vo kriglata a i jas go storiv istoto. Toa pretstavuva{e signal za urbanistot da stane od stolot i da mi re~e: - Dojde vreme da si odam. Ne zgre{iv {to Vi dozvoliv da sednete so mene na masata. Mi bevte dobar sogovornik kakov {to }e baram vo dale~niot kontinent. Ne moàm da Vi kaàm dogledawe. Da se pozdravime so zbogum i da si poèlime denovite {to ni preostanuvaat da ni bidat {to pobrojni i ispolneti so duhovno spokojstvo. Be{e ve}e pominato 11,30 ~asot. Se razdelivme so urbanistot koj ne be{e mojot Star prijatel no kogo vedna{ go prifativ kako drag poznaјnik od minatoto, no za àl samo za

Milan Porjazov

kuso, ednokratno i vo sekoj slu~aj interesno druèwe, so taèn kraj. Toa be{e mojata posledna poseta na Gradskata kafeana. Odlu~iv pove}e tuka da ne go baram mojot Star prijatel. Mu prostiv za toa {to ne se pojavi vo zakaàniot termin. Duri i mu bev blagodaren {to mi ovozmoì edno intimno kreativno nabquduvawe na ona {to se slu~uva{e na Centralniot plo{tad kako i sredba so edna interesna li~nost, kakov {to be{e stariot urbanist.

Roman za Skopje

VTORA GLAVA 1 Po nastanite vo Gradskata kafeana pretpostavuvav deka nova sredba so Stariot prijatel moàm da ostvaram samo ako slu~ajno naletame eden na drug, kako onoj pat pred Supermarketot. Tie denovi vo u{ite mi odyvonuvaa zborovite na Stariot urbanist: "Nikoj osven jas ne moè da po~uvstvuva kolku prekrasni doìvuvawa ima vo ova {to go pravam samo za svojata du{aâ&#x20AC;&#x153;. Ovaa negova misla kako da me povikuva{e i jas da napravam ne{to so {to }e se nasladuva mojata du{a i pritoa nitu jas }e mu dodevam na nekoŃ&#x2DC; nitu mene nekoj }e me voznemiruva. Pi{uvaweto kako seriozno mentalno okupirawe ve}e ne mi be{e aktuelen predizvik, bidej}i pred kuso vreme na izdava~ot mu go predadov tekstot na vtoroto dopolneto izdanie na mojata publikacija za na{iot Grad. Treba{e da se izmisli nekoe novo angaìrawe koe }e ja odrùva vitalnosta na moite intelektualni sposobnosti. Velat deka mozokot {to ne se koristi dovolno, mnogu brzo r'|osuva. So mislite {etav po razni oblasti koi na odreden na~in se povrzani so moeto steknato znaewe i vrodenata darba. Stasav do pomislata da po~nam da crtam ikoni. Toa be{e vo trend, a imav Đ¸ golem broj reprodukcii od ikonite i freskite, remek dela na Vizantiskoto slikarstvo {to se nao|aat vo na{ite prastari crkvi i manastiri. Brzo se otkaàv od ovaa pomisla koga na pazarite zabeleàv golem broj mladi i pos27

Milan Porjazov

tari lu|e kako prodavaat ikoni izraboteni vo razni tehniki, so cel da spe~alat nekoja para za nivnata egzistencija. Ideite doa|aat koga najmalku se nadeva{ deka }e se pojavat. Vo ubaviot rezban drven sandak so stari knigi i dokumenti na mojot pokoen tatko, po~nav da buri~kam i da baram ne{to za ~itawe {to }e me privle~e so interesna univerzalna tema, koja bi mi pruìla mo`nost da ja sporeduvam so novite sovremeni gledi{ta. Namesto knigite vnimanieto mi go privlekoa nekolku poòlteni albumi, a pod niv pove}e kutii od ~evli prepolneti so stari fotografii. Kako mnogu va`ni relikvii po~nav vnimatelno, eden po eden da gi vadam albumite so iзгниените korici a koga gi podignav kutiite od ~evli, niz nivnoto dno fotografiite naedna{ se rasturija vo drveniot sandak. Sepak uspeav i albumite i fotografiite da gi smestam vo nekolku golemi kesiња i da gi zaklu~am vo staklenata vitrina do rabotnata masa. Da, gi zaklu~iv zatoa {to oceniv, bez какво bilo kolebawe, deka imaat golema vrednost, barem za mene. Toa be{e momentot koga sfativ deka fotografiite se tie koi }e mi obezbedat doìvuvawa samo za mojata du{a. So golem entuzijazam utredenta se zafativ so rabota. Prvo tematski a potoa i sprema vremeto koga nastanale, gi narediv fotografiite edna vrz druga. Na grbot na sekoja od niv zabeleàv fakti koi za nea dopolnitelno se interesni, bidej}i osnovnite podatoci, kako {to e na primer datata koga e snimena i koj ili {to se nao|a na fotografijata, ve}e gi vnel mojot tatko. Uspeav da popolnam devet novi arhivski fotoalbumi. Поголем broj od fotografiite mi ostanaa neupotrebeni bidej}i, ili gi ima{e vo pove}e primeroci ili pak za mene ne bea posebno interеsni. Koga zaklu~iv deka uspeav da gi sredam starite fotografii i koga po~nav so ritualna smirenost da ja angaìram mojata memorija vo otkrivaweto na ona {to od niv ne moè da se vidi tuku samo da se naseti, toga{ po~uvstvuvav kolkava e goleminata na trudot koj go vloùvam samo za svojata du{a.

Roman za Skopje

No sepak mislam deka toa ne e dovolno. Goleminata e i vo idninata, zaradi vistinata koja se nao|a vo fotografiite, nadevaj}i se deka nekoga{, nekoj kako mene }e trgne vo potraga po nea. Razgleduvaweto na fotografiite pobudi mnogu se}avawa za moeto potesno i po{iroko semejstvo, no i za ona {to im se slu~uvalo na lu|eto so koi sum blizok poradi niza posakuvani ili nametnati okolnosti. Prijatno se iznenadiv koga vidov deka tatko mi gi so~uval site fotografii od moeto {koluvawe, od osnovnoto pa se do zavr{uvaweto na gimnazijata. Osobeno mi be{e milo koga ja vidov fotografijata na koja za prv pat sum fotografiran so klasnata rakovoditelka i moite sou~enici. Toga{ se prisetiv za mojata sredba i do`ivuvaweto {to mi se slu~i so klasnata rakovoditelka, mnogu godini poдоцна.

2 Pominuvaj}i niz Parkot na visokite topoli, ~ii beli cvetovi na prolet gi zadu{uvaat lu|eto {to ìveat vo nivnata blizina, zabeleàv kako edna starica potpiraj}i se na bastuн, no sepak so gordo krenata glava, ~ekor po ~ekor ode{e po neodamna poplo~enata pateka. Na dva metri zad nea se vle~e{e pes-skitnik koj kako staricata, edvaj gi dviè{e svoite noze. Nemu glavata mu kima{e nadolu na sekoj ~ekor {to }e go naprave{e. Koga staricata }e zastane{e i pesot zastanuva{e. Toga{ taa po~nа da go goni i da go moli da ja ostavi sama. Trudot i be{e zaluden s¢ dodeka ne izvadи koska od pile{ki kopan i ne ja frlи kolku moè podaleku. Pesot, vle~ej}i ja negovata iskubana opa{ka se upatи kon koskata i po~nа da ja grize, postojano obyiraj}i se levo i desno za da se osiguri deka nekoe drugo od mnogute ku~iwa-skitnici, ne }e dojde da mu ja grabne. Staricata stigna do prvata drvena klupa {to be{e postavena pokraj patekata i sedna na nea. So starite race koi 29

Milan Porjazov

treperea nastojuva{e kolku {to moè pobrzo da ja izvadi cigarata od tabakerata koja nekoga{ bila sjajna i da ja zapali so isto taka starata no ubava zapalka. Oтkako nekolku pati го povle~e ~adot од цигарата, go prekinav moeto nabquдuvawe i bez dvoumewe se upativ kon staricata. Sakav da ja pra{am dali }e mi dozvoli da ‹ pomognam da se oslobodi od pesotskitnik. Taa zabeleà deka i se pribliùvam, gi prekina mislite {to i naviraa vo spokojstvoto koe i go pruà{e pu{eweto i go naso~i pogledot kon mene. Toj pogled vedna{ mi frli svetlina vrz edno dale~no minato, koe dlaboko se беше skrilo vo nekoе ќоше од mojata memorija. Vo nego ja prepoznav i strogosta i blagosta, no i serioznosta i nasmevkata na mojata klasna rakovoditelka, vo toga{niot tret klas. - Dobar den, u~itelke, moja klasna rakovoditelke, - so vozbuden glas i se obrativ na staricata pruèj}i ‹ ja rakata za pozdrav. Ja prifati so dvete race. - Dobar den, moj u~eniku, iako ne znam koj si ti, - mi odgovori so treperliv glas starata u~itelka i prodolì: - Jas sum presre}na {to posle koj znae kolku dolgo vreme nekoj mi se obra}a kako kon u~itelka. Na starite lu|e im nedostasvaat sogovornici. Sednete do mene da si poprikaème za damne{nite vremiwa. Ja prifativ pokanata na staricata, mojata klasna rakovoditelka. Pri evociraweto na spomenite od odamna izminatoto vreme, iznenaduva~ka za mene be{e bistrinata na umot na u~itelkata i to~nosta na nastanite i li~nostite za koi taa se se}ava{e. Dodeka nie razgovaravme pesot-skitnik se dovle~ka do klupata i legna pokraj nejzinite noze. Moram da priznaam deka i jas mu se nalutiv zatoa {to toj be{e pri~inata za prekinuvawe na interesnoto navra}awe vo minatoto {to mi go ovozmoì mojata u~itelka. - Ete gledate {to mi pravi ovaa ku~ka, so visok ton kolku {to moè{e da ispu{ti nejziniot treperliv glas, mi se obrati u~itelkata. Postojano se vle~ka po mene, duri i pres30

Roman za Skopje

piva pred vratata na mojot prizemen stan, a sigurno ima bolvi. Se obiduvam da ja izgonam, edna{ i so stap ‹ se zakaniv deka }e ja natepam, no taa nikako ne me ostava na mira. Velat deka ku~iwata razbiraat koga lu|eto im se obra}aat pa zatoa ~esto jas ja karam i ja molam da se trgne od mene. Taa ne go pravi toa se dodeka ne i dadam koska. Moj drag u~eniku, jas ja mrazam ovaa ku~ka iako samo na nea moàm da ‹ kaàm tolku mnogu lo{i zborovi. Toa nikoj drug ne mi go dozvoluva, duri i tie koi gi zasluùvaat pove}e od ku~kata. - Se dodeka i davate koski, ku~kata }e bide Va{ nerazdelen pridru`nik, - i velam jas na u~itelkata. - Vo pravo ste, }e prestanam da i davam koski. Taa ako saka neka se vle~ka po mene no nema ni{to da dobiva, - re{itelno odgovori mojata klasna rakovoditelka. Stanav jas a ednovremeno, so moja pomo{ stana i Starata u~itelka. Taa se upati tamu od kade {to беше dojdeна a po nea se vle~ka{e starata ku~ka. Pomina podolgo vreme do novata sredba so mojata klasna rakovoditelka. Koga stignav do Parkot na visokite topoli, oddaleku ja zdogledav u~itelkata kako poleka se dviì po patekata. Bev iznenaden koga zabeleàv deka zad nea ja nema starata ku~ka. Pri~ekav da sedne na klupata i da zapali cigara. Duri potoa и prijdov, se pozdravivme i jas onaka veselo i dofrliv: - Nema koski, nema ku~ka pridru`ni~ka. Vi rekov deka toa e na~inot kako da se oslobodite od nea! - Ne, ne e sosema taka. Jas ne se oslobodiv od ku~kata, tuku nekoi lo{i lu|e me razdelija od nea. Zamislete kakvo zlostorstvo, ja otrule mojata ku~ka. Ja najdov pred vlezot vo mojot stan so pena na ustata kako tivko i poleka si umira. Kaète Ve molam, dali na nekoj drug osven na mene kutrata ku~ka im prave{e nevolji? Sekako ne. Zo{to toga{ ja otrule? Po ovie zborovi gi zabeleàv solzite vo o~ite na starata u~itelka za ku~kata {to misle{e deka ja mrazi. I jas se

Milan Porjazov

nata`iv. Toa be{e poslednata sredba so mojata klasna rakovoditelka. Dojdoa vrne`livite i studeni denovi koi ja navestija zimata. Parkot so visokite topoli ima{e samo minuva~i, starite {eta~i si ostanaa vo svoite topli sobi. Nabrzo po Nova godina, koga niz oblacite zimskoto sonce probiva{e po nekoј topol zrak, jas ja doznav ta`nata vest. Na poslednite stranici od vesnikot be{e objavena i fotografijata na mojata klasna rakovoditelka, koja nenadejno po~inala vo dlaboka starost. Fotografijata be{e od nejzinite pomladi denovi. Na nea mojata klasna rakovoditelka be{e ubava, nasmeana, ednostavno tokmu takva кakva {to sakam zasekoga{ da mi ostane vo se}avawata. Sega koga pominuvam niz Parkot na visokiте topoli, ~esto zabele`uvam deka na klupata kade {to nekoga{ sede{e mojata u~itelka, pak sedi nekoja starica koja im frla koski na nasobranite psi-skitnici. Nejze tie ne i dodevaat, duri и ‹ se mili. I taa e skitnik.

3 Црно-белата фotografija so klasnata rakovoditelka i moite sou~enici e golema kolku edna po{tenska karti~ka, bidej}i toga{ samo takvi se izrabotuvaa. Dolgoto stoewe vo kutijata od ~evli, voop{to ne vlijaelo na nejziniot odli~en kvalitet. Ja gledam fotografijata i zabele`uvam deka klasnata rakovoditelka sedi vo sredinata na dolgata drvena klupa a od dvete nejzini strani, stutkani edni do drugi se sednati samo na{ite sou~eni~ki. Ma{kite stojat zad klupata a pomal broj se kleknati ili sednati na zemja pred svoite sou~eni~ki. Pred klasnata rakovoditelka nikoj ne se nao|a, verojatno za da mo`e taa da dominira na fotografijata. Toga{ ni velea deka klasnata rakovoditelka }e se fotografira so nas, a ne deka nie u~enicite }e se fotografirame so klasnata rakovoditelka. 32

Roman za Skopje

Za pove}eto od u~enicite na fotografijata malku znam {to se slu~uvalo i kade se sega. Mi ostanaa samo spomenite od ubavite denovi pominati vo u~ili{nite klupi i vo druèweto so niv. Zatoa koga nenadejno }e se sretnam so nekoj od niv, zadolìtelno konstatirame deka тогашната bliskost {to ja imavme vo u~ili{teto sega s¢ u{te ja ~uvstvuvame, kako do v~era da bevme zaedno. Takvi bea i sredbite so dvajcata moi sou~enici {to se slu~uvaa na pazarot za zelen~uk, каде што se prodavaat i sekakvi drugi drebulii. Edniot be{e sou~enikot so golemata glava koj na fotografijata stoi to~no zad klasnata rakovoditelka. Toj na pazarot ima svoja tezga na koja prodava samo luk i ni{to drugo. So bolni vozdi{ki, do najsitnite detali mi ima razkaàno pove}e pati, kako negovata sopruga tragi~no zaginala. Se udavila vo vodata {to navlegla vo vizbata na nivnata prizemna ku}a vo blizinata na Golemata рeka. Izlevaweto na rekata, koe se slu~i pred pomalku od edna godina od katastrofalniot zemjotres, ja zateknalo kutrata èna vo vizbata kade {to vlegla da go spasi tokmu nego, svojot ma`. Toj bil ve}e izlezen bidej}i navreme gi izvadil prehraнbenite produkti {to bile tamu. Taa ne moèla da se sprotiвstavi na golemata voda i se udavila. Pomo{ta доцна stasala. Posledniot pat koga pominuvav niz pazarot zabeleàv deka go nema mojot sou~enik da prodava luk. Mu prijdov na sosedniot prodava~ i mu dofrliv: - Mojot drugar e golem inaet~ija. Mu snemalo luk i ne do{ol da prodava ne{to drugo! - Gre{ite, Gospodine! Na Va{iot drugar ne mu snemalo luk, tuku nego go snemalo. Sakate da doznaete kako? - Sekako, bi Vi bil blagodaren, - pobrzav da mu odgovoram na sosedniot prodava~. - Oti{ol drugar ti so negovoto dru{tvo da lovi ribi na ve{ta~koto ezero, na jugot na na{ava zemja. Zastanal na edna visoka karpa i ja frlil jadicata. Toga{ se sliznal i pri pa|aweto, so glavata udril vo karpata i potonal vo dlabokata vodata. Pritr~ale drugarite i drugi lu|e, no ne moèle da go

Milan Porjazov

najdat i da go izvadat. Duri posle tri dena vodata go isfrlila negovoto telo na bregot na ezeroto. Eden drug postar prodava~ na grav i oriz, koj od strana go slu{a{e na{iot razgovor, ni dofrli: - ^esto mi vele{e deka sonuval kako soprugata go vikala da pojde kaj nea. Taa go grabna i go odnese vo dlabokata voda.

4 Drugiot sou~enik be{e od vtoriot red na fotografijata. Toj e edinstveniot koj ja ima svrteno glavata na desno, za razlika od site drugi koi vko~aneti, direktno gledame vo objektivot na fotografskiot aparat. Razgovorot so nego sekoga{ mi be{e interesen. Ona {to mi ostava{e osobeno golem vpe~atok be{e na~inot na koj go priспособуваше svojot govor so sodrìnata na toa {to go kaùva, kako i gestikulaciite {to gi prave{e so racete. A eve so {to be{e preokupiran mojot sou~esnik: Negovata }erka-edinica zavr{ila eden od graditelskite fakulteti i nikako sama ne moèla da najde soodvetno vrabotuvawe. Bidej}i mojot sou~enik ima isto ime i prezime kako mnogu slavniot voen veteran od Svetskata vojna, so bogata mirnovremena politi~ka kariera, ocenil deka toa mu e golema prednost za toj kako zagrièn tatko да gi prezeme rabotite vo svoi race. Zapo~nal da im se javuva na generalnite direktori na najgolemite graditelski firmi. Koga tie }e go slu{nele imeto i prezimeto, pomisluvale deka е toa slavniot voen veteran i vedna{ mu odreduvale termin koga da gi poseti. No sredba so nitu eden od niv nikoga{ ne se slu~ila. Sekretarkite {to sedele vo udobnite stolчиња pred kabinetite na generalnite direktori, so iskustvoto {to go imale, ne im bilo te{ko da otkrijat deka mojot sou~enik ne e slavniot voen veteran. Dodu{a, bile trpelivi i go islu{uvale do kraj {to sakal da mu kaè i da pobara od direktorot. Koga }e zavr{el so svoeto kaùvawe, tie mu vetuvale deka negovoto barawe }e mu go prenesat na direktorot no i qubezno mu na34

Roman za Skopje

vestuvale deka vo nivnata firma nema slobodno mesto za vrabotuvawe na negovata }erka. Koga }e ima, sigurno }e mu se javat i vrabotuvaweto }e go realiziraat. Nikoj nikoga{ ne mu se javil nitu pak toj kaj кој bilo od niv oti{ol po vtorpat. ]erkata sepak sama si na{la rabota i se omaìla za svoeto mom~e so koe bile zaedno dolgo vreme. Dal gospod i u{te prvata godina im se rodil sin. Semejnata tradicija naloùvala, ako }erkata-edinica rodi prvo dete ma{ko, toga{ toa treba da go dobie imeto na nejziniot tatko. Taka }e se zagubi samo prezimeto a ne i imeto na glavniot vo semejstvoto na snaata. No toga{ se slu~ilo ona {to nikoj ne go o~ekuval. Dedoto, odnosno mojot sou~enik, odlu~il da ja naru{i semejnata tradicija i da ne dozvoli vnukot da go nosi negovoto ime. Na toj na~in sakal da mu se odmazdi na slavniot voen veteran so kogo nosele isto ime i prezime od koeшто наmesto da ima nekoja polza, doìveal samo poniùvawa i razo~aruvawa.

5 Na fotografijata jas sum kleknat pred sednatite sou~eni~ki na klupata i duri malku ponapred od drugite vo istiot red. Prilepen do mene, so desnata raka na moeto ramo e mojot drugar so ta`na sudbina, so kogo bevme od isto maalo, od ona vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. êtiri godini u~evme vo isto oddelenie, zaedno gi pravevme |avol{tinite i gi doìvuvavme radostite {to se slu~uvaat samo vo tie detski godini. No sudbinata mu be{e lo{ sopatnik. Toj so celoto svoe semejstvo zagina vo katastrofalniot zemjotres. Nivnite ìvoti zgasnaa pod urnatinite na pove}ekatnata zgrada koja be{e izgradena i vselena neposredno pred tragi~niot nastan. Taa se nao|a{e na mestoto kade што prethodno be{e starata ku}a na mojot drugar. Vo prizemjeto negoviot tatko ima{e bravarska rabotilnica a na katot be{e nivnoto ìveali{te do koe vodea visoki èlezni skalila. 35

Milan Porjazov

Bravarskata rabotilnica postoe{e nekolku decenii i be{e pro~uena duri i me|u bravarite ~ii rabotilnici se nao|aat na drugata strana na Golemata reka. Vo taa rabotilnica mnogu mladi mom~iwa go izu~ija bravarskiot zanaet i postanaa vrvni majstori za obrabotka na razni vidovi metali. Pove}eto od niv bea od selski semejstva, poto~no od porane{ni selski semejstva. So voshit se zboruva{e za portite i ogradite {to tie gi izrabotuvaa od kovano èlezo za novite vili, ~ii {ari kako da bea preslikani od tantelite {to gi pletea vrednite race na nivnite majki. A novite vili se gradea vo pazuvite na Planinata {to nadvisnala nad Gradot, na mestoto kade што do skoro bea nivnite ku}i, ambari i {tali, crkvata i grobi{tata no i postojaniot ùbor {to go prave{e selskata ~e{ma i malata reka koja pominuva{e to~no niz sredinata na seloto. Tie vili denes u{te stojat no se izgradija i drugi rezidencii za novite najvisoki dràvni rakovoditeli, ambasadori i za po nekoj uspe{en tranziciski gazda. Na selanite im izgradija prizemni ìveali{ta od drugata strana na ridot i u{te pet kilometri ponatamu. Tuka ve}e ne moè{e da se ìvee kako vo porane{noto nivno selo. Selanite velea deka so sila gi napravile gra|ani i zatoa na novata naselba i dadoa ime {to asocira na nivnoto prisilno preseluvawe. Kolku mnogu se}avawa, kolku intimni doìvuvawa i emocii od edna fotografija. Takvi kako nea ima mnogu vo moite albumi. Ako mislite deka albumite predizvikaa nekoe особено vnimanie vo moeto blisko opkruùvawe, se laète. Nikoj ne mi gi pobara da gi razgleda.

Roman za Skopje

TRETA GLAVA 1 Otkako prestanav da go baram Stariot prijatel izminaa mnogu denovi koi eden po drug se nani`увaa vo nedeli a potoa se stutkувaa vo meseci i koga }e stanea dvanaeset, se stokmuvaa vo u{te edna izminata godina. Sekoja izminata godina mi go zbogatuva{e minatoto i ja podjaduva{e mojata idnina. Naniàno, stutkano ili stokmeno vremeto si minuva, vbrojuvaj}i me i mene vo onie koi se neposredni svedoci na ona {to se slu~uva vo nego. A ima{e mnogu slu~uvawa. Ubavite obi~no kuso traat a grdite nikoga{ ne znae{ koga i kako }e zavr{at. Se raspadna Federacijata i toa so me|usebna krvava vojna na dotoga{nite "bratski republiki“. Mojata tatkovina ja izbegna taa vojna, stana samostojna dràva oтkako pred nejzinoto ime i go dodadoa imeto na porane{nata, ve}e nepostoe~ka federacija. Novata demokratska, gra|anska i nezavisna dràva ne im be{e dovolno dobra na onie koi smetaa deka dojde vremeto namesto po demokratski pat, so sila da si gi ostvarat svoite civilizaciski, malcinski prava, no i nekoi od ekstremnite nacionalisti~ki pretenzii. Imavme me|uetni~ki voen konflikt koj za sre}a ne trae{e mnogu dolgo. Ima{e `rtvi, paleì, koleì, urivawa i raskinuvawe na vekovnata me|usebna doverba na narodite {to ìveat na ovie na{i prostori. Konfliktot za etni~kite prava go razre{ija onie {to gi palat i gasnat vakvite sukobi vo svetot. Ni stokmija dogovor i go smestija vo ramka koja na ednite im se ~ini {iroka, a na drugite tesna. 37

Milan Porjazov

Po sekoja od tie turbulencii ìvotot si te~e{e ponatamu, a ìvea~kata namesto vo blagosostojba, koja so golema nade` ja o~ekuvavme, se svrte ni~kum. Ne ubeduvaa deka taka trebalo da bide za da moè potoa s¢ da si dojde na svoe vistinsko mesto. Ni~kosuvaweto da ti pretstavuvalo tranzicija na stariot vo niv sisem, odnosno premin na dotoga{ sozdadenoto bogatstvo od dràvni vo privatni race. Vakvi tektonski izmeni se slu~uvaa vo dràvite na na{iot kontinent, kade {to dotoga{ ne vladee{e kapitalot. Tie izmeni, na mali grupi lu|e im ovozmoìja na ~esen a pove}eto i na neчesen na~in, brzo da steknat ogromni bogatstva, uni{tuvaj}i gi dotoga{ najgolemite uspe{ni dràvni fabriki i drugi kapaciteti i ostavaj}i zad sebe armija nevraboteni, iskusni stru~waci, mladi visokokvalifikuvani {totuku zavr{eni kadri so akademski diplomi i tituli, kako i golem broj stari rabotnici koi ne go do~ekaa svoeto penzionirawe. Stasaa i najlo{ite poroci koi gi nosi bogatstvoto no i siroma{tijata. Trgovijata so drogi i narkomanijata kako i prostitucijata brzo zazedoa golem zamav bidej}i najbrzo nosat golemi pari, osobeno koga }e si go najdoa svoeto mesto vo mreàta na me|unarodnata mafija. Nasilstvata i grabeìte, to~no onakvi kakvi {to gi gledavme na filmovite, sega ni se slu~uvaat sred bel den vo centarot na Gradot a storitelite retko gi otkrivaat. Ne sme trebale da bideme iznenadeni od seto ova. Del da bilo nasledstvo od minatoto, a drugoto {to ni se slu~uva e neminovna што следи sodrìna na ona za koe sme se opredelile da go napravime od dràvata. Imame pove}epartiski sistem. Niknuvaat novi partii vrz nacionalna osnova, kako pe~urki po do`d. Se slu~uvaat izbori so mnogu vetuvawa no so malku ostvaruvawa, so nepravilnosti i pukotnici pri glasaweto. Gledame i parlamentarni dramoletki, blagodarej}i na direktnite televiziski prenosi.

Roman za Skopje

Se slu~ija avionski i avtomobilski nesre}i vo koi zaginaa pove}e lu|e a me|u niv i mnogu zna~ajni li~nosti za na{ata dràva. No ne be{e se crno bidej}i ima{e i po nekoj me|unaroden sportski uspeh kako i silen blesok na nekoja na{a yvezda na svetskoto kulturno nebo. Gradot brzo se gradi i menuva. Malku ostana od ona {to nekoga{ be{e. Siguren sum deka }e mu se ostvari namerata da nalikuva na svetskite metropoli. Kako Glaven grad na samostojna dràva sega vo nego imame diplomatski preтstavnici na najzna~ajnite dràvi i asocijacii vo svetot. Prisutni se i razni dobredojdeni no i samopovikani podu~uva~i, koi pod pla{tot na nekakvi si agencii, nevladini organizacii, preтstavni{tva, misii i {to u{te ne, {etaat kade {to sakaat i vleguvaat kade {to }e im tekne. Dodu{a od tie preтstavnici od svetot imame i nekoja polza, no i tie ne ostanuvaat so prazni race. êsto ni velat deka mnogu ne cenat, no me|u sebe u{te pove}e se sakaat. Imaat neraskinliva è{ka qubov koja ne im dozvoluva da ni ovozmoàt da prijdeme vo nivnite sojuzi. Duri so golema lesnotija ne podu~uvaat da si go smenime imeto na dràvata, zatoa {to taka sakal nivniot sojuznik a na{ juèn sosed. Toa da ti bilo samo negovo. Bez na{eto ime, nie ne sme nie. Nastanite vo dràvata i Gradot samo vo po~etokot me voznemiruvaa, zagriùvaa, nalutuvaa a retko i raspoloùvaa. Sega na niv ne im оддавам nekoja pogolema intelektualna posvetenost, bidej}i odnapred znam kako }e se odvivaat i kako }e zavr{at. Ne, ne stanav vidovit tuku dovolno umen navreme da уo~am deka vo podolg period tie se povtoruvaat, so mali varijacii. Najprijatno se ~uvstvuvam koga so mojot velosiped se vozam po novoizgradenata velosipedska pateka pokraj Golemata reka i koga odmoraj}i se so onie kako mene, }e po~neme da kaùvame {egi {to одговараат na na{ite godini. Nekoj ne }e moè da izdrì i }e ~epne ne{to od politikata. ]e dofrli, boèm slu~ajno, deka go zatvorile onoj glaven i dolgogodi{en direktor na edna od najgolemite fabriki vo Gradot, koj sekoj den tr~a{e po pe{a~kata pateka, pokraj na{ata ve39

Milan Porjazov

losipedskata. Sleduva{e odgovorot deka toj golem direktor napravil golema gre{ka {to tr~al, trebalо da vozi velosiped i ne }e mo`ele da go stasaat za da go zatvorat. Taka neseriozno zavr{uvaa obidite da se zapo~ne razgovor za politi~ki temi. Jas se obidov da im ja raska`am prikaznata za solzite na starata u~itelka za ku~kata {to ja mraze{e. O~ite }e mi gi izvadea, i taa da ti bila politi~ka tema. Vo pravo bea.

2 Edna kve~erina, vra}aj}i se od velosipedskata pateka, soprugata mi soop{ti deka pred malku preku telefonot sum imal povik od nekoj gospodin, koj samo proveril dali toa e mojot broj. Ne kaàl koj e zatoa {to mojata sopruga, po glasot ne go prepoznala. Rekol deka sigurno }e mi se javi poдоцна. Toa se slu~i po eden ~as. Ovoj povik be{e vistinsko golemo i prijatno iznenaduvawe. Ne be{e Stariot prijatel, tuku negoviot baxanak, mojot Pobratim so kogo drugaruvavme od najranite detski denovi pa se do negovoto prodolùvawe so specijalizacijata vo Ve~niot grad. Oтkako razmenivme nekolku srde~ni pozdravi, po negoviot glas zabeleàv deka i toj kako mene e vozbuden od ova na{e telefonsko sre}avawe, {to se slu~uva posle podolg period od na{ite ìvoti. - Pa dobro Pobratime, kade si ti dosega da mi se javi{, - mu rekov jas. - Verojatno sega si dojden vo Gradot i po kusiot prestoj pak negde }e zamine{ vo svetot. Blagodaram {to re{i da mi se javi{, ne {tedej}i go trudot za da go pronajde{ brojot na mojot telefon. - Ne e taka kako {to veli{ ti, no koja e vistinata zasluùva{ da ja znae{. Za toa mi treba pove}e vreme pa }e mora nekade da se sretneme, - be{e negoviot odgovor koj re~isi ideнti~но звучеше so onoj {to mi go kaà Stariot prijatel pred Supermarketot.

Roman za Skopje

Vedna{ mu predloìv. Utre vo 10,30 ~asot da se sretneme vo Gradskata kafeana. Smeej}i se Pobratimot mi odgovori: - Ako se vrati vremeto barem edna godina nanazad, }e moème tamu da se sretneme. Gradskata kafeana ve}e ne postoi. Od nejzinata golema prostorija napraveni se prodavnici koi nudat ekskluzivna roba na dve mnogu poznati modni svetski ku}i. - Dobro, toga{ kaì kade da se najdeme, - duri naluteno mu se obrativ, isprovociran od doznavaweto deka eden od belezite na ovoj Grad go goltnalo novoto vreme i tr~aweto po brzoto bogatewe. - Pobratime, jas sum tuka vo Gradot, vo nego ìveam i rabotam. ûdno mi e kako dosega ne si slu{nal ni{to za mene. Dodu{a moeto ime i prezime e tolku voobi~aeno kaj nas {to sigurno i da si go sretnal nekade po vesnicite, ne si pomislil deka se raboti za mene. Imam neodlo`ni obvrski vo stranstvo. @alam {to ne }e moème utre da se sretneme. Bi ti bil blagodaren ako toa se slu~i po tri dena. Na moe insistirawe Pobratimot sepak prifati sredbata da bide vo 10,30 ~asot, kaùvaj}i mi go i imeto na restoranot. Koga slu{na deka ne znam kade se nao|a toj restoran toj samo mi dofrli: - Kaì mu go imeto na restoranot na taksistot i bidi siguren deka toj }e te donese tamu kade {to treba. Zna~i naskoro }e se vidime, dogledawe mi re~e Pobratimot i mi go zatvori telefonot. Ona {to go doznav za Gradskata kafeana te{ko me pogodi. Zatoa utredenta se upativ so svoite o~i Đ´Đ° se uveram {to se slu~ilo. Doa|av oŃ&#x201A;kaj Stariot kamen most na koj sega i ogradata mu e kamena. Koga se spu{tiv na Centralniot plo{tad, namesto po granitni, za~ekoriv po mermerni plo~i. Na stranite od plo{tadot ve}e gi nema{e prodava~ite na cve}e, na vesnici, na }ebapi i ~ista~ot na ~evli, kako i golemite drvja na divi kosteni. Sega vo dva reda, na dvete strani bea nasadeni tenki stebla od japonski cre{i a okolu niv ubavi klupi za po~inka. 41

Milan Porjazov

So strav go svrtev pogledot kon zgradata kade {to be{e Gradskata kafeana. Ne ostanala nitu najmala traga deka nekoga{ tuka se nao|ala. Se pribliìv do izlozite no ne vlegov vnatre. Zastanav na sкалилата pred vratata na moderniot du}an i go upativ pogledot kon Plo{tadot. Tamu ve}e ne se slu~uva{e istata golema pretstava, ne bea isti nitu scenata nitu gledali{teto a kako da se smenile i akterite, особено onie {to gi igraa glavnite rolji. Toga{, onaka sam za sebe si rekov: - Mnogu si imal sre}a prijatele Urbanist {to ne moè{ da go vidi{ pusto{eweto koe viorot na vremeto, vo imeto na modernoto ìveewe, mu go pravi na ubavoto minato. Tvojata taga jas ja prezemam i }e ja dodadam kon mojata golema zagriènost i vistinskata bolka {to ja ~uvstvuvam poradi faktot deka nekoj ednostavno ja izbri{al Gradskata kafeana. Da, to~no taa koja so pravo duri od vremeto na na{ite tatkovci, ja narekuvaa glavnoto svrtali{te na gradskite gospoda i neprikosnoveno svetili{te na najgolemite gradski boemi. Barem nad vlezot da postavele eden natpis so koј }e gi informiraat gostite na Gradot a i pomladata generacija deka tuka, oд toga{ do toga{ se nao|ala najstarata i najpoznatata Gradska kafeana. Komu da mu tekne da go napravi i toa, ne samo za ovaa kafeana tuku i za mnogu drugi va`ni svedoci za minatoto na Gradot koi sega dobivaat sosema izmeneti likovi! êkor po ~ekor za~ekoriv i po mermernite plo~i na Glavnata gradska ulica. So celata urbana oprema, so novite mermerni plo~ki i metalni kandelabri i tuka zasadenite steblenca na javor, sega navistina ovaa ulica nalikuva na modernite {etali{ta kakvi {to ima vo mnogu svetski metropoli. I du}anite koi se nao|aat tuka, dobile sosema drug izgled no i namena. Ve}e ja nema прочуената slatkarnica i burekчilnica kako i najstarata prodavnica za ~evli, nitu prvata patni~ka agencija. Gledam golem broj na kafuliwa, restorani, picerii, site tie se skoro polni. Ne e pomal brojot i na prodavnicite koi ja nudat najmodernata obleka. Tokmu koga se izraduvav zatoa {to moite sogra|ani imaat kade da se iznajadat i iznapijat i ubavo da se doteraat, mi 42

Roman za Skopje

prijde eden pristojno oble~en sredove~en ma`, me pozdravi i mi se obrati so zborovite: - Gospodine, pred Vas zastanav bidej}i po~uvstvuvav deka Vie }e go sfatite sramot so koj sum obzemen poradi ona {to }e Vi go pobaram. Jas sum bezrabotnik, tehnolo{ki vi{ok posle dve i pol decenii topewe ~elik. Nemam nikakvi prihodi, prestana i pomo{ta {to mi ja dava{e dràvata. Bolnata sopruga ~eka da i go odnesam lekot za smiruvawe na bolkite. Imam nekoja para {to ja za{tediv bidej}i od v~era ne sum jaden, no taa ne e dovolna. Toga{ mi go kaà iznosot {to mu nedostasuva koj, barem za mene be{e mnogu mal. Mu dadov pove}e oŃ&#x201A;kolku {to mu treba{e za lekot i u{te eden soliden iznos za da moè toj i negovata sopruga da se prehranat barem vo narednite tri dena. Vedna{ po ovaa sredba se svrtev nazad i pogledot mi zapre na bronzenata skulptura na na{ata sogra|anka, najhumanata èna na svetot koja vo bliska idnina }e bide vistinska Svetica. So racete spruèni za molitva taa bara bo`ja i ~ove~ka pomo{ i milost za bolnite i ĐˇĐ° site drugi stradalnici. Toa {to pred malku go napraviv, jas go po~uvstvuvav kako edno skromno no iskreno ispolnuvawe na nejzinite poraki. No kratko trae{e toa moe ~uvstvo na dobro~initel. ôvekot kogo go soàliv i pari~no mu pomognav, da ti bil artist koj zasluùva vrvna nagrada za odigranata rolja na `rtva na tranzicijata. [tom se razdelivme toj so zabrzani ~ekori, skoro tr~aj}i otide vo najbliskata kafeana. Stoev vo mesto i ~ekav patalnikot brzo da izleze. OŃ&#x201A;kako pomina dovolno vreme za da moàm da zaklu~am deka ~ovekot nema namera da izleze, jas se upativ kon kafeanata. Preku prozorecot go vidov kako sedi sam na masata, so edno {i{e alkohol. Si naleva{e od alkoholot vo ~a{ata i odedna{, kako da go goni nekoj, nabrzina ja ispiva{e. Ne broev kolku ~a{i alkohol ispi no zabeleàv deka {i{eto pove}e od polovina be{e prazno. Toga{ glavata mu padna na rakata so koja na masata ja drè{e polnata ~a{a. Vedna{ vlegov vo kafeanata i se obidov da mu ja podignam 43

Milan Porjazov

glavata na izmamnikot. Mi prijde kelnerot i mi se obrati kako koj znae od koga da se poznavame: - A be ostavi go neka dremne malku. Posle toa }e se otrezne i }e si zamine doma. Ne mu e prvpat. Sigurno i ti si eden od onie koi biv{iot èlezarec uspeva da gi izmami, da im izvle~e nekoja pari~ka i vedna{ da dojde ovde za da se opijani. Da, jas bev eden od niv. Verojatno za da ne go priznaam ovoj poraz po~nav da ja baram pri~inata zo{to ovoj ~ovek stanal notoren alkoholi~ar. Moèbi toj e navistina tranziciska `rtva koja utehata ja bara vo izmamite i alkoholot. Se ~uvstvuva kako marginalec, bespomo{en i nesposoben da gi zadovoli svoite potrebi na ~esen na~in. Pogolemiot broj od onie koi se vo takva sostojba, ne go pravat toa. Nekoi se obiduvaat da najdat izlez od zloto {to gi sna{lo, drugi se zatvoraat vo sebe, bez èlba da go sovladat o~ajot. Go ~ekaat denot vo koj }e go doodat svojot ìvoten pat bez da go isplukaat toa {to go ostavaat zad sebe. Najmnogu me rastaùvaat onie koi duri i ne dozvoluvaat da go istro{at vremeto {to im preostanalo. Sami si go zapiraat ~asovnikot za toj nikoga{ pove}e Đ´Đ° ne go ot~ukuva vremeto na nivnata beznade`nost.

Roman za Skopje

ÊTVRTA GLAVA 1 Dojde petokot opredelen za sredbata so mojot Pobratim. Koga na taksistot mu kaàv vo koj restoran treba da me odnese, toj spontano izvika: "Oho, tamu?“ Ne o~ekuval nekoj kako mene da go vozi "tamu“ kade {to gostite sekoga{ odat so svoj avtomobil, svoj voza~ i atraktivna pridru`ba. Mislev deka restoranot e nekade vo Centarot na gradot, no taksistot voze{e po obikolniot bulevar {to vodi kon najnovata rezidencionalna prigradska naselba, ogradena so visoki yidovi. Ja pominavme naselbata i nedaleku od nea zaprevme pred restoranot. Nov objekt so moderni arhitektonski re{enija. Verojatno dojdov vo vreme koe ne e voobi~aeno da se posetuva ovoj restorant. Na parkirali{teto ima{e samo tri avtomobili. Vo okolinata koja be{e prekrasno hortikulturno uredena, ne zabeleàv lu|e osven edno mom~e visoko sigurno dva metri, vistinski atleta ~ija muskulatura se ocrtuva{e na negovata crvena maica, na koja be{e otpe~aten amblemot na restoranot. Stoe{e do vlezot, u~tivo me pozdravi i me pokani da vlezam. Mi ja otvori vratata i mi gi pokaà скалите po koi treba da stignam do restoranskata sala. Koga gi iska~iv скалите mi zapre zdivot, ne od ka~uvaweto tuku od toa {to be{e pred mene. Sosema sigurno ova be{e ekskluziven restoran ureden sprema najnovite moderni sfa}awa kako treba da izgleda edno posebno mesto nameneto za elitata na op{testvoто, koe pretendira da gi dostigne standardite na razvieniot svet. 45

Milan Porjazov

Se be{e vo bojata na zlatoto i vo nejzinite ne`ni nijansi. Crven be{e samo tepihot so koj be{e pokrien podot. Vo eden moment mi se pri~ini kako da se nao|am vo ogromna katedralna crkva, verojatno zaradi golemiot kristalen luster i slikite na yidovite na koi dominiraa nekoi misti~ni pejзaì i portreti. Toga{ mi prijde edna prekrasna devojka, hostesa vo restoranot, me fati ne`no pod raka i me odnese do masata kade {to sede{e mojot Pobratim. Ne mu be{e te{ko da ja zabeleì mojata zbunetost od ambientot vo koj se najdov, зatoa brzo stana, cvrsto me pregrna i ne kriej}i go svoeto zadovolstvo {to posle dolgo vreme se sre}avame, so golem respekt mi go podnamesti stolot vo koj ubavo se smestiv. Sedna i toj, gledaj}i me postojano v o~i. Sleduva{e negovoto obra}awe: - Drag prijatele - pobratime, sigurno se pra{uva{ zo{to go odbrav ovoj restoran za na{ava sredba. Odgovorot e mnogu ednostaven. Zatoa {to ovoj restoran e moj, jas sum negoviot sopstvenik. Sakam da znae{ deka pokraj ovoj restoran imam i svoja Klinika za ginikologija i aku{erstvo, koja e izvonredno afirmirana vo na{ava dràva i надвор од nea. Uìva golema doverba osobeno kaj bogatite pacientki. Visoko go respektiraat ona {to im go pruà Klinikata od site aspekti: stru~nost, sovremena opremenost, beсprekorna higena, apartmansko smestuvawe i qubezno odnesuvawe. Rabotam so mojot tim mladi, visokoeducirani medicinski eksperti. Vrvni profesori od najpoznatite svetski kliniki ~esto doa|aat vo rabotna poseta kaj nas, no i tie mene често me pokanuvaat kaj niv. So ovie poseti se zgolemuva ocenata za renometo na Klinikata. A prihodite samo rastat, pari pa|aat kako do`d. Zgora na toa, tie redovno se zgolemuvaat i so onaa ne mala pe~alba {to ja ostvaruva mojata sopruga vo nejzinite saloni za ubavina, eden vo na{iot Grad a drugiot vo Ve~niot grad. Znam, sega }e pra{a{ dali si gi ispolnuvam i site moi obvrski prema dràvata. I za toa }e ti kaàm no podocna. Sega ajde ne{to da kasneme i da pivneme.

Roman za Skopje

Ja krena Pobratimot rakata i vedna{ bevme obilno posluèni od dvajcata mladi eleganto oble~eni kelneri. Ne moàm da se setam {to s¢ be{e doneseno na masata, a za pogolemiot del od jadewata nitu znam kako se vikaa. Pijalаcite polesno se prepoznavaa bidej}i be{e dovolno da im se pro~itaat etiketite koi isklu~iтелно bea stranski, osven dve na{i vina i edna òlta rakija. Sakav no ne uspeav da probam od se. Osobeno mi se dopadna edno crno vino koe mi ja razgali du{ata i mi go razvrza jazikot: - More, Pobratime, mnogu te bivalo lesno da pravi{ pari. Ete zo{to sega jas veruvam deka so malku trud, snaodlivost i mnogu sre}a si go steknal ova golemo bogatstvo i deka drugo ni{to ne raboti{ osven {to uìva{ vo nego. - Ova go prifa}am kako {ega zo{to ako navistina misli{ taka }e ti se nalutam, mi dofrli Pobratimot. Ti kaàv deka s¢ e ~esno zaraboteno. Sega ne moàm da bidam siguren deka zborot „~esno“ na isti na~in go tolkuvame. Za da moè{ da ja oceni{ mojata ~esnost treba da ja znae{ celata moja ìvotna prikazna. Dodu{a go znae{ onoj del do zaminuvaweto na specijalizacija vo Ve~niot grad, no ona {to potoa mi se slu~uva{e, najvozbudliviot i najinteresniot del, ne ti e poznat. - Mislam deka bevme i s¢ u{te sme iskreni prijatelи i zgora na toa i pobratimi. O~ekuvam so golem interes, dokolku tebe ne ti pre~i, da mi go raskaè{ i toj del od tvojata ìvotna prikazna: - Voop{to ne mi pre~i duri i mi ~ini zadovolstvo zа{to od tebe }e ~ujam i mislewe dali sum postapuval pravilno. No toa denes nema da go napravam zа{to }e mi treba pove}e vreme a i ne badijala tolku trud vloìv za da te pronajdam i da ti kaàm {to treba da stori{ ti za mene. - Se soglasuvam, drug pat }e zboruvame za tvojot ìvot i toga{ verojatno ne{to }e mi kaè{ za tvojot baxanak, bidej}i i nemu mu ja izgubiv tragata. Sega da slu{nam {to bara eden golem gazda kako tebe od eden penzioner, so redovna penzija koja mu e dovolna za spokoen ìvot.

Milan Porjazov

- Pak se {eguva{, verojatno ova vino od zemjata kade {to edna od glavnite zabavi im e borbata so bikovi, go zgolemi kapacitetot na tvojata duhovitost, - niz smea mi se obrati Pobratimot. - Ako, toa e dobro, no ubavo soslu{aj me za {to stanuva zbor: Sega kaj nas e moderno ona {to vo svetot ima dolga tradicija. Sekoja popoznata klinika da ima svetec pokrovitel i da go nosi negovoto ime. Imaj}i go predvid ona {to go pro~itav vo tvojata publikacija, preku koja vpro~em i te pronajdov, ne se somnevam deka ti }e mi predloì{ ime {to }e bide soodvetno i dostojno na renometo na mojata Klinika. Za Svetecot-pokrovitel }e napi{e{ prigoden tekst {to }e go vnesam vo propagandnata bro{ura koja }e ja objavam na pet stranski jazici i }e ja ispratam vo svetot preku po{ta no i preku internet. - Ubav predlog za obnovuvawe na na{ite kontakti - mu velam jas. - Moàm vedna{ da ti kaàm deka go prifa}am no za da go napi{am toa {to go bara{ }e mi treba najmalku eden mesec. - Ne, - izvika toj. - Mene mi treba da go imam tvojot tekst najдоцна za dve nedeli. Mnogu }e me razo~ara{ ako mi odgovori{ deka toa ne e mo`no. Mi treba{e sosema malku vreme za da se prisetam deka minatata godina za potrebite na edno spisanie go prou~iv iscelitelstvoto i objaviv podolg napis za veruvaweto vo mo}ta na svetcite da lekuvaat, koe ima dlaboki koreni i vo tradicijata na na{iot narod. Toa moe istraùvawe mi ovozmoì so mojot odgovor da ne go razo~aram Pobratimot: - Dobro, }e ja zavr{am rabotata, - odva`no одговорив. Klinikata }e se vika... - i mu go kaàv imeto. - ]e rabotam naporno i tekstot }e go dobie{ za dve nedeli. Si pruìvme raka otkako imeto na svetecot so voodu{evuvawe be{e prifateno, {to zna~e{e deka dogovorot e sklu~en. - Redot nalaga, sega vo ~est na sklu~eniot dogovor da ispieme po edna ~a{a od ovoj ubav pijalаk a potoa da prodolìme so jadewe. Sigurno nema{ ni{to protiv? 48

Roman za Skopje

- Go prifa}am samo predlogot da ispieme po edna ~a{a od pijalаkot, - mu odgovoriv na Pobratimot. - @alam {to ne moàm pove}e da ostanam vo ovoj prekrasen restoran i {to moram da se razdelam od s¢ so {to sum posluèn. Moram vo ova vreme da bidam doma. ]e me poseti mojot izdava~, imal da mi soop{ti nekoja radosna vest koja so golema qubopitnost o~ekuvam da ja ~ujam. Ova za sredbata so izdava~ot go izmisliv za da imam cvrsto opravduvawe zo{to sakam da si odam. Pri~inata be{e druga, sosema ednostavna: se izmoriv od sedeweto, pieweto i jadeweto. Odkako opravduvaweto mi be{e prifateno go zamoliv Pobratimot da povika taksi-avtomobil, na {to gi dobiv slednite odgovori. - Nikoga{ pove}e nema da dozvolam da doa|a{ ili da si odi{ od kaj mene so taksi-avtomobil, zatoa {to taksistite ima da ti iznakaàt mnogu lagi i poluvistini za mene i за mojata rabota. Zatoa, od denes }e se prevezuva{ so moj avtomobil i voza~. Da se pozdravime i da ti poèlam uspe{no da ja zavr{i{ rabotata {to ja dogovorivme. Bidi siguren deka na narednata sredba }e bide{ iznenaden od mojata ìvotna prikazna a ako imame vreme }e ti kaàm {to se slu~uva i so mojot baxanak, tvojot star prijatel. Posle 13 dena ~ekaj go mojot povik za na{ata nova sredba. Se razdelivme otkako ispivme po edna ~a{a od pijalаkot. Prijatno be{e patuvaweto so avtomobil za koj poдоцна razbrav deka ~inel kolku eden stan, dodu{a pomal. Negovite tabli~ki bea izdadeni vo Ve~niot grad. Koga vlegov doma soprugata mi re~e deka tolku mnogu mirisam na alkohol {to ja nateralo da pomisli deka sum pijan. - Da, pijan sum. Koj ne bi se opil vo eden restoran vo koj samo od ambientot }e se po~uvstvuva{ o{умоглавен. Zgora na toa ako go dodade{ i ona so {to bev posluèn i vnimanieto {to mi be{e posveteno, dobro e {to u{te moàm da stojam na noze! Koga go vidov iznenadenoto duri ispla{eno lice na soprugata, niz smea i dofrliv: 49

Milan Porjazov

- Se {eguvam, ti znae{ deka nema da dozvolam da se opijanam vo каква bilo situacija iako ~ovek moè samo da zaàli {to ostanal trezen tamu kade {to bev jas. - Ako ne se laàm ti be{e na sredba so tvojot Pobratim, drugar od detstvoто. [to ima tuka tolku mnogu neobi~no i voodu{evuva~ki za da go doìvee{ ova {to sega mi go kaùva{? - Ima, ima, - pak so voodu{evuvawe prodolìv da i odgovaram na soprugata. Sleduva{e detalen izve{taj za se ona {to mi se slu~i od vleguvaweto vo taksi-avtomobilot, do vra}aweto doma. - Aman bre maù, {to s¢ mi iznakaà! Navistina toa se odnesuva na ona tvoe drugar~e, do du{a dve tri godini pomlado, koe ìvee{e vo tro{na ku}i~ka vo maaloto koe se nao|a vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot? - Da, za toa moe drugar~e-pobratim~e. Sinot na onoj u~esnik vo bitkite protiv okupatorot vo Svetskata vojna, nositel na nekolku visoki voeni odlikuvawa i cenet povoen ~inovnik vo ministerstvoto za vojska. Vo toga{noto zaostruvawe na odnosite so Sojuzni~kata golema dràva, koga nastana mnogu mra~no vreme, negovoto mol~ewe i neizjasnuvawe bilo oceneto kako neprijatelsko. Zaedno so u{te mnogu drugi {to postapile kako nego, bile isprateni na robija na eden ostrov kade {to gospod frlil samo kamewa i gi ostavil taka goli da se pe~at i ronat na è{koto sonce. Oтkako uspeal da preìvee na ostrovot bil vraten vo svojot grad duri i rehabilitiran. Go vrabotile kako smetkovoditel vo edno u~ili{te. Rabotata ne mu bila te{ka, bil zadovolen so platata i речиси sekoja ve~er vo maalskata kafeana {to se nao|ala vo prostoriite na mesnata zaednica, odel na po edna ~a{ka rakija. Najubavo meze mu bil muabetot so prijatelite, glavno соседите i nekoj zalutan porane{en kolega od ministerstvoto. Ama |avolot ne spiel i ne go ostavil mirno da si ìvee. Nekoi od tie porane{ni kolegi go naklevetil tatkoto na Pobratimot vo toga{nite bezbednosni slu`bi, deka mnogu ~esto nametnuva razgovori za istoriskite nepravdi na na{iot narod i deka sakal da ja vidi svojata tatkovina samostojna 50

Roman za Skopje

i nezavisna, von Federacijata. Kutriot si odleàl u{te tri godini vo zatvorot vo okolinata na Gradot. Posle dve godini, vo koi nemal rabota a ne mu ja dale nitu zasluènata penzija, razo~aran vo op{testvoto koe ne bilo takvo za kakvo {to se borel, si umrel bez zbor da kaè. Toga{ siot tovar od griàta za semejstvoto padnal na grbot na majkata na Pobratimot. Taa rabotela vo tutunskata fabrika i obezbeduvala siroma{en ìvot za sinot i }erkata, uporno baraj}i od niv da u~at. Dvajcata bea odli~ni u~enici. - Sega gledam zo{to tolku mnogu si voodu{even od tvojot Pobratim. Navistina zasluùva da mu se ~estita. Moral mnogu da vloì vo svojot ìvot za da go dostigne i да го ima seto toa za koe mi raskaùva{. - A {to i kako vloìl, voop{to ni{to ne znam. Koga }e mu go odnesam tekstot {to go dogovorivme, mi veti deka }e mi ja raskaè svojata ìvotna prikazna, a ako imam vreme }e doznaam i {to se slu~uva so mojot Star prijatel. Taka zavr{i razgovorot so soprugata, no moite razmisluvawa za Pobratimot prodolìja. Ne mu zaviduvav za ona {to go ima no se pra{uvav niz kakvi s¢ premre`ињa pominal dodeka stignal tamu kade {to e sega.

2 Dovolni mi bea dve sedmici za da go sostavam pisanieto za Svetecot-iscelitel i pokrovitel na Klinikata na mojot Pobratim. Ne mi pretstavuva{e te{kotija da go prikaàm ìtieto na Svetecot kako i mitovite i legendite za negovata iscelitelska sposobnost i pokrovitelska mo}. Pove}e vreme mi be{e potrebno za da ja iznajdam vistinskata vrska pome|u religiskoto tolkuvawe na iscelitelskata i dobro~initelskata mo} na svetcite, koja dlaboko e vkoreneta vo narodnoto veruvawe i vo obi~aite, so ona {to denes na taa mo} i se prepi{uva kako dragocen pridones za razvoj na mnogu oblasti od ìvotot na lu|eto, vklu~uvaj}i go i pozitivniot odnos kon sopstvenoto zdravje. Za ovaa vrska go napi{av slednovo: 51

Milan Porjazov

Od Сvetecot-iscelitel i pokrovitel vernicite o~ekuvaat da gi oslobodi ili da im gi olesni nivnite du{evni i telesni maki. Sve{tenikot e toj koj go ostava duhovnoto iskustvo na Crkvata vo sredi{teto na svoeto deјствuvawe. Toj propoveda deka du{evnoto i telesnoto zdravje zavisат od duhovnosta koja se projavuva kako sposobnost da se qubi, da se pravat dobrini, da se so~uvstvuva i da se bide ~esen, milosrden i trpeliv. Imaj}i go ova predvid vo pisanieto posebno naglasiv deka na sovremenata medicinska praktika ne mo`e da i na{teti duhovnosta. Naprotiv, kaj oslobodeniot bolen ~ovek od samoqubieto i gordosta se zgolemuva verbata vo nau~nite metodi na lekuvawe, raste doverbata kon doktorite i se zacvrstuva nade`ta deka uspe{no }e bidat razre{eni negovite zdravstveni problemi. So toa bolniot ~ovek ve}e mnogu storil za svoeto ozdravuvawe, ostanuva pomaliot del {to treba da go napravi medicinata. Koga go zavr{iv pisanieto za Svetecot-iscelitel i pokrovitel, bev ubeden deka toa sosema odgovara za ona za {to e nameneto. Vo delot na zakrilni{tvoto so nitu eden zbor ne dadov mo`nost da se dobie vpe~atok deka od mojot Pobratim do Svetecot se upatuva nekoe posebno barawe, tuku deka se raboti samo za po~ituvawe na edna mnoguvekovna tradicija i veruvawe vo mo}ta na pokrovitelstvoto i iscelitelstvoto, {to se slu~uva po Bo`ja volja. Nekolku dena pred da me povika mojot Pobratim na novata sredba, go prepro~itav pisanieto i so mali intervencii se trudev da go napravam u{te podobro. Особено vnimanie posvetiv na izborot na ilustraciite. Toa bea reprodukcii na freski i ikoni na koi e pretstaven Svetecot-iscelitel i pokrovitel na Klinikata na Pobratimot. Site tie se fotografirani vo na{ite prastari crkvi i manastiri, izraboteni od mnogu nadarenite majstori na mistrijata i boite, {to se rodile vo ovaa na{a zemja a tvorele i vo site sosedni i po{iroki hristijanski prostori. Tatko mi znae{e da re~e deka nitu edna rabota ne e sosema zavr{ena, se dodeka postoi mo`nost da ja dotera{ sam ili pak so pomo{ na nekoj drug. Zatoa odlu~iv pisanieto za 52

Roman za Skopje

Svetecot-iscelitel, pred da go odnesam kaj Pobratimot, da mu go dadam da go pro~ita mojot semeen doktor od kogo o~ekuvav kompetentno mislewe i korisni sugestii. Toj be{e eden od potomcite na staro doktorsko semejstvo od na{iot grad, koj ja prodolùva{e profesionalnata opredelenost kon medicinata na nekolku generacii pred nego. Vo ponovo vreme po~na odnovo da se vospostavuva ovaa tradicija, taka {to tatkoto profesor na fakultetot go otstapuva svoeto mesto na sinot ili na }erkata i toa vo dràvnite najvisoki medicinski ustanovi. Dali site ovie potomci so svoite sposobnosti uspeale taka lesno da gi zavr{at studiite i zasluèno gi steknale visokite zvawa i pozicii, ne e te{ko da se doznae od nivnite obespraveni kolegi. Mojot semeen doktor ne be{e eden od niv pa zatoa imav golema doverba vo nego. Go povikav doktorot da ja napravi svojata redovna mese~na poseta na moeto semejstvo. Kako i sekoga{, vedna{ ja prifati obvrskata i u{te istata ve~er zayvoni na na{ata vrata. Rutinskiot pregled ne ni odzede mnogu vreme. Toa mi ovozmoì brzo da pristapam kon ona za {to vsu{nost i go povikav. Prvo mu kaàv za moeto pisanie i za {to e toa nameneto a potoa go zamoliv, kako iskusen doktor da mi dade svoe mislewe i sugestii na tekstot. Moite o~ekuvawa se ostvarija i bez kolebawe doktorot so zadovolstvo ja prifati zada~ata. Duri smeta{e deka e po~esten {to na odreden na~in i toj }e bide vklu~en vo podgotvuvaweto na bro{urata za tolku mnogu poznatata Klinika. No mnogu se podzamisli koga mu go soop{tiv terminot do koga go o~ekuvam negovoto mislewe. Sepak nema{e dovolno sili da se sprotiвstavi na vakov zna~aen predizvik kakov {to pretstavuva{e moeto barawe. Go prifati rokot i duri pra{a dali treba svoeto mislewe napismeno da mi go predade. Mu olesna koga dozna deka dovolno }e bide ednа na{а novа srедба na koја }e imam ~est da gi slu{nam negovite razmisluvawa za moeto pisanie. Taka i se slu~i. Se sretnavme pak vo mojot dom po istekot na negovoto rabotno vreme vo popladnevnata smena. Moè{e da dojde i porano bidej}i od neodamna ordinaciite za 53

Milan Porjazov

osnovna zdravstvena za{tita se privatiziraa i sega mojot doktor e sopstvenik na edna od niv. No dobrite rabotni naviki ne se zaboravaat pa zatoa toj strogo go po~ituva rabotnoto vreme. Go zapo~navme razgovorot otkako so negova dozvola se napivme samo po edna ~a{ka doma{na òlta rakija. Doktorot prvo mi prizna deka so golema vozbuda go pro~ital pisanieto i toa nekolku pati. Mu ostavilo silen vpe~atok i smeta deka sosema go razbral moeto stanovni{te za golemoto zna~ewe {to mu go pridavam na pridobivkite od veruvaweto vo iscelitelskata mo} na Svetecot-pokrovitel. No mi naglasi deka ima i edno svoe mislewe koe samo go dopolnuva ona {to e sodràno vo pisanieto. Imeno doktorot smeta{e deka e posebno va`no da se istakne i slednovo: So projavite {to gi sodrì duhovnosta barem vo ista mera kako bolnite, treba da se odlikuvaat i site onie koi na кое bilo nivo u~estvuvaat vo укажувањето na zdravstvenata za{tita. Na sekoj pacient od golema polza }e mu bide soznanieto deka za negovoto zdravje se griàt lu|e ispolneti so qubov, koi so~uvstvuvaat so nivnite nevolјi i koi se ~esni, milosrdni i trpelivi. Sekako deka ja prifativ ovaa sugestija i mnogu mu se zablagodariv na doktorot. Toj insistira{e na medicinskata profesionalna etika za koja sigurno u~at na fakultetot, no za àl nekoi negovi kolegi vo dene{no vreme koga caruva mitoto i korupcijata, ~esto zaboravaat da ja sprovedat vo praktikata. Kone~nata verzija na pisanieto ja staviv vo eden pogolem po{tenski plik. Bev celosno podgotven za novata sredba so Pobratimot. Toga{ mi padna na um pomislata: Kako }e se odnesuvam ako Pobratimot me pra{a kolku baram ili ednostavno mi ponudi izvesen iznos na pari, kako nadomestok na trudot i znaeweto {to sum go vloìl vo pisanieto. Vedna{ odlu~iv da ne zemam ne samo pari tuku {to и да bi sakal Pobratimot da mi dade zaradi pisanieto. Vo na{eto damne{no drugaruvawe ne postoe{e usluga koja eden za drug }e ja napravime a pri toa na кој bilo od nas 54

Roman za Skopje

dvajcata да mu padne na um da ponudi ili da pobara protivusluga. Taka }e bide i sega. Toj mo`ebi preku toa }e saka da ja demonstrira materijalnata mo} so koja raspolaga, no toa zadovolstvo }e mu go skusam. ]e pobaram parite {to misli da mi gi dade, toj da gi stavi vo plikot vo koj se nao|a{e pisanieto i da gi ostavi vo negoviot sef. Za nivnata upotreba }e odlu~am koga }e dojde vistinskoto vreme. Posle ovaa moja odluka se podnasmeav vo sebe bidej}i ne ja zemav predvid i mo`nosta, pisanieto da ne mu se dopadne ili ednostavno da ne se vklopuva vo ve}e napi{aniot tekst na bro{urata za Klinikata. Taa be{e situacijata so koja Pobratimot mo`e{e da mi go skusi moeto zadovolstvo da reagiram kako {to prethodno si bev smislil. Za vakva eventualna situacija vinata be{e kaj mene zа{to ne pobarav da go vidam drugiot, gotov del od tekstot i da go priспособам pisanieto na nego.

3 Pobratimot si ostana na zborot. Na trinaesettiot den po na{ata prva sredba, zayvoni telefonot. Ja krenav slu{alkata i do uvoto mi pristigna eden ubav ènski glas, koj me povrza so Pobratimot. Razgovorot be{e kus. Jas go pozdraviv a toj samo mi kaà: - Prijatele, utre vo 12,00 ~astot mojot voza~ so avtomobilot }e bide pred tvojata zgrada. ]e te donese ovde vo mojata Klinika a ti nemoj da zaboravi{ da go donese{ pisanieto za Svetecot-pokrovitel. Ajde zdravo! Telefonskata vrska se prekina, razgovorot zavr{i. Vo toj moment pomisliv deka Pobratimot ne be{e dovolno u~tiv no sepak zaklu~iv deka i nema{e potreba da si go gubi svoeto dragoceno vreme vo razgovor so mene, koga za toa ve}e si angaìral termin vo utre{niot den. Utredenta, to~no na pladne pred na{ata zgrada zapre eden golem, bel avtomobil so zatemneti stakla, verojatno od najnovite tipovi od taa marka, so stranska registarska tab55

Milan Porjazov

li~ka. Izleze voza~ot kogo ve}e go poznavav, mi ja otvori prednata desna vrata i me pokani da vlezam vo avtomobilot. Zamislete si kako moè da se ~uvstvuva eden vozrasen ~ovek udobno sednat vo skap avtomobil, koj sekoj den se vozi so velosiped i samo vo specijalni slu~ai si dozvoluva da otide negde tuka bliзу vo Gradot, so negoviot avtomobil {to nadminal tri decenii. Zabeleàv deka na prozorcite na stanovite na moite sosedi od na{ata no i од sosednata zgrada, skoro ednovremeno se podignaa roletnite i se pomrdnuvaa perdiwata. Sigurno sosedite bea iznenadeni od toa {to go gledaa. Pred na{ite zgradi nikoga{ ne zastanal tolku ubav i sekako mnogu skap avtomobil i zgora na toa vo toj avtomobil vleguva nivniot sosed, na kogo voza~ot mu pravi po~esti kako da e nekoja mnogu zna~ajna li~nost. Kolku i da saka{ realno da gi ocenuva{ okolnostite, vo takvi momenti ne moè{ da se oslobodi{ od zanesot so koj te opsednuva ubavinata na skapite zadovolstva. Za sre}a toj zanes trae{e kuso, do prvata раскрсница. Zabeleàv deka odime po istiot bulevar po koj odev na sredba vo prekrasniot restoran. Koga stignavme do nego, avtomobilot go odmina i po desetina minuti vozewe zastanavme pred edna dvokatna bela i ubava zgrada. Od dvete strani na patekata {to vode{e od parkirali{teto do vlezot na Klinikata, bea zasadeni rozi ~ii cvetovi plenuvaa so svoite crveni, òlti i beli boi. Zad rozite, golemi ubavo neguvani trevnati povr{ini, so po nekoj visoko izdignat ~empres i prekrasni elki ~ii igli~ki se beleea na pladnevnoto sonce. Go slu{nav i prodorniot glas na paunite no niv ne uspeav da gi vidam, verojatno pobegnaa ispla{eni od na{eto prisustvo vo nivnoto carstvo. Otkako zaprevme, voza~ot mi ja otvori vratata i me zamoli da go sledam. Vlegovme vo golem hol koj pove}e nalikuva{e na foajeata na hotelite od najvisoka kategorija otkolku na ~ekalnica na zdravstvena ustanova. Voza~ot me pretstavi na nasmeanata medicinska sestra. So nea stignavme do vratata na koja, na mesingana plo~i~ka be{e ispi{ano deka toa 56

Roman za Skopje

e kabinetot na glavniot direktor na Klinikata. Istiot tekst be{e ispi{an i na najrasprostranetiot stranski jazik za slu`bena komunikacija. Medicinskata sestra ja otvori vratata, me zamoli da vlezam vo prostorijata vo koja se nao|a{e administrativniot asistent na mojot Pobratim. Barem taka mi se pretstavi ovaa ubavica koja mnogu nalikuva{e na edna od televiziskite yvezdi na megaseriite {to doa|aat od zemjata na kafeto ili od zemjata na sombreroto. Kone~no vlegov vo kabinetot na Pobratimot. Ne znam kako e opremen kabinetot na premierot na na{ata dràva no mislam deka ovoj vo koj se nao|av, bi moèl da mu posluì kako urnek za luksuzna no ubavo i funkcionalno uredena reprezentativna rabotna prostorija. Me pre~eka Pobratimot so {iroka nasmevka i oтkako se pozdravivme, mi ja pokaà koènata fotelja vo koja treba da sednam. Jas onaka od povisoko se spu{tiv vo nea i ubavo se smestiv vo ova sovremeno ~udo od mebel. Barem mene takov vpe~atok mi ostavi. Sproti mene sedna Pobratimot na kogo vedna{ mu go predadov plikot so pisanieto za Svetecot-iscelitel i pokrovitel. A toj ja povika asistenkata, i so tivok glas ‹ soop{ti komu da go predade. Potoa se zavrti kon mene i so seriozen ton na glasot mi se obrati: - Ne se griì, ne go predaдov pisanieto za da go proverat dali e dobro tuku vedna{ da go ispratat do tehni~kiot urednik za da go podgotvi i да го odnese za pe~atewe na na{ata bro{ura. Vo tvojata kvalitetna rabota ne si dozvoluvam da se posomnevam. Za ova {to go sraboti, za tvojot trud i znaewe }e dobie{ tolkav iznos na pari kolku {to jas smetam deka treba da ti isplatam. Ne smeam da mu ostavam na eden poznat publicist kakov {to si ti, sam da si go vrednuva ona {to go sozdava so namera da ima trajna kulturna vrednost. Obi~no tie trudot si go precenuvaat no ako slu~ajno rabotat za nekoj svoj blizok prijatel, toga{ vidlivo go potcenuvaat, baraj}i mu nizok iznos na pari ili nezna~itelni uslugi. - I {to misli{, Pobratime, deka jas }e se soglasam od tebe da primam nadomestok za moeto pisanie? Zarem zaboravi

Milan Porjazov

deka vo na{eto porane{no iako damne{no drugaruvawe, za vakvo ne{to ne sakavme ni da pomislime? Go kaàv ova so glas od koi se ~uvstvuva{e deka sum navreden. No i toj ne mi ostana dolèn: - Vidi go ti nego, pi{uval za Svetec i sega }e mi se odnesuva kako svetec. Ako jas rabotev po ovoj tvoj princip misli{ ne{to }e spe~alev. Vo rabotata se po~ituva drugarstvoto no koga stanuva zbor za pari, osven ako ne se davaat od milosrdie, nema prostuvawe vo imeto na drugarstvoto. Parite {to jas odlu~iv da ti gi dadam, }e najdam na~in da stignat do tebe, a ti pravi so niv {to saka{. Mislam deka sfati kolku e seriоzna mojata namera da si ja izvr{am svojata obvrska. Ne moè{, Pobratime, ti vaka na brzina da mi se nametne{ bidej}i jas dojdov podgotven, si pomisliv vo sebe i boèm pokorno mu rekov na Prijatelot: - Dobro, go prifa}am nadomestokot, no baram iznosot na parite da go ~uva{ vo tvojot sef, ubavo zavitkan vo po{tenskiot plik so koj ti go donesov pisanieto. Za nivnata upotreba navreme }e te izvestam. Pobratimot se najde zate~en, ne o~ekuva{e vakov odgovor i zatoa kuso mi odgovori. - Dogovoreno, za ova pra{awe nema pove}e diskusija. Oтkako }e go ispieme kafeto, jas sakam da te pro{etam niz mojava Klinika za ginekologija i aku{erstvo, da vidi{ {to imam i {to s¢ rabotam tuka so moite visoko specijalizirani timovi. Go odbiv pieweto na kafeto i vedna{ trgnavme da ja razgledam Klinikata, vsu{nost da se uveram deka e to~no se ona {to mi go kaà za nea na minatata sredba vo restoranot. I navistina se be{e impresivno. Kako da ne se nao|am vo mojot Grad tuku nekade vo svetot, vo nekoja ~uvena centralna kralska klinika. Vrabotenite vo Klinikata koi gi sre}avame, bea beсprekorno uredno oble~eni i oтkako so nasmevka }e ne pozdravea, prodolùvaa da si gi vr{at svoite raboti. Jas bev celosno opfaten so voshituva~ko ~uvstvo koe me prave{e posebno sre}en zatoa {to toa mi go ovozmoì mojot blizok prijatel. 58

Roman za Skopje

Koga Pobratimot predloì da go zavr{ime razgleduvaweto na Klinikata i da se vratime vo negoviot kabinet jas neo~ekuvano go pra{av: - Kade ti se pacientkite, ne vidovme nitu edna? - Nema ni da vidi{, - mi odgovori Pobratimot. - Diskrecijata e eden od osnovnite principi na rabotata vo ovaa Klinika. Tie imaat pravo da kontaktiraat samo so li~nostite koi sami }e si gi poso~at i sekako so medicinskata ekipa koja e zadolèna da se griì za niv. Toa e neophodno ako se ima predvid deka pove}eto od polovinata od pacientkite ne se maèni, a od niv pogolemiot del doa|aat inkognito od sosednite zemji. Imame i doma{ni pacientki. Po ova objasnuvawe mi be{e sosema jasno zo{to diskrecijata ima tolku va`no mesto vo ovaa ustanova. Se vrativme vo kabinetot a vedna{ po nas vleze i asistentkata, donesuvaj}i ni viski so mraz i nekolku ~inii so bademi, le{nici, fstaci i orevi od dale~nata isto~na golema zemja. Toga{ jas {eguvaj}i se, dofrliv: - Izvinite, ama jas so ovoj skap pijalĐ°k pretpo~itam meze od doma{no poteklo: leblebija i kikiriki, kolku {to e mo`no da se positni. Na prijatelot mu se dopadna {egata i prodolì. - Pe~eni semki od tikva i son~ogled isto taka dobro bi odgovarale, no ti garantiram deka i bez ovie na{i specijaliteti pijalĐ°kov ubavo gi odvrzuva jazicite. Zatoa moèbi najmnogu go upotrebuvaat politi~arite i diplomatite. Se be{e podgotveno za da otpo~ne ispovedta na Pobratimot.

4 Pred da go po~ne svoeto raskaùvawe Pobratimot me pogledna v o~i i mi re~e: - Znae{ li zo{to tokmu tebe }e ti raskaàm {to se slu~uva{e so mojot ìvot? Sigurno deka ne znae{, pa zatoa jas }e ti go dadam odgovorot. 59

Milan Porjazov

Prvo, ti si mi prviot drugar {to sum go steknal vo detstvoto. Kako vo son se se}avam, ne na prvite igri vo na{ata ulica tuku na plevnata vo seloto vgnezdeno vo Planinata {to nadvisnala nad Gradot, vo koja ne pribra dobrodu{nata anama za da se skrieme od bombardiraweto vo Golemata svetska vojna. Jas nave~er, vo temnicata }e te pronajdev tebe i gu{nati dvajcata }e zaspievme. Toga{ kako da mi go snemuva{e stravot od tresokot na bombite {to pa|aa vo Gradot i negovata okolina. Majka mi, koga }e se sete{e na tie voeni vremiwa, vele{e deka nÂ˘ ~uval gospod no i anamata na koja okupatorite i ostavile mal del od ogromniot imot {to go imal agata - nejziniot ma`. Kriej}i gi svoite semejstva vo seloto, na{ite roditeli smislata na svojot ìvot go gledale vo nas, vo so~uvuvaweto na na{ite ìvoti i vo na{ata idnina. Za podobra idnina se bore{e i mojot tatko, tamu nekade vo planinite. Posle taa vojna nie si ostanavme pak najdobri drugari, so istite te{kotii, maki i stradawa, so istite radosti no i so istite ideali i so neskr{liva verba deka eden den }e ìveeme sre}no vo mir i blagosostojba. Ti be{e malku povozrasen od mene pa jas nikoga{ ne kupuvav u~ebnici za vo u~ili{te. Znae{e deka }e mi trebaat i zatoa mnogu vnimatelno gi koriste{e taka {to koga jas }e gi dobiev, izgledaa kako denta da sum gi kupil od kniàrnica. Vo ulicata ìveevme kako da sme site edno golemo semejstvo. Nie ne samo {to prodolìvme da drugaruvame tuku i se pobratimivme, pominuvaj}i go zaedno golemiot del od na{ite detski a potoa i mlade{ki denovi. Ne pomnam deka nekoga{ se imame seriozno skarani bidej}i na dvajcata mnogu ni zna~e{e na{eto drugaruvawe. Ti be{e edinec a jas imav samo sestra i zatoa bevme pove}e od pobratimi, kako bra}a bevme. Sosema iskreno, bez tro{ka licemerie sakam da ti kaàm deka ti kako li~nost sekoga{ si me impresioniral i toa trae sÂ˘ u{te. Se odlu~iv da ti go raskaàm mojot ìvot zatoa {to sum ubeden deka onaa drugarska povrzanost od detstvoto sÂ˘ u{te trae, deka sÂ˘ u{te kako toga{ i sega si podgoten da se raduva{ na moite uspesi i da so~uvstvuva{ so moite stradawa.

Roman za Skopje

- Poleka, zapri malku so toj napliv na emocii. Ova {to mi go kaùva{ jas go znam, ne zatoa {to dosega si mi go kaùval tuku ednostavno sum go ~uvstvuval istoto, - vozbudeno mu se obrativ na Pobratimot i prodolìv: Vo vremeto {to izmina, vo koe nie ve}e ne kontaktiravme, ti sigurno si sretnal i si steknal novi prijateli koi gi po~ituva{, ako ne pove}e barem isto kolku mene. - Sekako, imav, imam a i u{te novi }e steknam i toa visoki politi~ari, diplomati, bogati stopanstvenici, vladici, vrvni umetnici, akademici i golem broj drugi mnogu ceneti stru~waci osobeno od mojata oblast koi se nao|aat ovde, vo na{ata dràva i vo najzna~ajnite svetski centri. No na nitu eden od niv ne moàm da mu go otvoram svoeto srce kako na tebe. Velat deka ne se ispla}a da bide{ iskren, za{to toa }e ti go smetaat za slabost. Ti si edinstveniot kaj kogo mojata iskrenost }e bide prifatena i razbrana vo vistinskata smisla. Ako toa tebe ti pretstavuva ~est, za mene toa e golema privilegija, bidej}i deneska te{ko se odrùva a u{te pote{ko se sozdava iskreno prijatelstvo. - Dobro, Pobratime, ajde kaì mi dali jas ovde dojdov za da mi raskaùva{ za na{eto prijatelstvo ili pak vo imeto na toa prijatelstvo da gi doznaam pati{tata niz koi vrvel tvojot ìvot, otkako prestana na{eto druèwe pa se do denes? - Ima{ pravo, - mi odgovori Pobratimot. - ]e po~nam malku porano od toj period, odnosno od zapoznavaweto i rabotata kako doktor vo Maloto provincisko mesto, so tvojot Star prijatel a moj kolega i baxanak. Veruvam deka toj ni{to ne ti kaàl za toa bidej}i navleguva vo negovata slu`bena i semejna intima za koja ti nema{ pravo da go pra{a{. So mojot baxanak se poznavavme od vremeto na studiraweto, no ne bevme bliski prijateli. Sudbinite ni se poklopija koga dvajcata se najdovme vo Maloto provincisko mesto za da gi zapo~neme na{ite doktorski karieri. Toj tamu be{e ispraten od strana na povisokite partiski organi, koi vo nego gledaat perspektiven politi~ki kadar na kogo mu e po61

Milan Porjazov

trebno kalewe vo malo provincisko mesto, preku zaedni~kiot ìvot so tamo{nite lu|e i nivnite problemi. Mene nikoj ne me isprati tamu. Toa be{e moj izbor bidej}i nemav drugo re{enie. Sakav da ostanam i da ja zapo~nam svojata kariera vo Golemiot grad vo koj sum roden, no toa ne mi be{e dozvoleno bidej}i moeto semejstvo go smetaa za antidràven element. Ti ja znae{ sudbinata na mojot tatko. Be{e proglasen za dràven neprijatel i leè{e vo najozoglaseniot ostrovski zatvor zatoa {to mol~e{e, ne se izjasnuva{e. Istata sudbina go snajde i podocna koga povtorno be{e zatvoren zatoa {to se izjasnuva{e i kaùva{e {to misli. No narodot veli deka sekoe zlo {to ti e napraveno }e bara pro{ka, pravej}i ti dobro. Podocna, poto~no od po~etokot na promenite vo dràvata pa se do denes, biografijata na tatko mi e mnogu respektirana i ima golemo pozitivno vlijanie na moeto mesto vo na{eto op{testvo. - A {to se slu~uva{e so tvojata sestra? Kade e sega taa, {to raboti? - be{e moeto pra{awe. - Taa studira{e hemija i vo tekot na studiite, boèm na odredeno vreme, za da u~i jazik, otide da raboti kako doma{na pomo{niчka na edno bogato semejstvo vo glavniot grad na Ostrovskata zemja. So golem trud no i so materijalna pomo{ i razbirawe od strana na semejstvoto kade {to rabote{e, taa tamu gi zavr{i studiite po hemija, a potoa magistriraше. Nejziniot gazda, koj be{e univerzitetski profesor, ‹ ovozmoì da doktorira. Taa mu vozvrati so postignuvawe odli~en uspeh. Otkako so rabota dokaà deka raspolaga so izvonreden potencijal za nau~ni istraùvawa, dobi nastavni~ko mesto vo toj eliten Univerzitet. Potoa se omaì za kolega od istata dràva, rodi edno dete i blagodarej}i na nejzinoto postojano dokaùvawe na svoite znaewa i mo`nosti, denes ja smetaat za vrven nau~nik vo edna oblast na hemijata, koja ako ti ja kaàm kako se vika nema ni{to da ti zna~и bidej}i i mene mi e te{ko sosema da ja razberam specifi~nata sodrìna na taa nauka.

Roman za Skopje

- Bravo, toa e edna od retkite ubavi prikazni {to sum moèl da gi slu{nam vo posledno vreme. Sigurno ti nedostiga no sekako nao|a{ na~in kako, barem edna{ godi{no da se vidi{ so sestra ti i со nejzinoto semejstvo. - More kako edna{, pove}e pati se gledame ovde kaj mene ili pak jas odam kaj niv. Najgolemo zadovolstvo mi pretstavuvaat igrite i pro{etkite so vnukata. Dvajcata nemame vreme podolgo da prestojuvame pa zatoa nastojuvame da imame kusi no po~esti zaemni poseti. No mislam deka ja zgre{ivme temata na razgovorot, ne e toa sestra mi, tuku sum jas. - To~no taka e, ajde, Pobratime, prodolì da gi prevrtuva{ stranicite na knigata {to ja ispi{uval tvojot ìvot vo Maloto provincisko mesto.

5 Pobratimot ubavo goltna od pijalаkot i prodolì so svoeto расkaùvawe: - Maloto provincisko mesto nalikuva{e pove}e na selo otkolku na graт~e. Denes e vistinski grad. Mislam deka vo nego gi pominav najbezgri`nite denovi vo mojot ìvot. Ako edinica merka za sre}en ìvot pretstavuva bezgri`nosta, toga{ tamu jas bev na negovoto visoko skalilo. Ne na najvisokoto, zа{to ~esto taguvav za mojata majka i mojot Grad. Koga pristignavme so tvojot Star prijatel, vedna{ ne proglasija za najposakuvani ergeni. Ordinaciite ni bea opsednuvani od mladi devojкi, zdravi kako dren koi mislea deka so ~estite pregledi kaj nas }e predizvikaat pogolem interes i }e gi pottiknat na{ite èlbi za pridobivawe na nivnata qubovna naklonetost. Da znae{e da zboruva na{eto zaedni~ko malo avtomobil~e od stransko poteklo no doma{no proizvodstvo, ima{e da gi natera ~esto da pocrvenuvaat od sram polovinata od momite no i ponekoja mlada nevesta, {to imaa mo`nost so eden od nas da se skrijat vo nekoja od {umi~kite vo okolinata na Maloto provincisko mesto. 63

Milan Porjazov

Me|utoa, dvete najubavi momi - sestrite blizna~ki, }erki na popot, nikako ne go prifa}aa na{iot isproban na~in za privlekuvawe na ubavicite {to gi sre}avavme sekoj den. To~no koga bevme se odlu~ile so kolegata da kreneme race od namerata da gi osvoime, ednata od niv dojde vo mojata ordinacija, ne na pregled tuku da pra{a dali dvajcata }e im bideme gosti na nivnata semejna slava. Jas pobrzav na kolegata da mu ja prenesam radosnata vest i dadenata moja soglasnost za odewe na slavata na blizna~kite. Toj me soslu{a i seriozno mi zameri {to sum ja dal soglasnosta, zа{to kako angaìran ~len na ovde{nata partiska organizacija, za poseti na verski objekti i u~estvo vo ostvaruvawe religiski obi~ai, treba da dobie soglasnost od soodveten funkcioner. Zna~i kone~nata odluka dali }e odime na slava i pokraj na{ata silna èlba, treba{e da ja donese sekretarot na Mesniot komitet. Otkako mojot kolega mu objasni na sekretarot deka ne odime na slava od religiozni pri~ini tuku poradi na{ite simpatii kon sestrite blizna~ki, soglasnosta vedna{ mu be{e dadena. Znaevme kade se nao|a нивната ku}a, bidej}i nekolku pati bevme povikuvani da ‹ ukaème lekarska pomo{ na nivnata baba, dodeka be{e ìva. Ve~erta, na semejnata slava na blizna~kite pristignavme poдоцна od voobi~aenoto vreme za vakvi poseti, bidej}i moravme da gi sanirame povredite na lokalniot boem koj sakal da izleze od kafeanata niz zatvorenata zastaklena vrata. So glavata si napravil premin, no na ~eloto dobil nekolku, ne mnogu seriozni ise~enici. Toj da ti imal mnogu cvrsta glava! Pred vratata na ku}ata na blizna~kite ne pre~eka popot - nivniot tatko. Mu ja ~estitavme slavata, no ne mu baknavme raka. So nasmevka mu go predadovme podarokot, edno {i{e so trigodi{no vino od na{eto najpoznato vinarsko podra~je. Se zablagodari popot i ne pokani da vlezeme, naglasuva}i deka sme mu napravile golema ~est so na{eto doa|awe. Se poglednavme so kolegata. Dovolna be{e skrienata nasmevka za da se razbereme {to treba ponatamu da pravime. Ima{e mnogu gosti, smesteni vo dve prostorii. Vo ednata bea postarite a vo drugata pomladite. Sekako popot ne 64

Roman za Skopje

vnese vo prostorijata kade {to bea pomladite. Site bea devojki, osven eden maloleten brat na nekoja od niv. Blizna~kite vedna{ dojdoa do nas i po voobi~aenite ~estitki i pozdravi, ne smestija da sedneme na ~elo na dolgata masa. Do nas sedna po edna od blizna~kite. Na gramofonot se vrtea ve}e o{teteni plo~i od koi edvaj se prepoznavaa toga{ mnogu poznatite hit-melodii na u{te popoznatite doma{ni peјa~i. Gramofonot mora{e da prestane da ni gi para u{ite bidej}i po~na da se servira ve~erata: grav~e so prèni ribi. Slavata bila posna i zatoa ve~erata bila skromna. Donesoa i od doma{noto vino na popot, mnogu ni se dopadna. Zatoa ne ~ekavme da ni doturat vo ~a{ite, toa sami si go pravevme. Ve~erata zavr{i, masata brzo be{e raskrenata. Potoa na tri mesta bea staveni чиниite polni so razni, kako {to rekoa posni kola~i. Toga{ sestrata blizna~ka {to sede{e do mene, stana i ja исpruì rakata vo kredenecot zad nas. Оттаму izvadi sosema nova, s¢ u{te neotpakuvana gramofonska plo~a na koja znaev deka se nao|aat sentimentalni melodii {to gi pee{e crnomurestata yvezda, od dale~nata Zemja na mo`nostite i blagosostojbata. Ubavo prozvu~ea prvite akordi na melodijata i sestrite ednovremeno kako da se bea dogovorile, ne pokanija da tancuvame. Vo prvite momenti se prepravavme kako da ni e neprijatno da ja prifatime pokanata no sepak, bidej}i se nao|ame vo nivniot dom, im rekovme deka ne smeeme da ги odbieme. Zapo~navme da tancuvame so prekrasnite devojki, na bavnata melodija interpretirana so kadifeniot glas na svetski poznatiot peja~. Denes, iako pomina mnogu vreme od toj nastan, sosema to~no se se}avam na ona {to vo tie momenti po~uvstvuvav. Toa be{e deka taa ubava moma }e bide mojot ìvoten sopatnik. Koga naedna{ snema svetlo i nastana crna temnina, ovaa moja odluka be{e zape~atena. Jas silno ja pregrnav devojkata i usnite ni se spoija. Ne znam kolku trae{e bakneòt no vo sebe te{ko mu ja okarav majkata na onoj {то ja zapali sve}ata koja se nao|a{e na sredinata na masata. Na tak-

Milan Porjazov

va svetlina te{ko deka nekoj }e moè{e da gi zabeleì na{ite zacrveneti obrazi. Nabrgu dojde i strujata, svetlinata pak si ja vr{e{e svojata funkcija no o~ekuvav deka povtorno }e se ugasне bidej}i na malku pogolemo optovaruvawe osiguruva~ite ~esto pregoruvaa. Na moja golema àlost ovaa ve~er toa u{te edna{ ne se slu~i. Se zavrtev kon kolegata i ne mi be{e te{ko da pogodam deka i toj i devojkata ne se izraduvaa na osvetluvaweto na prostorijata. Siguren sum deka za toa imavme isti pri~ini. Pred polno} koga drugata prostorija kade {to bea smesteni postarite sosema ve}e be{e isprazneta, nie dvajcata odlu~ivme da si zamineme. So toa mu stavivme kraj na tancuvaweto i so drugite devojки koi n¢ ne ostavaa nitu malku da se odmorime i da uìvame vo slatkite ~uvstva {to ni naviraa posle ona, prvoto prekrasno tancuvawe so blizna~kite vo temninata. Se pozdravivme so doma}inot i doma}inkata. So o~ite gi upativme qubovnite streli koi go najdoa najkusiot pat do srcata na blizna~kite. Potoa so na{iot mal avtomobil stasavme vo zaedni~kiot stan, opieni ne od vinoto tuku od qubovta {to ja po~uvstvuvavme kon ubavite momi. Oтkako si legnavme, jas mu raskaàv na kolegata {to se slu~i koga se izgasna svetilkata. Toj se nasmea i re~e deka nemu istoto mu se slu~ilo so edna mala razlika. [tom snemalo svetlo blizna~kata vedna{ mu se nafrlila i po~nala da go qubi, na {to toj normalno i vozvratil u{te poèstoko. Pred da si poèlime dobra no} zaklu~ivme deka ne{to }e bide so нас и blizna~kite. Iako znaevme {to }e se slu~i, taa no} ne sakavme da si priznaeme.

6 Se slu~i toa {to neizbe`no treba{e da se slu~i. Prvo se o`eni mojot kolega, koj nabrgu posle toa dobi specijalizacija i dvosoben stan vo Golemiot grad, pa so soprugata si za66

Roman za Skopje

mina tamu da ja gradi svojata kariera. Ostanav sam vo ambulantata na Maloto provincisko mesto i uspevav sam da gi zgriùvam site pacienti. Vo slobodnoto vreme bev postojano so mojata devojka - sestrata blizna~ka, {to be{e dovolna pri~ina drasti~no da se namalat posetite vo ordinacijata od strana na mladite devojki. Doa|aa само koga navistina imaa potreba. Vo malo mesto qubovnite vrski ne moàt da traat dolgo. Tie brzo zavr{uvaat ili so brak ili se raskinuvaat, na golema àlost na ednata strana. Na{ata vrska be{e edna od najdolgite. Stapivme vo brak srede leto vo pekolno èòk den. Taka mora{e da bide bidej}i kumot - mnogu vlijatelen kolega na mojot baxanak {to toj ni go nametna, imal mnogu obvrski vo Golemiot grad i samo toj termin mu bil sloboden. N¢ ven~a tatkoto na mojata sopruga vo edinstvenata crkva vo mestoto. Kutriot se trude{e da gi ispolni site hristijanski obi~ai, taka што ne samo toj {to be{e ìva voda tuku ubavo se ispotivme i nie mladencite kako i malkuteмина gosti me|u koi be{e i mojata majka. Sestra mi neuspea da pristigne, poradi odolgovlekuvaweto na kumot da go kaè terminot koga e sloboden. Sekako se registрiravme i vo mesnata kancelarija. Jas nemav nikakvi problemi poradi crkovnite svadbeni obi~ai, bidej}i ne bev ~len na edinstvenata partija. Toj problem go ima{e mojot baxanak i zatoa na popot - tatkoto na negovata sopruga, mu be{e skrateno zadovolstvoto da gi ven~a. U{te pred svadbenata sve~enost, tatkoto na soprugata ni predloì a nie prifativme da ìveeme kaj niv bidej}i ku}ata e golema. Tie nema da ostanat sami a i nam }e ni se namalat ìvotnite tro{oci, bidej}i nema da pla}ame naemnina za stan. Majka ‹ na soprugata, onaka {eretski ni dofrli deka }e ni bide od polza koga }e stigne vnu~eto. Pominavme dve godini vo ubav i sre}en brak a vnu~eto nikako da stigne. Zatoa pak na mojot baxanak soprugata mu rodi bliznaci: }erka i sin. Site bevme sre}ni no zabeleìtelna be{e tagata zatoa {to i vo na{ata ku}a s¢ u{te ne se slu~i takov radosten nastan. Kako doktor mi be{e poznato deka bremenosta moè da nastane i po nekolku godini bra~en 67

Milan Porjazov

ìvot. Za da se utvrdat vistinskite pri~ini zo{to soprugata dosega ne zabremenila, treba{e da se napravat pove}e specijalisti~ki pregledi i ispituvawa vo klinikite na na{iot Glaven grad. Soprugata ne se soglasuva{e da odi na takvi pregledi. Koga jas toa }e i go spomnev, taa postojano mi odgovara{e deka treba u{te da pri~ekame bidej}i Gospod ovoj pat ne preskoknal no nikako ne n¢ zaboravil. So namera da i go ottrgnam vnimanieto od dolgoto ~ekawe na na{e dete i za da nema mnogu vreme da taguva poradi toa, na soprugata i predloìv a taa prifati da posetuvame ve~eren kurs za u~ewe na jazikot na dràvata na Ve~niot grad. Vo na{eto Malo provincisko mesto kursot go organizira{e Rabotni~kiot univerzitet od Glavniot гrad za {to se pla}a{e mal simboli~en nadomestok. U~ebnikot i gramofonskite plo~i treba{e sami da si gi kupime. Toa za nas ne pretstavuva{e nikakov problem kako i sovladuvaweto na se ona {to ni go predavaa navistina odli~niте poznava~i na jazikot. Kursot go zavr{ivme so odli~en uspeh i dobivme svidetelstva so golem pe~at i siten potpis na direktorot na Rabotni~kiot univerzitet. Potoa po~navme, prvo na {ega a potoa s¢ poseriozno, da se obra}avme eden na drug na jazikot {to go u~evme. Dvajcata zaklu~ivme deka ni nedostasuva poznavawe na pogolem broj zborovi i pro{iruvawe na znaeweto od gramatikata. Zatoa vo Glavniot grad kupivme u~ebnik i gramofonski plo~i nameneti za povisok stepen od onoj {to nie go zavr{ivme na kursot. Plo~ite ja sodrèa konverzacijata {to ja vodat dvajca turisti pri posetata na Ve~niot grad. So golem entuzijazam go u~evme s¢ ona {to se nao|a{e na plo~ite i vo u~ebnikot. Toa ni pri~inuva{e zadovolstvo bidej}i po~navme da si zamisluvame deka se nao|ame vo Ve~niot grad kako turisti, zboruvaj}i me|u sebe isklu~iтелно na jazikot {to go u~evme. Bevme realni i jasno ni be{e deka malku znaeme od ovoj ubav jazik. Se dodeka ne prestojuvame vo zemjata na Ve~niot grad, ne }e moème da kaème deka barem osnovnata konverzacija ja imame solidno sovladano.

Roman za Skopje

Blagodarej}i na sre}nite okolnosti {to samo sudbinata moè da ti gi izreìra vo ìvotot, namesto nie da odime vo zemjata ~iј jazik go u~evme, se slu~i kaj nas doma da dojdat dvajca nejzini gra|ani. Toa bea ma` i èna koi sakaa da ìveat vo ku}a kaj nekoj od mesnoto naselenie, za odblisku да se zapoznaat so nivnite posebnosti. Dvajcata eksperti za izvedba na zemjeni brani, bea angaìrani za glavni konsultanti pri izgradbata na branata koja nedaleku od Maloto mesto treba{e da ja zapre vodata od planinskata reka za da se sozdade ve{ta~ko ezero. So vodata od ezeroto trba{e da se proizveduva elektri~na energija no i da se re{at za dolg period, problemite so obezbeduvaweto voda za piewe i navodnuvawe na plodnite nivi na ovoj zemjodelski region. Tie bea sre}ni {to nie ne{to znaeme od nivniot jazik bidej}i polesno }e moàt da ni gi soop{tuvaat svoite potrebi i barawa. Brzo sfatija kolku e siroma{no na{eto poznavawe na toj jazik i zatoa gospo|ata ni predloì, sekoja ve~er da ni dava ~asovi. Vo znak na blagodarnost se otkaàvme od nadomestokot koj trebaa da go pla}aat za prestojot vo na{ata ku}a. Po {est meseci, so golemo zalagawe na gospo|ata no i blagodarej}i na na{ata posvetenost na toa {to go rabotevme, moèvme da konstatirame deka na edno zadovolitelno nivo znaeme da komunicirame i prili~no to~no da pi{uvame i да ~itame na jazikot {to so golema qubov go u~evme. Koga ovaa bra~na dvojka ne po~esti so ednomese~en prestoj vo nivnata ku}a {to se nao|a{e vo elitniot del na Ve~niot grad, toga{ se zdobivme so zna~itеlno pogolema sigurnost vo vladeeweto na jazikot i vo negovata upotreba. Jas duri po~nav, sekako so mala pomo{ od re~enicite, da koristam stru~na literatura a soprugata bez te{kotii na toj jazik ~ita{e beletristika. So posebno zadovolstvo gi sledevme filmovite {to doa|aa od zemjata ~iј jazik mislevme deka ve}e go znaeme. Po zavr{uvaweto na proekcijata na filmot ni be{e sosema jasno deka dosta znaeme, no дека imame u{te mnogu {to da u~ime. Misijata na ekspertite zavr{i i tie zaminaa so sli~na zada~a vo nekoja zemja na Crniot kontinent. Nema{e ve}e ve69

Milan Porjazov

~erni razgovori so na{ite gosti koi na nivniot jazik ni raskaùvaa mnogu interesni istoriski nastani no i za sovremeniot ìvot vo sopstevata zemja. Nie ne im ostanavme dol`ni. Kolku {to ni dozvoluva{e poznavaweto na jazikot, im raskaùvavme koi sme i kakov narod sme, kolku si ja sakame svojata dràva i koi se na{ite nadeì za idninata. Bea mnogu zadovоlni od prestojot vo na{ata ku}a no i od sredinata vo koja rabotea. Rekoa deka sretnale mnogu vredni, umni i veseli lu|e so koi stanale odli~ni prijateli. Duri nau~ija i nekoi na{i zborovi. Po nivnoto zaminuvawe ìvotot vo Maloto provincisko mesto prodolì da se odviva bez nekoi pozna~ajni nastani, spokojno i za pogolemiot del od negovite ìteli, bez nekoi golemi griì. Sekoj sekogo go po~ituva{e, nikoj nikomu lo{o ne mu vele{e zа{to toa ne mu го misle{e. Vo vakviot provinciski ìvot se vklopiv i jas. Sakav da ne se optovaruvam so pra{aweto koga }e go napu{tam ova mesto i }e se vratam da ìveam tamu od kade {to dojdov. Vo toa ne uspevav. Mnogu taguvav za mojot Grad.

7 Edna vrne`liva esenska ve~er sedev na masata i pod slabata svetilka go prelistuvav stru~noto spisanie koe redovno go dobivav od edna pro~uena klinika vo zemjata ~iј jazik go u~ev i re~isi go nau~iv. Od ~itaweto na interesniot tekst me ottrgna silnoto чkripewe na gumite na avtomobilot {to zapre pred na{ata porta. Toa be{e baxanakot so soprugata, ni doa|aa vo nenajavena poseta. Gi pre~ekav pred vratata. Potoa site se sobravme vo dnevnata soba i go vodevme onoj voobi~aen razgovor: кako ste Vie i Va{ite deca, {to ima novo vo Glavniot grad, kako Vi odi rabotata i sli~no. Koga dojde redot baxanakot da odgovori {to raboti i do kade e so specijalizacijata, toj iako odbiva{e da odgovara na vakvi pra{awa koga jas go pra{uvav, но na semejstvoto na negovata sopru70

Roman za Skopje

ga mu dolè{e takov odgovor pa so izbrani zborovi, odolgovlekuvaj}i go govorot, ni re~e: - Dobro mi odi i partiskata rabota a i so specijalizacijata, ne zaostanuvam vo ni{to. Ispolnuvam s¢ {to se bara od mene. Mi pomaga i Va{iot kum, koj me zamoli da Vi gi prenesam negovite pozdravi. Tolku be{e odgovorot i koga site ostanavme so podotvoreni usti od vakvoto iznenaduva~ko, nevoobi~aeno slu`beno odnesuvawe na mojot baxanak, toj prodolì da zboruva: - Blagodarej}i na Va{iot kum i na moeto napreduvawe vo politikata, na mojot baxanak uspeav da mu obezbedam specijalizacija no ne znam dali }e prifati bidej}i se raboti za ginekologija i aku{erstvo? - Prifa}am! Izvikav bez da razmisluvam. - Pogledav kon soprugata i od izrazot na nejzinoto lice ne moèv da zaklu~am kako taa ja primi ovaa ponuda. Sepak na krajot zaklu~ivme deka ova e odli~na vest i deka treba site da bideme sre}ni i blagodarni {to na{iov rodnina se setil i na mene. Mojata radost be{e golema. Kone~no }e se vratam vo mojot Grad, kaj majka mi koja taguva za mene. Dojde vremeto da go napu{tam ìvotot vo ova Malo provincisko mesto, kade што tolku godini sovesno i samopregorno gi vloùvav site moi znaewa i sposobnosti za dobroto na negovite krotki i rabotlivi ìteli. Soprugata se trude{e da ostavi vpe~atok deka ja deli so mene radosta od ovoj nastan i deka ja pravi sre}na toa {to treba da ni se slu~i. Ne bev sosema siguren deka se ~uvstvuva taka bidej}i dojde redot sega taa da se odvoi od svoite roditeli. Administrativnite formalnosti ne odea brzo. Pominaa pove}e od dva mesecа dodeka go dobiv re{enieto za mojata specijalizаcija. So re{enieto mi be{e dostaveno i edno pismo, potpi{ano od ministerot. Vo nego pi{uva{e deka }e ostanam da rabotam vo Maloto provincisko mesto se dodeka da se najde sootvetna zamena za mene. Go preìveav toa vreme bezgri`no zа{to ve}e znaev {to }e mi se slu~i za kuso vreme. Pristignaa dvajca mladi doktori, isti kakvi {to bevme jas i baxanakot i kone~no s¢ 71

Milan Porjazov

be{e podgotveno za na{eto zaminuvawe vo Glavniot grad. Bev presre}en, se vra}av doma. Koga pristignav vo svojot dom zabeleàv deka ‹ nema kraj na sre}ata na mojata majka. Postojano ne baknuva{e mene i soprugata. Od za{tedenite pari vo Maloto provincisko mesto i so kreditot {to go zeдоvme, ja renoviravme na{ata mala ku}i~ka koja za nas be{e dvorecot od bajkite. Na prizemjeto nadgradivme kat, fasadata ja napravivme da bide vo prepoznatliviot stil na na{ite stari градители a vnatre re{enijata bea usoglaseni so sovremenite potrebi. Za dvorot da ne vi zboruvam, majka mi go napravi da bide vistinska cvetna gradina. Sekoj slu~aen minuva~ zastanuva{e i se nasladuva{e od gleтkata i mirisot {to doa|a{e od gradinata. Ogradata be{e od kovano èlezo no ne tolku ubava kako onie {to gi pravea majstorite od starata bravarska rabotilnica. - Tokmu taka izgleda{e kako {to kaùva{, - go prekinav prijatelot vo inspirativnoto opi{uvawe na negovata ku}a. Ti znae{ deka od zemjotresot se urna ku}ata vo koja ìveevme nie. Ne ja popravivme zа{to ne be{e na{a tuku na nekoj kolonizator od Prvata golema svetska vojna, koj poдоцна ja prodal na eden na{ èlezni~ar. Nie dobivme nov stan vo aseizmi~ki gradena zgrada vo koja i sega ìveam. Porano po~esto, otkako }e me fate{e nostalgija za onaa na{a pravliva i kalliva ulica i za maaloto vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad gradot, odev tamu baraj}i nekoi od nekoga{nite na{i sosedi. Ti ne be{e tamu, si bil negde vo stranstvo. Pogolemiot del od sosedite se preselile vo nekoja od naselbite {to se izgradija za prifa}awe na onie ~ii domovi gi uni{ti podzemnata stihija. A i ulicata ne be{e pravliva, sega be{e asfaltirana. - Spomena deka sum bil vo stranstvo. ]e dojde redot i za toa }e ti raskaàm, - sega mene me prekina Pobratimot i se podnamesti za prodolùvawe na kaùvaweto za vrvicite niz koи minuval negoviot ìvot. - Soprugata i majka mi odli~no se sloùvaa. Za prvpat zabeleàv deka majka mi e zadovolna od svojot ìvot. A soprugata, tradicionalno vospituvana no i itra èna, znae{e 72

Roman za Skopje

kako svojata svekrva da ja napravi sre}na. Stana i omilena prijatelka na сосетките. Zaedno go pieja utrinskoto kafe a ponekoga{ im se pridruùva{e i mojata majka. Posebno drugaruva{e so soprugata na eden direktor, koj kako mene pogolemiot del od denot ne be{e doma. Stipendijata ne mi be{e golema pa moravme rashodite da gi nadopolnuvame so penzijata na mojata majka, steknata za dolgogodi{nata rabota vo Tutunskata fabrika. Poradi toa nemavme uslovi da gi po~uvstvuvame site zadovolstva {to gi pruà Glavniot grad osobeno vo no}nite ~asovi. Sepak nao|avme vreme ponekoga{ da uìvame vo nekoj kulturen nastan {to be{e sodrìna na tradicionalnata manifestacija Kulturno leto na Glavniot grad. Ete, za malku }e zaboravev. Vo toj period moèv da si dozvolam, so tebe i drugite na{i prijateli vo sabotite da se sretneme za da izedeme po deset kebapi so kromid, da se napieme studeno pivo i da uìvame vo ubavata starogradska muzika, onaa koja so tolku golem zanes ja svire{e crnomurestiot violinist so zaliàna kosa, crn frak, bela ko{ula i crna vratovrska-peperutka. Ovoj predvoen kafeanski muzikant, sekako se se}ava{ deka ìvee{e vo na{eto maalo. Site mnogu go po~ituvaa iako ne se vklopuva{e so izgledot, karakterot i zanimawata na drugite maì od negovoto maalsko opkruùvawe. - A zaboravi deka tamu me zapozna so mojot Star prijatel, so kogo dolgo drugaruvavme pa prekinavme za да sega, se nadevam deka pak }e go obnovime toa drugarstvo. Kolku se se}avam nie ne dozvoluvavme nekoj da zboruva lo{o za кој bilo od na{eto dru{tvo. Ednostavno zatoa {to bevme ne mnogu dobri, tuku najdobri, nedosti`ni vo s¢. - Ha, ha, ha! - se iznasmea Pobratimot. - Lu|eto okolu mene obi~no se natprevaruvaat koj pogolema falba }e kaè za mene, no moram da ti priznaam deka vakva ubava i tolku kusa no golema falba, dosega nikoj ne mi kaàl.

Milan Porjazov

PETTA GLAVA 1 Raspoloèn, so особено zadovolstvo Pobratimot prodolì so kaùvaweto na vistinata za negoviot ìvot: - Specijalizacijata za mene be{e nov predizvik. Posle onaa samostojna rabota kako doktor od op{ta praktika vo Maloto provincisko mesto, sega imav mnogu preтpostaveni, naredeni i toa po~nuvaj}i od specijalizantite so podolg sta`, pa se do direktorot na Klinikata. Brzo se priспособiv na novata sredina. Kako najmlad specijalizant, no samo po vremeto {to go imav pominato na ova usovr{uvawe, ~esto me vklu~uvaa vo ekipata za no}no deùrstvo. Za mene toa pretstavuva{e ubava можност da kontaktiram podolgo vreme so deùrniot profesor i da nau~am pove}e od drugite koi gi izbegnuvaa asistirawata pri no}nite itni operacii kako i pri poroduvawa so komplikacii. Otkako dobro gi zapoznav profesorite i nivnite sorabotnici, uspeav da dobijam soglasnost od soprugata vo Klinikata da gi napravi pregledite i ispituvawata, za da gi doznaeme pri~inite za nejziniot sterilitet. Moeto prisustvo vo Klinikata vo golema mera pridonese seto toa da se pravi temelito i so primena na najsovr{enite metodi koi moèa da se sprovedat vo na{i uslovi. Dobivme mnogu naodi i mislewa od koi proizleze deka se raboti za nekoja vrodena anomalija i dokolku sakame taa da se otstrani, toga{ mora hiruр{ki da se intervenira. No i so vakov invaziven priod ne se garantira{e optimisti~ki ishod.

Roman za Skopje

Koga soprugata dozna {to mislat doktorite, mnogu be{e luta i razo~arana. Strogo mi naredi nikoga{ pove}e da ne sum se osudil da i predloàm какви bilo pregledi za ovaa ista rabota. Kako {to re~e taa, }e ~ekam Gospod {to }e dade. Dobiv vpe~atok deka soprugata pove}e e luta sama na sebe, zatoa {to se soglasila da se pravat site tie ispituvawa, otkolku {to e razo~arana od rezultatite {to tie gi pokaàa. - Zar lesno ti go prifati ovoj nejzin stav? - go pra{av Pobratimot. - Morav, bidej}i sakav da i se posvetam na specijalizacijata a ne na ma~noto ubeduvawe na soprugata, a potoa i na nejzinite operativni traumi kako i na dolgoto ~ekawe na ishodot od hiruр{tata intervencija. Mojot Pobratim so golema qubov se posvetil na ginekologijata i aku{erstvoto, zatoa {to samo tie se zanimavaat so sozdavaweto i doa|aweto na svet na najsloènoto ìvo su{testvo vo prirodata - ~ovekot. Negovata sopruga brzo go sovladala stresot {to go imala od razo~aruva~kite prognozi za mo`nosta da ima svoe dete. Po edna sedmica, go izvestila soprugot deka so svojata prijatelka, blagodarej}i na nejziniot soprug - direktor, uspeale da obezbedat mesto za poseta na izvonredno atraktivni predavawa, koi traat {est meseci i zavr{uvaat so ispiti za dobivawe stranski sertifikat za zanimawe {to toga{ kaj nas ne bilo poznato - stilist. Pobratimot bil presre}en {to kone~no i negovata sopruga odlu~ila da nau~i ne{to novo koe moèbi nekoga{ }e i zatreba. Sre}en bil i tatkoto na soprugata - popot, koj iako ne znael to~no za {to se raboti, kone~no do~ekal }erkata da projavi interes za stru~na nadogradba, ona za {to postojano gi nagovaral svoite }erki i nikako ne uspeal da gi ubedi. Pominale tie {est meseci, prijatelkite dobile sertifikati i osven po~estoto doteruvawe na liceto i prekrojuvawe na starata obleka, ne moèlo drugo da se vidi od znaeweto {to go steknale na kursot.

Milan Porjazov

2 Pobratimot ve}e ja pominal prvata i dlaboko navlagal vo vtorata godina od specijalizacijata. Mu preostanuvale u{te dve godini i polagaweto na specijalisti~kiot ispit. Se nadeval deka }e go zadràt da raboti tuka vo Klinikata. No ne trebalо Pobratimot da ~eka tolku dolgo za da se najde u{te pred eden nov predizvik. Klinikata pismeno gi izvestila site specijalizanti deka, blagodarej}i na vospostavenata bliska sorabotka, прочуената Centralna klinika za ginekologija i aku{erstvo vo Ve~niot grad dodeluva edna stipendija za zavr{uvawe kaj niv na zapo~nata specijalizacija od strana na nekoj na{ specijalizant. Uslovi za dobivawe na stipendijata bile: Dobro vladeewe so jazikot na dràvata na Ve~niot grad i pozitivna preporaka od profesorskiot kolegium. I eve {to se slu~ilo според kaùvaweto na Pobratimot: - Se odlu~iv da se prijavam iako bev siguren deka ovaa specijalizacija }e ja dobie nekoj kolega, sin na profesor od druga Klinika, {to be{e ve}e vostanovena praktika koga treba{e da se odlu~uva za profesionalna pogodnost {to bi trebalo da ja stekne nekoj od nas. I znae{ {to se slu~i? - mi veli Pobratimot. - Nitu eden od tie sigurnite kandidati koi u~ele i nau~ile drugi svetski jazici, ne go vladeel dobro jazikot {to go u~ev i dobro go nau~iv samo za da go znam bez nekoja posebna cel. Jas bev edinstveniot {to gi ispolnuvav site barani uslovi. I ako po sta` s¢ u{te bev najmlad specijalizant, mene mi be{e dodelena ovaa mnoguposakuvana stipendija koja obezbeduva{e dvegodi{en prestoj vo Ve~niot grad, gradot na soni{tata na mojata sopruga. Koga ubavata vest i ja soop{tiv taa skoka{e od radost i mu se zablagodaruva{e na gospod {to kaj nas vo Maloto provincisko mesto ni go prati onoj bra~en par - eksperti od zemjata na Ve~niot grad. Tuka be{e i majka mi. Se svrtev kon nea i ja pra{av {to misli taa. Kuso mi odgovori: „Neka ti e so sre}a. Za mene ubavite raboti sekoga{ kuso traele“. 76

Roman za Skopje

Soprugata pobrza da ja prenese ubavata vest do nejzinite vo Maloto mesto no i do sestra â&#x20AC;š vo Glavniot grad na Federacijata. Jas go odloìv izraduvaweto na mojata sestra do prvoto na{e sre}avawe. Tuka Pobratimot zapra so kaùvaweto i jas vedna{ po~nav da govoram deka nenajdenite raboti ~esto ni nosat ne{to ubavo, deka navistina interesni raboti mu se slu~uvale vo ìvotot no deka sepak izmina prili~no dolgo vreme i jas }e treba da si zaminam a krajot na prikaznata }e mora da mi go soop{ti na na{ata naredna sredba. Ovoj moj predlog ne mu se dopadna na Pobratimot pa zatoa toj mi se obrati: - Da znae{ deka propu{ta{ denes da gi slu{ne{ najinteresnite i najdramati~nite nastani vo mojot ìvot. No {to da ti pravam, ne si kriv ti tuku tvoite godini koi ne ti dozvoluvaat i ponatamu da go slu{a{ ona {to jas sakam da ti go raskaàm. Ova podsmevawe so moite godini Pobratimot go napravi tolku {armantno {to jas voop{to ne mu se nalutiv tuku mu vrativ so ista mera: - Vo pravo si ako poa|a{ od samiot sebe. Siguren sum deka dokolku insistiram i ponatamu da prodolì{ so raskaùvaweto, toa verojatno nema da bide taka detalno i slikovito kakvo {to dosega go prave{e, ve}e si izmoren. Se smeevme dvajcata na vistinata za na{ite godini, koja ne sakavme da si ja priznaeme. Sepak Pobratimot ne mi dozvoli vedna{ da si odam tuku me odnese, kako {to re~e toj na ru~ek iako vremeto za toa odamna be{e izminato. Ne ru~avme vo Klinikata tuku vo onoj luksuzen restoran kade {to bevme minatiot pat. Koga go zapra{av zĐž{to odime pak tamu na ru~Đľk toj mi odgovori: - Zatoa {to samo tamu jas se ~uvstvuvam kako vistinski gazda kogo go sluàt, a ne kako doktor koj im sluì na drugi. Po obilniot ru~ek, preminavme da go ispieme kafeto vo eden od luksuznite apartmani. Vsu{nost, Pobratimot saka{e da se pofali deka ima i vakvi ekskluzivni prostorii nameneti za intimni ve~eri posle uspe{ni biznis ili politi~ki dogovori, kako i za qubovnite avanturi na nekoi od 77

Milan Porjazov

elitnite javni li~nosti na koi im e potrebna stopostotna diskrecija. Se be{e napraveno i opremeno za taa namena, po~nuvaj}i od mebelot vo koj sedeweto be{e poluleè~ko pa zavr{uvaj}i so многуbrojnite svetilki so koi se prave{e privid na no} no i на den so site nijansi na crvenata, sinata i belata boja. Jas ni{to ne komentirav za ambientot na apartmanot, so merak si go ispiv kafeto, stanav i mu se obrativ na Pobratimot: - Sega odlu~iv da si zaminam. Kaì koga }e mi pruì{ можност da go slu{nam prodolènieto na tvoeto kaùvawe? - Toa nema da bide skoro. Jas treba da odam vo stranstvo na simpozium kade {to imam svoj referat a potoa mislam da ja posetam и sestra mi. Sum se zaèlil da ja vidam vnukata. Dogledawe, drag prijatele, jas }e ti javam koga pak }e se sretneme.

Roman za Skopje

[ESTA GLAVA 1 So ubaviot avtomobil se vrativ doma i u{te od vratata zabeleàv deka soprugata so netrpenie me ~eka za da mi soop{ti ne{to va`no. Samo {to sednav vo mojata fotelja vedna{ bev izvesten deka sosedite imaat mnogu interesni tolkuvawa za moeto izleguvawe i vra}awe doma, so tolku skap avtomobil. Nejzinata соседка, so koja zaedno go pijat utrinskoto kafe, vo doverba i kaàla deka sosedstvoto so golema sigurnost zboruva za moeto dlaboko zagazuvawe vo nekoi partiski ili mafija{ki vodi. Onie pozavidlivite o~ekuvale brzo da zaglavam vo kalta na politi~kite intrigi ili vo nekoja od mafija{kite presmetki. Toga{ ne }e sum znael {to da pravam pa verojatno }e zavr{am vo zatvor, ako ne vo zatvor toga{ ne mi gine kur{umot v ~elo. Ozboruvaweto kaj nas e nacionalen sport, no deka fantazijata na sosedite }e mi smisli vakvo crno scenario, nikoga{ dosega ne bev podgotven nitu da pomislam. Znam koi moàt da bidat avtorite na vaka sro~enata glupost. Toa se onie sosedi koi nemaat seriozna èlba ili ne moàt da si gi re{at svoite problemi pa zatoa izmisluvaat novi, tamu kade {to gi nema. Biserot na tie ozboruvawa be{e tvrdeweto na eden biv{ policaec, penzioner so benificiran sta`, koj u{te dodeka bil aktiven vo svojata slu`ba go imal pro~itano moeto dosie od koe doznal deka toga{ dolgo vreme sum bil kodo{. I toa ne obi~en tuku nedofatliv, mnogu uspe{en dostavuva~ na 79

Milan Porjazov

doverlivi podatoci na nekoja zapadna razuznava~ka slu`ba. Zatoa bila prezemena protiv mene operativna merka - sledawe bez ograni~uvawe, osobeno na moite komunikacii {to sum gi pravel na nekoj od dvata stranski jazici koi odli~no sum gi vladeel. Ova so vladeeweto stranski jazici isto taka e golema laga. Vo gimnazijata navistina u~evme dva stranski jazici, no bidej}i toga{ nemavme mo`nost da prestojuvame nitu kuso vreme vo stranstvo za da ja sovlademe barem osnovnata konverzacija, kako znaewe ni ostanaa nekolku voobi~aeni pra{alni re~enici od sekojdnevniot ìvot i nivnite odgovori. Ete toj biv{ policaec bil siguren deka, otkako vo na{iot Grad se otvorija ambasadi na tolku zna~ajni dràvi, jas sum prodolìl sega javno da kontaktiram so onie koi ne â&#x20AC;š mislat dobro na na{ata dràva. Nemav drug zaklu~ok osven deka ne se raboti samo za profesionalna deformacija na mojot sosed, tuku stanuva zbor za bolen um koj osven lo{o ne moè da prifati deka na obi~niot ~ovek moè da mu se slu~i i ne{to ubavo. So soprugata re{ivme da ne reagirame na ovie gluposti, se dodeka ne ni go zagrozat na{iot ubav i spokoen penzionerski ìvot. Sepak toa be{e na{a golema gre{ka. Ja ispu{tiv mo`nosta vedna{ {tom se soo~iv so ovie besmislici da se spravam so niv na sooĐ´veten na~in. Situacijata se uslo`ni koga mi se javi sinot i pobara, bez da znae majka mu, istiot den nie dvajca da se sretneme. Demek muabetot ne bil za preku telefon. Okolu pladne i rekov na soprugata deka so velosipedot }e odam na patekata kraj Golemata reka. Vistinata be{e deka so velosipedot se upativ vo kafeanata {to se nao|a vo mojata naselba, zgnezdena pome|u stanbenite zgradi no ogradena so visoko zelenilo koe gi zaŃ&#x201A;skriva posetitelite od qubopitnite minuva~i. Ambientot na maalskata kafeana pretstavuva vistinsko prijatno mesto kade {to moàt i povozrasnite lu|e ne{to vkusno da kasnat i da pivnat, pritoa i da si vodat muabeti, bez da se nadvikuvaat so glasnata muzika koja re~isi vo site vakvi ugostitelski objekti zadolìtelno ja ima.

Roman za Skopje

Dojde sinot, kaà dobar den, nekako nervozno sedna sproti mene i nara~a dve òlti rakii bez da me pra{a dali sakam. Potoa me pogledna pravo v o~i i mi re~e: - Ti Stari, - taka me vika{e sinot nagaleno, - dosega nikoga{ ne si me izlagal i te molam nemoj sega da se obide{ da go stori{ toa za ova {to }e te pra{am. - Ajde zboruvaj {to ima{ da mi kaè{ i nemoj da se odnesuva{ кон mene kako policiski islednik, - mu odgovoriv jas naluteno. - E tokmu za toa stanuva zbor, za policiskiot islednik. Ti go znae{ onoj moj prijatel so kogo zaedno odevme vo osnovno u~ili{te a sega povremeno vo nedelite se iska~uvame do Mileniumskiot krst, na vrvot na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Sega toj e inspektor - islednik vo Policiskata stanica. Mi se javi доцна sino}a i kako jas tebe i toj mene, me povika na itna sredba. Denes rano otidov kaj nego, iznenaden od nenadejnoto i konspirativnoто povikuvawe. Oтkako na vlezot mi ja pobara li~nata karta i pro~ita koj sum, deùrniot policaec vedna{ mi go kaà brojot na sobata vo koja treba da se javam. O~igledno be{e deka ve}e e izvesten za moeto doa|awe od strana na mojot drugar - inspektor, bidej}i ne me ostavi da ~ekam kako drugite {to sedea na dolgata drvena klupa. Koga vlegov vo kancelarijata go zdogledav drugarot sam, sednat zad biroto na koe se nao|a{e golem crn bele`nik, kakov {to podaruvaat firmite za Nova godina. Vedna{ stana, srde~no se pozdravivme i me pokani da sednam na stolot tapетiran so crn skaj, {to se nao|a{e pred biroto. Potoa po~na da me pra{uva za mojata familija, za toa kako mi odi rabotata so fudbalskiot klub i se taka nekoi nezna~ajni pra{awa koi me predizvikaa so povisok ton da mu se obratam: - Slu{aj ubavo! Ili }e mi kaè{ zo{to me povika ili jas vedna{ }e stanam i }e si odam! - Ne se luti moe drugar~e, – so nasmevka mi odgovori inspektorot. – Nie dolgo se poznavame i sramno e jas кон tebe da se odnesuvam strogo slu`beno. No {tom saka{ eve sega }e ti kaàm za {to se raboti:

Milan Porjazov

Vo Policiskata stanica primivme anonimno pismo so koe nekoj nepoznat podnositel n¢ izvestuva deka tvojot tatko sorabotuva so odredena stranska razuznava~ka slu`ba i deka policijata treba da go sledi i da ja spre~i vakvata negova aktivnost. Komandirot na Policiskata stanica mi go dade pismoto za da gi isledam navodite vo nego i za ona {to }e go utvrdam, da mu podnesam pismen izve{taj. Koga vidov deka pismoto se odnesuva na tvojot tatko, vedna{ go staviv vo fiokata, dlaboko pod drugite prijavi so koi bev zadolèn. Po edna nedela komandirot me povika i me pra{a zo{to u{te ne go dobil mojot izve{taj vo vrska so anonimnoto pismo. Toga{ jas mu kaàv na komandirot deka dobro go poznavam tvojot tatko bidej}i so tebe sme odli~ni drugari i deka vo ovoj slu~aj imame nekoe zlonamerno obvinuvawe od strana na nekoja neseriozna li~nost. A toj mene mi veli: „Kolku e neseriozna taa li~nost }e treba sam da se uveri{ odnosno li~no so nego da se sretne{. Toj anonimec tripati li~no mene mi se javuva i me pra{uva {to sum prezel vo vrska so negovata prijava. Pri poslednoto javuvawe na moe insistirawe gi kaà svoite identifikacioni podatoci. Eve ti gi, a sega brkaj si ja svojata rabota i smetaj ja za itna.“ Sinot malku podzastana so kaùvaweto, se napi od rakijata i prodolì: - Toa mu go rekol komandirot na inspektorot pa zatoa toj me povika mene za da mi go kaè ova {to go slu{na i da pobara jas tebe psihi~ki da te podgotvam bidej}i }e ti isprati pokana za informativen razgovor vo Policiskata stanica. Eve poradi ova be{e na{ata itna sredba i te molam, Stari, nemoj da dozvoli{ vakviте gluposti mnogu da te vozbudat. - Ne doa|a predvid jas da se vozbudam od ova {to mi go kaà, - mu velam na sinot glasno smeej}i se. - Sega }e ti kaàm {to be{e pri~inata za somneìte na sosedite sprema mene. Po~nav od povikot na Pobratimot, potoa prodolìv so dogovorot jas da mu podgotvam pisanie za Svetecot-iscelitel i pokrovitel na negovata Klinika, za da na krajot mu go kaàm ova: 82

Roman za Skopje

- Se raboti za mojot najdobar drugar od detstvoto i zatoa posakav, po podolgiot prekin na na{ite kontakti da ja islu{am negovata ispoved za trnovitiot pat {to go izminal vo ìvotot. ôvekot si e slaven i bogat pa ne dozvoluva moite poseti da gi pravam so taksi-vozilo, tuku za taa cel mi go stava na raspolagawe negoviot avtomobil. Nemoj da misli{ deka jas mu se nametnuvam i insistiram po~esto da go posetuvam. Naprotiv, toj kaùva koga i kade }e se sretneme. Koga sinot slu{na so kogo sum se sre}aval, prvo iznenadеno me pogledna pa oтkako se sozede, duri naluteno mi se obrati: - Zo{to, Stari, dosega ni{to ne si mi kaàl za toj tvoj Pobratim. Znae{ li ti koj i {to e toj denes, ne samo vo Gradov tuku i vo dràvata? - Znam samo do polovina a drugata polovina }e ja doznaam naskoro. Toj zema obvrska da mi javi koga pak }e se sretneme, - mu odgovoriv sosema smireno na voznemireniot sin od vesta {to ja dozna. Sinot vedna{ povika u{te edna òlta rakija koja naedna{ ja ispi a jas pobarav gust sok od praski. Razgovorot {to slede{e be{e kus i se odnesuva{e na nezna~itelni familijarni temi. Potoa se pozdravivme i se razdelivme. Vedna{ se upativ doma, spokoen no истовремено i razo~aran od ~ovekovata priroda da mu se napakosti na drugiot. Ovaa nedefinirana sostojba, verojatno od izgledot na moeto lice ja pro~ita soprugata i vedna{ me pra{a dali mi se slu~ilo ne{to neprijatno. ¥ kaàv za sredbata so sinot i za se ona {to toj mi go soop{ti. Taa vnimatelno me soslu{a i oтkako go namesti seriozniot izgled na svoeto lice, mi re~e: - Za ovaa neprijatnost imam i jas vina. Koga sosetkite stanaa premnogu qubopitni, jas po~nav da se {eguvam so niv. Im raskaùvav za moite izmisleni poseti na soprugite na ambasadorite na golemite zemji, za zaedni~koto piewe ~aj, za humanitarnite akcii {to so niv gi organizirame i sli~ni drugi aktivnosti za koi pro~itav vo vesnicite deka gi prezemaat uvaènite gospo|i na ~lenovite na diplomatskiot kor. Na krajot ne propu{tav da im priznaam deka seto ova {to im 83

Milan Porjazov

go kaàv e samo edna moja {egovita prikazna. No imav vpe~atok deka na sosedkite pove}e im odgovara da mislat deka seto toa e vistina oŃ&#x201A;kolku da ja prifatat realnosta. Tie verojatno, vo moe otsutvo, ja pro{iruvale so nivni izmislici nepotrebnata {ega {to jas ja pu{tiv me|u niv. Zatoa te molam da ne mi se luti{ tuku i ti da ja sfati{ celata ovaa situacija kako edna golema {ega. Go prifativ predlogot na soprugata no ne moèv lesno da go primenam. Sepak ~uvstvuvav deka nekoj so sila mi stavil tovar na moite ve}e stari ple}i. Po tri dena stigna pokanata da se javam vo Policiskata stanica, vo soba broj toj i toj, zaradi informativen razgovor. Od vlezot vo Stanicata do sobata na inspektorot - islednik, me sprovede policaec. Toj prv vleze a potoa me propu{ti i jas da vlezam, kaùvaj}i mu na inspektorot kogo dovel kaj nego. Inspektorot vedna{ stana, srde~no se pozdravi so mene i me ponudi da sednam na stolot pred biroto. Verojatno toa go u~ele vo Đ&#x;oliciskata akademija kako poseben psiholo{ki pristap, pa zatoa go zapo~na razgovorot so evocirawe spomeni od detskite denovi i druèweto so mojot sin. Jas nevolno samo go potvrduvav ona {to toj go kaùva{e a dokolku ne{to i me pra{a, mojot odgovor se sostoe{e od edna prostopro{irena re~enica. Brzo go sfati inspektorot moeto raspoloènie i premina na ona za {to me povikal. Prvo mi go pokaà anonimnoto pismo a potoa bele{kite napraveni vo vrska so povicite do komandirot na Policiskata stanica. Potoa me pra{a {to imam jas da kaàm za seto toa. Sosema spokojno na inspektorot-islednik mu go raskaàv ona istoto {to mu go kaàv na sinot. Sleduv{e sostavuvaweto na zapisnikot. Go potpi{avme dvajcata a potoa inspektorot mi re~e deka ne treba da se voznemiruvam, kako na postarite lu|e zdravjeto da im e zagrozeno samo od voznemiruvawe. Se pozdravivme i inspektorot, koj zaboravi da isprati pozdrav do mojata sopruga {to im ma~ka{e leĐż~iwa so marmalad nemu i na na{iot sin dodeka odea vo osnovno u~ili{te, ne propu{ti so {iroka nasmevka da mi pora~a da go

Roman za Skopje

pozdravam poznatiot direktor na Klinikata, odnosno mojot Pobratim. Vo hodnikot na Policiskata stanica se sretnavme so sosedot - penzioniraniot policiski slu`benik. - [to e, соседу, da ne te vikaat poradi petelot i koko{kite {to gi ~uva{ na terasata od tvojot stan, - mu dofrliv jas. - Nemam jas nitu petel nitu koko{ki, - naluteno mi odgovori toj. - Ako nema{ toga{ da si kupi{ za da bere{ gajle za niv, a ne za toa kade odat i {to pravat соседите. Ovoj pat sosedot ni{to ne mi odgovori tuku so visoko krenata glava, kako nekoga{ koga bil aktiven policiski slu`benik, se upati vo kancelarijata od koja {to jas pred malku izlegov. Vistinata za toa koj e kodo{ot brzo se pro{iri vo pobliskoto i malku poodale~enoto sosedstvo. Po ovoj nastan prestanaa ozboruvawata na sosedite i se slu~i ne{to {to najmalku go o~ekuvav: Stanav popularna i mnogu po~ituvana li~nost, osobeno kaj postarite gospo|i i gospoda od moeto opkruùvawe. Nekoi od niv koi porano edvaj se re{avaa da mi kaàt dobar den, sega zastanuvaa i srde~no se rakuvaa so mene, nastojuvaj}i {to podolgo da go zadràt moeto vnimanie. Kako da im be{e ~est {to se poznavaat so mene i sakaa {to pogolem broj od sosedite toa da go zabeleàt. Duri toga{ mi stana jasno kolkava veli~ina pretstavuva mojot Pobratim i kolku mnogu e cenet me|u obi~nite lu|e, bidej}i nivnata qubeznost kon mene be{e zaradi moeto prijatelstvo so nego. Soprugata i ponatamu ja predizvikuva{e qubopitnosta kaj svoite сосетки. Pove}e taa ne be{e interesna za niv poradi soprugite na ambasadorite tuku zaradi mojata bliskost so direktorot na Klinikata, ~ija sopruga e sopstveni~ka na najgolemiot i najubaviot salon za ubavina vo Gradot. Ne ‹ veruvaa deka nikoga{ ne stapnala vo Salonot. Mislea deka pred niv saka da ostavi vpe~atok na skromna i nezainteresirana èna za takov vid uslugi, samo za da ne moàt da pobaraat od 85

Milan Porjazov

nea li~no da gi zapoznae so sopstveni~kata, za koja se zboruva deka e edna od najcenetite dami vo elitata na na{iot Grad. Edna sedmica po informativniot razgovor vo Policiskata stanica se slu~i povtornata sredba so mojot sosed, penzioniraniot policiski slu`benik. Se sretnavme pred vlezot vo na{ata zgrada, jas izleguvav a toj ima{e namera da vleze vo zgradata iako toa ne be{e vlezot za vo negoviot stan. Zastana pred mene i bez da se obide da se pozdravi, so tanok glas {to nikako ne odgovara{e na negoviot visok i krupen stas, на orlovskiot nos i на gustite crni musta}i, mi se obrati so zborovite: - Sosedu, znam deka ne o~ekuvavte jas da Ve застенам i da pobaram odgovor samo na edno moe pra{awe. Sepak gledate deka toa sega go pravam i Ve molam odgovoreti mi dali ste podgoteni da mi prostite za ona {to Vi go napraviv? Eve denes, tuka pred Vas priznavam deka toa be{e moja golema gre{ka. Vakvoto pokajni~ko obra}awe na sosedot ne me izne-nadi bidej}i ~uvstvuvav ili moèbi posakuvav toa da se slu~i. Zatoa bez nitu tro{ka lutina, spokojno mu odgovoriv: - Ako toa {to go barate od mene Vi e mnogu va`no, eve Vi izjavuvam deka Vi ja prostuvam Va{ata budalesta postapka koja ja prezeдоvte neodamna кон mene. No so ovaa moja izjava moèbi }e si ja smirite sovesta no te{ko deka }e si go izmiete sramot kaj sosedite. Pred ovoj nastan jas mislev deka zad Va{eto golemo ìvotno iskustvo, stoi mudrosta. No ne bilo taka. Ne ste ja nau~ile, a moèbi ne ste ja ni slu{nale porakata od dale~noto minato koja veli deka, ne treba nekogo da go mrazi{ ili da go saka{ se dodeka dobro ne go zapoznae{. - Za ova {to mi go kaàvte mnogu Vi blagodaram. No i jas sega sakam ne{to da Vi kaàm. Ne znam dali Vi e poznato deka vo vremeto koga bev aktiven policiski slu`benik za Vas se vode{e posebno dosie vo koe se vnesuvaa podatoci za s¢, to~no za s¢ {to moèle da vidat ili da slu{nat onie {to preku razni metodi Ve sledele i dewe i no}e. Edna{ policaec sekoga{ policaec, si rekov vo sebe. [to mu treba{e da go kaè sega ova? I prodolìv da go slu{am. 86

Roman za Skopje

- Sigurno znaete deka sega e donesen Zakon koj dozvoluva dostapnost do arhivite so vakvi dosieja. Jas moàm da Vi dogovoram sredba so ovlasteniot slu`benik koj }e Vi go dade na uvid Va{eto dosie. - Ne, Vi blagodaram za predlogot, odgovoriv vedna{ i naluteno. Jas ne sakam da se potsetuvam na onie vremiwa koga naиvnosna pretstavuva{e работа nekogo da go nakleveti{, da izmisli{ takvi lagi koi se dovolno dobri za toj да bide staven vo zatvor i ako e nevin ~ovekot. Sum bil eden od tie la`no naklevetenite i mnogu lesno moèlo i mene takva sudbina da me snajde. Kom{ijata mi ja исpruì negovata golema, koskesta raka i so blaga nasmevka na negovoto lice, mi go kaà ona voobi~aenoto "Do gledawe“. Mojata nasmevka be{e kisela. @enite se pove{ti vo praveweto, no i vo razre{uvaweto na komplikuvanite situacii. Soprugata postojano im vetuva{e na sosetkite deka }e gi zapoznae so sopstveni~kata na ekskluzivniot Salon za ubavina, koga taa }e se vrati od Ve~niot grad kade {to ima isti takov mnogu poznat salon. Sosetkite ~esto pra{uvaa dali se vratila sopstveni~kata i postojano dobivaa odgovor deka naskoro }e se vrati. Koga im зdodea pove}e da pra{uvaat, a verojatno i sfatija deka nivnata èlba nema da im se ostvari, se otkaàa od sredbata so sopstveni~kata na Salonot.

2 Do doa|aweto na mojot Pobratim ostanaa u{te mnogu denovi. Ne moèv da si dozvolam tolku dolgo vreme da ostanam neangaìran so nekoja intelektualna rabota. Moèbi pottiknat od neodamne{niot nastan so policiskiot inspektor, po~nav da razmisluvam za vistinata i lagata kako sostaven del na ìvotot na ~ovekot. Ona {to mislev deka e interesna i umna razmisla, go zapi{uvav so kusi re~enici na posebni listovi hartija. Ne bev opfaten so neskromna èlba da 87

Milan Porjazov

ja pronajdam formulata za tolkuvawe na ovie fenomeni koi go krasat no i go grubat na{eto sekojdnevјe. Vakvi razmisluvawa moèv da imam i za drugi ne{ta kako na primer za dobroto i за lo{oto, za minatoto i за idninata, za o~ajot i за nade`ta i red drugi. Vo sekoj slu~aj toa {to go pravev za vistinata i за lagata, za mene be{e odli~no podma~kuvawe na mozo~nata ma{inerija. Go pravev za svoja du{a. Mojata prva zapi{ana razmisla be{e deka edinstvenata pri~ina zaradi koja postojat lagite e nivnata namera da ja odstranat ili da ja nagrdat vistinata. Oтkoga go napi{av toa se zapra{av: Dali sekoga{ lagata se nao|a na lo{ata strana a vistinata isklu~iтелно na dobrata? Brzo zaklu~iv deka ne e taka. Pritoa na um go imav sledniot primer: Na sekogo mu se slu~ilo da odi vo poseta kaj nekoj nesre}nik na kogo mu prognoziraat fatalen kraj. Pred nego nitu treba, nitu imame sili da zboruvame za toj kraj tuku izmisluvame ute{itelni lagi za koi nikoj nema da ne obvini. Zarem vo ovoj slu~aj ute{itelnata laga ne e podobra od surovata vistina? Ima nekoi vistini koi za da bidat upotrebeni toga{ koga se najpotrebni, morame da gi krieme so lagi. Toa sekako e dobro no ne e dobro koga vistinata nema da se upotrebi koga i e vistinskoto vreme. Toga{ lagata uporno }e ja potisnuva se dodeka ne go zazeme nejzinoto mesto. Vistinata koja nepotrebno dolgo se krie, im ja zgolemuva vrednosta na lagite. Moram da priznaam deka ponekoga{ samiot sebe se okupiram so nekoi neostvarlivi, nerealni èlbi. [to bi rekol na{iot narod: Samiot sebe si se laàm. Pa i da e taka, sepak nema potreba vistinata da me voznemiruva koga jas uìvam vo sopstvenite lagi, koi mene ne mi na{tetuvaat nitu pak drugi zasegnuvaat. Zar ne be{e takva i lagata na Stariot urbanist, so dvete krigli studeno pivo. Ima golem broj vistini za koi po dolgo vreme e utvrdeno deka bile lagi no i za mnogu lagi od minatoto e potvrdeno deka bile vistini. Vistinata ne e vistina se dodeka e skriena a lagata ne e laga se dodeka ne bide otkriena. 88

Roman za Skopje

Mnogu vistini ostanale nekaàni, mnogu lagi opstanale bidej}i ne bile dokaàni. Toa moèbi e taka zatoa {to za edna vistina ima mnogu lagi, za edna laga ima samo edna vistina. Treba da imame na um deka vistinata ne e eвtina no ne treba da zaboravime deka lagite sekoga{ skapo ne ~inat. So vakvi zapisi za vistinata i за lagata brzo mi pominuva{e vremeto. Zapisite {to gi napraviv ubavo gi srediv i gi ostaviv na mesto za koe bev siguren deka }e se setam kade se koga }e mi bidat potrebni. Po vra}aweto od stranstvo mojot Pobratim vedna{ mi se javi. Go pra{av kako si pomina vo tu|ina. Mi odgovori deka mu bilo mnogu prijatno i zabavno bedej}i pogolemiot del od vremeto go pominal so semejstvoto na sestra mu a osobeno so negovata vnuka koja sega stanala vistinska moma. Posebno mi naglasi deka nie }e moème da se sretneme duri idnata sedmica. Poradi dolgoto otsustvo mnogu rabota mu se sobrala vo Klinikata, pa zatoa sega }e mora pove}e da ‹ se posveti na nea. Pobratimot ne mi dade mo`nost da biram, ednostavno toj, kako na nekoj od negovite direktor~iwa, mi go odredi datumot na sredbata. Ne mu se lutev zatoa {to toj o~ekuva{e deka jas vo vakva situacija ne moàm na drug na~in da mislam, tuku samo kako nego. Za narednata sredba na Pobratimot mu podgotviv iznenaduvawe. Ja pronajdov fotografijata na nekoga{noto na{e dru{tvo, koe vo kafeanata pred Gradskiot park go proslavuva{e golemiot nastan: Pobratimot narednata ve~er so ekspresniot voz zaminuva{e na specijalizacija vo Ve~niot grad. Na fotografijata kade {to be{e opfateno re~isi celoto dru{tvo, so Pobratimot bevme svrteni eden kon drug i verojatno vo toj moment kojznae po koj pat mu poèluvav uspeh vo u~eweto i ubav ìvot, vo {to nikoj ne se somneva{e. Ja odnesov fotografijata vo modernoto studio kade што so primena na kompjuterskata tehnika mi napravija osobeno uspe{na fotografija, samo so nas dvajca. Kupiv i mnogu ubava ramka vo koja ja postaviv fotografijata i so netrpenie ~ekav da vidam kako Pobratimot }e reagira koga taa }e se najde vo negovite 89

Milan Porjazov

race. Moram da priznaam deka so ovaa fotografija otkinav del od ona koe be{e ostanato kako zaroben mig od na{ata damne{na veselba. Brzo se ute{iv so potsetuvaweto na razmislata deka so ovaa laga nikogo nema da navredam tuku }e napravam nekoj da bide sre}en. Sednat vo foteljata, bez nekoja posebna zainteresiranost gi sledev vestite na nacionalnata televizija. ûvstvuvav deka brzo }e me sovlada dremkata na {to vlijae{e tmurnoto vreme i sitniot do`d koj pa|a{e ve}e nekolku ~asa. No instiktivno {iroko mi se otvorija o~ite i mi se izostri sluhot koga ubavata prezenterka po~na da go kaùva slednoto: Na{iot nau~nik so svetska slava i potoa sleduva{e imeto i prezimeto na mojot Pobratim, se vrati od podolgata poseta na toj i toj univerzitet vo Gradot na svetlinata. Tamu se sretnal so pove}e vrvni avtoriteti vo svetskata medicina so koi ja dogovoril nivnata sorabotka so negovata Klinika. Toa be{e vesta taka sostavena kako да sekoj {to }e ja slu{ne mora da znae zо{to e slaven mojot Pobratim. Se nalutiv samiot na sebe, koj iako se smetav za dobro informiran za nastanite vo na{ata zemja, ne go znaev ona {to site lu|e go znaеја: дeka mojot Pobratim ne e samo poznat doktor tuku i slaven nau~nik. Sepak se obidov da najdam opravduvawe vo faktot {to nikoga{ i nikade ne be{e objavena fotografija i {to imeto i prezimeto koe pred nekolku godini gi polne{e site vesnici i emisiite na televiziite be{e sosema isto, od bukva do bukva, so imeto i prezimeto na stotina drugi moi sogra|ani. Ne mi ostanuva{e ni{to drugo tuku da sednam pred kompjuterot i na Internet da ja pronajdam stranata vo koja se vneseni podatocite za mojot Pobratim. Adresata vedna{ ja najdov bidej}i vo dene{niot dneven vesnik, na polovina stranica se nao|a{e izvestuvaweto od Klinikata na mojot Pobratim, vo koe be{e navedeno kade i koga na{ite sogra|anki moàt da se javat na pregled zaradi navremeno otkrivawe na eventualniте simptomi na nekoe kancerogeno zaboluvawe. Po otvoraweto na stranicata, vedna{ mi padna v o~i likot na Svetecot-iscelitel i pokrovitel a pod nego, na nekolku 90

Roman za Skopje

svetski jazici prvo se nao|a{e moeto pisanie a potoa vo detali be{e pretstavena dejnosta na Klinikata. Na stranicata kade {to se pretstaveni kadrite, sekako na ~elo be{e sopstvenikot i generalniot direktor na Klinikata, pa potoa na mnoguте specijalisti od razni oblasti na medicinata i toa site doktori na nauki koi ovie tituli gi steknale vo najpoznati svetski univerziteti. Od ovie podatoci pak ni{to ne doznav {to e toa koe go izdvojuva mojot Pobratim od tolku mnogu silni stru~waci vo svetot. Toga{ se setiv kade moàm toa da go baram. Pa toa mora da go ima vo stranicata {to gi opi{uva nau~noistraùva~kite aktivnosti i rezultati na toa pole {to gi ostvarila Klinikata! Kako ne se setiv vedna{? Pobratimot e sposoben, blagodarej}i na negovata upornost i istrajnost, da stekne svetska slava samo vo takov vid dejnost. Na taa stranica bea izneseni mnogu podatoci za predmetot na istraùvawata i dobienite soznanija. Seto toa so golema koncentriranost go ~itav i se obiduvav da ja soznaam negovata su{tina, no na krajot zaklu~iv deka kako laik ama ba{ ni{to ne razbrav. Prodolìv ponatamu i dojdov do onoj del vo koj bea nabroeni site odlikuvawa, diplomi, blagodarnici i pofalnici koi isklu~iтелно bea dodeleni na mojot Pobratim. Mi se pri~ini deka gi ima od celiot svet, a sekako tuka bea i visokite priznanija dadeni od dràvnite i stru~nite organi i organizacii vo na{ata dràva. Oд sekoe priznanie moè{e samo da se vidi koj go dodeluva i od koja zemja e. Jas, pak, ne najdov ednostaven i jasen podatok za toa {to postignal Pobratimot. Poa|aj}i od faktot deka priznanijata bea dodeluvani od institucii i poedinci, koi sprema moite skromni poznavawa uìvaat visoko svetsko renome, zaklu~iv deka Pobratimot gi dostignal vrvnite pozicii vo ona {to go rabotel, taka gradej}i ja svojata svetska kariera. Ova {to go doznav baraj}i po Internet, malku be{e za da mi bide sosema jasno zo{to Pobratimot e slaven nau~nik. Ostana nepoznato ona najglavnoto toj da mi go objasni. Dojde denot odreden za na{ata naredna sredba. Pak me povika vo Klinikata, {to me navede na pomislata deka slava91

Milan Porjazov

ta {to ja ima Pobratimot mu nalaga i nekoi ograni~uvawa. So negoviot avtomobil vo koj pove}e ne se ~uvstvuvav neobi~no, brzo stignavme do ovaa destinacija. Se pozdravivme i se smestivme vo udobnite ko`ni fotelji vo negovata direktorska kancelarija. Mu ja podadov ramkata so fotografijata, zavitkana vo svetlikava hartija. Pobratimot go prifati podarokot i so golema pretpazlivost zapo~na da go odvitkuva. Koga ramkata so fotografijata se najde vo negovite race toj bez da trepne, dolgo gleda{e vo nea a potoa vidno sre}en, mi se obrati so zborovite: Mnogu ti blagodaram, vistinsko prijatno iznenaduvawe! Ramkata vedna{ si go najde svoeto mesto na golemata rabotna masa, kaj pove}eto vrameni fotografii na koi be{e snimen Pobratimot so nekoi sigurno zna~ajni li~nosti. Tuka be{e i ubavata fotografija na Pobratimot so negovata sopruga, kako i edna ramka so fotografija na nekoj fudbaler za koj ne se osudiv da pra{am koj e, isto kako {to ne pra{av i za drugite li~nosti, smetaj}i deka toa ne e u~tivo. Odedna{ Pobratimot stana od foteljata i pak ja zede ramkata so fotografijata, pogledna kon mene i mi re~e: - Ovaa fotografija mi e mnogu zna~ajna od dve pri~ini. Prvo, zatoa {to taa }e mi bide edinstven spomen, mislam vidliv, od na{eto druèwe koga po~navme seriozno da mislime deka sme vozrasni i vtoro, zatoa {to }e me potsetuva na poslednata na{a drugarska veselba pred moeto zaminuvawe vo Ve~niot grad kade {to znaev deka odam na specijalizacija no ne znaev {to drugo tamu }e dobijam no i што ќе zagubam. - Mnogu zagubi, {egovito mu dofrliv. Stana slaven i bogat no i edna od najpo~ituvanite li~nosti ne samo vo na{ata zemja. Mora{ vedna{ da mi kaè{ zo{to uìva{ tolku golema popularnost i simpatii duri i kaj najobi~nite lu|e so koi jas se sre}avam. Potoa mu go raskaàv nastanot so penzioniraniot policiski slu`benik i so reagiraweto na sosedite. Pobratimot slatko se iznasmea.

Roman za Skopje

- Gleda{, ne e lesno da ima{ slaven prijatel, - niz smea mi se obrati Pobratimot i dodade: - A kolku li mu teì slavata na toj {to ja ima? - Ne moàm da ti odgovoram - mu velam jas, - se dodeka ne mi kaè{ zo{to tolku mnogu si slaven, koi se tvoite golemi otkritija? - Sekako }e ti kaàm, no samo eden del od toa {to te interesira. Toa drugoto koe sÂ˘ u{te osven jas nikoj drug ne go znae, }e ti go kaàm samo tebe koga raskaùvaj}i ti ja mojata ìvotna prikazna, }e dojde redot da go vklopime vo nea i toj del. - Dobro, kaì {to }e kaè{, zĐ°{to podobro e ne{to da znam otkolku ni{to da ne znam, - be{e mojata pomirliva reakcija. - ]e bidam kratok i jasen. Za toa {to }e ti go kaàm nemoj mnogu da me potpra{uva{. Stanav kako {to veli{ ti slaven i bogat, zatoa {to so dolgogodi{na makotrpna rabota i so soliden stru~en tim, uspeav da otkrijam ednostavna i eĐ˛tina metoda koja bez invanzivni postapki, odnosno bez operativen zafat gi blokira i gi ~ini bezopasni karcenogenite kletki kaj ènite. Primenata na ovaa metoda pokaùva izvonredni rezultati. Ete moj drag Pobratime, toa me napravi slaven i bogat. Kolku toa e zna~ajno, najdobro znaat onie èni ~ii ìvoti uspeav da gi spasam. Pri tvojata prethodna poseta, jas ti zboruvav samo za moeto bogatstvo i za na~inot kako nego go steknuvam. Smetav deka od vesnicite ve}e ima{ doznaeno za mojata nau~noistraùva~ka rabota. Mislam deka dovolno ti kaàv. Sega na red e na{iot pijalĐ°k, a potoa so netrpenie ~ekam da po~nam da ti go raskaùvam najinteresniot del od mojot ìvot. - I jas isto taka so netrpenie ~ekam da zapo~ne{ da go ~ita{ toj del od tvojot ìvoten roman, no prethodno kuso i jasno treba da mi odgovori{ i na ova pra{awe: Zo{to jas ne moàm da se setam deka sum videl fotografija na slavniot nau~nik, vo kogo }e go prepoznaev mojot Pobratim i nema{e 93

Milan Porjazov

da mislam deka toa e nekoj od mnogute drugi lu|e, so isto ime i prezime. - Odgovorot e mnogu ednostaven: Zatoa {to ne sakam sekoj {to }e me sretne каде bilo, vedna{ da me prepoznae. Toa mi ovozmoùva ponekoga{ sosema slobodno da se pro{etam vo Gradot, bez da bidam voznemiruvan. Za da gi izbegnam fotografite i televiziskite snimateli izmisliv laga deka bolедuvam od nekoja ~udna fobija, odnosno deka se onesvestuvam na javen nastap dokolku vo mene se vpereni kameri. Fobijata ja vr{i istata funkcija kako vtorata krigla studeno pivo na stariot urbanist. Nekoi kolegi duri mi se ponudija da me izlekuvaat od ovaa fobija. Ne gi odbiv ama i nikoga{ ne im pruìv mo`nost da zapo~nat so nivnite tretmani. Sega go dobi odgovorot i na ova pra{awe i zatoa pivni i celosno posveti go tvoeto vnimanie na ona {to sega }e ti go kaùvam, - mi re~e Pobratimot i so golemo uìvawe, ja krena ~a{ata i se napi od viskito so mraz.

Roman za Skopje

SEDMA GLAVA 1 Svoeto kaùvawe Pobratimot go zapo~na so golema serioznost. - Na specijalizacija vo Ve~niot grad zaedno zaminavme osum doktori, po eden od sekoja od toga{nite edinki na Federacijata, {este republiki i dvete pokraini. Koga pristignavme n¢ rasporedija sekoj vo razna Klinika, zavisno od vidot na specijalizacijata {to ja imavme zapo~nato tamu od kade {to doa|avme. Mi se ispolni èlbata da ja prodolàm specijalizacijata vo Centralnata klinika za ginekologija i aku{erstvo, koja ja smetaat za edna od trite vrvni vakvi kliniki i toa ne samo vo dràvata tuku i mnogu po{iroko. Pred poa|aweto, toga{nite vlasti na mojata dràva nekolku pati me povikuvaa i mi solea pamet kako treba da se odnesuvam tamu vo Ve~niot grad, me|u toj drug svet so razli~ni ideolo{ki sfa}awa. Osobeno insistiraa da ostanam lojalen na mojata dràva i na ideologijata na na{eto op{testvo, da ne se ~uvstvuvam pomalku vreden od кој bilo drug, da se pokaàm kako dostoinstven no i kako bistar i rabotliv specijalizant. Gi slu{av i si velev vo sebe: Zarem ovie faktori vo vlasta seriozno mislat deka moè da se slu~i tokmu jas, koj izrasnav vo maaloto vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot, poznato po hrabrite mom~iwa od koi golem strav imaa i najpoznatite tepa~i od dvete strani na Golemata reka, }e si dozvolam nekoj da me navreduva ili da bide podobar od mene vo ona {to go rabotam.

Milan Porjazov

Dràvata, verojatno za da ne se posramotime pred onie kade {to n¢ isprati, odlu~i da ni dodeli visoki stipendii. Mi be{e re~eno deka treba da ìveam vo soliden apartman, vo nekoj poatraktiven del od Ve~niot grad, ubavo da se oblekuvam, da posetuvam no ne ~esto nekoj od ekskluzivnite restorani i nikako da ne se trudam da za{tedam od parite {to }e gi dobivam kako stipendija. Bidej}i mnogu mi odgovaraa ovie pravila strogo se pridrùvav kon niv. Vakviot privilegiran status ne be{e voobi~aen. Poдоцна }e ti raskaàm kakva usluga pobaraa da ‹ napravam na Federalnata dràva, verojatno kako blagodarnost za toa {to mi go obezbeduvaa. Mojata sposobnost brzo da vospostavam komunikacija so tie so koi se sre}avam, dojde do poln izraz i za kuso vreme steknav mnogu poznaјnici od koi nekoi mi stanaa i dobri prijateli. Eden od niv be{e i kolegata od sosednata pokraina na mojata dràva, koj ve}e edna godina tuka specijalizira{e na svoja smetka. Moram da ti kaàm deka retko se nao|a nadvor vo svetot tolku privrzan prijatel na kogo mu dolàm golema blagodarnost za mojata brza adaptacija vo novata sredina. Be{e odlu~eno kako specijalizant da rabotam pod mentorstvo na eden mnogu poznat profesor koj be{e na vozrast za koja moè da se kaè deka e mladosta na starosta. Za mene toj ne be{e celosno nepoznat bidej}i od negovite knigi kako i od objavenite trudovi vo stru~nite spisanija, jas mnogu nau~iv u{te vo mojata zemja. Se ~uvstvuvav mnogu privilegiran {to }e gi usovr{uvam moite znaewa pod nadzor na tolku eminenten stru~wak. Pri na{ata prva sredba zaklu~iv deka ovoj gospodin, so maniri na govorewe i odnesuvawe koi se svojstveni na visokata aristokratska klasa, sigurno zazema vidno mesto vo elitnite krugovi na op{testveniot ìvot vo Ve~niot grad. Od takva li~nost ne moèv drugo da o~ekuvam osven izvonredno korektno odnesuvawe, ne samo kon mene tuku i kon site onie so koi sorabotuva{e. Ima{e izostreno ~uvstvo za to~no i pravi~no ocenuvawe na rezultatite {to gi ostvaruvavme kako negovi specijalizanti. Klinikata be{e ogromna vo sekoj pogled. Mislam i kako objekt no i po brojot i nasokite na specijaliziranite od96

Roman za Skopje

delenija, visokiot rang na stru~nite timovi, sofiстciranata oprema od najnovata generacija i po odli~nite uslovi {to gi obezbeduvaa smestuva~kite kapaciteti. Osobeno bev impresioniran od golemiot broj na pacientki koi denono}no doa|aa na pregledi i lekuvawa ili za poroduvawe. - Znam deka seto toa ne te ispla{ilo, - go prekinav kaùvaweto na Pobratimot. - Vpro~em ti ima{e i solidna podgotovka vo Klinikata vo na{iot Grad. Tvojot status na specijalizant sigurno podrazbiral deka ne si ovlasten sosema samostojno da gi izvr{uva{ site raboti {to ti gi doveruvaat tuku bilo potrebno da bide{ postojano sleden i da dobiva{ soodvetni upatstva od onoj {to te voveduva vo tajnite na vrvnata medicina. - Taka be{e prvite tri meseci. êsto se slu~uva{e Profesorot da me povika da mu asistiram na nekoja komplikuvana operacija ili pri nekoe rizi~no poroduvawe. Me nose{e so sebe i vo nau~noistraùva~kata labоratorija i mi doveruva{e da napravam nekoi eksperimenti koi mu bea potrebni za mnogu interesniot proekt vrz koj toj rabote{e. Kaj mene toa predizvika golema qubopitnost {to mi ovozmoì da ja razberam su{tinata na ona {to saka da go postigne Profesorot preku realizacijata na proektot. Toa moe soznanie mnogu godini podocna jas se obidov da go nadogradam pri {to postignav izvonreden rezultat za koj poдоцна }e ti kaàm. Doverieto na Profesorot kon moite stru~ni sposobnosti porasna tolku mnogu {to si dozvoluva{e da me odredi mene da ja vr{am rabotata na glaven no}en deùren doktor. Mi go ostava{e brojot na negoviot telefon i vo sekoe vreme moèv da se konsultiram so nego, a ~esto se slu~uva{e brzo da dojde i da go prezeme natamo{noto intervenirawe. Site raboti {to mi bea doveruvani jas gi izvr{uvav so golem entuzijazam, taka што tie ne mi pretstavuvaa tovar tuku vistinski predizvik. Toa sekako ne ostana nezabeleàno od Profesorot i од negovata ekipa.

Milan Porjazov

2 Edna no} koga bev deùren doktor, nenajaveno me poseti Profesorot. Tokmu vo toa vreme nema{e itni pacientki nitu potreba od nekoe drugo moe angaìrawe. Profesorot me povika vo negoviot kabinet za da se napieme po edno kafe bidej}i, kako {to kaà toj, moàm da o~ekuvam toa da ja zgolemi mojata smirenost i budnost. So kafeto sekoga{ odi i dobriot razgovor. Se interesira{e Profesorot za sostojbata na nekoi pacientki koi se nao|aa vo bolni~kite apartmani. Jas mu referirav a toj mi odgovori deka dobro sum ja vodel procedurata. Potoa me zapra{a od koja zemja i од која klinika doa|am, kako boèm toa dosega stopati da ne go proveril. Oтkako mu odgovoriv Profesorot po~na da mi evocira spomeni od posetata na mojot Grad, vo koj kuso vreme prestojuval vedna{ po katastrofalniot zemjotres, vo sostav na nekoja stru~na nabquduva~ka grupa formiranа od Svetskata organizacija na doktorite. Me potseti deka ima kontakti i so mojata Klinika, no za àl obvrskite ne mu dozvoluvale da odgovori na pokanata i da ja poseti. Bev siguren deka razgovorot e ve}e zavr{en no toga{ profesorot nenadejno mi se obrati, velej}i mi: - Po~ituvan kolega, dali ste zadovolni so tekot na Va{ata specijalizacija vo na{ata Klinika? Dokolku imate nekoi zabele{ki ili predlozi, bi Ve molel da mi gi iznesete. Si pomisliv deka ova pra{awe mi go postavuva kolku da si ja ispolni voobi~aenata formalnost koja nalaga da se ostvari kontakt so specijalizant {to pominal relativno podolg period vo nivnata sredina. Zedov vozduh i nastojuvaj}i da ostavam vpe~atok deka ne sum vozbuden, mu odgovoriv: - Po~ituvan gospodine Profesore, Vi blagodaram {to najdovte vreme da razgovarate so mene za tekot na mojata specijalizacija kaj Vas. Edinstveno {to moàm da Vi kaàm e deka sum voodu{even od s¢ {to se nao|a i што se slu~uva vo ovaa Klinika, a osobeno od odnosot kon mene od Va{a strana kako i od celiot Va{ tim. Ve molam da ne mi zamerite ako 98

Roman za Skopje

pobaram da go slu{nam Va{eto mislewe za ona {to jas go pruàm, sproveduvaj}i ja specijalizacijata. - Po~ituvan kolega, Vie ne ste nekorektni tuku opravdano ste samo qubopitni. Taa osobina jas особено ja cenam kaj mladite lu|e. Vie sosema uspe{no gi izvr{uvate postavenite zada~i i zatoa odlu~iv da Ve vklu~am vo mojot tim. Sekako deka }e go zadrìte statusot na specijalizant no za rabotite {to }e gi izvr{uvate za timot, }e bidete posebno plateni. Baram od Vas celosna posvetenost na rabotata i {to e posebno va`no, neprobijna diskrecija bidej}i stanuva zbor za pacientki koi imaat poseben status vo mojata dràva. Ova mi go kaà Profesorot, stana i si izleze od kabinetot, bez da me pra{a dali jas se soglasuvam so negovata ponuda. A zar postoe{e varijanta sprema koja jas bi ja odbil ponudata? Sekako deka toga{ ne znaev koi se tie pacientki so poseben status vo negovata dràva. Podocna razbrav deka toa se ènite i qubovnicite na ~lenovite na vladata, na sudiite i generalite no i na najbogatite biznismeni, na kamufliranite mafija{i kako i na vrvnite sportisti. Vakov status imale i filmskite starleti, verificiranite ubavici, poznatite manekenki i peja~kite koi ne se simnuvaat od televiziskite ekrani i òltiot pe~at. - Zna~i ti padna laìcata vo medot, - mu velam jas i o~ekuvav i toj da go potvrdi toa. - Istoto mi go rekoa soprugata i prijatelot od sosednata pokraina na mojata dràva. Nema da bidam iskren ako ne ti potvrdam deka i mojot prv vpe~atok be{e ist. Si rekov deka sega e momentot da ja zgrap~am можноста {to mi se ukaùva. Zatoa prvo se izboriv da bidam visoko respektiran a potoa i da steknam status na zna~aen stru~en avtoritet me|u ~lenovite na timot. Prihodite po~naa poleka no sigurno da mi se zgolemuvaat. Se sozdadoa uslovi da dojde soprugata i zaedno da ìveeme vo ovoj ubav grad. No mene mi se skusija povodite za po~esti poseti na mojot Grad. Tamu ostana sama mojata majka kon 99

Milan Porjazov

koja ~uvstvuvav grià na sovesta {to se nao|a vo takva sostojba. So toa samo mi se zgolemi nostalgijata kon mojot Grad i tagata za mojata stara majka. Koga dojde soprugata vo Ve~niot grad, ìveevme vo mojot apartman no samo za kuso vreme bidej}i nabrzo iznajmivme ubav stan vo edna elitna naselba. To~no vo toa vreme dobiv pismeno izvestuvawe deka treba da se javam vo diplomatskoto pretstavni{tvo na Federalnata dràva zaradi, kako {to be{e napi{ano "administrativna proverkaâ&#x20AC;&#x153; na dokumentite za mojot i za prestojot na mojata sopruga vo Ve~niot grad. To~no vo opredelenoto vreme, na denot naveden vo pismoto se najdov vo diplomatskoto prestavni{tvo. Bev primen od eden mustaklija koj pri pozdravuvaweto mi go kaà samo negovoto prezime no ne i negoviot status vo pretstavni{tvoto. Jas mu ja predadov celata dokumentacija {to ja imav vo vrska so prestojot vo Ve~niot grad. Toj ja zema i bez da ja pogledne ja stavi na }o{ot od biroto. Potoa me pra{uva{e dali mislam deka moàm da ìveam so soprugata i pritoa so parite od stipendijata da go obezbedam ona nivo na ìveewe koe se bara od mene. Jas mu go kaàv mojot dopolnitelen izvor na prihodi, odnosno mu go obrazloìv moeto angaìrawe {to kako dopolnitelna rabota go imam vo timot na Profesorot. Koga go slu{na ova, mojot sogovornik podripna od radost, velej}i mi: - Odli~no, ova ne mu uspealo na nitu eden na{ specijalizant vo ovoj grad. Toa tvoe angaìrawe morame da go iskoristime i za ostvaruvawe na nekoi posebni celi na na{ata dràva. Nie }e ti go odredime terminot vo koj sekoj mesec }e doa|a{ ovde vo pretstavni{tvoto i }e dobiva{ zada~i {to treba da gi izvr{i{ kako i }e ni referira{ {to si napravil. - Kakvi zada~i? Iznenaden go zapra{av mustaklijata. Toga{ toj po~na na{iroko da mi ja objasnuva me|unarodnata situacija i polo`bata na Federacijata vo nea, za na krajot sosema konkretno Đ´Đ° pobara od mene da gi izvestuvam za se {to se raboti vo Klinikata, a posebno za onie raboti koi

100

Roman za Skopje

pretstavuvaat delovna tajna i moàt da ja kompromitiraat dràvata vo koja se nao|am na specijalizacija. Mojot odgovor be{e negativen. Mu rekov na mustaklijata deka ne prifa}am takvi obvrski, duri poradi toa i da mi bide zaprena stipendijata. Koga ja zapoznav soprugata so razgovorot vo diplomatskoto pretstavni{tvo, taa vedna{ go zeде telefonot i go pobara mojot baxanak. Imavme sre}a {to go zatekоvme doma. Jas go zapoznav so ona {to mi se slu~i vo diplomatskoto pretstavni{tvo i pobarav sovet od nego {to da pravam. Negoviot odgovor be{e: Ne pravi ni{to. Taka i postapiv, ne pravev ni{to a i tie od diplomatskoto pretstavni{tvo nikoga{ pove}e ne me povikaa. Navistina vo toa vreme be{e a sigurno i denes e mnogu va`no, da ima{ baxanak na visoka dràvna funkcija. Podgotvuvaj}i se za specijalisti~kiot ispit jas mnogu vreme pominuvav vo Klinikata. Zaedni~niot ìvot so soprugata mi be{e sveden na ve~ernite viduvawa ili po nekoj ru~ek vo doma{na atmosfera. No toa ne zna~i deka taa se dosaduva{e, sedej}i sama vo ubaviot stan. Bidej}i dobro go znae{e jazikot na dràvata vo koja prestojuvavme, brzo se snajde vo novata sredina. Stekna novi bogati prijatelki i zapo~na da go imitira nivniot na~in na ìvot. Toa jas ne moèv finansiski da go izdràm pa morav da i kaàm deka treba da si najde drugo dru{tvo koe pomalku }e ja ~ini. Na moe golemo iznenaduvawe soprugata ne se naluti tuku po desetina dena go zapo~na pohodot za steknuvawe sertifikati za zavr{eni razni kursevi za razubavuvawe na ènite, od kosata do noktite na nozete. Tie sertifikati i bea dovolni za da po~ne da raboti vo modernoto i cenetoto Studio za ubavina, ~ija sopstveni~ka be{e soprugata na eden kolega od mojot tim. Rabotata gi povrza na{ite dve semejstva, taka што koga imavme slobodno vreme si pravevme zaemni poseti ili pak odevme na nekoe atraktivno izletni~ko mesto.

101

Milan Porjazov

3 Zabeleàv deka Profesorot s¢ pove}e e prisuten tamu kade {to se nao|am jas. Kako da saka da staneme {to pobliski prijateli. Bidej}i podolgo pretstojuva{e vo Klinikata i podobro gi poznava{e lu|eto vo nea od mene, sobrav hrabrost i go pra{av prijatelot od sosednata pokraina, dali ima slu{nato deka Profesorot e homoseksualec. Kolku slatko se iznasmea kolegata, velej}i mi: - Kako moèlo da ti padne toa na um. Zarem ne znae{ deka Profesorot spiel skoro so site pomladi doktorki i medicinski sestri a sega{nata treta po red negova sopruga, gi ima polovinata od negovite godini! Mnogu mi zna~e{e ovoj odgovor na kolegata, kako da mi padna golem tovar od ramenicite. Zna~i pribliùvaweto na profesorot kon mene ima{e druga cel, no koja e taa? Ne treba{e mnogu da ~ekam za da doznaam zo{to Profesorot mi posvetuva posebno vnimanie. Bev na no}no deùrstvo koga me povika na kafe vo negoviot kabinet, prodolì Pobratimot so svoeto расkaùvawe. Prvo {to zabeleàv koga vlegov vo kabinetot be{e deka negovoto lice sega go nema prepoznatliviot strog aristokratski izraz tuku mi nalikuva{e na onie otmeni no sekoga{ vedri gospoda koi gi sre}avav vo gradskiot mete`. Oтkako u~tivo go pozdraviv i dobiv odgovor koj go sfativ kako kurtuazen kompliment, Profesorot me ponudi da sednam i mi se obrati: - Po~ituvan kolega, Vie ste dovolno dolgo del od mojot tim taka што moàm da Vi soop{tam deka stanavte li~nost vo kogo imam najgolema doverba, ne samo od stru~en tuku od site drugi aspekti. Poradi toa sakam da Ve vklu~am vo edno moe dopolnitelno angaìrawe надвор Klinikata. Vedna{ si pomisliv deka ima namera da me nosi so nego kako asistent na patuvawata vo stranstvo. Toga{ verojatno }e uspeam da go ubedam da odrì nekolku predavawa i vo Klinikata vo mojot Grad. 102

Roman za Skopje

- Toa moe angaìrawe, - prodolì Profesorot, - e mnogu odgovorno, moèbi i rizi~no no donesuva golemi prihodi. Vo taa rabota pokraj nie dvajcata }e u~estvuva i edna mlada doktorka. Taa ne e od na{ata Klinika. Potoa Profesorot vo glavni crti mi ja opi{a rabotata za koja saka{e da me angaìra. A eve za {to stanuva{e zbor: Vo dràvata vo koja se nao|av na specijalizacija toga{ najstrogo be{e zabraneto vr{ewe na abortusi. Toa go zabranuvaa nejzinite zakoni a pretstavuva{e i golem grev. - Edno se zabranite a drugo e ìvotot. Za da moè ne~ii ìvot i ponatamu normalno da te~e, za àl nekoga{ e potrebno da prekine{ nekoj ìvot koj u{te ne go ogrealo sonceto. Toa go pravam jas, - mi re~e Profesorot sosema smireno kako da mi soop{tuva rezultat od nekoj fudbalski natprevar i prodolì: - Za taa rabota mi e potreben mal no stru~en, vreden i {to e najva`no lojalen tim koj ovaa rabota }e ja ~uva kako najgolema tajna. Ve izbrav Vas da bidete del od toj tim i bidej}i ve}e ja znaete mojata tajna nemate nikakva mo`nost eventualno da ne ja prifatite ovaa ponuda. So detalite }e Ve zapoznaam koga }e se sretneme trojcata od timot, - re~e Profesorot, stana i si zamina. - Aman bre Pobratime, zar ba{ tebe treba{e toa da ti se slu~i. Od ovaa pokomplikuvana situacija ne }e moèl da ti namesti nitu najgolemiot du{man. Takva be{e mojata impulsivna reakcija. - Ne da be{e komplikuvana tuku be{e bezizlezna. Moeto neprifa}awe na ponudata }e zna~e{e prekinuvawe na specijalizacijata i zadolìtelno brzo vra}awe doma, dokolku sakav da ja izbegnam sredbata so mafijata koja i tuka gi ima{e pu{teno svoite prsti. A kako ne bi se vme{ala koga Profesorot so svojot tim isklu~ivo be{e angaìran za potrebite na pacientkite za koi ti kaùvav deka imaat poseben status vo dràvata? Mnogu skoro se sostanavme trojcata i Profesorot ni soop{ti deka ilegalnata rabota, kako {to ja nare~e bez trun103

Milan Porjazov

ka stesnuvawe, }e ja sproveduvame dve do tri no}i vo sedmicata. Ginekolo{kata sala se nao|a{e vo stara prekrasna vila na eden od sedumte ridovi na Ve~niot grad, sopstvenost na nekoe aristokratsko semejstvo koe tradicionalno uìvalo golemа po~it vo elitata na dràvata. Pacientkite po~nuvaa da doa|aat ~as ili dva pred polno} i toa sekoga{ vo pridru`ba na Пrofesorot ili na nekoj drug ma` a retko i èna. Site tie bea elegantno oble~eni kako da odat na priem kaj sopstvenikot na vilata no nikoga{ ne se slu~i edna so druga da se vidat. So kole{kata ne smeevme da se interesirame za nivniot identitet. Sepak pove}eto gi prepoznavavme bidej}i mnogu ~esto preku mediumite bea eksponirani vo javnosta. Po sekoj zavr{en abortus, Profesorot ni ispla}a{e sumi na pari koi gi nadminuvaa site na{i neskromni o~ekuvawa. Koga }e zavr{e{e rabotata za taa no}, Profesorot si zaminuva{e a mene i mladata doktorka ne ostava{e da vodime grià za pacientkite koi sekoja posebno be{e smestena na gorniot kat, vo luksuznite spalni sobi na vilata. Bidej}i toa bea site mladi èni, bez nekoi pogolemi te{kotii go podnesuvaa abortusot i nema{e potreba da gi voznemiruvame. Zatoa nie odevme da si legneme vo spalnata soba so signalnoto yvon~e, za da moème da go slu{neme dokolku nekoja pacientka pobara pomo{. No toa ne se slu~uva{e taka што redovno po nekolku ~asa ubavo si oтspivavme. Prvite nekolku no}i spiev odvoeno od doktorkata, no potoa po~navme da si spieme zaedno. Moram da ti priznaam deka ne me grize{e sovesta, zа{to }e be{e vistinski grev da ne spijam so tolku ubava mlada devojka koga za toa mi se pruì odli~na можност bez jas da ja baram. Na{ata vrska be{e konspirativna kolku i rabotata {to ja rabotevme. No na Profesorot, toj star lisec, ne moè{e toa nezabeleèno da mu pomine. Brzo reagira{e i ja povle~e mladata doktorka od timot. Posle toa so kole{kata ~esto se slu{avme preku telefon, {to nikako ne moè{e da pretstavuva adekvaten na~in za razmena na na{ite ve}e zaemno rasplamтени qubovni emocii. Zatoa jas i predloìv a taa 104

Roman za Skopje

se soglasi nekolku no}i da pomineme zaedno vo luksuzniot hotel vo centarot na Ve~niot grad. Moèbi ova be{e moj hrabar poteg no kaj vqubeniot ma` hrabrosta ~esto se grani~i so ludosta. Moàm da ti kaàm deka doìveav prekrasni, nezaboravni no}i za {to zaslugata i pripa|a pred se na mojata partnerka, koja mnogu se trude{e da mi go ovozmoì tokmu toa. Bev sre}en i zadovolen na eden drug na~in koj nikoga{ dotoga{ go nemav po~uvstuvano so svojata sopruga. Taka be{e s¢ do poslednoto utro na prestojot vo hotelot koga pri razdelbata kole{kata mi re~e: - Sakam da znae{ deka jas sum bremena, nosam tvoe dete. Nemu nema da mu se slu~i ona {to so Profesorot go pravevme vo vilata. Jas vo nedela se maàm a mojot soprug, koga }e se rodi na{eto dete }e bide siguren deka e negovo. \avol{tinite na ènata nemaat kraj osobeno koga treba da ja brani svojata ~est, makar i da e la`na. Te molam nemoj ni{to da me pra{uva{ i pove}e da ne me bara{ bidej}i }e ìveam vo drug grad. Zanemev, ni{to ne rekov a oтkako ja zatvori vratata i si zamina, od ustata mi izleze edno tivko zboguvawe: Doviduvawe, moèbi }e se sretneme nekoga{ i nekade, so tebe i na{eto dete. Za site ovie moi doìvuvawa soprugata nema{e nikakvi mo`nosti da doznae. Taa be{e uverena deka za mnogute pari {to gi носев дома treba i mnogu da rabotam. Ovde ne be{e kako vo na{ata dràva, rabotel ne rabotel, na prvi platata }e stigne. Jas prodolìv da rabotam vo dvata tima na Profesorot, vo toj vo Klinikata i vo toj nelegalniot vo vilata. Spe~aliv neo~ekuvano visok iznos na pari. No se pribliùva{e i istekot na vremeto na mojata specijalizacija, na ~iјшто kraj treba{e da polagam mnogu seriozen ispit. Profesorot kako moj mentor, a moèbi i poradi drugata na{a delovna povrzanost, intenzivno se posveti na moite podgotovki za ispitot, davaj}i mi literatura, primaj}i me na konsultacii i prakti~no demonstriraj}i mi go na~inot na izveduvawe na nekoi pokomplikuvani hiruр{ki zafati. Podgotovkite te~ea do105

Milan Porjazov

bro no neo~ekuvano ostanav bez pomo{ta na mojot mentor. Profesorot mi soop{ti deka naskoro }e mora da ja napu{ti Klinikata bidej}i e pokanet edna godina da drì predavawa i prakti~no da gi pokaè svoite znaewa na studentite na eden od najpoznatite Univerziteti vo Gradot na svetlinata. Se nadeva{e deka nema da zamine pred mojot ispit, no mi dade do znaewe deka ne }e moè da mi posvetuva vnimanie kako dotoga{ bidej}i }e mora da se podgotvuva za rabotata {to go ~eka. Mi kaà deka prestanuva i na{ata rabota vo vilata. Vedna{ si go postaviv pra{aweto: Da ne e ova poslednovo glavnata pri~ina {to mora{, Profesore, da prestojuva{ edna godina vo druga dràva? Vo mojata dràva ne bi imal vakov problem. Prodolìv sam seriozno da go podgotvuvam ispitot. Za ovaa moja obvrska kolegite imaa celosno razbirawe i mi pomagaa kolku {to moèa. Samo onoj kolega, ku}niot prijatel, go izmeni svojot odnos kon mene, taka Ń&#x2C6;Ń&#x201A;Đž imav vpe~atok deka ne samo {to ne saka da mi pomogne, tuku i deka ima namera da mi napakosti. Pove}e familijarno ne se sre}avavme a na{ite kontakti i razgovori bea strogo slu`beni. Ja pra{av soprugata da ne ima nekakva kavga so sopstveni~kata na Salonot kade {to raboti pa zatoa sega taa, preku maòt saka i mene da mi na{teti. Naprotiv, soprugata mi re~e deka nivnite me|usebni odnosi nikoga{ ne bile podobri, pa duri o~ekuva naskoro da se realizira mo`nosta nie da ja otkupime polovinata od Salonot. Mi se ukaà prilika da go na~ekam kolegata sam vo ordinacijata i toga{ direktno go pra{av: - Vie, kolega, kon mene pove}e ne se odnesuvate prijatelski kako porano. Da ne sum Vi zgre{il ne{to? - Da, odlu~no mi odgovori toj, no znam deka nikoga{ nema da si ja priznaete svojata gre{ka. Vie spievte so mojata sopruga vo luksuzniot hotel vo centarot na ovoj grad. Jas podolgo vreme ja sledev bidej}i se somnevav vo nejzinata vernost. Pred izvesno vreme, ~inam deka be{e nedela, utroto od hotelot prvo izleze mojata sopruga a po polovina ~as Vie.

106

Roman za Skopje

Toa mi e dovolen dokaz za da go potvrdam moeto somnevawe deka Vie imate tajna vrska so nea. - Vo golema zabluda ste, kolega - mu odgovoriv na navredeniot soprug, ne znaej}i dali da se smeam na ovaa negova glupost ili pak da taguvam {to taa glupost ni go rasipa prijatelstvoto. Potoa prodolìv: - To~no e deka taa no} ja pominav vo luksuzniot hotel no ne so Va{ata sopruga tuku so edna druga dama. Vo mojata zemja, ako saka{ nekoj koj se somneva vo tebe da ti poveruva deka ja zboruva{ vistinata, toga{ treba da se zakolne{ ne vo Boga tuku vo svojata majka. Eve jas Vi se kolnam vo mojata stara i napatena majka deka Va{ata sopruga ne be{e so mene vo luksuzniot hotel nitu nekoga{ so nea sum se sretnal na кое bilo mesto ovde vo gradot ili надвор од nego. Kolegata se stapisa, ne znae{e {to da kaè. Mol~e{e moèbi dve-tri minuti a potoa mi re~e: - Vo red, Vie ne ste bile toj {to jas go barav i od ovoj moment prestanuvaat site moi somneì za eventualna qubovna vrska pome|u Vas i mojata sopruga. Toga{ stanav za da si odam, no kolegata be{e pobrz od mene. Ja otvori vratata i zasramen si otide. Koga ostanav sam se ~uvstvuvav gord {to pobedi mojata iskrenost i deka ovoj gra|anin na Ve~niot grad sfati deka vo mojata zemja isto kako i vo negovata, ~esta i dostoinstvoto se brani i so golemata qubov i po~it kon sopstvenata majka. [to se odnesuva do neverstvoto na negovata èna, toa nikako ne go o~ekuvav od nea. Ne be{e nitu osobeno ubava nitu pak ostava{e vpe~atok, kako {to velime nie, deka e azdisana po maì. Verojatno mnogute pari so koi raspolaga{e i go svrtele umot i kon drugi raboti, pa zatoa ènata si pobarala i dobila dopolnitelno zadovolstvo. Koga go konstatirav ova naedna{ mi vivna krvta vo glavata i lut samiot na sebe si rekov: „More tap~o eden, dali ti si siguren deka i tvojata sopruga nema isti takvi avanturi koi moèbi dvete prijatelki gi dogovaraat i ostvaruvaat dodeka ti no}e pe~ali{ pari?“

107

Milan Porjazov

Po~na da me grize crvot. Si rekov deka moèbi toa e pri~inata {to soprugata ne saka{e nitu da me soslu{a koga i predloìv i vo ovaa pro~uena Klinika da se obideme da go re{ime problemot so nejziniot sterilitet. Ovaa misla me voznemiri a edinstveniot na~in za da se oslobodam od ovoj somne` pretstavuva{e samo direktniot, otvoren i iskren razgovor so nea. No vedna{ sleduva{e i vakviot moj zaklu~ok: Ako razgovorot bide iskren, jas }e moram da â&#x20AC;š ja raskaàm avanturata so mladata doktorka kako i da ÂŁ priznaam deka sum tatko na deteto {to taa naskoro }e go rodi. I {to misli{, prijatele, {to storiv jas? - Ni{to. Nema{e hrabrost da ja kaè{ svojata vistina nitu da se soo~i{ so eventualno neprijatnata vistina na svojata sopruga. Bidi siguren deka soprugot posleden ja doznava vistinata a prv lagata za neverstvoto na svojata sopruga, be{e mojot odgovor. - To~no taka postapiv, ne storiv ni{to. Si rekov deka e najdobro ona {to go napraviv samo jas da go znam. Ovoj nastan kako da me pottikna da se isklu~am od sÂ˘ drugo i da se posvetam so u{te pogolem elan na podgotovkite za polagaweto na specijalisti~kiot ispit. So nevidena denono}na rabota ja plativ cenata na moeto neverstvo i se otŃ&#x201A;rgnav od somneòt kon soprugata.

4 Mojot Pobratim go polo`il specijalisti~kiot ispit so najvisoka ocenka. ^lenovite na ispitnata komisija koja bila sostavena od eminentni stru~waci a me|u niv i negoviot Profesor, bile voodu{eveni od odgovorite {to Pobratimot gi daval na nivnite pra{awa. Koga zavr{il ispitot sekoj ~len na Komisijata posebno mu ~estital a nejziniot pretsedatel, koj bil nazna~en od Ministerstvo za zdravstvo, duri odr`al i kus govor {to go zavr{il so sledniot predlog: 108

Roman za Skopje

- Po~ituvan kolega, imam ovlastuvawe da Vi soop{tam deka kako eden od najdobrite stranski specijalizanti od site prisutni vo dràvnite kliniki vo Ve~niot grad, Vie se steknuvate so pravo da koristite nova stipendija {to ja dodeluva na{ata dràva. So nea }e moète da ja prodolìte Va{ata stru~na nadgradba, zdobivaj}i se so magisterska a potoa i doktorska titula. Za ovoj predlog treba da se izjasnite vedna{. Sekako Pobratimot go prifatil predlogot, {to bi rekol na{iot narod, so dvete race. Isto tolku sre}na bila i negovata sopruga. So prodolùvaweto na prestojot vo ovoj ubav i dinami~en grad £ se pruìla mo`nosta da go zavr{i zapo~natoto {koluvawe na Dràvnata akademija za primeneto moderno oblikuvawe na ìvotot i ìvotniot ambient. Taa gi posetuvala predavawata na otsekot vo ~ija programa bilo vklu~eno izu~uvaweto na ve{tinite preku koj se istaknuva ubavinata na ènata. Za priznanieto {to mu bilo oddadeno na Pobratimot so dodeluvaweto na presti`nata stipendija, prvo mu ~estital direktorot na Klinikata vo na{ata zemja koj voedno go izvestil deka mu e prodolèno miruvaweto na rabotniot odnos, s¢ dodeka e stipendist na dràvata kade {to se nao|a. Mu ~estitala i negovata sestra a ne propu{til toa da go napravi i negoviot baxanak. Ovaa ubava vest ne ja izraduvala samo negovata majka. Taa se nadevala deka po zavr{uvaweto na specijalizacijata, sinot }e si se vrati doma i pak nejzinoto malo no sre}no semejstvo, }e si ìvee slo`no vo nivnata ubava ku}a. O~ekuvala deka samotijata koja i vlevala s¢ pogolem strav, kone~no }e prestane i taa nema nikoga{ pove}e so lo{i misli da gi zacrnuva denovite koi ‹ preostanale do nejzinoto pretstavuvawe pred Gospod. Pobratimot ja ~uvstvuval tagata na svojata majka {to ja predizvikuvala samotijata. Zatoa toj nekolku pati i predloìl da ìvee so niv vo Ve~niot grad. Starata majka so solzi go molela da ne ja pomrdnuva od nejzinoto legalo zа{to nikade vo svetot na drugo, moèbi i poubavo mesto, ne }e moè da zaspie. Toga{ Pobratimot odlu~il so majka mu da ìvee edna 109

Milan Porjazov

nejzina pomlada bratu~etka, koja bila vdovica i на која dobro £ do{le parite {to ñ gi daval za nejzinite uslugi. Pobratimot so soprugata najmalku dva pati vo godinata doa|ale da ja posetat ve}e starata majka. Edna{ toa bilo na Veligden a drugiot pat na godi{ninata od smrtta na tatko mu. Osobeno bile trogatelni razdelbite koga majka mu, pla~ej}i velela deka ova im e poslednoto viduvawe. Vakvi posledni viduvawa imalo nekolku. Taa mo`nost prestanala koga edna no}, sama vo svojata soba go napu{tila ovoj svet, leèj}i vo krevetot so blaèn izraz na liceto i drèj}i ja so dvete race na svoite gradi, fotografijata na sinot i }erkata. Soprugata, trognata od smrtta na svojata svekrva, naluteno go prekorila Pobratimot vele}i mu: - Ete zo{to jas ne sakam da imame dete. I da ima{ dete sigurno }e umre{ so negovata slika na gradite, ostaven sam doma ili smesten vo nekoj starski dom. Mom~eto od maaloto vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot, prodolìl uporno da u~i i navreme magistriralo i doktoriralo. Negovata sopruga stanala sopstveni~ka na celiot Salon za ubavina. Prijatelkata ‹ ja prodala i vtorata polovina od Salonot bidej}i nejziniot ma`, vedna{ po zavr{uvaweto na specijalizacijata, odlu~il da ìvee i da raboti vo nekoj pomal grad, daleku na sever na zemjata. Mojot Pobratim i negovata sopruga pobarale da bidat dràvjani na dràvata vo koja dolgo prestojuvale i ve}e imaле svoj Salon. Bez nikakvi problemi vlastite im go dale toa {to go barale. - Ne go napravivme toa zatoa {to po~navme pomalku da si ja sakame na{ata zemja, tuku od ~isto prakti~ni pri~ini. Toga{ se vovede vizniot reìm i te{ko be{e da gi ostvaruvame na{ite ~esti patuvawa od Ve~niot do na{iot Grad i obratno. So dvata paso{i toa mnogu lesno go pravevme, koga }e posakame. Tuku, prijatele, moj Pobratime, vidi kolku e ~asot. Go preripavme ru~ekot a ako prodolàm so mojata ispoved naskoro }e treba da ve~erame.

110

Roman za Skopje

- Vo pravo si, sigurno deka ќe bidam dobro iskaran od soprugata zatoa {to ti odzemam tolku mnogu od tvoeto dragoceno vreme, - mu odgovoriv na Pobratimot. - Ne se griì ti za moeto vreme. Ako ne{to osobeno dobro nau~iv so raboteweto vo Ve~niot grad, toa e sekoga{ da si imam raspored na svoeto vreme koj mora striktno da se primenuva. Mislam deka denes dovolno dolgo ti zboruvav za ona {to go doìvеав vo Ve~niot grad. No imam jas u{te mnogu {to da ti raskaùvam, taka што sekako nie pak }e se sretneme. Jas bi sakal toa da se slu~i utre, bidej}i potoa }e bidam oтsuten podolgo vreme. Nemav pri~ina da go odbijam predlogot na Pobratimot. Stanav, se pozdravivme i so ubaviot i skap avtomobil si pristignav doma. Utredenta, istiot avtomobil po ve}e dobro poznatiot pat me odnese do Klinikata. Vo direktorskiot kabinet prodolìv da go slu{am Pobratimot kako mi gi raskaùva svoite borbi so maticata na razulavenata reka nare~ena ìvot, za da stigne do bezbedno mesto na kakvo {to sega se nao|a. Se vratil od Ve~niot grad vo svojata zemja kako visoko cenet medicinski stru~wak vo oblasta na ginekologijata. Vo Klinikata od kade што zaminal na specijalizacija, dobil mnogu va`no i odgovorno rakovodno mesto. Toa ne bila celta na Pobratimot. Toj sakal da otvori privatna ginekolo{ka klinika. Vo nejzinoto uspe{no rabotewe ne se somneval po steknatoto vrvno obrazovanie i по iskustvoto vo edna od najrespektiranite kliniki vo svetot. Sepak procenil deka vo na{ata sredina s¢ u{te e rano da prezeme tolku zna~aen potfat. Ovaa svoja èlba ja odloìl za poдоцна. Negovata sopruga mnogu brzo uspeala da otvori Salon za ubavina, koj vedna{ se zdobil so golema popularnost kaj damite ~ii maì moèle da gi pla}aat visokite ceni za uslugite {to vo nego bile pruàni.

111

Milan Porjazov

OSMA GLAVA 1 Toa be{e vremeto koga na sever od na{ata s¢ u{te mirna dràva, se vode{e krvava vojna so mnogu `rtvi i masovno raseluvawe na naselenieto. Tokmu toga{ vo vesnicite ~itav deka eminenten na{ ginekolog, ve}e edna nedela ne se pojavil nitu doma nitu na rabota i deka policijata uporno go bara. Imaj}i go predvid ona {to dotoga{ mi go ima{e razkaàno, go pra{av Pobratimot dali moèbi toj be{e eminentniot ginekolog koj go snema vo tie burni godini. - Da, toa bev jas. Na taa te{ka epиzoda od mojot ìvot ne sakam da se prisetuvam no na tebe moj prijatele - pobratime moram da ti ja raskaàm. Vsu{nost bev kidnapiran i toa od mojot kolega od sosednata pokraina so kogo se zapoznav i drugaruvav, osobeno na po~etokot na specijalizacijata vo Ve~niot grad. Eve kako se slu~i ovoj nastan: Be{e nekade okolu deset ~asot koga sekretarkata mi soop{ti deka nekoj moj kolega i dobar prijatel saka da se sretne so mene. Se izraduvav koga vidov deka toa e kolegata od sosednata pokraina za kogo me vrzuvaa ubavi spomeni od specijalizacijata vo Ve~niot grad. Vedna{ po srde~niot pozdrav i zaemnite komplimenti {to si gi podelivme za na{iot izgled, kolegata mi predloì denta da izlezeme dvajcata, сакал да ме ~estи ru~еk за да sme moèle bez nekoj da ne voznemiruva, da evocirame samo ubavi spomeni od denovite pominati vo Ve~niot grad. Duri me zamoli da mu dozvolam toj da me vozi 112

Roman za Skopje

so negoviot nov avtomobil, vo eden restoran kade {to dosega sigurno nikoga{ ne sum bil. Znaev deka pripa|a na onaa kategorija lu|e koi postojano insistiraat da pokaàt deka vredat pove}e otkolku {to im e vistinskata cena. Go prifativ negoviot predlog iako mi izgleda{e nevoobi~aen. Dojde to~no vo zakaànoto vreme so navistina nov, skap i sekako ubav avtomobil. Trgnavme kon centarot na Gradot, go pominavme i preminavme na levata obala na Golemata reka. Potoa se upativme kon podale~nata periferija, svrtevme desno po eden makadamski pat i po kuso vozewe zastanavme pred edna mala, neugledna selska kafeana. Na prostorot pred kafeanata bea parkirani dve terenski vozila. - Ti verojatno me nosi{ na ru~ek so nekoi neobi~ni specijaliteti koi se prigotvuvaat originalno samo vo vakvi kafeani, - mu velam jas na kolegata koj celo vreme dodeka se vozevme mi zboruva{e za nastani od Klinikata vo Ve~niot grad, koi mene ve}e odamna mi bea poznati. - Sekako }e bide ne{to specijalno {to dosega nikoga{ ne si go probal, bidi siguren vo ova {to ti go velam, - mi odgovori kolegata kako da mi se potsmeva. Sednavme na stari расклатени stolovi pokraj masata pokriena so izvalkan ~ar{av koj, verojatno edna{ vo mesecot go menuvaat. Toga{ mi stana somnitelna situacijata, duri po~uvstvuvav i strav. Naluten, so povisok ton na glasot, mu se obrativ na kolegata: - Dobro, da ne dolìme pove}e. Ne sme dojdeni na ru~ok. Kaì za {to se raboti? - Prijatele, stanuva zbor za mnogu seriozna rabota. Znae{ deka na teritorijata na mojata pokraina se vodat èstoki bitki. Vo takvi uslovi dol`ni sme i ènite zdravstveno da gi zgriìme. Poroduvawata ne moème da gi zapreme a ima i dosta abortusi poradi siluvawata od neprijatelskite vojnici. Sekako i na{ite borci toa znaat ponekoga{ da go napravat. Imam naredba od komandantite na gerilskata vojska na mojata pokraina, da te odnesam vo na{ata tajna bolnica i tamu da raboti{ za nas. Za taa rabota }e bide{ mnogu dobro platen. 113

Milan Porjazov

Kako {to gleda{ jas morav da te kidnapiram, a ti nema{ drug izbor osven da prifati{ da raboti{ za nas. Vo sprotivno }e mi bide mnogu àl {to na{eto prijatelstvo }e bide prekinato na neposakuvan no neizbeèn surov na~in. Ete taka se slu~i kidnapiraweto za ~ie odbegnuvawe postoe{e mo`nost samo dodeka bevme vo mojata Klinika. Ako toga{ ne ja prifatev negovata pokana za zaedni~ki ru~ok, toj den nema{e da se slu~i moeto grabnuvawe {to ne zna~i deka na drug na~in i nekoj drug den kolegata nema{e da ja izvr{i naredbata na negovite komandanti. Otkako izlegovme od kafeanata me smestija na edno od zadnite sedi{ta na terenskoto vozilo. Do mene sedna mojot kolega koj sÂ˘ do ovoj nastan go smetav i za prijatel. Trgnavme po istiot selski pat i koga izlegovme na magistralniot, kolegata prvo mi se izvini a potoa mi gi vrza o~ite so crna {amija. Mi se pri~ini deka patuvavme cel den iako toa trae{e samo nekolku ~asa. Nikoj ne zboruva{e so mene nitu pak nekoj odgovara{e na moite pra{awa. Za vreme na patuvaweto slu{av pukotnici, nekoga{ poslabi koi doa|aa od podaleku a nekoga{ silni po {to zadolìtelno zastanuvavme dodeka da prestanat. Koga stignavme do mestoto kade {to kolegata treba{e da me predade, po~uvstvuvav deka dvajca me dràt za racete i me vnesuvaat vo nekoja prostorija. Slu{nav kako se otvĐžra pred nas i zatvora zad nas te{ka, verojatno èlezna vrata. Vo prostorijata, vo koja me vnesoa mi gi odvrzaa o~ite. Mi treba{e malku vreme za da mi se adaptira vidot na silnata neonska svetilka. Toga{ zabeleàv deka se nao|am vo nekoja prili~no golema prostorija, belo varosana so eden bolni~ki krevet i ginekolo{ki stol a do nego sterilizator i medicinski instrumenti. Imav vpe~atok deka se nao|am pod nivoto na povr{inata na zemjata bidej}i nema{e nitu eden prozorec tuku samo dva otvori za vertikalna ventilacija. Kolegata stoe{e do mene i sakaj}i da ostavi vpe~atok deka ja imam negovata prijatelska poddr{ka, mi re~e: - Eve ovde }e raboti{ a }e ti pomagaat dve iskusni aku{erki. Jas redovno }e ti gi nĐžŃ am site potrebni materijali. 114

Roman za Skopje

Ne se pla{i, ovde }e bide{ sosema bezbeden. Za odmor i spiewe }e ja koristi{ ovaa prostorija, koja ne e kako onie vo hotelite so pet yvezdi~ki vo Ve~niot grad, no sepak odgovara na svojata namena. - Dali moàm da i se javam na svojata sopruga? Taa mnogu }e se voznemiri koga }e doznae deka sum is~eznal, zagrièno mu se obrativ na kolegata. - Sekako deka }e se javi{ na soprugata, no ne sega i ne so tvojot mobilen telefon koj }e mora{ da mi go dade{ mene na ~uvawe. ]e ti ovozmoàm da ‹ se javi{ najrano po edna sedmica, be{e odgovorot koj me dotol~i. Dostoinstvoto ne mi dozvoli da se povikuvam na na{eto prijatelstvo i da go molam doskore{niot po~ituvan kolega da mi napravi usluga koja i vo vakvi uslovi moè diskretno da se izvr{i. No moram da priznaam deka kolegata si go ispolni ona {to go veti. Po sedum dena me iznese od prostorijata so vrzani o~i. Odevme pe{ moèbi polovina ~as i koga mi ja izvadi {amijata od o~ite, vidov deka se nao|am na nekoj rid obikolen so visoki planini od trite strani. - Eve ti mobilen telefon, javi £ se na soprugata no treba da znae{ deka vedna{ }e ti go zemam ako se obide{ da i kaè{ {to se slu~ilo so tebe, kade se nao|a{ i {to raboti{. Mi go kaà ova kolegata i mi go podade telefonot, zastanuvaj}i do mene od desnata strana, do rakata so koja go drèv ovoj najnov model za bezì~na govorna komunikacija. Postapiv kako {to se bara{e od mene, nemav drug izbor. Na soprugata i kaàv deka sum zdrav i bezbeden, da ne se jadosuva za mene i na nikogo da ne kaùva deka sum se javil. Moè da o~ekuva pak da i se javam, no nema nikakvi mo`nosti taa da me pobara na brojot na mojot mobilen telefon. Tolku trae{e razgovorot, soprugata nema{e mo`nost што bilo da me pra{a. Kolegata mi go zeде telefonot i mi dofrli: - Odli~no se odnesuva{e, razgovara{e tokmu taka kako {to treba. Znam jas deka ti si umno mom~e, dodu{a ne ba{ mlado.

115

Milan Porjazov

Me vrati kolegata vo istata ordinacija, sekako so vrzani o~i. Koga vlegovme vnatre edna od aku{erkite mi kaà deka za vreme na moeto otsustvo nemale voop{to rabota. A mojata rabota se odviva{e vo vakvi uslovi: Podzemnata ordinacija se nao|a{e vo voen objekt koj nekoga{ sigurno bil del od dobro kamuflirana voena baza na armijata na porane{nata Federacija. Nemav rabotno vreme nitu se znae{e koga }e jadam ili spijam. S¢ dodeka ima{e pacientki jas i aku{erkite koi navistina bea odli~no educirani, ne smeevme da pobarame voda da se napieme a ne pak da se odmorime. So hrana bevme dobro snabdeni. Ni donesuvaa redovno konzervirano meso i zelen~uk kako i tvrd, vojni~ki leb. Ponekoga{ kolegata }e donese{e kozjo mleko, sve` leb i sirewe koe isto taka be{e kozjo. ]e sedne{e do mene i zaedno jadevme. Jas mol~ev i slu{av {to toj mi zboruva za negovata vojna a odgovarav samo na pra{awata {to }e mi gi postave{e. Na kolegata mu be{e sosema jasno deka jas sum mu lut i deka zavr{i na{eto prijatelstvo. Za izvr{enata rabota ne ni baraa, nitu ni dozvolija da vodime sooдvetna evidencija. Najstrogo ni be{e zabraneto da se interesirame za identitetot na pacientkite ili pak da go zabeleìme nivniot vkupen broj. Pacientkite vleguvaa vo ordinacijata isklu~iтелно vo pridru`ba na ma` koj skoro sekoga{ be{e vooruèn. Otkako maòt }e naprave{e kus razgovor so edna od aku{erkite na nivniot jazik, ja napu{ta{e prostorijata i pove}e nikoga{ ne gi gledavme. Verojatno von ordinacijata postoeјa i drugi sobi adaptirani za bolni~ki potrebi. Tamu sigurno bea prifa}ani i zgriùvani, pod nadzor na lekar, pacientkite {to kaj nas se poroduvaa i nivnite bebiwa, a po potreba i nekoi od ènite na koi im vr{evme abortus. Nikoga{ ne go slu{navme pla~ot na bebiwata ili bolen izvik na nekoja od pacientkite, zatoa {to verojatno tie bea locirani prili~no daleku od nas. Od rabotata vo мојата podzemna rabotna prostorija, vo koja i ìveev 24 ~asa, osobeno nema da go zaboravam sledniot nastan: Vo ordinacijata upadna izbezumen postar ma`, pridruùvan od mlada i ubava èna. Sigurno be{e nekoj avtoritet 116

Roman za Skopje

vo toa mesto, zа{to energi~no im naredi na aku{erkite da ja napu{tat prostorijata {to tie тоа go napravija bez ni{to da kaàt. Otkako be{e siguren deka ostanavme sami, maòt mi se obrati so ovie zborovi: - Doktore, ti ne znae{ kolku e te{ko da se sprotiвstavi{ na ubavinata {to }e go zarobi tvoeto srce i um i toa tolku mnogu што ve}e ne si vo sostojba trezveno da razmisluva{. - Znam, kako ne znam, - si rekov vo sebe i spokojno prodolìv da go slu{am kaùvaweto na maòt. - Se vozdrùvav kolku {to moèv no na krajot sepak ja prinudiv mojata snaa, ovaa ubava èna da spie so mene. Nikoga{ ne sum po~uvstvuval pogolemo zadovolstvo i sre}a i pokraj nejzinoto molewe i pla~ewe da ne i go pravam toa. No koga edna no} snaata mi kaà deka e bremena, kako planina da se urna na mene. Ako doznae sinot na dvajcata ne ni gine kur{umot. Zatoa od tebe doktore baram da me oslobodi{ od ovaa beљa, ama taka ve{to {to nema da ostane nikakva traga i никој да не moè da poznae {to se slu~ilo. Ako ja zavr{i{ rabotata vaka kako {to baram jas, }e dobie{ pari kolku {to }e pobara{. Kaì dali saka{ parite da ti gi brojam ili da ti gi meram na vaga no moè i so metro? Go gledav rastrepereniot ma` {to navlegol vo vozrast koja ostavila mnogu godini zad sebe i se pra{uvav, dali se isplatuvaat zlata {to gi predizvikuva vojnata kaj mnozinstvoto nedol`ni lu|e. Ovaa ubava èna }e ja oslobodam od prviot plod vo nejzinata utroba, no dali po mojata intervencija }e bide sposobna pak da zabremeni? Ako ne uspee, toga{ }e bide vtora sopruga na svojot ma` i doìvotna куќна помошничка vo ku}ata na negovoto golemo semejstvo. Intervencijata brzo zavr{i. Ne go povikav svekorot vedna{ da ja zeme tuku i dozvoliv na kutrata mlada èna, izvesno vreme da se odmori na krevetot vo ordinacijata. Od nejzinite o~i postojano te~ea solzi no ne ispu{ti nikakov glas. Aku{erkata go dovede svekorot otkako mu kaà deka s¢ e vo red i moè snaata da ja nosi doma. Toga{ toj po~na so 117

Milan Porjazov

bezbroj ubavi zborovi da mi se zablagodaruva, velej}i deka posle vojnata }e mi se oddolì, zatoa {to sum go oslobodil od golemata beљa. Pri izleguvaweto dlaboko mi se poklonuva{e i pred da go pomine pragot na vratata u{te edna{ me pra{a: - Ama sinot nema ni{to da poznae? - Nema ni{to da poznae, - mu odgovoriv naluteno i ja tresnav vratata pred nosot na ovoj besramnik. - Dobro, bre Pobratime, znam deka parite se brojat no ajde objasni mi kako mislel toj bezobraznik da gi meri na vaga ili so metro, - seriozno go pra{av Pobratimot. Toj vedna{ mi odgovori: - Mnogu lesno. ]e mu re~ev edno kilo iljadarki ili pola metro isto taka iljadarki no naredeni edna preku druga. Toa sepak ne moè{e da se slu~i bidej}i parite {to mi gi nude{e svekorot, nitu sakav nitu smeev da gi zemam, - мi odgovori Pobratimot i prodolì: - Se pla{am, prijatele, da ne pomisli{ deka mojata avantura so mladata doktorka vo Ve~niot grad, ako ne ista toga{ e barem sli~na na ova {to ti go kaàv. Ako misli{ taka mnogu se laè{ bidej}i voop{to ne moàt da se sporedat ovie dva nastani. Nie so doktorkata toa {to go pravevme be{e zaedni~ka èlba, ni pri~inuva{e zadovolstvo i n¢ prave{e sre}ni. Vo slu~ajot {to ti go razkaàv se raboti za klasi~no siluvawe, odnosno iskoristuvawe na svojot avtoritet i fizi~ka sila nad kutrata verojatno s¢ u{te maloletna snaa, koja ne davala otpor zа{to bila nemo}na toa da go napravi. Kolku vreme ostanav vo toa duvlo neznaev se dodeka ne bev osloboden. Ra~niot ~asovnik mi be{e zemen vtoriot den oтkako me donesoa vo ordinacijata taka што izgubiv celosna orientacija за vremeto. Uslovite vo koи rabotev i ìveev se odrazija i na moeto zdravje. S¢ pote{ko di{ev i se dvièv. Toa mu go kaàv na kolegata koga po vtorpat me odnese do rit~eto za da £ se javam na soprugata. Ovoj pat moeto javuvawe be{e u{te pokuso. Samo £ rekov deka s¢ u{te sum ìv. Vrzuvaj}i mi ja crnata {amija na o~ite, pri vra}aweto kolegata se obide smiruva~ki 118

Roman za Skopje

da vlijae na mene, velej}i mi deka isti simptomi na promena na zdravstvenata sostojba se javile i kaj ginekologot {to go donele od zapadnata sosedna zemja i rabotel pred mene vo ordinacijata. Tie bile brzo sanirani so vitaminska terapija. Ne mi be{e potrebna ovaa dijagnoza i terapija od kolegata zа{to jas kako doktor dobro znaev kolku seriozno e zagrozeno moeto zdravje. Soprugata uporno barala od vlastite na mojata dràva da tragaat po mene. Ne im kaàla deka dvapati se imam javeno, pla{ej}i se da ne ja zagrozi mojata bezbednost. Go posetila i {tabot na logisti~kata edinica na vojskata na Alijansata, koj bil smesten vo edna fabrika vo na{iot Grad. Blagodarej}i na znaeweto na jazikot na dràvata na Ve~niot grad, taa uspeala na nekoi uniformiрani lica so verojatno povisoki voeni ~inovi, da im go objasni moeto kidnapirawe i da im soop{ti deka sprema soznanijata so koi raspolaga, nejziniot ma` se nao|a nekade vo sosednata pokraina. Eden od oficeriте во штабот bil od dràvata vo koja dolgo prestojuvavme za vreme na mojata specijalizacija. Toj se zainteresiral kade mojata sopruga tolku dobro go nau~ila negoviot maj~in jazik. Sleduvala prikaznata za na{iot pove}egodi{en prestoj vo Ve~niot grad i za se ona {to tamu go rabotevme a soprugata i s¢ u{te go raboti. Mu dala do znaewe deka go imame i dràvjanstvoto na negovata zemja. Toj bil mo{ne iznenaden od toa {to go slu{nal i vetil deka so mojot slu~aj }e gi zapoznae povisokite komandni organi od koi o~ekuval da prezemat akcija za moe brzo pronao|awe, dokolku sum vo racete na nivnite sojuznici od sosednata pokraina. Nabrzo po vtoroto moe javuvawe na soprugata, me poseti kolegata. Sedna do mene na krevetot vo koj se odmorav, mi podade edna otvorena torba polna so pari i mi re~e da se podgotvam za odewe doma. Prvo pomisliv deka nevkusno se {eguva so mene no insistiraweto da gi zemam parite ako sakam da se spasam od rabotata vo ordinacijata, kaj mene predizvika somne` i strav. Si pomisliv deka mi dojde krajot. ]e mi ja dadat torbata, }e me pu{tat vo nekoja pustelija i }e me ubijat, ako ne za drugo toga{ samo zaradi parite. 119

Milan Porjazov

- Zemi gi parite, ~esno gi zaraboti, sovesno i uspe{no izvr{uvaj}i gi zada~ite {to ti gi postavuvavme, - mi re~e kolegata. - Jas ne rabotev za pari. Pokraj toa {to morav, rabotev i zatoa {to na toa me obvrzuva{e mojata humana profesija i zakletvata koja dvajcata ja dadovme koga stanavme doktori, odva`no mu odgovoriv na ovoj ~ovek kogo do moeto kidnapirawe go smetav za dobar prijatel. - Mene mi e naredeno da ti gi dadam parite a koga }e te ostavam vo gradot, ako saka{ frli gi vo Golemata reka. Takva be{e reakcijata na kolegata. - Ne, nema taka da napravime bidej}i jas imam moj predlog. Namesto Vie da mi gi davate va{ite pari za koi ti znae{ deka ne sum zainteresiran bidej}i imam dovolno svoi, }e im prenese{ na tvoite komandanti deka baram site tie pari da gi uplatat na smetkata na Domot za deca bez roditeli vo mojot Grad. - Dobro, po~ekaj dodeka da go prenesam tvojot predlog do moite pretpostaveni pa posle toa }e znaeme {to }e pravime, - mi re~e kolegata i brzo go snema. Mojot predlog be{e pottiknat od ìveeweto vo toj dom do polneletstvoto na tvojot Star prijatel, a mojot baxanak. Kolegata se zadrà prili~no dolgo. Se vrati bez torbata so pari i mi soop{ti deka mojot predlog e prifaten. Mi re~e da stanam i mi gi vrza o~ite so crnata {amija. Ne mi dozvoli da se pozdravam so aku{erkite za koi imam samo pofalni zborovi za nivnata stru~nost i za prijatelskiot odnos kon mene. So mali te{kotii uspeaјa da me vnesat vo terenskoto vozilo. Odevme po nekoi selski pati{ta, бавно zа{to ima{e mnogu dupki, s¢ dodeka ne izlegovme na pat so granitni kocki koj по кусо возење be{e asfaltен пат. Toa go zaklu~iv bidej}i ve}e ne go ~uvstvuvav potskoknuvaweto i golemata bu~ava na voziloto. Pri ova vozewe za doma ne slu{nav nikakvi pukotnici. Koga zapre voziloto i mi gi odvrzaa o~ite, po kusa adaptacija na vidot, zabeleàv deka sme nekade na periferi120

Roman za Skopje

jata na mojot Grad. Me slegoa od voziloto vo koe pokraj kolegata i voza~ot ima{e i u{te dvajca vooruèni mladi, golobradi mom~iwa. Toga{ kolegata mi objasni deka tuka e krajnata postojka na гradskiot prevoz, davaj}i mi nekoi sitni pari za da moàm da si ja platam avtobuskata karta. Mi gi vrati mojot mobilen telefon i ra~niot ~asovnik. Potoa mi pruì edna mala kutija. Toa treba{e da bide podarok od kolegata, za da se se}avam na denovite pominati vo voeniot vior vo negovata pokraina. Go prifativ podarokot no i negovata raka koja ja pruì za pozdravuvawe, pla{ej}i se, dokolku ne go storam toa da ne me vratat nazad. Dolgo vreme mi mavta{e od prozorecot na voziloto so koe si zaminaa.

2 Vistinski junak ne e onoj {to }e zapo~ne vojna, tuku toj {to }e se izbori taa da ne se slu~i. Polo{ od onoj {to ~ini zlo e onoj {to ne go spre~il zloto iako moèl. Ova ne bea moi originalna misli, ama tokmu tie mi padnaa na um vo toj moment. - Zna~и, Pobratime, taka zavr{ile tvoite stradawa predizvikani od kidnapiraweto, be{e mojata konstatacija. - Se laè{, prijatele. Mnogu te{ki bea posledicite od ìveeweto i raboteweto vo uslovi koi sigurno bea pote{ki i od najlo{iot zatvor. A ne bea malku. Se javija problemi so di{nite organi kako posledica na zagadeniot vozduh koj i onaka malku go ima{e vo podzemnata ordinacija. Poradi nedovolno dvièwe iako se obiduvav ponekoga{ da pravam lesni ve`bi, mi atrofiraa muskulite na nozete. Silnoto neonsko osvetluvawe, bez da moàm da vidam son~eva svetlina, mi go oslabe vidot. Napornata rabota i ednoli~nata konzervirana hrana pridonesoa mnogu da izgubam od svojata telesna teìna. Stresnata sostojba, kolku i da nastojuvav da ja ignoriram, zaedno so drugite negativni faktori ostavi posledici i na kardiovaskularniot sistem. Ne treba u{te da ti nabrojuvam {to s¢ me snajde no dovolno }e 121

Milan Porjazov

razbere{ vo kakva sostojba bev i kako izgledav koga }e ti kaàm deka soprugata {tom me vide na avtobuskata postojka, kade што preku mobilniot telefon koj mi go vrati kolegata ‹ javiv deka ja ~ekam, vedna{ padna vo несвест. Dotr~aa nekoi lu|e i zaedno ja vnesovme vo nejziniot avtomobil. Uspeav so ladna voda koja mi ja dadoa nasobranite lu|e, da ja osvestam i poсле tolku vreme na strav i neizvesnost, da ja pregrnam. Jas £ rekov deka паѓањето во несвест vo koe se najde e posledica od golemata vozbuda {to ja predizvika sredbata, a taa so taèn izraz na liceto mi odgovori: - Da, od vozbudata no ne samo od sredbata tuku pove}e poradi tvojot izgled. Mili~ok moj, pa ti ne li~i{ na sebe. Zarem tamu kade {to be{e nema{e ogledalo da se vidi{ kolku si se izmenil? Tamu kade {to bev na um ne mi pa|a{e da posvetam vnimanie na svojot izgled. Dodu{a edna{ vo nedelata se bri~ev i se kapev vo improviziranata bawa so tu{, niz koj te~e{e pove}e studena otkolku topla voda. Na maloto skr{eno ogledalce {to vise{e na yidot ja gledav samo polovinata od moeto lice taka што ne moèv da gi zabeleàm promenite {to se slu~uvaa na nego. O~ekuvav deka so soprugata }e si odime vedna{ doma, no taa voze{e pravo vo Klini~kiot centar. Bev prifaten kako iten slu~aj. So golemo angaìrawe na moite kolegi uspeav posle eden mesec bolni~ko lekuvawe, da se oporavam do stepen koj mi dozvoluva{e natamo{noto moe zakrepnuvawe da go sproveduvam vo doma{ni uslovi. Odmoraj}i, jadej}i i {etaj}i se po strogo utvrdeni pravila, spiej}i tolku dolgo kolku {to porano nikoga{ ne mi se slu~ilo, kako i goltaj}i polna raka tableti, po izminuvaweto na u{te eden mesec timot na kolegite {to me lekuvaa zaklu~i deka sum sposoben, pod reìmot {to mi go opredelija, da otpo~nam so rabota, no so skrateno rabotno vreme. Vo periodot dodeka bev vo bolnicata a potoa i doma, nekolku pati bev posetuvan od policiski i voeni inspektori koi sakaa vo detali da im razkaàm, {to mi se slu~uva{e od kidnapiraweto do osloboduvaweto. Tie ja doznaa vistinata 122

Roman za Skopje

onaka kako {to jas ja razbrav, no dobiv vpe~atok deka so potpra{awata {to mi gi postavuvaa, sakaa da priberat novi fakti so koi bi si gi potvrdile svoite soznanija, ne za mojot slu~aj tuku po{iroko za voenite dejstvija vo pokrainata. Pobratimot prestana da govori, si ja dopolni ~a{ata so viski i slatko si se napi. Ja iskoristiv ovaa prilika i mu se obrativ. - Sega mislam deka sÂ˘ znam za tebe. Za detstvoto ne treba{e da zboruva{ zĐ°{to ni be{e zaedni~ko. Interesno be{e tvoeto kaùvawe za ìvotot vo Maloto provincisko mesto no posebno me odu{evi tvojata upornost i te{kotite niz koi si pominal za da stekne{ tolku visoko obrazovanie i da stane{ stru~wak so svetska slava. Da znae{ deka sum sre}en {to si ìv i zdrav posle ona niz {to si pominal vo duvloto nare~eno ordinacija. Navistina ova {to sega go ima{ sÂ˘ e ~esno spe~aleno. - I ovoj pat prijatele - pobratime ne ti e sosema to~na konstatacijata. Ti dozna zna~aen del od ona {to mi se slu~uva{e vo ìvotot no ostana u{te eden, ne pomalku interesen, so koj }e te zapoznam na idnata sredba. Vo naredniov period kako {to ti rekov, }e bidam podolgo vreme otsuten. Bidi bez grià bidej}i i jas sum mnogu zainteresiran za ovie na{i sredbi pa zatoa te uveruvam deka pri prvata naredna prilika koga }e bidam sloboden kako denes, }e te povikam pak da se druìme. Osven toa ti dolàm i objasnuvawe za ona {to se slu~uva so tvojot Star prijatel a moj baxanak. Taka zavr{i ovaa sredba, od koja kasno vo no}ta so ubaviot i skap avtomobil na Pobratimot se vrativ doma. Bev u{te pod impresiite od ona {to mi go kaùva{e Pobratimot. Ni{to ne i raskaàv na soprugata tuku samo pobarav edna ~a{a studeno mleko i si legnav.

123

Milan Porjazov

DEVETTA GLAVA 1 Od mnogumina slu{am deka vremeto brzo minuvalo pa àlat {to e taka. êsto zaboravaat da kaàt deka sepak imaat i golema privilegija {to moàt tokmu toa da go konstatiraat. Za golem broj moi mnogu dragi li~nosti toa ve}e ne postoi. Niv pove}e gi nema, is~eznaa sekoj so svoeto vreme {to go ima{e na raspolagawe. Za nekoi od niv toa ne be{e dovolno dolgo, ne poradi negovoto traewe tuku poradi ona {to ne uspeaјa da go doìveat a tolku mnogu go posakuvaa i so radost go o~ekuvaa. Takva be{e sudbinata i na mojot kum so kogo mnogu drugaruvavme vo gimnaziskite i studentskite denovi. Taa ne mu dozvoli da se izraduva barem na edna od svadbite na negovite dve }erki i edniot sin. A tolku malku vreme mu treba{e za da se slu~i toa. Nastojuvam sekoga{ koga moàm, da otidam na pogreb na nekoj star drugar, osobeno ako sme bile sou~enici. Koga me izvestija deka nenadejno po~inal drugarot so kogo tri godini u~evme zaedno vo isti klas vo gimnazijata, vedna{ odlu~iv da odam i da mu oddadam posleden po~it. Toa go zasluùva{e bidej}i be{e vistinski {kolski drugar, po~ituvan od site. Po~inatiot ima{e interesen ìvoten pat. Se oèni so soprugata na svojot najdobar {kolski drugar. Zaedno so soprugata rabotea vo policijata od kade што bea isprateni da i sluàt na Federalnata bezbednost, vo nejziniot Glaven grad. êsno si gi odrabotija godinite za koi bea isprateni i si se vratija vo svojot Grad, no sega na povisoki pozicii vo policiskata hierarhija. 124

Roman za Skopje

Za na{iot drugar-sou~enik so policiska kariera, barem jas nemav slu{nato nekoja lo{a rabota. Ne ja smetam za lo{a postapkata vo vrska so prezemaweto na soprugata na bliskiot drugar. Toa ne bilo nasilno napraveno tuku so zaemen dogovor i poradi vistinskata qubov {to eden kon drug ja ~uvstvuvale idnite sopru`nici. Qubovta go pobedila drugarstvoto. Postoeja bezbroj primeri od koi nekoi prvpat gi slu{nav na pogrebot, koga drugarot so policiska kariera im pomagal na svoite prijateli od gimnazijata. Gi osloboduval od obvrskite da odgovaraat za svoite postapki koga go prekr{ile zakonot, naj~esto so пребрзото vozewe na svoite avtomobili ili pak со nivno parkirawe vo parkovite vo Gradot. Poseben vpe~atok mi ostavi preraskaùvaweto na nastanot povrzan so pomo{ta koja mu ja pruìl na gimnaziskiot profesor po likovno obrazovanie. Prvoto vrabotuvawe na diplomiraniot slikar mu be{e profesorskoto mesto vo na{ata gimnazija. Nie mu se voodu{evuvavme na na~inot kako gi izveduva{e svoite predavawa a osobeno na negovata {armantnost, elokventost i duhovitost. Be{e svesen za svoite kvaliteti i znae{e da gi iskoristi, vospostavuvaj}i posebno bliski vrski so u~eni~kite od zavr{nite godini. Nekoi od niv poдоцна gi prepoznavavme na slikite {to gi izloùva{e na svoite izlo`bi. Se oèni so edna negova u~eni~ka, sekako najubavata od nejzinata generacija i ìveeјa zedno se do negovata prerana smrt, koja nenadejno se slu~i to~no vo vremeto koga ja dostigna najgolemata slava i gi dobi najvisokite priznanija. Na ovoj cenet slikar od strana na nadle`nite i toa mnogu visoki dràvni rakovoditeli mu bilo dovereno, zaedno so u{te nekolku negovi kolegi od Federalnata dràva, da go portretiraat legendarniot Mar{al, vo negovata najubava rezidencija koja se nao|ala na prekrasniot zelen ostrov vo najsinoto more. So ekspresniot voz i so brod profesorot za edno denono}ie stasal do ostrovot. Po prviot ~ekor {to go napravil na nego bil voodu{even od ubavina koja se rasprostranuvala nasekade okolu nego. 125

Milan Porjazov

Profesorot, so golem entuzijazam no i so izvesna trema, bil podgotven da ja zavr{i svojata rabota. Taa bila mnogu odgovorna bidej}i trebalо da napravi portret na najva`nata istoriska li~nost vo Federalnata dràva. Pominale tri dena a Mar{alot go nemalo da se pojavi za da pozira. êkal u{te tri dena. Koga pominale tie tri i u{te ~etiri drugi a toj ni{to ne rabotel tuku samo se go{tаval i uìval na najvisoko turisti~ko nivo, se ka~il na brodot pa na ekspresniot voz i se vratil vo svojot Grad. Za namerata da se vrati kako i za samoto vra}awe ne izvestil nikogo, nitu tamu nitu tuka. Vedna{ vo svoeto atelje prodolìl da gi slika svoite dela za koi sega ne mu bile modeli negovite ubavi u~eni~ki. No napu{taweto na ubaviot zelen ostrov bilo okvalifikuvano kako dezerterstvo i najgolem sram za na{ata dràva, koja od strana na Mar{alot sigurno }e dobie najte{ki politi~ki obvinувања i }e se bara odgovornost za rakovoditelite koi ispratile vakov nesovesen slikar, da portretira tolku va`na istoriska li~nost. Normalno bilo vo vakva situacija profesorot da bide povikan vo policijata. Tamu trebalo da mu ja kaàt goleminata na prestapot {to go napravil, da go pra{aat {to ima toj da kaè i da mu ja odredat strogata kazna koja mu pripa|ala za negoviot grub prekr{ok na zakonot no i na lojalnosta kon Mar{alot. Go ostavile profesorot da ~eka pred edna kancelarija, ne vo policiskata stanica tuku vo Ministerstvoto za policija. To~no vo tie momenti niz toj hodnik pominuval na{iot sou~enik koj, po vra}aweto od Glavniot grad na Federacijata, rabotel tokmu vo toa ministerstvo. Zabeleàl deka strankata {to sedela na klupata vo hodnikot e profesorot od gimnaziskite denovi. Vedna{ go vnel vo svojata kancelarija, go ponudil da sedne i otkako im donele kafe, zapo~nal detalno da go raspra{uva {to storil za da bide tuka. Mu vetil deka }e go upotrebi celiot svoj avtoritet, sposobnostite za ubeduvawe pa duri i prijatelstvoto so negovite pretpostaveni stare{ini, za da mu pomogne polesno da se izvle~e od situacijata vo koja se na{ol. 126

Roman za Skopje

Intervencijata na na{iot sou~enik bila uspe{na. Profesorot dobil strog usten ukor i bil osloboden. Na vakviot ishod vlijaela okolnosta {to i drugite slikari naredniot den posle na{iot profesor se vratile doma, oтkako gi izvestile deka Mar{alot go odlo`il negovoto portrетirawe. Slednata godina profesorot pak bil ispraten na prekrasniot ostrov, go izrabotil portretot na legendarniot Mar{al koj od strana na mnogu poznava~i na likovnata umetnost, ne javno tuku vo me|usebnite razgovori, bil ocenet kako edno od pomalku uspe{nite dela na na{iot profesor. Go zakopavme na{iot sou~enik na kogo posmrtniot mar{ mu go otsviri policiskiot duva~ki orkestar.

2 Sigurno ste zabeleàle deka sekoga{ pri pogrebite najprisutna e konstatacijata deka badijala ni se site tr~awa po bogatstva, lutite kavgi i golemite izmami, koga eden den site }e zavr{ime tuka. Dodu{a ne znaeme koga. Taa e edinstvenаta okolnost {to ni pruà mo`nost postojano da se nadevame deka daleku ni e krajot. Pogrebnite ceremonii obi~no traat dolgo. Pokraj opeloto vo Kapelata, treba da se islu{aat i dva pro{talni govorа. Zatoa obi~ajot posle pogrebot, vo restoranot do kapelata da se organizira ru~ek za prisutnite, pretstavuva ubava mo`nost za odmor od dolgoto stoewe. Ovoj obi~aj sekako ima cel onie {to se na pogrebot, pokraj drugoto da mu posvetat i pove}e vnimanie na pokojniot, evociraj}i spomeni za negovite doblesti. No otkako }e se ispie pijalаkot {to e na masite, razgovorite najmalku se odnesuvaat na nesre}niot koj go zavr{il svojot ìvoten pat. Kolku li mnogu drugi interesni temi imaat za razgovor prijatelite na po~inatiot, koi odamna se nemaat sretnato! Sou~enikot od gimnaziskite denovi, kogo ne sum go sretnal dolgo vreme, sede{e od mojata desna strana. êsto si dotura{e i si ja ispiva{e rakijata od svojata ~a{ka a potoa 127

Milan Porjazov

zapo~nuva{e razgovor so toj {to sedi do nego ili nasproti nego, zavise{e od toa kogo }e go ulovi. Vo vremeto koga bevme u~enici na poslednite dve godini od gimnazijata, ovoj na{ sou~enik go vikavme "ksmetlijata“. Za da go vikame vaka imavme silen argument: Koga gi nema{e nau~eno lekciite nitu eden profesor ne go kreva{e da go ispra{a, a koga }e gi nau~e{e sekoga{ be{e ispra{uvan i dobiva{e solidni ocenki. Zo{to "ksmetlijata" „dobiva{e“ solidni ocenki, doznavme oтkako maturiravme. Toa da ti imalo vrska so profesorot po matematika, koj bil najdobriot drugar na mom~eto na negovata sestra. Matemati~arot se dogovoril so svoite kolegi koga, a nekoga{ i {to da go ispra{uvaat "ksmetlijata“. Ona {to }e go dogovorel go prenesuval do negovata sestra a taa vedna{ go izvestuvala svojot brat. Principot na izvestuvaweto iako izgleda komplikuvan sepak dobro funkcioniral. Doznavme i zo{to drugite profesori gi ispolnuvale vakvite barawa na matemati~arot. Toa e druga prikazna koja nema vrska so "ksmetlijata“. Eve kako metemati~arot se steknal so tolku golem avtoritet pome|u svoite kolegi. Toj be{e odli~en pedagog, strog no pravi~en i uspea pogolemiot del od u~enicite da gi prinudi, ako ne moàt da ja sakaat barem da ne ja mrazat matematikata. Matemati~arot be{e mnogu pedanten, {to go zaklu~ivme od negovoto odnesuvawe kon pi{uvaweto na zada~ite na {kolskata tabla. Bara{e pred da vleze da go odrì ~asot, tablata da bide sosema ~ista, nekolku pati izbri{ana so vla`niot sun|er. So sebe nose{e po nekolku ubavo naostreni kredi so koi gi pi{uva{e zada~ite i ni objasnuva{e kako da gi re{аваме. So voodu{evuvawe gi gledavme brojkite ispi{ani na {kolskata tabla. Od zada~ite ne se voodu{evuvavme, duri se pla{evme. Se slu~i na eden ~as matemati~arot da dojde so tri kredi no ne bea naostreni. Toga{ pra{a dali nekoj od nas ima malo noè. Go zede noèto od najbliskiot u~enik do nego i na katedrata po~na da gi ostri kredite. Otkako ja zavr{i rabotata go zapo~na ~asot koj trae{e i za vremeto opredeleno za 128

Roman za Skopje

odmor, so {to go nadopolni vremeto izgubeno za ostrewe na kredite. De`urniot u~enik nema{e vreme da go otstrani otpadokot od kredite i toj si ostana na katedrata. Profesorkata kaj koja go imavme sledniot ~as, poznata po svojata strogost, u{te od vratata po~na da vika na nas, obvinuvaj}i n¢ deka sme nedisciplirani bidej}i ne sme ja pre~ekale sekoj na svoeto mesto. Grmeweto po~na koga na katedrata gi vide otpadocite {to ostanaa od kredite na matemati~arot. [okirana, kako kojznae {to da se slu~ilo, zakanuva~ki izvika: - Sakam vedna{ ovde pred mene da go vidam toj {to ja napravil ovaa {teta! Najhrabar be{e na{иот sou~enik koj ima{e slaba ocenka po matematika. Toj stana i sosema smireno ñ se obrati na profesorkata: - Nie toa ne go napravivme, tuku profesorot po matematika koj redovno gi ostri kredite so koi pi{uva na tablata. - Da mu ka`ete na profesorot drug pat na vakov na~in da ne go rasfrla narodniot imot. Ako saka ostri kredi, toga{ }e mora so svoi pari da si gi kupuva! Vika{e profesorkata, duri i prozorcite se tresea. Od obvrskata {to ni ja dade profesorkata site bevme radosni. O~ekuvavme deka matemati~arot burno }e reagira i komentira, taka што polovina od ~asot }e bide posveten na sporot {to go predizvika ostreweto na kredite. Taka £ se slu~i. Matemati~arot be{e navreden od porakata {to mu ja prati negovata kole{ka. Bevme uvereni deka }e reagira i kaj nea no ne mnogu ostro, zа{to profesorkata be{e sopruga na ministerot za finansii i беше visok partiski funkcioner. Site ‹ go imaa stravot, duri i direktorot. No na golemo iznenaduvawe na celiot profesorski kolegium, matemati~arot ne se upla{il od porakata {to mu ja upati kole{kata tuku pred site profesori i пред direktorot, vo profesorskata kancelarija £ se obratil so zborovite: - Po~ituvana kole{ke, jas }e prestanam da gi ostram kredite koga Vie nema da go tro{ite benzinot na avtomobilot koj Ve donesuva na nastava vo Gimnazijata i Ve vra}a do129

Milan Porjazov

ma. Site znaeme deka i benzinot i avtomobilot se naroden imot. Nalutenata profesorka vedna{ ja napu{tila kancelarijata i si zaminala, neodrùvaj}i gi duri ni ~asovite koi £ preostanale za toj den. Kolegite i direktorot bile voodu{eveni od odgovorot na matemati~arot, no bile i zagrièni bidej}i negoviot odgovor profesorkata }e go sfati kako navreda ne samo za nea tuku i za nejziniot ma` {to наedno bi zna~elo i na vlasta. Za vakva krupna navreda kolegite o~ekuvale matemati~arot da bide izbrkan od rabota ili vo najmala raka premesten vo druga provinciska gimnazija. Toa ne se slu~ilo tuku profesorkata, verojatno po barawe na maòt £, sosema go izmeni svoeto odnesuvawe. Mnogu se trudeше da pokaè deka saka da bide korektna kole{ka so site. Toga{ matemati~arot stekna ogromen avtoritet kaj drugite profesori. Tie bilе podgotveni s¢ da storat za nego. Duri i da mu kaùvaat {to i koga }e go ispra{uvaat "ksmetlijata“. A na "ksmetlijata“ kogo ve}e be{e go fatilo dejstvuvaweto na alkoholot, ne mu dozvoliv toj mene prv da me pra{a tuku jas mu dofrliv: - Kaì mi ksmetlijo - {kolski drugaru, dali po zavr{uvaweto na gimnazijata prodolì da te sledi sre}ata? - Odli~no pra{awe, ti blagodaram, prijatele, {to mi go postavi. Sakam da znae{ deka sre}ata nikoga{ ne me napu{tila, taa e postojano so mene, jas sum sre}en ~ovek. A saka{ ли da znae{ zo{to sum sre}en? - Da, sakam, - mu odgovoriv na mojot sou~enik, a i da ne se soglasеv sigurno toj }e prodolè{e da mi go kaùva toa {to go naumil. - Toga{ slu{aj ubavo, jas }e te zapoznam so s¢ ona {to mi go daruva{e sre}ata. Imav sre}a da se oènam za ubava i umna devojka koja mi rodi dva prekrasni sina. Jas ne zavr{iv fakultet no za sre}a se vrabotiv vo edna, sega ve}e likvidirana firma za nadvore{na trgovija. Tamu zeдов pokraj plata i u{te dosta visok iznos на pari {to gi pe~alevme so razni malverzacii pri transakciite so materijalite i opremite, koi za sre}a mnogu 130

Roman za Skopje

bea barani na stranskiot pazar, posebno vo isto~nite zemji. Pokasno nekoi od direktorite stanaa gazdi na firmata, drugi nastradaa ama jas imav sre}a, mene ne me otkrija i ne me zatvorija. So parite {to gi spe~aliv od trgovskata firma blagodarej}i na nekoi sre}ni okolnosti kako i na snaodlivosta na soprugata, uspeav na ubavo mesto re~isi vo samiot centar na Gradot, da postavam montaèn objekt i vo toa vreme da bidam me|u prvite koi otvorija }ebap~ilnica. Sre}ata prodolì da me sluì. Od rabotata na }ebap~ilnicata zarabotuvav dovolno pari za site: za dràvata, za reketarite koi boèm mi go obezbeduvaa objektot i za site partiski emisari bidej}i ne znaev koj od niv }e ja dobie vlasta na slednite izbori. No i pokraj tolku dava~ki, mnogu pari ostanuvaa za mene. Nave~er, koga }e go prebroevme pazarot i }e gi odvoevme parite za utre{niot tro{ok, pe~albata ja davav na soprugata i za sre}a barav da bide vnesena na mojata bankovna smetka. Ti velam, prijatele, deka imav sre}a {to toa go barav zĐ°{to taa eden den, so parite koi skri{um gi zemala od mene i gi menuvala za devizi, si pobegna vo stranstvo so eden moj deloven partner, dodu{a pomlad od mene. Moàm da mu se zablagodaram na Gospod {to soprugata ne se popi{mani i za sre}a ostana vo stranstvo do den-denes. Celata grià za ìvotot, vospituvaweto i {koluvaweto na moite deca imav sre}a da mi pripadne mene. Sinovite rastea zdravi, bea umni i poslu{ni deca i dvajcata zavr{ija te{ki fakulteti so ~ii diplomi, za sre}a moèa lesno da se vrabotat ne samo tuka vo na{ata dràva tuku i vo stranstvo. Vo na{iot Grad porabotea kus period kolku da go zavr{at podgotvitelniot, takanare~en pripravni~ki sta` i toa, za sre}a vo edna od retkite stranski firmĐ¸ koja na{la interes da otvori svoj pogon kaj nas. Ovaa nivna rabota i preporakite so mnogu falbi {to gi dobija od svoite {efovi, bea dovolni da se vrabotat vo stranstvo. Dvata sina za sre}a, ne zaedno tuku eden po drug, vo rok od edna godina zaminaa vo tu|ina. Sre}no se oènija so devojki koi bea od dràvite kade {to tie rabotat. Snaite nikako ne sakaa da ìveat vo na{iot Grad. Sino131

Milan Porjazov

vite brzo napreduvaa vo rabotata i si obezbedija s¢ {to im treba za eden ubav i sre}en ìvot. Dvajcata imaat po dve }erki. Imav sre}a {to eden od niv nema sin. Na edniot }e mu be{e krivo {to sinot na negoviot brat }e go nose{e moeto ime. Barem jas taka mislam. Edna godina ovde doa|a edniot sin so semejstvoto, drugata godina drugiot sin, a vo narednite dve godini jas gi posetuvam niv i taka sekoja godina imam povod da bidam sre}en bidej}i se sre}avam so polovinata od moeto semejstvo. Dosega edna{ go imam pominato ovoj na~in na sre}avawe so sinovite. Dokolku mi se ispolni èlbata site da se sobereme каде bilo, barem samo na eden ru~ek, jas }e bidam najsre}niot ~ovek na svetot. - Mnogu sre}a si imal, moj {kolski drugaru. No ne moàm da sfatam zo{to na ovie tvoi, ve}e dosta odminati godini, ne odi{ da ìvee{ kaj eden od tvoite sinovi i tamu sre}en da gi pominuva{ godinite koi o~ekuva{ deka idninata ti gi ostavila? - Kako da odam tamu nekade vo svetot vo koj nikogo ne poznavam a ne go znam nitu nivniot jazik? Te{ko deka }e moàm da se priспособам i na prete`no studenoto vreme vo tie zemji. Jas edinstveno moàm da ìveam vo ovoj Grad, samo tuka moàm da bidam sre}en, - mi odgovori mojot drugar od gimnazijata i prodolì: - Imav golema sre}a {to ku}ata koja ja kupivme so soprugata, po razvodot mi pripadna mene. Sinovite na moja golema sre}a ja urnaa ovaa stara ku}a i izgradija nova, so prizemje i dva kata. Sekoj bi bil sre}en koga bi imal takva palata na atraktivna lokacija i so ekskluzivni sosedi. - No sinovite ti se vo stranstvo i ne mislat da se vratat, {to pravi{ sam vo tolku golema ku}a? Sigurno izdava{ pod naem del od nea i zema{ ubavi pari od strancite koi gi pra}aat da prestojuvaat podolgo vreme vo na{iot Grad. So penzijata i so tie pari iako sam, sega ìvee{ slobodno i bezgri`no. - Ne e takva mojata sostojba, drag prijatele. Po zavr{uvaweto na gradbata na ku}ata, sinovite po~naa da se raspra132

Roman za Skopje

vaat koj pove}e pari vloìl vo nea i na kogo kolkav del mu pripa|a. Vo po~etokot bev sre}en {to bra}ata }e si go podelat ovoj vreden imot. Toa ne uspeaјa sami da go napravat i kako najsre}no re{enie go izbraa sudot, toj da odlu~i {to i kolku mu pripa|a na sekoj od niv. Mnogu pari dadoa na advokatite i za taksite {to gi bara{e sudot, no s¢ u{te delbata na ku}ata ne e izvr{ena. I ovoj pat imav sre}a. Sudot me povika i mene za da utvrdi kolkav e mojot del bidej}i zemji{teto, oтkako ja urnavme starata ku}a ostanalo moja sopstvenost. Vo ova vreme dodeka ~ekam sudot da presudi, jas ìveam mnogu sre}no. Odedna{ sinovite zapo~naa da mi posvetuvaat golemo vnimanie, postojano da mi davaat pari kolku {to mi trebaat bidej}i penzijata ne mi stasuva za ìvotot {to sega go ìveam. No i edniot i drugiot, sekoj posebno bara da se otkaàm od delot na ku}ata {to sudot }e mi go dodeli mene i da mu go prepi{am samo nemu. Jas mudro im odgovaram deka moeto re{enie }e go donesam koga sudot }e kaè na {to sum sopstvenik. Ona {to go kaà vo vrska so izdavaweto na ku}ata pod naem, bi bil sre}en da e to~no. Nikoj ne ìvee vo nea iako nekoi prijateli mi velea da se vselam. Imav sre}a {to ne gi poslu{av, sudot }e me isele{e. Taka se dogovorile sinovite, advokatie i sudot. Sega ìveam vo Pansionot za stari lica, tuka blisku na periferijata na Gradot. Za moja golema sre}a, go najdov vistinskoto mesto kade што }e ìveam do krajot na ìvotot . S¢ e na najvisoko nivo, od smestuvaweto do medicinskata nega koja mi e neophodna po infarkot koj za sre}a go preìveav. [kolskiot drugar {to sede{e od mojata leva strana i vnimatelno slu{a{e {to kaùva "ksmetlijata“ se navedna kon mene i na uvoto mi {epna. - Ovoj na{ kolega kako da izlapel, saka da mu veruvame deka navistina e sre}en? Koga go slu{nav ova jas vedna{ se navednav kon uvoto na drugarot od levata strana i mu rekov : - Jas mu veruvam deka e sre}en. Ostavi go neka uìva vo ona {to go pravi sre}en bidej}i so toa nam ni{to ne ni na{tetuva. 133

Milan Porjazov

Potoa "ksmetlijataâ&#x20AC;&#x153; kako nenadejno da se seti, se svrte kon mene i mi re~e: - Vo Pansionot imam mnogu prijateli koi ìveat sre}no kako i jas. Sakam da ti kaàm deka tamu ìvee i eden porane{en mnogu visok funkcioner, za kogo sum siguren deka vo edno damne{no vreme ne{to zaedno rabotevte i bevte dobri prijateli. Mislam deka znae{ za kogo stanuva zbor. - Da, znam za kogo stanuva zbor i ti blagodaram {to so ovaa vest navistina me izraduva. Ne znam zo{to tolku mnogu se vozbudiv. Dali od vesta {to za mene ima{e golemo zna~ewe ili od doznavaweto na mestoto kade {to se nao|a mojot Star prijatel. Vedna{ stanav, u{te edna{ gi kaàv voobi~aenite zborovi so koi se povikuva Gospod da mu gi prosti grevovite na umreniot, brzo izlegov od restoranot i se upativ kon mojot star no siguren avtomobil. Koga se smestiv zad volanot i ostanav sam, bez mo`nost nekoj da me ~ue izvikav: - Zna~i tamu si ti, moj Star prijatele. Ne moè{ postojano da se krie{ od mene, jas te pronajdov. Pove}e nema da ima potreba da nara~uvam dve krigli studeno pivo!

134

Roman za Skopje

DESETTA GLAVA 1 Kako podolgo otsustvo na Pobratimot go smetav vremeto od eden mesec. Od na{ata posledna sredba na koja mi go najavi negovoto podolgo otsustvo, pominaa eden mesec i u{te nekolku sedmici a toj s¢ u{te не mi se иma{e javeno. Pri~inata za toa ja najdov vo razli~nite kriteriumi {to gi imame koga ja merime dolìnata na traeweto na vremeto. Kone~no Pobratimot mi se javi. Ne~ekaj}i da mi kaè zo{to tolku dolgo vreme go nema, jas mu ja kaàv mojata konstatacija deka vo ovoj речиси dvomese~en period, ako rabotel imal vreme mnogu da sraboti a ako se odmoral toa moralo da bide na nekoe dale~no prekrasno mesto ~ija ubavina ne mu dozvolila lesno da se odvoi od nea. No i ovoj pat se pokaà deka mojata konstatacija ne e to~na. Pri~inata bila mnogu ednostavna. Oтkako zavr{ilo podolgoto otsustvo mojot Pobratim se razbolel. Ne bilo ni{to osobeno seriozno no kako {to mi re~e, sepak ona {to go dijagnosticirale doktorite zasluùvalo da mu se posveti soodvetno vnimanie. Duri i se po{eguva na svoja smetka, velej}i deka doktorite se najgolemite stra{livci. Koga }e se razbolat, ne poradi ona {to go ~uvstvuvaat tuku poradi nivnoto poznavawe vo {to moè da prerasne toa nivno zaboluvawe, ako prodolì vo lo{ smer da se razviva, tie znaat da napravat nepotrebna voznemirenost. Pred da mi se javi Pobratimot, dolgo razmusluvav dali da go posetam Stariot prijatel vo Pansionot {to mi go poso~i "ksmetlijata“. Na krajot sepak zaklu~iv deka e podobro 135

Milan Porjazov

prvo da go zavr{ime interesniot razgovor so Pobratimot a potoa so mnogu novi soznanija da ja ostvaram dolgo o~ekuvanata sredba so prijatelot od minatoto. So Pobratimot se sretnavme vo negoviot raboten kabinet, onoj istiot kade {to bevme minatiot pat. Bolesta ostavila tragi kaj mojot sogovornik. Mi izgleda{e kako da oslabel a podo~nicite mu bea potemni. Ne sakav da go pra{uvam za prirodata na zaboluvaweto tuku samo mu go izraziv moeto àlewe za neprijatnostite niz koĐ¸ moral da mine poradi negovoto razboluvawe. Dodu{a i toj ne be{e raspoloèn da zboruva za toa. Mi se obrati so zborovite: - [to bilo pominalo a toa {to pominalo kako i da ne bilo. Zatoa, prijatele, kaì kade zastanavme minatiot pat za da moème da go prodolìme razgovorot i veruvam deka denes }e dojdeme do negoviot kraj. - Saka{ da kaè{ deka e krajno vreme da se oslobodi{ od mene i od obrvskata da se sre}avame, koja vpro~em sami si ja prezedovme? - Ne e toa, re~e duri naluteno mojot Pobratim. Ednostavno dojde krajot na kaùvaweto na ona {to jas mislam deka e interesno za tebe no i za mene kako prelistuvawe na nastanite koi se slu~uvaa vo mojot ìvot. Sekako deka nie i ponatamu }e se sretnuvame zĐ°{to mnogu raboti, slu~ajno ili namerno ostanaa nekaàni ili celosno nerazjasneti. Jas ne gledam nitu edna pri~ina, sega otkako se pronajdovme da go prekineme na{eto drugaruvawe. Bev zadovolen od negoviot odgovor i bidej}i to~no znaev kako zavr{i prethodniot razgovor, vedna{ mu kaàv deka stanuva{e zbor za negovoto zakrepnuvawe po kidnapiraweto. - To~no taka be{e, - mi potvrdi prijatelot. - Vo vremeto dodeka bev otsuten poradi kidnapiraweto kako i posle moeto zakrepnuvawe od posledicite {to ovoj nastan gi predizvika vrz moeto zdravje, se slu~uvaa golemi promeni vo sega biv{ata Federacija. Barem tebe ne treba da ti kaùvam deka drva i kamewa se frlaa na prethodniot ekonomski i politi~ki sistem koj uspea da preìvee pove}e od polovina vek. No136

Roman za Skopje

viot sistem treba{e da go zameni prethodniot, no na{ata dràva ne be{e solidno podgotvena i seriozno posvetena za negovo korektno vospostavuvawe i ~esno ostvaruvawe, so site prednosti i nedostatoci. Ti odamna znae{, prijatele, deka drvoto {to nakrivo }e go nasadi{ te{ko se ispravuva koga }e porasne. Nitu пак go dava rodot {to go o~ekuva{ od nego. Noviot sistem za mene pretstavuva{e u{te eden golem predizvik. Za nego mnogu nau~iv vo zemjata kade {to specijalizirav osobeno od vr{eweto na dejnosta na Salonot za ubavina, koj s¢ u{te uspe{no funkcionira pod rakovodstvo na mojata sopruga. Pokraj ovie soznanija, jas imav u{te edna prednost koja stana mnogu zna~ajna vo novonastanatata situacija. Toa be{e visokiot respekt kon moeto semejstвo, koe od novata vlast dobi status na `rtva na prethodniot reìm, poradi kriti~kite stavovi i visoko izrazenite patriotski ~uvstva za koi leè{e vo zatvor mojot pokoen tatko. Duri mi predloìja i ministersko mesto vo novata Vlada. Ne go prifativ, opravduvaj}i se so lo{ata zdravstvena sostojba i èlbata da sozdadam medicinska ustanova vo na{ata zemja koja }e im bide ramna na onie od zapadniot razvien svet. Za vakvata moja opredelba dobiv celosna poddr{ka i pomo{ od nadle`nite faktori. Prvo se zafativ so obezbeduvaweto na lokacijata za izgradba na Klinikata. Bidej}i go imav i dràvjanstvoto na dràvata na Ve~niot grad, vo ovie moi angaìrawa me tretiraa kako stranski investitor, {to mi nose{e golemi olesnuvawa i razni pogodnosti. Ova ne go napravile slu~ajno tuku so dobro osmislena namera. Dobivaweto na status na stranec me obvrzuva{e, vo ~etiri o~i so nekoi visoki funkcioneri vo ministerstvata da se dogovoram za cenata {to treba da i ja platam na dràvata za lokacijata i za podmiruvawe na drugite obvrski. Ovaa cena sekoga{ be{e mnogu niska duri simboli~na, no parite {to za sebe gi baraa i dobivaa funkcionerite, ne bea malku. Pod ista niska cena od podmitliv funkcioner ja kupiv i parcelata kade {to sega se nao|a restoranot. 137

Milan Porjazov

Povremenite, glavno birokratski te{kotii, Pobratimot gi re{aval so davawe pari na korumpiranite ~inovnici. Relativno brzo ja izgradil Klinikata no i restoranot. Site proekti duri i onie hortikulturnite bile izgotveni od vrvni stru~waci vo zemjata na Ve~niot grad. Od najpoznatite svetski firmi bila nabevena medicinskata oprema. Vnatre{noto ureduvawe na restoranot Pobratimot mu go doveril na eden na{ arhitekt koj rabotel i vo stranstvo, no najva`no ne bilo toa tuku faktot {to toj e dete od maaloto koe se nao|a vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Na sve~enosta, po povod otpo~nuvaweto so rabota na novata Klinika za ginekologija i aku{erstvo bil prisuten i ministerot za zdravstvo, koj vo svojot govor posebno naglasil deka ova e zna~ajna investicija za na{ata zemja od strana na edna mnogu prijatelska i ekonomska silna dràva, koja se realizira preku eden deloven ~ovek, ~ii koreni se tokmu vo ovoj Grad. Pobratimot se podnasmeal na ovaa laga bidej}i toj nikoga{ ne se ~uvstvuval stranec vo svojata zemja i ovoj Grad, a parite iako do{le od stranstvo tie bile li~no negovi, so negov trud spe~aleni, preneseni od smetkata {to ja ima vo dràvata na Ve~niot grad. Na Klinikata ne i trebalo mnogu vreme za da se stekne so osobeno visoko renome vo na{ata zemja i во stranstvo, blagodarej}i na stru~nite i organizaciskite sposobnosti na Pobratimot. Luksuzniot restoran go napravil po insistirawe na doma{nite mo}nici od politikata i biznisot, na koi im nedostasuval ubav, reprezentativen i {to e najva`no, do najvisok stepen diskreten ugostitelski objekt so nekolku apartmani od ekstra klasa. Vo nego mnogu partiski koalicii i brakovi se sklu~eni i rastureni kako i mnogu po~ituvani li~nosti, steknale ili zagubile golemi imoti, liderski pozicii, rasko{en ìvot, kako i svojata ~esnost i ugled. - Moèbi ova {to dosega ti go raskaàv za svojot ìvot e dovolno da sfati{ kakov Pobratim ima{. No moram da ti 138

Roman za Skopje

priznaam deka koga zboruvav za makite i te{kotiite nastojuvav da ti gi prika`am vo poblaga forma.

2 Prijatelot me iznenadi so ona {to mi go kaà potoa: - Ve}e ti imam kaàno deka ne ja znae{ najgolemata tajna koja voedno e i moj najgolem nau~noistraùva~ki uspeh no i nejopasna zakana za mene i za ~ove{tvoto. Ne mi se potsmevaj, navistina velam zakana i za ~ove{tvoto. A zo{to e toa taka podobro e za tebe da ne znae{. Sigurno se voshituva{ na bogatstvoto {to go imam i ~esta {to na sekoj ~ekor mi ja pravat. Ve}e ti imam kaàno deka seto toa ~esno sum go steknal. No ne sum ti kaàl dali seto toa ne me pravi sre}en vo sekoj moment i od site aspekti, kako onoj "ksmetlijataâ&#x20AC;&#x153;, tvojot {kolski drugar. Se laàt onie koi smetaat deka bogatite i slavnite se najsre}nite i najzadovolnite lu|e. Kolku se pobogati tolku pove}e im se zgolemuvaat griìte, im se stesnuva krugot na prijatelite. Svojata sre}a ja gledaat vo toa {to sÂ˘ u{te ne im se slu~ile nezgodite koi postojano visat nad nivnite glavi i se voobi~aeni za nivniot status. ]e ti kaàm, prijatele, kogo go smetam za sre}en ~ovek: Đžnoj koj e zdrav, ima duhoven i semeen mir i ja raboti onaa rabota koja mu pri~inuva zadovolstvo i mu obezbeduva pristojna egzistencija. - So ovaa tvoja definicija za sre}niot ~ovek se soglasuvam no taa moè da se izkaè i na drug na~in. Eve na primer, na onoj moj {kolski drugar {to pred malku go spomena ama ba{ ni{to ne mu zna~i {to nikoj ne veruva vo toa koe go kaùva za negovata golema sre}a, kako {to nitu mene ne mi pre~i toa {to samiot sebe se zalaùva. Toj, so svojot stav kon sre}ata na nikogo ne mu pravi {teta, duri ni na samiot sebe. Sre}ni momenti i li~no zadovolstvo vo ona {to go raboti samo za svoja du{a, doìvuva{e i stariot urbanist {to nara~uva{e po dve krigli studeno pivo. 139

Milan Porjazov

Tuku, Pobratime, da ja ostavime sre}ata, taa e relativna rabota. Ti me stavi pred golema grià so ona {to ne mi go kaà. Stravot e pogolem od nepoznatoto i zatoa e potrebno da znam od kakva opasnost treba da go ~uvam Pobratimot i samiot sebe. - Zarem tolku mnogu dramati~no ja navestiv mojata tajna {to kaj tebe predizvika o~igledno golem strav? Ne se pla{и, prijatele, tajnata }e me zagrozi mene a i tebe, samo dokolku odlu~ime da i dademe {irok publicitet. - Pa koga se takvi okolnostite ne bi trebalo i ponatamu da ja krie{ tvojata tajna. Ajde kaùvaj, mu velam jas. - Dobro, eve za {to se raboti, s¢ }e ti kaàm. Vaka mi odgovori Pobratimot i u{te edna{ me zamoli ona {to }e mi go kaè, da ostane zasekoga{ vo ovaa prostorija. - Koga se nao|av na specijalizacija vo Dràvnata klinika za ginekologija i aku{erstvo vo Ve~niot grad, bev posveten na u~ewe i izvr{uvawe na rabotite {to se baraa od mene. Vo eden razgovor so Profesorot, otkako mu stanav duri i sorabotnik vo negoviot tim, toj me pra{a dali imam èlba da u~estвuvam vo realizacijata na eden nau~noistraùva~ki proekt. Sekako se soglasiv no i go pra{av {to treba da ni potvrdi ili koi se tie novi soznanija do koi treba da dojdeme po celosnoto i uspe{noто ostvaruvawe na ovoj proekt. So manir na va`na li~nost, kakov vo su{tina i be{e, Profesorot mi odgovori: - Niz rabotata }e go doznae{ i toa, Proektnata zada~a ni e povrzana so vontelesnoto oploduvawe. Tolku mi kaà Profesorot i toga{ mi stana jasno deka pri nau~noistraùva~kata rabota, ne e dozvoleno da se zboruva mnogu za celta {to treba da se postigne. Vpro~em i vontelesnoto oploduvawe be{e neprifatlivo za crkvata i за golem broj gra|ani na dràvata vo koja specijalizirav. Vo po~etokot koga timot glavno se zapoznava{e so proektot i se utvrduvaa na~inot i metodite na rabota i mene redovno me povikuvaa na sostanocite. Potoa, koga navlegoa podlaboko vo otkrivaweto na inovaciite za zgolemuvawe na us140

Roman za Skopje

pe{nosta na vontelesnoto oploduvawe, po~naa retko da mi soop{tuvaat koga rabotat vrz proektot, za na krajot i sosema да me isklu~at bidej}i ve}e go dobija ona {to go sakaa. A toa moè{e da go znae samo nara~atelot na proektot. Ne mi zabranuvaa da vleguvam vo laboratoriite i drugite specijalizirani oddelenija kade se vr{ea eksperimentite povrzani so proektot, no ne moèv da dobijam odgovor na site pra{awa {to im gi postavuvav. Zatoa, pak, jas gi napregnav site moi сетила za da vidam, razberam i zapomnam kako se realizira eden nau~noistraùva~ki proekt. Za ova moe angaìraè moàm slobodno da ti kaàm deka vrz mene deјствuva{e kako opijatite vrz narkomanite. Ottoga{ pa do denes jas ne prestanav prvo da se podgotvuvam a potoa i da se bavam so nau~noistraùva~ka rabota, dodeka rutinskite ginekolo{ki i aku{erski raboti im gi doveruvam na moite kolegi koi se visoko educirani. Sigurno bi sakal da znae{ koi se moite najgolemi dostigawa na ova pole. Imam pove}e, a za neinvazivno blokirawe na kancerogenite kletki, ve}e te imam zapoznaeno. Sega zasega samo jas ja primenuvam ovaa metoda i imam za~uduva~ki uspeh. Golem pritisok mi pravat za da ja prodadam tajnata na uspehot na ova moe otkritie, duri iako postojat nekoi rizici pri nejzinata primena. Mi nudea svetska nagrada, a imav i anonimni zakanuvawa deka }e bidam likvidiran dokolku metodata i nejzinata primena ne ja soop{tam na svetot. Mnogu moi kolegi pa i ti sigurno so pravo me obvinuvate, zo{to qubomorno ja ~uvam tajnata na metodata koja mene }e mi donese u{te pogolema slava a na mnogu èni }e im go spasi ìvotot. Takvata konstatacija e sosema realna, no jas toa go pravam bidej}i s¢ u{te ne sum kaàl koi se nedostatocite ili neposakuvanite posledici od nejzinata primena. Kaj nekoi od pomladite pacientki, duri i koga se raboti za karcinom na gradata, postoi opasnost mojata metoda da predizvika podolgotraen sterilitet. Toj problem ne e aktuelen za postarite pacientki, no kaj niv ostanuvaat posledica vrz funkcioniraweto na crniot drob i bubrezite. Oд po~etokot na idnata godina zapo~nuvam kampawa vo nau~noistraùva~141

Milan Porjazov

kite krugovi kaj nas i vo svetot, vo koja do detali }e im ja objasnam primenata na mojata metoda, bez da baram nikakvi pari ili priznanija, tuku samo intenzivno angaìrawe od nivna strana vo iznao|aweto na efikasen na~in za navremeno eliminirawe na nesakanite posledici {to taa gi predizivikuva. - Ako ova e tvojata tajna koja ja krie{e duri i od mene, moàm da ti kaàm deka taa ne e nitu golema a u{te pomalku opasna za da zasluùva da se pla{i{, - mu rekov na Pobratimot prekinuvaj}i go negovoto kaùvawe. - Pak izbrza. Ova e samo уvоdot vo ona {to }e ti go kaàm za golemata tajna. Sakav prvo da stekne{ vpre~atok kakov nau~nik sum jas ili poto~no so {to se zanimava tvojot Pobratim. Koga toa ve}e go znae{ slu{aj go i ova {to sega }e ti go kaàm. Увод nema da pravam za da ja ~ue{ mojata golema nau~na tajna. Eve do kakvo otkritie dojde ili poto~no kaàno kakva mo} taa mu dade na tvojot Pobratim: Jas moàm, dokolku ne e pominat tretiot mesec na bremenosta, da napravam polot na fetusot da bide onakov kakov {to jas sakam. Ednostavno kaàno, ako pobaraat od mene deteto {to }e se rodi da bide ma{ko, jas moàm da napravam toa da bide ma{ko. Istoto moàm da go napravam i ako se bara deteto da bide ènsko. Se vr{i premutacija na polot na fetusot. Metodata za sproveduvawe na ovaa procedura uspeav da ja usovr{am do toj stepen taka што naskoro sopru`nicite }e moàt sami da ja sproveduvaat i da si imaat deca so pol kakov што tie im go opredelile. - Mnogu ubava rabota - mu rekov na prijatelot. - Kade vide opasnost, odnosno zо{to ova tvoe otkritie e golema tajna. - Pak mnogu brzo reagira{, barem ti porano ne be{e takov. Znae{e da kaè{ deka brzoto reagirawe e kako brzo vozewe na avtomobil. Gleda{ само {to ima pred tebe a od ona {to se nao|a levo i desno ni{to ne zabeleùva{. Eve dobra prilika dvajcata da go vidime toa {to stoi "levo“ i "desno“ na ova moe otkritie, a moèbi ne e lo{o da po~neme od ona {to e "pred nego“ i "zad nego“. 142

Roman za Skopje

- Pak mi bega{ od ednostavniot i kus odgovor. Kaì mi {to ima lo{o vo ova tvoe otkрitie za da prestavuva tolku golema opasnost za ~ove{tvoto? Taka go prekinav nepotrebnoto "filozofirawe“ na Pobratimot. - [tom insistira{ eve ti ednostavno i kuso objasnuvawe. Moeto nau~no otkritie }e ja poremeti polovata ramnoteà na svetskata populacija. Sega dali s¢ ti e jasno? - U{te da mi objasni{ zo{to, - mu velam jas, - toga{ }e ti potvrdam deka s¢ mi e jasno. - Zarem ti ne moè{ da pretpostavi{ zo{to? - so ~udewe me pra{a Pobratimot i prodolì. Prvo, ènata }e se pretvori vo ma{ina za proizeduvawe na deca po "nara~ka“. Vtoro, polot na decata najmalku }e ja odrazuva èlbata na sopru`nicite. Za ovoj problem moàt da se napi{at pove}e studii koi bi mu prio|ale od razli~ni aspekti: sociolo{ki, medicinski, kulturolo{ki, ekonomski, verski, politi~ki, voeni и u{te kakovi s¢ ne. Edno e sigurno deka brojot na maìte vo odnos na ènite drasti~no }e se zgolemi. Bez niv ne moàt da se izvr{uvaat najte{kite raboti nitu da se vodat krvavite vojni. @eni }e ima tolku kolku {to se potrebni za da go zadovolat ra|aweto na ma{ki deca i izvr{uvawe na drugi raboti koi samo tie moàt uspe{no da gi ostvarat. - Pa toa ti bilo stra{na rabota, - so vidna voznemirenost mu se obrativ na Pobratimot. - Tokmu zatoa deka e stra{na rabota jas ja ~uvam kako najgolema tajna. Ne moàm da zamislam vo kakov ko{mar }e mi se pretvori ìvotot ako sepak nekako se doznae za nea. A ima mo`nosti toa da se slu~i. Moèbi nekoj od moite sorabotnici vo Klinikata, kolku i da rabotev sam vo najgolema tajnost, }e go namirisa ova moe nau~no otkritie i skapo }e go prodade na nekoja druga Klinika. Ili, pak, nekoja od pacientkite kaj koi ja primeniv procedurata za opredeluvawe na po143

Milan Porjazov

lot, }e raskaùva za posebniot tretman i za mojata zainteresiranost kakov pol saka da ima nejzinoto dete. Najgolema opasnost za mojot ìvot }e postoi koga ova nau~no otkritie nema da go znam samo jas. Koga }e go soop{tam, edni }e sakaat da me likvidiraat za da se izbegne negovata primena, a drugi toa }e go napravat otkako }e go prigrabat za da go koristat, sekako za nekoi ne dobronamerni celi. - Vakva golema tajna mora da se ~uva na bezbedno mesto, komentirav jas. - A kade ima takvo mesto koe smeam samo jas da go znam, me pra{a Pobratimot. - Kolku mesto zafa}aat materijalite vo koi e opi{ana i so koi se sproveduva procedurata, - namesto odgovor jas mu postaviv pra{awe na ovoj sega za mene golem nau~nik. - Dva kuferа, - be{e odgovorot. Koga vide deka go gledam za~udeno Pobratimot prodolì: - Da, dva kuferа koi se nao|aat vo mojot apartman, vo plakarot pokraj drugite kuferi koi gi koristam pri moite patuvawa. Mnogu vnimavam koga od niv zemam ne{to {to mi e potrebno za da ja sprovedam procedуrata kaj nekoja specijalno odbrana pacientka. - Kolku dolgo ja primenuva{ procedurata za opredeluvawe na polot na deteto, - be{e moeto sledno pra{awe. - Ima pove}e od dve godini i vo site slu~ai, a moram da priznaam deka ne bea osobeno mnogu, bea postignati rezultatite {to gi o~ekuvav. Site tie se redovni pacientki na mojata Klinika vo koja li~no ja otkrivav i ja sledev nivnata bremenost, a moite kolegi bez nikakvi problemi gi pora|aa. Kolku mnogu itrini mi trebaa za da doznaam kakov pol sakaat da ima nivnoto dete. Site bea presre}ni koga na eho-pregledot }e im be{e kaàn polot na deteto. Mojata radost be{e isto tolku golema kolku nivnata. - Tvojata radost e kapka vo moreto na stravot. Dodeka ti ja primenuva{ procedurata ne se somnevam deka }e usre}i{ mnogu mladi semejstva. Zatoa mislam deka ne bi trebalo da zapre{ so praveweto sre}ni lu|e s¢ dodeka moè{. No i pri najmalиот somne` deka toa nekoj ve}e go doznal, toga{ }e mo144

Roman za Skopje

ra da uni{ti{ s¢ {to ima vrska so sproveduvaweto na procedurata za odreduvawe na polot na fetusot. Ednostavno da go zapali{ tvoeto genijalno nau~no otkritie. Toa go baram od tebe. - Jas toa vedna{ bi go napravil bidej}i ~ove{tvoto s¢ u{te ne go dostignalo onoj stepen na svojot razvoj, vo koj mu se najva`ni delata {to gi podobruvaat uslovite za ìvot i gi pravat lu|eto sre}ni. Toa go pokaà pri koristeweto na atomskata energija, sozdavaj}i go najefikasnoto sredсtvo za masovno uni{tuvawe. Istoto }e se slu~i i so moeto nau~no otkritie. Posledicite nema da se vidat vedna{ no koga tie po podolg period }e se konstatiraat, }e imaat ist efekt kako atomskata bomba. Ova objasnuvawe na Pobratimot go pottikna kaj mene somneòt, ne deka navisitna saka da go uni{ti svoeto nau~no otkritie tuku deka ne znae kako toa da go napravi a sepak da ne ostane nezabeleèno negovoto nau~no otkritie vo istorijata na medicinata, а i toj kako prviot doktor {to moèl da napravi premutacija na polot na fetusot. Sigurno zaradi toa {to veruva deka i drugi nau~nici vo idnina, no posle mnogu godini }e dojdat do istoto otkritie. Neo~ekuvano prijatelot stana i kako odedna{ da ja otkri spasonosnata formula. Radosen mi se obrati: - Prijatele, znam {to }e napravam. Prvo, baram od tebe da mi veti{ deka }e podgoтvi{ edno pisanie za moeto nau~no otkritie, so sodrìna kakva {to ti misli{ deka treba da bide, no bez iznesuvawe na procedurata koja i onaka ne ti e poznata. Vo eden primerok pisanieto }e go ~uva{ na mesto {to }e go znaeme samo jas i ti. Ako jas umram pred tebe ti }e go objavi{ pisanieto, na pet stranski jazici. Potrebnite pari jas }e ti gi obezbedam u{te utre. No ako si re{il ti da umre{ pred mene, toga{ jas }e go zemam pisanieto i }e ‹ go predadam na mojata sestra, so isti obvrski kakvi {to tebe ti gi opredeliv. Vtoro {to moram da napravam, e zavr{uvaweto na ve}e po~natata procedura kaj edna èna so koja me povrzuva moeto 145

Milan Porjazov

drugaruvawe so nejzinata majka, u{te vo vremeto koga ìveev vo maaloto vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Se prifativ na ovaa rabota i od soàluvawe kon kutrata èna. Ako nejzinoto petto dete, po ~etirite ènski ne bide ma{ko, nejziniot ma` seriozno i se zakanil deka }e se razvede od nea, ostavaj}i i gi site }erki {to gi izrodila. Toj }e se preèni za èna koja }e mu rodi sin. Tretoto {to }e go napravam pak e povrzano so tebe. Dvata kuferi vo koi ja krijam mojata nau~na tajna, ve~erva }e gi prefrlime vo tvojot dom. Jas }e dojdam so tebe za da ne bide somnitelno iznesuvaweto na kuferite. Na voza~ot }e mu kaàm deka }e gi ostavime kaj mojot prijatel za toj да gi dopolni so svoj baga`, bidej}i }e odime na dvodneven vikend vo okolinata na Gradot, so onoj tvoj, star no siguren trideceniski avtomobil. Utre izutrina jas }e dojdam kaj tebe, }e go natovarime tvojot avtomobil so kuferite i nie dvajca }e zamineme kon Gradskata deponija. Tamu dobro me poznavaat bidej}i od mene zemaat ubavi pari za palewe na opasniot medicinski otpad {to go isfrlame od Klinikata. ]e pobaram pred moi o~i dvata kuferi da bidat frleni vo pe~kata i da gledam kako za mig go snemuva ona na koe mnogu godini mu posvetiv neizmerna qubov, vreme, znaewe i trud. [to veli{, prijatele, za ovoj moj plan. Gi prifa}a{ li obvrskite {to ti gi opredeliv? - Da, odli~en plan, s¢ prifa}am - mu odgovoriv na prijatelot. Go preмолчив bolot i tagata koja i jas gi ~uvstвuvav. Planot be{e celosno sproveden kako {to go zamisluva{e mojot Pobratim. Prvo otidovme vo Gradskata deponija a potoa na vikend vo konacite na crkvata {to se nao|a vo najubaviot kanon na svetot, barem za nas. Imavme izvonredna prilika da uìvame vo prirodniте ubavini na rekata {to vo kawonot izdlabila visoki goli karpesti yidovi, a osobeno vo prekrasnoto Zeleno ve{ta~ko ezero. No ima{e u{te nekaàni ìvotni prikazni koi Pobratimot mi gi dolè{e. Dvata dena bea pred nas. ]e go pro146

Roman za Skopje

dol`ivme razgovorot {etaj}i se po ubavata pateka okolu ezeroto ili pod debelite manastirski senki, piej}i od studeniot jogurt.

3 Vo dolgite razgovori Pobratimot ve{to go odbegnuva{e spomenuvaweto na nastanite povrzani so mladata doktorka i so sinot {to go ima{e so nea. Zatoa morav direktno da go pra{am: - Drag Pobratime, dokolku nema da ti predizvika emotivna vozbuda, bi sakal da mi kaè{ {to se slu~ilo so mladata doktorka i tvojot sin? - Red be{e i toa da me pra{a{ a jas i za toa imam {to da ti kaàm. Zna~i razgovorot za ona {to go pominav niz ìvotot nema kraj. Pobratimot se podnaka{la, kako da sobira hrabrost i zapo~na. - PominaĐ° mnogu godini a jas ni{to ne znaev {to se slu~uva so ìvotot na doktorkata i na{eto dete. A eve kako sosema slu~ajno doznav mnogu interesni informacii za niv. Pokraj na{ite vesnici jas gi ~itam vesnicite i spisanijata od zemjata na Ve~niot grad. Na najpoznatite od niv sum pretplaten taka Ń&#x2C6;Ń&#x201A;Đž redovno gi primam. Vo edna studena esenska no} sedej}i doma sam, vremeto go ispolnuvav prelistuvaj}i gi {totuku pristignatite spisanija. Vnimanieto mi go privle~e naslovnata stranica na edno poznato, luksuzno opremeno spisanie na koja be{e najaveno deka vo toj broj e objavena reportaà za eden mlad no ve}e slaven fudbaler. Reportaàta vedna{ ja najdov. Zafa}a{e tri stranici, bogato ilustrirana so fotografii od nastapite na mladiot fudbaler, za negoviot tim kako i za dràvnata reprezentacija. Ima{e i dve fotografii od detskite godini na fudbalerot, snimen zaedno so negovoto semejsto. So golem interes, bidej}i mladiot fudbaler mi be{e najomileniot igra~ na dràvnata reprezentacija, zapo~nav da ja ~itam reportaàta. Taka 147

Milan Porjazov

doznav deka fudbalerot e sin na Javen obvinitel i majka doktorka. Ima edna sestra koja e pomlada od nego i se nao|a na {koluvawe vo zemjata na Golemoto jabolko. Toj e roden i ìvee so svojata majka na ostrovot, poznat kako carstvo na mafijata. Negoviot tatko bil zastrelan od sÂ˘ u{te nepoznat ubiec. Mnogu mlad uspeal da se vivne vo viso~inite na profesionalniot fudbal. Bil najomilenata li~nost vo svojot grad bidej}i i pokraj fantasti~nite ponudi od golemi klubovi vo zemjata i stranstvo, toj se odlu~il da ostane tamu kade {to se rodil i da igra za klubot vo koj gi napravil prvite fudbalski ~ekori. Rekol deka toa go pravi zatoa {to gi saka svoite sogra|ani i svoeto semejsto a osobeno od po~it kon svojot tatko koj se borel protiv zlodelata na mafijata. Toga{ go svrtev pogledot kon fotografijata na koja be{e i negoviot tatko. Ostava{e vpe~atok na seriozen, energi~en i odlu~en ~ovek poradi {to verojatno i ja dobil visokata obvinitelska funkcija koja go odvela vo smrt. Do nego stoe{e negovata sopruga. Taa be{e mladata doktorka, so koja zaedno rabotevme vo Ve~niot grad i od koja se razdeliv po doznavaweto deka nosi moe dete. Po~nav vo sebe da gi prebrojuvam godinite i mesecite i toga{ bev sosema siguren deka mladiot fudbaler e moj sin. - Otkako ti pominala vozbudata, sigurno si pomislil deka si do{ol do najposakuvanoto tvoe otkritie, - mu dofrliv kolku da ja nadopolnam radosta na novope~eniot tatko. - Kako da ne bide{ presre}en pri edno vakvo otkritie? Vedna{ pred o~ite mi izleze likot na mladata i ubava doktorka i site onie nepovtorlivi qubovni migovi {to gi doìveav so nea. îtaj}i ja reportaàta doznav deka po ubistvoto na nejziniot ma` iako sÂ˘ u{te mlada, ne se premaìla tuku se posvetila na sozdavaweto uslovi za {to podobar ìvot i {koluvawe na svoite deca. Zatoa mladiot fudbaler veli deka za sÂ˘ {to postignal vo svojot ìvot i dolì golema blagodarnost na svojata majka.

148

Roman za Skopje

- Bravo, takvite èni zasluùvaat golema po~it, - mu rekov na Pobratimot i prodolìv da go sledam negovoto kaùvawe. - Radosta od otkritieto mi go pomati pra{aweto, koe samiot sebesi си go postaviv: „[to }e prezeme{ sega?“ Prvo {to mi padna na um be{e da go pronajdam svojot sin i da mu kaàm deka jas sum negoviot biolo{ki tatko. Brzo zaklu~iv deka toa e glupost. Koga toa bi go utvrdile i so DNK-analiza, toj sigurno ne bi me prifatil kako roditel. Potoa se zapra{av kako bi reagirala negovata majka koga nejze bi £ se obratil. Odgovorot go znaev za{to mi be{e daden koga posleden pat se vidovme i se razdelivme. Sekako u~tivo bi mi se zablagodarila za javuvaweto i bi me zamolila, kako vistinski xentlmen da go po~ituvam dadeniot zbor i nikoga{ pove}e da ne se obiduvam da ja baram, zа{to so toa }e predizivkam mnogu neprijatnosti za nea i osobeno za mene. Odgovorite koi gi davav na pra{awata {to sam si gi postaviv, me dovedoa do edinstveno mo`nata odluka. Taa be{e: Bidi mudar, hrabar i dostoinstven, prifati ja sostojbata takva kakva {to e i ne prezemaj ni{to. [to misli{ prijatele za vakvata moja odluka? - Sosema e razumna i realna. Osven golema voz-nemirenost vo semejstvoto na doktorkata i mnogu òl~ni raspravii vo tvoeto semejstvo, ne bi dobil ni{to drugo. Jas bi te posovetuval povremeno da poglednuva{ vo fotografiite od reportaàta. Tie sekoga{ kaj tebe }e predizvikuvaat gordost {to si tatko, no ne i roditel na tolku slaven fudbaler. - Mnogu vnimava{ {to }e mi kaè{, moj drag prijatele. Znam deka vistinskiot tvoj odgovor bi bil otrovna strela vo moeto srce. Namesto gordost bi trebalo da ~uvstvuvam taga i vina {to sum imal no ne sum ja ostvaril mo`nosta da izgledame so edna ubava, hrabra i vredna èna, tolku umno i slavno mom~e. No ne ti se lutam bidej}i vistinskite prijateli se poznavaat po toa {to sekoga{ koga ti e najte{ko znaat kako da te ute{at. - Moram da te pra{am kako se najde na tvoeto biro fotografijata na mladiot fudbaler so negov avtogram, - be{e 149

Milan Porjazov

moeto sledno prekinuvawe na naplivot na emocii na mojot Pobratim. - S¢ zabeleùva{, mislev deka nema da ja povrze{ so mojot sin, no sе izlagav. Mislev deka taa tajna }e ja so~uvam samo za sebe, no eve sega }e ja spodelam so tebe. Do fotografijata dojdov na sledniot na~in: Se nao|av vo poseta vo glavniot grad na sosednata dràva. Vsu{nost toa be{e moe rabotno angaìrawe vo re{avaweto na nekolku mnogu komplikuvani ginekolo{ki slu~ai, kaj èni na nivni poznati li~nosti od dràvnata elita. Rabotev mnogu naporno i zatoa go izvestiv doma}inot deka vo nedelata sakam da se odmoram i dokolu e mo`no, imam èlba da posetam nekoe izletni~ko mesto vo okolinata na Gradot. Kolegata se sloì so mojata odluka da se odmoram eden den no ne i so predlogot kako toa da go napravam. Kako dobar doma}in toj gi prezede rabotite vo svoi race i vo vrska so sodrìnata na mojot nedelen odmor, mi go soop{ti slednoto: ќe mora da spijam do deset ~asot nautro, potoa ni{to da ne pojaduvam i vo edinaeset ~asot da go ~ekam kolegata pred vratata na hoteloт vo koj bev smesten. Potoa }e me odnese vo edna mnogu poznata kafeana za da pivneme po edna stara slivova rakija so meze od doma{no svinsko meso i potpe~eni na skara malku luti kolbasi. Kako {to re~e kolegata, tuka nema mnogu da se zadrùvame tuku nabrgo }e trgneme kon negovata ku}a na periferijata na gradot za da ja zememe negovata sopruga i da odime na ru~ek vo nekoj od restoranite na splavovite na Plovnata reka. Posle ru~ekot predviduva{e da go napravime popladnevniot odmor i ve~erta vo devetnaeset ~asot da dojde kolegata i zaedno da odime da gledame fudbalski natprevar. Koga go pra{av koi se fudbalerskite ekipi ~iјшто me~ }e go gledame, negoviot odgovor be{e deka toa e kvalifikacionen natprevar za u~estvo na svetsko prvenstvo pome|u reprezentaciite na negovata dràva i dràvata na Ve~niot grad. Ovoj negov predlog me zate~e nepodgotven. Se najdov pred dilemata dali da odam na natprevarot i da go vidam vo ìvo svojot sin ili da ostanam xentlmen i da go ispolnam da150

Roman za Skopje

deniot zbor deka nema da se interesiram pove}e za nego i за negovata majka. Sepak ne moèv da gi sovladam emociite pa se slu~i tie da go porazat razumot. Se soglasiv da odam na fudbalskiot natprevar. [to }e kaè{ ti, prijatele, za ovaa moja delikatna odluka? - Jas samo moàm da ti kaàm deka i emotivnoto razmisluvawe i razumnoto odnesuvawe, se individualni reakci. Zatoa sekoj ~ovek treba da si izgradi sopstven kriterium do kade treba da im dozvoli na ~uvstvata da go ponesat, a od kade mora razumot da vladee so negovoto odnesuvawe. - Lesno e toa da go kaè{, no te{ko e da go sprovede{ koga }e se najde{ vo dilema dali da go zeme{ ili da se otkaè{ od ona {to neizmerno go posakuva{. Otidovme na natprevarot eden ~as pred negoviot po~etok za da bideme sigurni deka }e sedneme na mestata {to se napi{ani vo na{ite bileti, bidej}i poradi ogromniot interes za ovaa kvalifikaciona sredba, se pojavile vo proda`ba i falsifikuvani bileti. Nekako ni trgna muabetot so kolegata taka што brzo mi pomina vremeto do pojavuvaweto na fudbalerite na terenot. Dodeka se svirea himnite jas so pogledot go barav mojot sin, me|u fudbalerite na gostinskata reprezentacija. Roditelskiot instikt ne moè da zgre{i i jas vedna{ go prepoznav toj {to dolgo vreme posakuvav da go vidam. Mi zatreperi celoto telo. Sednav pred da zavr{i intoniraweto na himnata, toa go zabeleà kolegata i toj sedna do mene, pra{uvaj}i me {to mi se slu~i. Ve}e bev posmiren i onaka doktorski najdov izgovor koja e pri~inata {to mi se slu~i nenadejnata премаленост. Potoa go ubediv kolegata deka ne e toa ni{to seriozno i deka moème da go sledime natprevarot, izvinuvaj}i mu se {to moite simpatii }e bidat kon fudbalerite na gostinskiot tim, bidej}i vo nivnata dràva dolgo ìveev i dobro gi zapoznav. Jas vsu{nost ne go sledev natprevarot tuku samo dvièweto na mladiot fudbaler, mojot sin. Prekrasno mom~e e, igra vo napadot i od nego se o~ekuva da dava golovi. Ne gi izneveri o~ekuvawata, dade dva gola koi bea prosledeni so moe golemo odu{evuvawe poradi {to publikata okolu mene mi upati silni isvirkuvawa. Vakvoto 151

Milan Porjazov

moe odnesuvawe so vnimanie go slede{e kolegata na kogo pove}e ne mu obra}av nikakvo vnimanie. Na poluvremeto mi dofrli deka sum uspeal mnogu vpe~atlivo da mu ja pokaàm naklonosta kon gostinskiot tim, a osobeno kon nivniot mlad napa|a~. Se obidov da se opravdam so mojata dolga privrzanost kon tie igra~i od koi nekoi duri i li~no gi poznavam. Vedna{ me pra{a dali go poznavam i mladiot napa|a~. Mojot odgovor be{e deka za àl nego ne go poznavam bidej}i ne ìvee vo Ve~niot grad. Toga{ kolegata mi dofrli: нajomilen ti e ovoj mlad fudbaler kogo najmalku si go gledal i za kogo sigurno najmalku znae{. Ne mi ostanuvaше ni{to drugo osven da ja potvrdam konstatacijata na kolegata bidej}i vo sprotivno }e se fatev vo sopstvenata stapica. Natprevarot zavr{i nere{eno na op{to zadovolstvo i na publikata i na fudbalerite, taka што jas ne po~uvstvuvav nikakvi posledici poradi otvorenoto i ognenoто navivawe za gostinskiot tim. Zadovolen gi napu{tiv tribinite osobeno poradi vpe~atokot deka mladiot fudbaler mnogu nalikuva na svojot tatko, da ne re~am deka e ist kako mene koga bev na negovi godini. Mojot prestoj vo glavniot grad na sosednata zemja zavr{i. Pred trgnuvawe otidov kaj kolegata da se pozdravam i da mu se zablagodaram za vnimanieto {to mi go posveti, posebno za nedelniot odmor. Toj mi podgotvi edno golemo iznenaduvawe. Mi re~e deka uìval sledej}i go moeto golemo voodu{evuvawe {to sum go pokaàl na natprevarot kon mladiot napa|a~. Zatoa, koga doznal deka negoviot sin dobil fotografija so avtogram od toj fudbalerот, vedna{ se dogovorile sinot da mu ja dade fotografijata, a toj da mu ispolni tri èlbi kako da e zlatnata ripka. @elbite ne bile neskromni tuku onie voobi~aenite, povrzani so ve~ernite izleguvawa na sinot. Ovaa fotografija vo ramkata e onaa {to mi ja podari mojot kolega, koj sepak ne dozna od kade doa|a{e tolku golemoto voodu{evuvawe kon mladiot fudbaler. Toa dosega ne go znae{e nikoj drug iako mnogumina insistiraa da doznaat kako sum ja

152

Roman za Skopje

dobil fotografijata i zo{to tokmu toj fudbaler e mojot izbor za postavuvawe na biroto. Imav posle toa u{te dve mo`nosti da go gledam sinot na natprevari {to se igraa vo Ve~niot grad. Se slu~uva{e negoviot tim da igra prvenstveni natprevari so nekoja prvoliga{ka ekipa od ovoj grad, tokmu koga jas bev tamu. Te{ko ja sovladav `elbata da se najdam barem na eden od tie natprevari. Ostanav dosleden na dadeniot zbor da ne go baram sinot i negovata majka. Na prviot natprevar otidov zatoa {to toa go organizira{e mojot kolega i ne po moe barawe. Sekoe drugo odewe da go vidam mladiot fudbaler }e pretstavuva neispolnuvawe na ona {to od mene go o~ekuvaat dvete moi najmili su{testva.

153

Milan Porjazov

EDINAESETTA GLAVA 1 Otkako gi soslu{av kaùvawata na mojot Pobratim vo vrska so negoviot sin, koi bea so golem emotiven naboj, smetav deka za negoviot ìvot i rabota znam pove}e oŃ&#x201A;kolku {to treba, sekako i poradi golemata nau~naistraùva~ka tajna. Ova mu go kaàv na Pobratimot a toj mi odgovori: - Zaboravi li deka bara{e ne{to da ti razkaàm i za mojot baxanak, a tvoj Star prijatel? - To~no taka be{e, mu velam jas. Ne znam dali imam pravo da go baram i toa od tebe, po detalnoto prelistuvawe na stranicite na tvojot mnogu interesen ìvot. - Sekako deka ima{ pravo i toj del od mojot ìvot da go znae{ bidej}i moram da priznaam deka vrz nego golemo vlijanie ima{e mojot baxanak. Zna~aen del od negoviot ìvot tebe ti e poznat ili pak jas ti go raskaàv. Toa {to ostana da ti go kaàm }e go napravime posle ovoj prekrasen vikend koj, za àl zavr{uva denes popladne. Ovie denovi, poradi kratkoto boleduvawe osloboden sum od mnogu tekovni obvrski i zatoa moàm za utre napladne da ti ja zakaàm na{ata naredna sredba. Odamna ne sum se ~ustvuval tolku sve` i zdrav, kako pĐž dvodnevniot vikend vo manastirskite konaci. Na ve}e poznatiot na~in utredenta jas se najdov vo kabinetot na mojot Pobratim. Od negovoto kaùvawe za ìvotoŃ&#x201A; na mojot Star prijatel go doznav slednovo: Mojot Pobratim i Stariot prijatel prodolìle da drugaruvaat na po{iroka familijarna osnova otkako se vratile vo svojot Grad, po pove}egodi{nata rabota vo Maloto 154

Roman za Skopje

provincisko mesto. No drugaruvaweto ne traelo dolgo. Prvo Stariot prijatel, koj so golemi ~ekori ital kon vrvnite politi~ki pozicii, zaminal da ìvee vo Glavniot grad na toga{nata Federalna dràva. Potoa mojot Pobratim ja dobil stipendijata za specijalizacija vo Ve~niot grad, taka што i toj moral da go napu{ti rodniot grad. Baxanacite pak bile razdvoeni, ne im bilo pi{ano porane{nite odli~ni drugari da ìveat eden pokraj drug kako rodnini, {to im go ovozmoì ènidbata so sestrite blizna~ki. So novata federalna funkcija Stariot prijatel bil tolku mnogu angaìran, duri nemal vreme nitu telefonski da mu se javi na svojot baxanak koj uporno go baral no nikako ne moèl da go dobie. No toa mnogu ~esto go pravela negovata sopruga koja koga }e se javela ne prekinuvala so zboruvaweto, falej}i £ se na svojata sestra kolku ubavo i luksuzno ìvee, kako moderno se oblekuva, na koi zna~ajni kulturni nastani prisuвstvuvala, vo koi zemji i gradovi patuvala, kakov avtomobil vozi i drugi sli~ni falbi bez da go spomne svojot soprug, koj seto toa go pla}al, vklu~uvaj}i gi i visokite smetki za dolgite telefonski razgovori. Otkako mojot Star prijatel zaminal preku okeanot vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, se proret~ile i telefonskite kontakti na sestrite, za po izvesno vreme sosema да se prekinat. Toa bilo pri~ina mojot Pobratim i negovata sopruga da odlu~at da zaminat vo Golemoto jabolko. Sakale da vidat {to se slu~uva so ìvotite na svojte bliski rodnini. Odlukata bila zaedni~ka, soprugata imala èlba da si ja vidi sestra si a Pobratimot da gi poseti najpoznatite mesta na ovaa zemja - ekonomska i voena velesila. Se obidele u{te edna{ telefonski da kontaktiraat so svoite rodnini vo dale~nata zemja, no bezuspe{no. Zatoa Pobratimot pobaral od Federalnite organi da mu go soop{tat slu`beniot telefon na negoviot baxanak. Oтtamu go dobil samo brojot na doma{niot telefon i adresata kade ìvee, koi ve}e mu bile poznati. Toa zna~elo deka Pobratimot }e patuva so svojata sopruga vo nenajavena poseta na baxanakot и на negovoto semejstvo. 155

Milan Porjazov

Po izvr{enite neophodni podgotovki, Pobratimot i negovata sopruga poletale so ogromniot avion nad oblacite i preku okeanskite vodi stignale vo Golemoto jabolko, neizbe`no zabeleùvaj}i ja ogromnata statua na ènata koja im poèluva dobrеdojde na site {to preku voda ili vozduh se upatile kon nego. Na{ite patnici od Stariot kontinent nemale problemi so procedurite i snao|aweto vo lavirintite na ogromniot aerodrom bidej}i imale golemo iskustvo od nivnite prethodni patuvawa. Na izlezot od aerodromot gi ~ekale golem broj òlto oboeni taksi-vozila. Mu ja pokaàle adresata na baxanakot na prviot taksist {to im pri{ol, a toj nasmean im odgovoril deka nema problem da gi odnese tamu. Pobratimot i negovata sopruga sednale vo avtomobilot, sre}ni {to po dolgiot let, pod sebe ја po~uvstvuvale cvrstата почва na planetata zemja. Vozeweto so taksi-voziloto traelo podolgo oтkolku {to o~ekuvale gostite. Soobra}ajniot mete` bil pogolem i od ovoj {to sega go imame vo na{iot Grad. Ku}ata na mojot Star prijatel se nao|ala podaleku od golemite oblakoderi taka што Pobratimot ova vozewe skapo go platil. Ku}ata vo koja ìveel baxanakot bila edna od retkite koja bila zagradena so visoki yidovi. Zastanale gostite pred portata i go pritisnale kop~eto na domofonot. Nekolku pati go povtorile toa za na krajot да slu{nat ènski glas koj pra{uval koi se i kogo baraat. Se pretstavile i zamolile da gi pu{tat da vlezat vnatre. U~tivo im bilo soop{teno da pri~ekaat malku, verojatno za ènata {to im se javila, да se konsultira so nejzinata gazdarica kako da postapi. Toa malku ne bilo ba{ malku vreme, no sepak i prostile na nasmeanata mulatka, verojatno ku}nata pомошничка, koga im ja otvorila polovinata od portata. Ponizno im posakala dobredojde i gi pokanila da vlezat vo dvorot kade {to se nao|ala patekata {to vodela do ubavata, no ne mnogu golema ku}a. Poмошничката gi vnela vo ku}ata i gi ponudila da sednat na golemite otomani so mnogu pernici koi se nao|ale vo dnevnata soba. Na pobratimot vedna{ mu go svrtela vnimani156

Roman za Skopje

eto golemata slika nad kaminot, edna od ciklusot na na{iot osnovopolo`nik na sovremenoto slikarstvo, na koja e pretstavena crnomuresta majka kako doi dete. Normalno deka sleduvalo pra{aweto kade se doma}inite. U~tivo mulatkata gi izvestila deka nivniot rodnina utrinava zaminal za Crniot kontinent i go o~ekuvaat da se vrati za pet dena, a gospo|ata gazdarica za nivna sre}a e tuka vo Gradot, no poslednive nekolku denovi raboti do kasno vo no}ta. Za nivnite deca ne ja pra{ale ni{to tuku pobarale ako moè da im ovozmoì da razgovaraat so nejzinata gazdarica. Pokorno im bila zadovolena ovaa èlba. Slu{alkata od telefonot i ja predala na soprugata na Pobratimot. @enska rabota, po prvite nekolku zborovi dvete se rasplakale i ednostavno {to moèlo da se zaklu~i od razgovorot bilo deka дури ve~erta vo dvaeset ~asot sestrite }e mo`ат da se sretnat i pregrnat, tuka vo ku}ata kade {to se nao|ale gostite. A tie, malku se osveìle vo bawata, ja odbile ponudata ne{to da jadat, sekoj legnal na eden od otomanite i slatko si zaspale. Ve~erta koga pristignala doma}inkata, vedna{ bila izvestena od куќната poмошничка deka nejzinite gosti spijat vo dnevnata soba. Toga{ na brzina ja izdala naredbata kakva ve~era da se podgotvi bidejki ne sakala u{te prvata ve~er da gi nosi gostite vo restoran. Oтkako im dozvolila na gostite ubavo da odspijat, doma}inkata gi razbudila pu{tajќi im poglasno edna ubava narodna pesna od zemjata od koja doa|aat. Gostite se razbudile i ne im trebalo vreme da se osvestat od prili~no dolgoto spiewe. Vedna{ ja pregrnale svojata draga rodnina, ispu{tajki solzi radosnici. Potoa sleduvale pra{awata na doma}inkata za toa {to ima novo vo nejziniot star kraj, mislej}i pritoa na svojot Grad i Мaloto provincisko mesto, iako znaela deka tie ne ìveat tamu poradi specijalizacijata na nejziniot zet. Za ova pra{awe dobile ne dovolno konkreten odgovor, no koga se zainteresirala za ona {to go rabotat vo Ve~niot grad, bila detalno informirana. Nejzinata sestra so golemo voodu{evuvawe zboruvala za Salonot za ubavina, na koj vo toa vreme s¢ u{te ne bila sopstveni~ka. Se pofalila deka blagodarej}i na zarabotkata od Sa157

Milan Porjazov

lonot uspeale da go ostvarat ova patuvawe koe mnogu go posakuvale. Pobratimot toga{ se vme{al vo razgovorot, dofrlaj}i deka pokraj stipendijata ima i toj svoja dopolnitelna zarabotuva~ka koja isto taka so golemo zadovolstvo ja namenil za ovaa poseta. Kako i {to se o~ekuvalo sestrata gi postavila pra{awata za svojot zet: [to raboti i kakov mu e sega ìvotot po onoj koj go ima{e vo Glavniot grad na Federalnata dràva? Za svojot ma` doma}inkata kaàla deka ima mnogu odgovorna funkcija koja bara da bide angaìran preku celiot den, vklu~uvajki go vremeto koe voobi~aеno se smeta za vonrabotno. Mnogu patuva a i koga e vo Golemoto jabolko se slu~uva po nekolku dena da ne moè da si dojde doma za da prespie. @ivotot mu bil mnogu naporen, no i interesen bidej}i go rabotel ona najmnogu {to go posakuval. Toga{ Pobratimot ja pra{al doma}inkata {to taa raboti. Bez mnogu razmisluvawe mu odgovorila: - Ne{to isto taka mnogu interesno, koe znae ponekoga{ da bide i mnogu odgovorno, vozbudlivo ta duri i opasno. Vakvite zagado~ni odgovorи gi zbunile gostite i zatoa tie bile prinudeni da pobaraat pokonkretno objasnuvawe. Go dobile sledniov odgovor: - Dragi moi najbliski, ova moàm da Vi go kaàm samo na Vas i Ve prekolnuvam da go so~uvate samo za Vas. Ne obiduvajte se nikomu i nikade da go prenesete, bez razlika vo kakva situacija ќe se najdete. Ne me pra{uvajte zo{to ova go baram. Sigurno ne zaradi nekoja polza {to bi ja imale od toa tuku naprotiv, bi imale golemi nepriјатности nie a verojatno i vie. Funkcijata na mojot soprug od nego bara li~no da se angaìra vo razre{uvaweto na golemi problemi vo razni krai{ta na svetot, kako i da u~estvuva potoa vo raspredelbata na finansiskata i druga pomo{ za sanirawe na posledicite od tie problemi. Toj sekoga{ odnapred e informiran koj }e go predizvika problemot, kolku }e trae i koj }e ja zeme dobivkata. Tokmu toa ja pravi mnogu delikatna negovata zada~a. Ima

158

Roman za Skopje

mnogu koi o~ekuvaat da se ofajdat od stravotiite {to gi nosi duri i najmalata lokalna vojna. Toj sam nikoga{ ne bi moèl da se snajde vo taa me{anica na interesi ako nema zad sebe stru~en i iskusen tim od profesionalci, koi so decenii isklu~iтелно vr{at vakvi konsultantski no i odredeni operativni raboti, bez razlika koj e nivniot pretpostaven, od kade doa|a i kolku vreme se nao|a na taa funkcija. Za da moè da rakovodi so takov tim, mojot soprug mora{e prvo da nau~i novi stranski jazici kako i da gi dousovr{i tie svetskite, najupotrebuvanite koi ve}e gi znae{e. Potoa zadolìtelno mora{e da ima redovni kontakti so najvlijatelnite lu|e, a za da im bide ramen na niv vo razgovorite {to gi vodat, ~ita{e kupi{ta izve{tai, analizi, propisi, vesnici i stru~ni spisanija. Mnogu gi po~ituva svoite sorabotnici od timot i ume{no go koristi nivnoto znaewe. Za toa stana ekspert u{te od vremeto koga ja grade{e svojata kariera vo na{ata dràva. Sega sekako vi e jasno kako mojot soprug od doktor stana vrven diplomat, mnogu respektiran i od najvisokite forumi na me|unarodnata organizacija. Sleduva da vi kaàm {to jas rabotam. Ednostavno kaàno jas sum ~len na timot {to raboti za mojot soprug. I toa ramnopraven, bez nikakvi privilegii ili какви bilo premol~uvawa na eventualnite moi gre{ki. Toa od mene go bara{e i mojot soprug po ~ie insistirawe ja prifativ ovaa rabota. A taa se sostoi vo slednovo: Sekako vi e poznato deka vo me|unarodnata kako i vo sekoja druga politika, vistinata ne e vo ona {to se znae tuku vo ona {to ne se znae. Ete tokmu mene me ispra}aat, dodu{a ne mnogu ~esto bidej}i i drugi odat, da go doznaam toa {to ne se znae. Ovie moi misii ponekoga{ se realiziraat vo ovoj Grad, vo ovaa dràva ili na ovoj kontinent. No nekoga{ moram da letam preku edniot ili drugiot okean do mnogu poznati i sosema nepoznati gradovi i zemji. Moè da se slu~i patuvawata da bidat mnogu prijatni i interesni, no naj~esto se naporni i so golem broj zastra{uva~ki situacii. A kolkavi se tie zastra{uva~ki situacii nema da vi kaàm za da moète mirno da 159

Milan Porjazov

spiete i da ne mislite na {to s¢ sum bila izloèna, vr{ej}i si ja svojata rabota. Toga{ vidno vozbudena nejzinata sestra ja pra{ala. - Zo{to si prifatila takva rabota koja o~igledno pove}e im pripa|a na maìte? - Rekov deka insistira{e mojot soprug no toa ne be{e odlu~uva~koto. Qubopitstvoto me navede da yirnam i vo toj svet. Arno ama ne dozvoluvale samo yirnuvawe. Edna{ {tom tamu }e vleze{ i }e go po~uвstvuva{ mirisot na misti~noto, samiot bara{ da odi{ {to podlaboko. Koga }e dojde denot na osvestuvaweto mnogu te{ko }e moè{ da se vrati{, tamu kade {to si po~nal. Sepak uverena sum deka visokata polo`ba i avtoritetot na mojot soprug mi e golema garancija deka koga }e posakam }e mi bide dozvoleno da prestanam da ja vr{am ovaa rabota. Vozbudenata sestra samo somniтелно ja zani{ala glavata i vedna{ go postavila slednoto pra{awe: - Sestro, kade se moite vnuci, kako tie se snajdoa vo novata sredina? Za }erkata sestrata i odgovorila deka nabrzo po pristigнувaweto vo Golemoto jabolko, projavila interes za akterstvoto i otkako zavr{ila nekoja od mnogute Akademii {to gi ima vo ovoj grad, oti{la na zapadnata obala za da napravi filmska kariera. Vo toj ogromen biznis ja vnel eden postar reìser - Аmerikanec za kogo pokasno i se omaìla. Toj mnogu ~esto ‹ obezbeduval ulogi koi ne bile glavni nitu vo mnogu skapi filmovi, no sepak i ovozmoùvale dobra zarabotuva~ka. Tuka taa gi po~uvstvuvala vozbuduvawata i zadovolstvata {to gi pruà ìvotot vo Glavniot grad na svetskata filmska industrija. So svoeto semejstvo retko se gledala. Toa se slu~uvalo koga imala nekoja obvrska vo Golemoto jabolko i dokolku roditelite ne bile nekade vo stranstvo. Ne propu{tala da gi pokani roditelite na premiernoto prikaùvawe na filmovite vo koi taa imala pozna~ajna rolja. Tie so radost gi prifa}ale ovie pokani i koga imale mo`nost redovno odele na ovie, za niv va`ni nastani.

160

Roman za Skopje

Normalno po ova sleduvalo pra{aweto kako sinot go ìvee svojot ìvot vo Zemjata na blagosostojbata i koi od mnogute mo`nosti {to taa gi pruà se opredelil da gi iskoristi. Otkako go slu{nala pra{aweto doma}inkata svojot seriozen izgled na liceto {to i bil prisuten dodeka zboruvala za }erkata, naedna{ go promenila vo taèn duri pla~еven. Gostite po~uvstvuvale deka }e slu{nat ta`na ìvotna prikazna i zatoa so golem interes go o~ekuvale kaùvaweto na majkata so dlaboki rani vo svoeto srce {to £ gi nanel nejziniot sin.

2 - Koga stignavme vo ovaa zemja, - zapo~nala da raskaùva doma}inkata, - sinot be{e prili~no povle~en i mnogu posveten na u~eweto na jazikot {to tuka se zboruva. Ima{e nekolku drugari so ~ija pomo{ odli~no ja sovlada konverzacijata koja ja upotrebuvaat mom~iwata od ulicata. Toa mene ne mi se dopa|a{e i zatoa doma so nego isklu~itelno razgovarav samo ~isto literaturno na toj ubav jazik, koj nao|a primena sekade vo svetot. Negovata golema èlba da studira nekoja od tehni~kite nauki brzo zgasna. Na po~etokot nie roditelite vodevme grià sekoga{ da ima dovolno pari za da moè polesno i pobrzo da se vklopi vo novata sredina. Navistina brzo se vklopi no vo supkulturnite dvièwa, so sosema iskriveni sfa}awa za vistinskite vrednosti na ìvotot. Kako roditeli pobaravme od nego odgovor zo{to taka postapuva. Ona {to ni go kaà dvajcata ne stapisa. A eve {to ni re~e: - Nema potreba jas da se griàm da napravam ne{to za svojot ìvot, zatoa {to toa za mene }e go napravi samiot ìvot. Jas ne sakam da go nabquduvam ìvotot kako brzo minuva pokraj mene tuku sakam da bidam vnatre vo ìvotot i da mu se prepu{tam toj da me vodi za vo nego li~no da gi doìveam site ubavini duri i onie koi imaat grda strana. Ova e zemja na mo`nostite, jas ja izbrav ovaa mo`nost koja takа дарежливо mi ja nudat mnogu poedinci i grupi. 161

Milan Porjazov

- Toga{ tatko mu mnogu lut, duri besen mu re~e: - Ti ne si izbral tuku si zalutal i si se izgubil vo mo`nostite {to ti gi pruà ovaa zemja. Vo ovaa ku}a nema pove}e mesto za toj {to sebi~no go zgrap~il ìvotot vo svoite race i nema nitu trошка obѕir, po~it i razbirawe za ona {to zna~i pristojno semejno i op{testveno korektno odnesuvawe. - Neo~ekuvano, na na{e golemo iznenaduvawe, sinot so zadovolstvo go prifati negovoto isfrluvawe od semejniot dom. Duri so nasmevka stana, zeде sosema malku od negovata stara obleka, ja stavi vo maliot ranec koj go prefrli na ramoto i gordo ni maвna so desnata raka, brzo zaminuvaj}i si. Dvajcata ostanavme zanemeni. Usta ne otvorivme. @al mi e {to ne moèv barem da mu poèlam sre}a tamu kade {to naumil da odi. Tuka doma}inkata zaprela da zboruva. Toa bil dobar moment za ku}nata poмошничка да gi pokani doma}inite i gostite da preminat vo trpezarijata, kade {to ve}e bila postavena masata za ve~era. Za vreme na ve~erata pove}e zboruvale gostite sakaj}i kolku {to e mo`no pobrzo, na doma}inkata da £ gi otstranat ta`nite misli za svojot sin. Poseben interes doma}inkata projavila ne za specijalizacijata na zetot tuku za rabotata na Salonot za ubavina vo koj bila vrabotena nejzinata sestra. Se interesirala koi im se najpoznatite klientki, kakov e nivniot karakter i za {to obi~no sakaat da zboruvaat. Toga{ soprugata na mojot Pobratim po~nala da kaùva pikanterii za nekoi mnogu poznati dami od Ve~niot grad, popularni duri i ovde vo ovaa zemja. Vakviot razgovor sosema ja relaksiral atmosferata taka што ve~erata ja zavr{ile vo veselo raspoloènie. Potoa zaminale na spiewe. Pobratimot i soprugata sega legnale na ubav, mek i {irok krevet i o~ekuvale deka vedna{ }e zaspijat. Ne, toa ne se slu~ilo. Dvajcata bile potreseni od ona {to go slu{nale za sinot na doma}inkata. Neo~ekuvano soprugata na Pobratimot se zavrtela kon nego i so vidliva lutina i golema prezir, se vnela vo negovoto lice i mu rekla:

162

Roman za Skopje

- Ti saka{ deca. Gleda{ li kolku tie gi usre}ile sestra mi i zet mi? Pobratimot se zavrtel na drugata strana i tivko no sepak dovolno glasno za da ~ue negovata sopruga, ironi~no i dofrlil: - Ima i drugi, pozitivni primeri kade {to roditelite se gordi na postignuvawata na svoite deca i na nivniot odnos kon niv. Pritoa Pobratimot mislel na svojata majka koja sekade i na sekogo samo falbi kaùvala za nego i za negovata sestra. Ovaa re~enica kako da imala sedativno dejstvo i mojot Pobratim vedna{ zaspal. Negovata sopruga dolgo vo no}ta razmisluvala, se vrtela de na ednata, de na drugata strana, no nikako ne moèla da zaspie. Zatoa odlu~ila da se istu{ira vo bawata, nadevaj}i se deka posle toa sonot brzo }e i dojde. Izlegla od spalnata soba i odej}i kon bawata zabeleìla deka dolu vo dnevnata soba nejzinata sestra sedi sama pod slaboto svetlo {to doa|alo od stolnata lamбa. Namesto vo bawata taa vedna{ oti{la kaj svojata sestra i so tivok glas ja pra{ala: - Sestro, ti sigurno ima{ mnogu pogolemi problemi od onie {to nи gi kaà. Tie ne ti dozvoluvaat oko da sklopi{ vo ova niedno vreme? - Odgovorot e vo tvoeto pra{awe. Gledam draga sestro deka i ti si voznemirena i ne moè{ da zaspie{. Koga ve}e si budna bi moèla da go soslu{a{ i prodolènieto na moeto kaùvawe za ona {to se slu~uva so mojot sin. - I sestrata bez da ~eka odgovor prodolìla: - Toj, kako {to ve}e te zapoznav, go napu{ti svojot dom i dolgo vreme ne znaevme kade e i so kogo e. Posle angaìraweto na Federalnata policija koja ni izleze vo presret samo zaradi na{iot diplomatski status, doznavme deka so edna pogolema grupa mladi lu|e patuva od edna vo druga dràva na ovaa golema zemja. Pravat sitni i pogolemi kra`bi за да doјдат do nekoj сума na pari koj im e potreben za nivniot, {to velime nie ~ergarski ìvot. Najmalku tro{at za hrana, glavnite izdatoci im se za snabduvawe so obilni koli~ini na al163

Milan Porjazov

kohol i na drogata, koi se najvernite pridru`nici vo nivniot ìvot. Insistirawata na tatko mu da go donesat doma vrodija so plod. Go donesoa so policiska kola no nema{e lisici na racete. Pri priveduvaweto mu rekle deka od odgovornosta poradi heroinot {to go na{le kaj nego i golemata kazna {to sigurno sudot }e mu ja izreче, go spasila samo podgotvenosta na policijata da ne go kompromitira negoviot tatko kako osobeno visok funkcioner na me|unarodna organizacija koja, pokraj drugoto se bori i protiv zloupotrebata na narkoticite. Lokalniot sud mu odredi kazna od sto dena op{topolezna rabota za ~ie izvr{uvawe nikoga{ ne be{e povikan. Mojot sin izgleda{e bolno i bedno vo sekoja smisla. Postojano mol~e{e. Bez prigovor gi izvr{uva{e na{ite barawa. Se soglasi da go ispratime vo eden specijaliziran sanatorium kade {to mnogu poznati li~nosti, osobeno od estradata i filmot, uspe{no se lekuvaat od zavisnosta od drogi i od alkohol. No za malku toa ne ni uspea. A eve kako se slu~i ovaa na{a odluka da ne se ostvari: Sinot sekoj den gi prave{e popladnevnite pro{etki na na{iot pes, tuka po ulicite vo blizina na ku}ata. Ne saka{e pridru`ba, sekoga{ ode{e sam so svojot pes i to~no vo 20,00 ~asot se vra}a{e doma. Na{eto zadovolstvo od vakvoto primerno odnesuvawe na sinot vlijae{e na namaluvaweto na конролата koja se sveduva{e samo na ona {to go pravi doma, a ne koga }e izleze na pro{etka. Nadvor od svojot dom toj se sre}aval so nekoi od mom~iwata koi bile ~lenovi na negovata grupa. Edna ve~er se vrati pesot sam. Nego go nema{e nitu naredniot den. Se pridruìl na grupata koja sega ne lutala niz dràvite vo golemata zemja tuku ostanala vo Golemoto jabolko, ìveej}i vo edna napu{tena pove}ekatnica, vo najsiroma{niot del na Gradot, koja ja podgotvuvale za urivawe. Vo ovoj i vo u{te nekolku delovi na megapolisot, neprikosnoveno gospodarele uli~nite bandi. Tie imale svoja hierarhiska organizcija i to~no opredeleni teritorii na koi vr{ele grabeì, sobirale reket i ubivale za da imaat dovolno pari da ìveat onaka 164

Roman za Skopje

kako {to sakaat, no vo sekoj slu~aj vo sprotivna nasoka od normalniot tek na ìvotot vo edno civilizirano op{testvo. Porocite za niv bile neophoden uslov za da moàt da opstanat. Drogata, alkoholot i slobodniot seks bile pova`ni od lebot, vodata i {to e osobeno àlno, od nivnoto zdravje. Zatoa ~esto imalo i smrtni slu~ai na ~lenovi na bandite, ~ii mrtvi tela nikoj ne znae kade se nao|aat. Mnogu bile i zapaleni za da im se zagubi tragot. Конфликтите pome|u bandite za pro{iruvawe na teritoriite vrz koi tie diveat, se vodat poretko so noèvi i bezbol palki, naj~esto so ogneno oru`je. Toa se vistinski vojni vo koi interveniraat golemi policiski sili. Ete draga sestro, sinot ja izbra taa mo`nost, da ìvee i da bide ~len na edna od tie uli~ni bandi. Ne krenav race od nego. Preku tajna vrska mu ispra}av poraki da se vrati doma, duri planirav i da go ispratam vo na{ata zemja samo za da gi izbegne kontaktite so negovite drugari od bandite. No i pokraj mnogute pari {to gi davav na prenesuva~ite na moite poraki do sinot, koi pove}e bea molbi, izrazi na bolka i pla~ pretvoren vo zborovi, ne dobiv od nego nikakov odgovor. Pomisluvav deka mu se ima slu~eno duri najlo{oto ili pak e mnogu te{ko bolen. Moite dou{nici me ubeduvaa vo sprotivnoto, deka ne treba da se griàm, дека toj e zdrav i ìv. Vo ovie te{ki momenti i soprugot mnogu pate{e, izrazuvaj}i go svojot bol za sinot so najgrubi zborovi za nego i za toa {to go pravi sam za sebe, no i na nas. Nemam ovde sestro nikoj na kogo bi moèla nitu da se poàlam nitu da pobaram sovet a u{te pomalku da o~ekuvam deka nekoj }e me ute{i. Zatoa se obiduvav da gi otrgnam mislite od ova {to me sna{lo so izvr{uvawe na pogolem broj i porizi~ni misii vo mnogu dale~ni zemji. No edna no}, moèbi posle polovina godina od negovoto is~eznuvawe, sinot zayvoni na na{ata vrata. Koga go vidov oslaben so dolga kosa i brada, oт~ove~en i sigurno seriozno bolen, glasno zaplakav i se frliv vo negovata pregratka. Prv-

165

Milan Porjazov

pat go vidov i toj da zapla~e, porano nikoga{ toa ne go napravil, {to i da mu se slu~ilo. Nabrgu dojde i tatko mu. Koga me vide vo pregratka so ma` koj vo toj moment ne moè{e da go prepoznae bidej}i mu be{e svrten so grb, so visok ton na glasot ni se obrati: - Koj e ovoj ~ovek? Zo{to nenajaven doa|a olku kasno vo mojot dom? - Pa toa e sin ti, - mu velam jas. Mislam deka i mojot soprug se vozbudi od nenadejnoto pojavuvawe na sinot no toa ne saka{e da go pokaè. Dojde do nego, go pot~ukna po ramoto, ladno go pozdravi i go pokani da sedne na otomanot vo dnevnata soba. Otkako i nie sednavme, soprugot mu se obrati: - Kaì zo{to nie sega sme ti potrebni? - Ne dojdov da baram pro{ka, - re~e toj. - Dojdov da molam za pomo{ za da si go spasam ìvotot. - Zboruvaj}i ponatamu sinot ni ja pretstavi situacijata vo koja se nao|a. Kako ni{to zna~ajno da ne se slu~ilo, so smiren glas, toj ni soop{ti deka za posledniot masakr {to go napravile so negovata banda, toj od strana na rivalskata uli~na banda e osuden na itna i najsurova likvidacija koja mora da se sprovede, bez razlika na brojot na `rtvite {to }e se slu~at vo akcijata. Vo vakva bezizlezna situacija, edinstvenoto ne{to {to mu padnalo na um a koe moèlo da mu pruì zasolni{te, bil negoviot dom. Toga{ bil svesen na kakvi maki }e ne stavi no bil i uveren deka roditelite nikoga{ ne moàt da se otkaàt od svoeto ~edo. Bara{e itno da odi nekade kade {to bandite nemaat pristap, kako i da go zameni svojot identitet za eventualno да ne go otkrie nekoj od nivnite pripadnici. - Verojatno i ti znae{ kade moè takvo ne{to da ti se obezbedi, mu re~e soprugot. Toa e legijata na stranskite voini. Od niv se bara da zaboravat s¢ {to prethodno bile. So sosema nov identitet, na nepoznata lokacija moraat da se podgotvat, a potoa isklu~iтелно da se posvetat na izvr{uvawe na najsloèni i najrizi~ni voeni operacii sekade vo svetot.

166

Roman za Skopje

- To~no na toa mislev, - mu odgovori sinot. Za kolku vreme moè{ da gi sredi{ rabotite potrebni za jas да se najdam vo taa legija? Pobrzaj, tatko, za{to jas na smrtta i gledam vo o~i! - Opasnosta navistina bila golema. Mnogu ni pomognaa visokite yidovi so koi e ogradena na{ata ku}a. Blagodarej}i na policiskoto obezbeduvawe, koe po na{e barawe ni be{e dadeno, nekolкu obidi za preskoknuvawe na ogradata bea onevozmoèni. Vo odredeni intervali niz ulicata pominuvaa razni vidovi somnitelni vozila. Zabranivme vleguvawe vo dvorot i во ku}ata na кого bilo, osven za onie za koi jas ili soprugata }e dadevme soglasnost. Sinot ne se pojavuva{e nitu na prozorecot. Ja izbri~i bradata, ja skrati kosata, po~na redovno da spie i da se hrani. Pove}e ne zema{e droga nitu pie{e alkoholot koj mu be{e na dofat, ne go krievme od nego. Za pette dena kolku {to ostana doma, pak stana ona milo mom~e kakvo {to go znae i saka negovata majka. Ve~erta na pettiot den od negovoto doa|awe, so vozilo za itna medicinska pomo{, ekipirano so vooruèni policajci, uspeavme da go prefrlime do heliodromot i oтtuka so helikopter do voenata baza vo koja be{e prifaten od legijata na voinite. Posle seto ova {to ti go kaàv draga sestro, go nemam nitu videno nitu ~ueno svoeto ~edo. Za Boìk dobivme ~estitka no ne moàm da bidam sigurna deka toj li~no ja ispratil. To~no be{e napi{ana na{ata adresa. Tekstot na ~estitkata za koja ne se znae{e koj, od kade i koga ja ispra}a, be{e napi{an so ma{ina i ednostavno glase{e "êstit Boìk na moeto semejstvo“. So zaminuvaweto i prinudno prifatenata obvrska da se zanimava so najte{kata i najopasnata rabota na svetot, znam deka sinot se spasi od zakanite na bandite no i deka zapo~naa negovite novi maki i stradawa. Sigurna sum deka ne e sre}en i se kae {to dozvoli da si go razori ne samo negoviot tuku i ìvotot na celoto semejstvo. Po ovaa ta`na ispoved sleduvalo obvinuvaweto na baxanakot od strana na soprugata, za negovoto otsustvo vo re{a167

Milan Porjazov

vaweto na semejnite problemi i celosnoто prepu{tawe na vodeweto gri`a za decata na nea. Dolgo trael razgovorot. Se razdelile sestrite i se upatile kon svoite spalni sobi koga nadvor denot ve}e bil pristignat. Ona {to go slu{nala od svojata sestra, za soprugata na mojot Pobratim pretstavuvalo golemo razo~aruvawe. Duri predizvikalo i omraza kon zetot, zatoa {to smetala deka toj e glavniot vinovnik za makite na нејзината sestra.

3 Doma}inkata prifatila da go pronajde soprugot i da mu soop{ti deka ima gosti i toa: нegoviot kolega i baxanak so svojata sopruga odnosno nejzinata sestra. So malku trud ne ‹ bilo te{ko da si ja izvr{i obvrskata. Soprugot rekol deka mu e àl {to sega ne e so niv i deka }e mora da ostane vo regionot kade {to se nao|a, najmalku u{te nekolku dena. Gostite iako znaele deka doma}inkata isto taka si ima slu`beni obvrski, sepak zaradi po~itta {to ja ~uvstvuvale kon nea, so golema doza na pretpazlivost ja pra{ale dali nema da im se naluti ako samo za odredeno vreme ja napu{tat i go ostvarat svjot son, od blizu da gi vidat najatraktivnite gradovi i mesta, na ovaa golema i bogata zemja. Nivnata èlba bila prifatena so voodu{evuvawe no i so àlewe {to ne e tuka doma}inot, pa site zaedno da go ostvarat ova interesno patuvawe. Doma}inkata vedna{ ja zemala geografskata karta na Zemjata na blagosostojbata i go odredila pravecot na dvièweto koj go predloìla na svoite gosti kako najinteresen, najbrz i najeвtin. Toa se trite osnovni pravila na koi insistiraat ìtelite na ovaa zemja koga }e se odlu~at na vakvo patuvawe. Pobratimot i negovata sopruga imale prekrasno i vozbudlivo patuvawe, voodu{eveni od minatoto no mnogu pove}e od ona {to za dva veka go sozdale doselenicite od site kraevi na svetot. ûdata na prirodata im bile ednakvo atraktivni kolku i graditelskite ~uda {to gi sozdaval ~ovekot. 168

Roman za Skopje

Gostite od Stariot kontinent zabeleàle deka tuka ìvotot ima sosema druga, mnogu intenzivna dinamika. Dobile vpe~atok deka sekoj ~ovek {to go sretnale na ulicite, kako mnogu да доцни i zatoa brza za da go nadomesti izgubenoto vreme. Ne brzale samo turistite i nekoi zatalkani badijalxii. Kolku e mal svetot! Me|u badijalxiite go prepoznale boemot od Maloto provincisko mesto koj so glava ima{e pominata niz stakloto na zatvorenata kafeanska vrata. No se izlaàle. Toj ne bil badijalxijata tuku go ~ekal kolegata za dvajcata да otidat tamu kade {to imale dogovoreno rabota. Srde~no se pozdravile i prvo {to go pra{ale bilo: Zo{to do{ol ovde, tolku daleku od svoeto rodno mesto? Tamu imal ubava rabota kako vodоinstalater, dobro zarabotuval i u{te podobro gi ar~el parite sekoe popladne vo kafeanata, od koja izleguval samo koga trebalo taa da se zatvori. Toga{ toj im odgovoril: - Dojdov ovde za da spe~alam mnogu pari. Ja rabotam istata vodinstalaterska rabota i sekoj den patuvam po pedeset kilometri vo dvata pravci. No zarabotuvam deset pati pove}e otkolku tamu kaj nas. Prestanav da pu{am a i da pijam zа{to ovde ne odat raka pod raka pieweto i raboteweto, kako {to pravev vo taa moja dale~na i ubava zemja. Ne bev oènet tamu a i tuka ne se oèniv. Sigurno }e me pra{ate zo{to toga{ mi se potrebni mnogu pari. Vedna{ }e vi odgovoram. Koga }e gi spe~alam tie mnogu pari, }e se vratam vo moeto rodno mesto. Sega nad branata {to ja gradea dodeka i Vie bevte tamu, se nao|a prekrasno ezero. Okolu nego na riт~iwata se nao|aat zeleni livadi i borova {uma. Edna od livadite to~no pokraj ezeroto, e moja. Na nea }e izgradam ku}a i vo nea }e ìveam. Ni{to nema da rabotam, samo so motorniot ~amec }e odam nasred ezero i so trskata }e lovam ribi. Ako ne treba mnogu vreme za da go ostvaram ova za {to Vi zboruvam, moèbi i }e se oènam. Ta`no e starosta da ja minuvam sam. Pobratimot bil iznenaden od sonot na biv{iot boem, no pomislil deka moèbi i }e mu se ostvari. Ova e zemja na

169

Milan Porjazov

mo`nostite. Mu posakale na porane{niot nivni sogra|anin da mu se ostvari toa {to go naumil i srde~no se razdelile. Imale i drugi sredbi so lu|e od na{ite krai{ta. Osobeno bile trognati od tagata {to ja po~uvstvuvale kaj svoite sonarodnici, koi bile na nedelnata bogoslu`ba vo na{ata pravoslavna crkva. Site tie se falele deka ubavo `iveat no i deka mnogu rabotat. Najlo{oto im se slu~uvalo koga pote{ko }e se razbolele. Toga{ pogolemiot del od со големи маки и со години pe~alenite pari, gi davale za lekuvawe. Golemi pari im zemale i advokatite ako gi zafatela nekoja nesre}a pa imale neodlo`na potreba od niv. Malku vreme imale za me|usebno kontaktirawe, za poseti eden kaj drug za da si gi ka`at ubavite raboti i makite kako i da evociraat spomeni za svojata tatkovina koja im e dlaboko vo srceto, no daleku od o~ite. Onie postarite koi prvi se doselile vo ovaa zemja i steknale nekoja penzija vedna{, u{te utre bi se vratile vo rodniot kraj. Pomladite koi tuka se rodeni, ni na krajot na umot ne im pa|a takvata pomisla.

4 Ispolneti so mnogu vpe~atoci i so bezbroj fotografii {to gi snimile od posetata na ovaa zemja i od sredbite so poznati i nepoznati lu|e, Pobratimot i negovata sopruga se vratile vo Golemoto jabolko, kaj svoite rodnini. No niv gi nemalo doma. Doma{nata poмошничка gi o~ekuvala da se vratat za den-dva. Taka i se slu~ilo. Sredbata na biv{ite kolegi koi stanale baxanaci, bila ne samo srde~na tuku i trogatelna. Soprugite trebale da interveniraat za da gi razdelat od cvrstata pregratka koja bila dopolneta so solzi. Otkako emociite malku stivnale, doma}inot gi бомбардирал gostite so mnogu pra{awa za s¢ i se{to. Prosto kako da sakal naedna{ pred negovite o~i da se pojavi Gradot kade {to porasnal, so site negovi prijateli no i da slu{ne izvorno za nastanite koi tamu se slu~uvaat. 170

Roman za Skopje

Toa pove}e ne bil rodninata, diplomatот od visok rang tuku obi~en na{inec, kakvi {to mnogu sre}avale za vreme na nivnoto patuvawe niz ovaa zemja. Baxanakot ni{to ne pra{al {to rabotat i {to se slu~uva so ìvotite na negovite gosti. Se pla{el eventualno potoa da ne sleduva pra{awe od nivna strana: шto se slu~uva so negovoto semejstvo, osobeno so sinot i }erkata. Oтkako gi iscrpel pra{awata koi pobuduvale poseben interes kaj nego, baxanakot pobaral da go izvinat {to }e mora da gi ostavi i da odi da se odmori, bidej}i dolgiot pat i promenata na vremenskite zoni, go izmorile. Mojot Pobratim si prilegnal vo dnevnata soba na otomanot so mnogu perni~iwa. Ne mu se spielo i zatoa zemal da gi prelistuva vesnicite i spisanijata {to se nao|ale vedna{ do nego. Ne bil iznenaden koga videl deka me|u niv imalo i od na{ata zemja, od ponova data. Toj se opredelil da mu posveti pogolemo vnimanie na spisanieto vo koe isklu~ivo se prikaùvale i komentirale voenite i dobrotvornite akcii {to se slu~uvaat vo svetot. Dvete sestri izlegle da se pro{etaat vo ubavo uredeniot dvor so golem bazen. Seto toa se slu~uvalo na pladne, {to pretstavuvalo jasen signal deka ru~okot }e bide preskoknat. Taka i se slu~ilo. Otkako site se na{le vo dnevnata soba, doma}inot predloìl da odat na ve~era vo eden od restoranite vo koi malkumina moàt da si go dozvolat toj luksuz. Za visokiot diplomat, na baxanakot na mojot Pobratim, samo takvite restorani bile soodvetni na negoviot status {to go dobil no i li~no go zasluìl vo ovaa sredina. Doma}inkata ne se sloìla so negoviot predlog, taa imala svoj. Predloìla isto taka ekskluziven restoran, no vo koj ne bilo najva`no so kogo doa|a{ i kako si oble~en, vo koj moèlo sosema normalno da se zboruva a ne da se {epoti i bilo dozvoleno da se pravi s¢ ona {to e pristojno i што ne im pre~i na drugite gosti. Ovoj predlog bil prifaten od site i zatoa vedna{ rezervirale masa za ve~era. Doma}inot go izvestil svojot voza~ deka vo 21,00 ~asot treba da bide pred negovata ku}a, bez obezbeduvaweto koe inaku zadolìtelno go sledelo. 171

Milan Porjazov

Pre~ekot na gostite i nivnoto vleguvawe vo salata se odvivalo na najvisoko nivo. Pri samoto vleguvawe i po smestuvawe na masata {to ja rezervirale, ja zabeleàle posebnosta na restoranot. Toa ne bil samo prekrasniot ambient, tuku veselite lica na prete`no mladite gosti i àgorot {to go pravele so nivnoto smeewe. Vo takvata ubava i vesela atmosfera se vklopile i doma}inite i gostite. Po ispieniot aperitiv po~nale da se kaùvaat {egite. Soprugata na doma}inot im se obratila na svoite gosti. - Ja zabeleàv ne daleku od nas, onaa filmska yvezda vo poodminati godini. Pravo da vi kaàm, bi bila posre}na koga mesto nea tamu bi sedel nejziniot dvojno pomlad soprug. Sigurno ste ~ule za toj ubavec koj vo sekoj negov film ima barem tri sceni koi se slu~uvaat v krevet. Toga{ nejziniot soprug i odgovoril: - Zo{to si go potcenuva{ svoeto? Ne mislam na sebe tuku na partnerot na filmskata yvezda so kogo taa e dojdena tuka. Toa e na{iot reìser koj ima dobieno nagradi za svoite filmovi ne samo na Stariot kontinent, tuku sekade niz svetot. Soprugata ne znaela {to da odgovori, nastanal molk. Toa bilo odli~na pri~ina celoto dru{tvo da prsne vo smea. Na ve~erata bile posluèni so prvoklasni jadewa i pijalаci od strana na brzite, mladi i qubezni kelneri, koi postojano pra{uvale {to u{te bi sakale da им donesat. - Sekoja ~est za s¢ so {to sme posluèni, rekol doma}inot. Ama jas seto toa kako i ubaviot ambient, bez dvoumewe bi go zamenil so edna drvena masa za nas ~etvoricaта, pokriena so bel ~ar{av, pepelnik i solarnik na sredinata, vo onaa stara kafeana nedaleku od Gradskiot park, kade {to ~esto navra}avme koga bevme pomladi. Bi pobaral od kelnerot da ni donese me{ana skara so pove}e }ebapi i so mladi kromit~iwa. Dodeka toa se podgotvuva, }e mu re~am deka sakam {to pobrzo pred nas ~etvoricaта da gi vidam ~a{ite so dupla òlta rakija i salata od domati i piper~iwa. Moè i nekoe par~e od na{eto ov~o sirewe. 172

Roman za Skopje

Otkako }e gi ispieme rakiite }e pobaram od vas tivko, kako {to tivko sviri orkestarot smesten vo аголот, da ja zapeeme onaa na{a starogradska pesna za junakot {to hrabro zaginal za svojata tatkovina. Ja peevme troglasno vo {kolskiot hor koga bevme gimnazijalci. Sega moème isto taka da ja otpeeme troglasno. Tuka ni se soprugite koi imaat ubavi glasovi i se mnogu muzikalni. Ova go kaàl kako {ega no sestrite go sfatile sosema seriozno, bidej}i i tie ja peele istata pesna vo {kolskiot hor vo Maloto provincisko mesto. Dodeka ostanatite mol~ele, zamisluvaj}i se deka se nao|aat vo kafeanata pred Gradskiot park, doma}inot po~nal tivko da ja pee pesnata, taa istata beз koja dodeka cela ne ja ispeat, ne ja napu{tale kafeanata, tamu daleku vo nivniot Grad. Negovata sopruga go zamolila da prestane no toj prodolìl duri i malku poglasno, no ne bu~no. Toga{ mu se pridruìl i negoviot baxanak a potoa i dvete sestri. Kvartetot tolku mnogu se vnel vo peeweto taka што voop{to ne obratil vnimanie kako reagira nivnata okolina. Zaprele koga ja ispeale celata pesna. Od zanesot so koj bile poneseni od pesnata, gi osvestil aplauzot na gostite od sosednite masi kako i od masata na koja bile na{iot reìser i filmskata yvezda. Iznenaduvaweto bilo u{te pogolemo koga zabeleàle deka kon nivnata masa im prio|aat tokmu tie dvajca. Se pozdravile srde~no, ~uvstvuvaj}i se sre}ni {to se zapoznale i dobile komplimenti za peeweto od tolku slavni li~nosti. Filmskata yvezda im rekla deka mnogu saka uspe{no da zavr{at pregovorite koi }e £ ovozmoàt da snima film vo na{ata zemja. Toga{ Pobratimot i rekol: - Ako treba popu{tite pri dogovaraweto, ni{to nema da zagubite a mnogu }e dobiete. ]e ima {to da vidite i da ~uete vo na{ata zemja, kako i da ja po~uvstvuvate toplinata na du{ata na negoviot bibliski narod. ]e bidete pobogati za u{te edno vistinsko doìvuvawe, kakvo {to dosega sigurno ne Vi se slu~ilo. Taa ve~er ~etvoricata na{inci silno zra~ele so gordost i dostoinstvo kako i so neizmerno zadovolstvo {to pes173

Milan Porjazov

nata koja redovno ja peeja vo starata kafeana, prozvu~i tolku mo}no i ne gi ostavi ramnodu{ni neznaјncite prisutni vo ovoj eliten restoran. Utredenta doma}inot i negovata sopruga imale slu`beni zadolènija do доцна ve~erta. Gostite sami {etale vo Golemoto jabolko, kupuvale podaroci za rodninite i prijatelite, ru~ale vo eden restoran vo koj se sluèle specijaliteti duri i od nivnata zemja i ve~erta zamoreni se vratile vo domot na svoite rodnini. Tie s¢ u{te ne bile vrateni od rabota. No tuka bila ku}nata pомошничка koja im stoela na raspolagawe za zadovoluvawe na site potrebi {to gi imale vo vrska so prestojot vo domot na nivnite rodnini. Nea ne ja izbrale doma}inite tuku im bila dodelena od strana na Me|unarodnata agencija, vo koja baxanakot na mojot Pobratim, imal vrvna diplomatska funkcija. Simpati~nata mulatka, so sekoga{ prisutnata nasmevka na liceто, imala pominato i posebna obuka za da moè da bide poмошничка kaj visoki funkcioneri. Koga stignale doma}inite, ve}e bilo vreme za ve~era. Mulatkata im podgotvila ve~era koja po svojata raznovидnost i vkusnite jadewa ne zaostanuvala mnogu zad onaa {to ja imale vo elitniot restoran. U{te na po~etokot na ve~erata doma}inite se izvinile zatoa {to i utre ne }e bidat zaedno so svoite gosti. Imale mnogu va`ni slu`beni obvrski koi ne moèle da se odloàt iako tie bezuspe{no se obiduvale da go storat toa. Toga{ Pobratimot, otkako skri{um se poglednale so soprugata i potvrdno si kimnale so glavite, nasmean i sosema smireno im rekol: - Dragi rodnini, nema pri~ina da se voznemiruvate. O~igledno Vie ne postapivte kako doma}inite od eden na{ star grad na jugot na zemja. Tie, pri prvata sredba so gostite zadolìtelno pra{uvaat koga do{le i koga }e si odat. Vie ne pra{avte a nie ne Vi kaàvme deka utre napladne poletuvame kon Stariot kontinent, so avionot za koj imame rezervirano povratni bileti.

174

Roman za Skopje

- Zna~i ovaa ve~era e poslednata na{a zaedni~ka sredba vo Golemoto jabolko, - izvikal doma}inot. - To~no taka, utre }e otpatuvame so golema bolka {to se razdeluvame no i so neizmerna blagodarnost za vnimanieto i qubovta so koja ne primivte, - bil odgovorot na soprugata na Pobratimot. Toj, nedozvoluvaj}i da kaàt ne{to doma}inite, prodolìl: - Sega o~ekuvame Vie {to pobrzo da ni napravite vozvratna poseta, no da trae podolgo od na{ata zа{to }e treba da se sretnete so mnogu pove}e rodnini i prijateli. Ona {to toga{ zadolìtelno }e se slu~i sekako e ve~erata vo kafeanata pred Gradskiot park. Tamu u{te edna{ kvartetot }e ja ispee pesnata za junakot {to hrabro zaginal za svojata tatkovina, no ovoj pat vo pridru`ba na kafeanskiot orkestar a sigurno }e zapee i pogolemiot broj od prisutnite gosti. Po ova izvestuvawe, razgovorot {to go vodele ne bil pove}e spontan i interesen. Ve~erata zavr{ila brzo. Sleduvalo srde~no pozdravuvawe za razdelbata, zatoa {to utredenta doma}inite morale rano da izlezat i nemale mo`nost da se vidat i да zboguvaat. Gostite so taksi-avtomobil se prevezle do aerodromot kade што pred pove}e od deset dena pristignale. Nemale problem da obezbedat avionski bilet za vra}awe na Stariot kontinent. Duri im ponudile a tie prifatile, bileti so koi po sletuvaweto na avionot vo Gradot na svetlinata, vedna{ da go prodolàt letot do Ve~niot grad. Otkako gi zavr{ile site ovie raboti, sednale vo aerodromskoto bife, ~ekaj}i da izmine vremeto do nivnoto poletuvawe. Toga{ mojot Pobratim £ rekol na svojata sopruga: - Sigurno na doma}inite im be{e sosema jasno deka nie zaminavme poradi postojanite nivni celodnevni slu`beni angaìrawa koi vo ovaa zemja lesno ne se odloùvaat. Znaat deka ne se ~uvstvuvavme prijatno koga sami ostanuvaвme vo ku}ata ili кога {etavme vo nejzinata okolina, ne znaej}i koj s¢ ìvee tamu i kolku e opasno neza{titenoto dvièwe po ulicite. 175

Milan Porjazov

Izgovorot za na{eto zaminuvawe mi be{e mnogu naiven. Ovie na{i svetski patnici dobro znaat deka sekoja rezervacija moè da se odloì za nekoj den poдоцна, dokolku taa navreme se pobara. Taka zavr{ila posetata na mojot Pobratim i na negovata sopruga na Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, od koja ponele voodu{evuva~ki vpe~atoci. Sega imale i jasna slika {to se slu~uva so semejstvoto na sestrata odnosno na baxanakot. Tokmu toa и im bila osnovnaта cel koga trgnale na ovoj dale~en pat. Tie imale mo`nost da se uverat na samoto mesto deka i na{ite sonarodnici ne ja dobivaat blagosostojbata na podarok. Do nea doa|aat samo onie koi cvrsto odlu~ile da ne i se pot~inat na silnata èlba za vra}awe doma, tuku da se posvetat na mo`nostite {to im se dostapni, hrabro podnesuvaj}i gi site poniùvawa, stradawa i sekoga{ prisutnata nostalgija. Otkako }e po~nat da gi ~uvstvuvaat ubavinite na blagosostojbata i }e podzaboravat nekoi od tradicionalnite vrednosti, }e gi zgrap~at nejzinite ubavini i cvrsto i qubomorno }e go ~uvaat samo za sebe ona {to go imaat spe~aleno so mnogu pot, solzi i со bolka vo du{ata.

176

Roman za Skopje

DVANAESETTA GLAVA 1 Vpe~atocite od patuvaweto vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, Pobratimot mi gi raskaà na prvata na{a sredba po dvodnevniot prestoj vo crkovnite konaci. Taa se odrà vo negoviot kabinet vo Klinikata za ginekologija. Trae{e prili~no dolgo no s¢ {to ~uv be{e mnogu interesno. Otkako zabeleà kolku vremeto brzo ni pomina, Pobratimot mi re~e: - Eve ti go telefonot i javi ‹ се na tvojata sopruga deka ovaa no} }e spie{ ovde, vo eden od moite apartmani. Ima u{te mnogu raboti za tvojot Star prijatel {to jas gi znam ili sum gi slu{nal a koi treba i ti da gi doznae{. Na na{ite prethodni sredbi nekolku pati pomisliv deka pove}e nema ni{to zna~ajno koe zasluùva da ti go kaàm. No ne bilo taka, nie dvajcata sekoga{ }e imame ne{to, barem za nas, mnogu va`no da si kaème. Zna~i prodolùvam da ja ~itam ve}e malku podotvorenata kniga za ìvotot na na{iot zaedni~ki prijatel. Posle ovie zborovi na Pobratimot, ñ se javiv na soprugata koja be{e mnogu iznenadena od mojata odluka da prespijam надвор од na{iot dom. Se podnamestiv na foteljata i mu dofrliv na mojot sogovornik deka ne ni e potrebno kafe za da ne odrì budni bidej}i o~ekuvam dramati~nite nastani {to }e mi gi soop{ti da ne mi dozvolat ustata da ja zatvoram od vozbuda, a ne o~ite. Svoeto kaùvawe Pobratimot go zapo~na so ona {to ve}e jas go preìveav i dobro go znaev. No toa mu be{e potreb177

Milan Porjazov

no bidej}i vo toj period se slu~иle klu~nite nastani koi vlijaele katastrofalno lo{o vrz ìvotot na Stariot prijatel. Sosema nakuso Pobratimot se potseti na godinite koga zapo~naa tranzicijata i golemite promeni na toga{niot sistem, koi predizvikaa tektonski poremetuvawa i razo~aruvawa na site onie koi bea vo prethodnata vlast. Se raspadna Federacijata a malite dràvi {to bea vo nejzini ramki, sekoja stana samostojna dràva. Vo takvi uslovi Pobratimot pove}e pati se obiduval i samo nekolku pati uspeal preku telefon da kontaktira so baxanakot i negovata sopruga. Nivniot telefon vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, nabrzo bil isklu~en. Pobratimot bil siguren deka tie negovi rodnini se nao|aat vo nepredvidliva, no sekako te{ka situacija. Pretpostavuval deka visokata diplomatska funkcija na baxanakot {to ja imal vo presti`nata Me|unarodna agencija na Svetskata organizacija, sigurno vedna{ mu prestanala, bidej}i prestanala da postoi i Federacijaта koja go delegirala za toa mesto. Istata sudbina o~ekuval deka ja sna{la i negovata sopruga, taka што sega ostanale bez rabota i bez site beneficii {to taa im gi nose{e: moderna ku}a, obezbeduvawe, doma{na pомошничка, slu`beno vozilo, ~esti patuvawa so visoki dnevnici, dvièwe vo elitnite krugovi i u{te mnogu drugi privle~ni pogodnosti. Sudbinata na Stariot prijatel se iskomplikuvala u{te pove}e koga trebal da go regulira statusot na nivniot prestoj vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite. Bez pogolemi problemi sinot i }erkata dobile odobruvawe za postojan prestoj vo ovaa zemja. Na soprugata £ ponudile da i go prodolàt privremeniot prestoj samo dokolku se soglasi i ponatamu da ja izvr{uva misиonerskata rabota vo Me|unarodnata agencija. A na Stariot prijatel mu gi odzele site dokumenti so koi se legitimiral kako visok diplomat na Svetskata organizacija i mu rekle deka vo rok od 24 ~asa, treba da gi oslobodi prostoriite kade {to rabotel i da se razdolì so s¢ {to mu dale na koristewe, vklu~uvaj}i ja i ku}ata.

178

Roman za Skopje

Vakvoto krajno lo{o odvivawe na nastanite za mojot Star prijatel i negovata sopruga, gi prinudilo vremeno da se smestat vo hotel, ponesuvaj}i gi so sebe i onaka malkute sopstveni raboti {to gi imale vo ku}ata. Me|u niv bila i golemata maslena slika od na{iot slaven slikar, na koja e naslikana mlada romka kako go doi crnomurestoto bebe. Gledaj}i vo slikata, soprugata na Stariot prijatel rekla deka na mladata romka £ e lesno, taa e nau~ena ~esto da go menuva svojot dom, lutaj}i od mesto do mesto. Додека зa niv toa e vistinsko ma~ewe. Koga ostanale sami vo hotelskata soba, soprugata na Stariot prijatel po~nala da pla~e. Nego srceto mu se stegalo, no gordosta ne mu dozvoluvala solza da pu{ti. Sepak bil svesen deka so golema brzina zapo~nal da se odviva padot na diplomatot od najvisok rang. Da go zapre nikako ne moèl no zatoa ~uvstvuval obvrska da prezeme ne{to so {to bi pridonel toj da bide {to pobezbolen. Se zboguval so svojata ostvarena nade` i sosema se prizemil, baraj}i ednostavni i prakti~ni re{enija. Po dolgo razmisluvawe, sopru`nicite se dogovorile kako da postapat. Stariot prijatel trebal vedna{ da se vrati vo Glavniot grad na ve}e porane{nata Federacija, za da obezbedi rabota i uslovi za ìveewe za sebe i за soprugata. Bilo dogovoreno soprugata da ja prifati ponudata i da prodolì da ja vr{i misionerskata rabota vo Me|unarodnata agencija, s¢ dodeka soprugot ne £ javi deka se ispolneti uslovite i za nejzinoto vra}awe. Taa bez dvoumewe prifatila da ostane vo Zemjata na blagosostojbata. Potajno se nadevala deka, vr{ej}i gi svoite misii niz svetot, }e najde nekoja traga a potoa i }e se sretne so svojot sin, nejziniot neprebol. Stariot prijatel vedna{ pristapil kon izvr{uvawe na dogovorenoto. Nemal vreme povtorno da razmisluva i eventualno da se premisluva bidej}i bil pismeno izvesten deka nema reguliran status za prestoj i deka vo rok od tri dena treba sam da ja napu{ti Zemjata na blagosostojbata. Dokolku toa ne go napravel, mu се заканиле deka }e bide prinudno deportiran od strana na Federalnata policija. 179

Milan Porjazov

Tolku uspeav da slu{nam za sudbina na baxanakot. Ova {to sega }e ti go kaàm go doznav od mojata sopruga. Doa|aj}i vo Glavniot grad na nekoga{nata Federacija, Stariot prijatel o~ekuval deka tie {to go ispratile da izvr{uva tolku va`na diplomatska funkcija, sigurno }e projavat interes za nego i }e mu najdat smestuvawe i soodvetno rabotno angaìrawe. Se izlaàl prijatelot. Od tie {to go ispratile sega nemalo nitu eden koj bi mu gi re{il egzistencionalnite problemi. Federalnata dràva ne postoela pa poradi toa prestanale nejzinite funkcii. Od onie {to ostanale mu bil odzemen i diplomatskiot paso{. Mojot Star prijatel brzo zabeleàl na koja strana duva vetarot i zatoa pobrzal da si dojde vo svojata mala no samostojna i suverena dràva. Sakal kako iskusen diplomat da i se stavi na raspolagawe na novata vlast. Se sre}aval so nekoi visoki dràvni rakovoditeli koi bile mnogu mladi, {to bi se reklo tuku ispileni politi~ari. Imalo i po nekoi povozrasni na kogo Stariot prijatel se se}aval, no tie vedna{ gi snemuvalo {tom }e gi zabeleèl. Se kriele od nego ili od strav ili od sram. Tie novi rakovoditeli na novata suverena dràva koi go primale na razgovor mojot Star prijatel, site so po~it se odnesuvale kon nego, mu se zablagodarile za negovata ponuda no otvoreno mu kaàle deka so stari kadri ne se pravi nova dràva, koja celosno go ignorira i {to pobrzo saka da go likvidira politi~kiot i ekonomskiot sistem na kogo verno mu sluèl respektiraniot diplomat. Po golemoto razo~aruvawe {to toga{ go po~uvstvuval mojot Star prijatel, sleduvalo i edno povedro iznenaduvawe. Novata vlast mu dala penzija, a dodeka da mu najdat soodveten stan, go smestile vo eden star hotel na levata strana na Golemata reka, vo Starata ~ar{ija. Бил исплашен кoga videl kakva e hotelskata soba vo koja ne znel kolku dolgo }e остане, no sosema ne ja izgubil nade`тa deka naskoro, sepak }e ima pristoen dom.

180

Roman za Skopje

O~ekuval negovata sopruga da gi razre{i dilemite na bankite, kade {to se nao|ala zamrznata celata negova za{teda i prili~no visokiot iznos na pari da pristigne na negovata smetka vo na{a banka. Dolgo ìveel Stariot prijatel vo temnata hotelska soba so èlezen krevet, со drvena masa so eden stol, со star {ifower i roj gadinki koi spokojno {etale po ispukaniot tavan, nevarosanite yidovi i istrulenite {tici na podot. Ispra}al Stariot prijatel razni polnomo{тиja na svojata sopruga, zavereni vo sud, кај notar i vo ambasadata. Taa angaìrala advokati, no bankite ne sakale da odlu~at za transferot na parite s¢ dodeka za toa li~no ne potpi{el mojot Star prijatel, bidej}i se rabotelo za osobeno visok iznos na pari. Za da go napravi toa neophodno bilo da se vrati vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, tamu so svojot potpis da go potvrdel prefrlaweto na parite. Ambasadata na ovaa zemja ne sakala nitu da slu{ne, a ne da mu izdade viza, naveduvaj}i ja kako pri~ina golemata verojatnost toj da ne se vrati, bidej}i tamu mu se nao|a semejstvoto koe po svoja èlba go napu{til iako mu bilo pruèna mo`nost da go prodolì prestojot. Sleduvala intenzivna prepiska, ne samo od strana na mojot Star prijatel tuku se angaìrale i na{ite dràvni organi. Vremeto si pominuvalo, prepiskite traele so po nekoja iskra nade` koja brzo zgasnuvala a biv{iot diplomat koj go doprel dnoto, prodolìl da ìvee vo uslovi koi poleka no sigurno go nagrizuvale negovoto zdravje. - Koga mojot baxanak pristigna vo na{iot Grad nie ne moèvme mnogu da mu pomogneme. Prvo, zaradi toa {to ne znaevme deka toj pristignal a koga doznavme na{ite, dodu{a retki obidi da kontaktirame so nego, toj ve{to gi izbegnuva{e. Vtorata pri~ina, be{e na{eto celosno angaìrawe so izgradbata i opremuvaweto na Klinikata a potoa i na Restoranot. Mnogu vreme ni odzede pronao|aweto na soodvetni prostorii i nivnoto adaptirawe i opremuvawe za da otpo~ne so rabota Salonot na ubavinata na mojata sopruga. Ne treba

181

Milan Porjazov

da se zaboravi deka vo toj period bev celosno posveten na nau~noistraùva~kata rabota i na moite otkritija. Mi be{e potrebno podolgo vreme, - prodolì Pobratimot, - za kone~no да odlu~am pove}e da ne ja odloùvam posetata na baxanakot. Ja pra{av soprugata a taa me izvesti deka go promenil ìveali{teto. Pove}e ne prestojuva{e vo onoj star hotel vo Starata ~ar{ija, nedaleku od yidinite na Kaleto koe gordo stoi nad Golemata reka. Po pove}egodi{no sporewe uspeal svoite za{tedeni pari od bankite vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostiте, da si gi donese i да ги deponira vo na{ata banka. @ivee{e vo sosema pristoen novoizgraden hotel, nedaleku od centarot na Gradot. Moè{e bez problemi da si gi pokriva svoite tro{oci za prestoj kako i da posveti pove}e vnimanie na svojot izgled.

2 Otidov da go posetam baxanakot, - prodolì da raskaùva Pobratimot. - Tamu me ~eka{e neprijatno iznenaduvawe. Eden postar ma`, koj verojatno ima{e nekoja {efovska funkcija, so seriozen duri taèn ton na negoviot glas, me izvesti deka nivniot mnogu po~ituvan gostin, pred nekolku dena imal seriozni zdravstveni problemi i deka sega se nao|a vo Klini~kiot centar. [efot vo hotelot moèbi se preprava{e deka e potresen od ona {to mu se slu~ilo na mojot Star prijatel. No jas bev mnogu povozbuden i pozagrièn od nego zа{to ne znaev kolku e kriti~na negovata zdravstvena sostojba. Vedna{ gi odloìv site moi obvrski i brzo stignav do Klini~kiot centar. Smiruva~ki deјствuvaa na mene izvestuvawata {to gi dobiv od moite kolegi koi direktno bea angaìrani vrz lekuvaweto na baxanakot. Vo izminatite nekolku dena dodeka se nao|al na bolni~ki tretman, za~uduva~ki brzo sostojbata mu se stabilizirala i deka na vreme bile sanirani nesakani182

Roman za Skopje

te pojavi. Moite kolegi me ubeduvaa deka, dokolku prodolì zazdravuvaweto na pacientot so isto tempo kako vo prethodnite pet dena, tie verojatno naskoro }e moàt da mu dozvolat da ja napu{ti klinikata i so soodvetna terapija da go prodolì lekuvaweto vo doma{ni uslovi. Po razgovorot so kolegata bev sre}en {to baxanakot za tolku kuso vreme uspeal da se spravi so seriozniot zdravstven problem koj nenadejno go pogodil. No ednovremeno bev i zagrièn bidej}i ne znaev koj i kade }e moè da mu go obezbedi tretmanot {to treba naskoro, po strogo propi{an reìm, da mu bide pruèn vo doma{ni uslovi. Vsu{nost toj nema{e svoj dom a u{te pomalku vistinski doma{en ambient. Edinstveno na{iot dom moè{e da mu pruì doma{ni uslovi za lekuvawe. Dobro informiran za zdravstvenata sostojba na baxanakot, se upativ vo bolni~kata soba kade {to toj leè{e. Ima{e tri kreveti i site bea popolneti so pacienti koi spiea. Jas brzo go prepoznav mojot baxanak. Ne mi trebaa minuti tuku samo desetina sekundi za da zaklu~am deka mojot baxanak e onoj {to leì vo prviot krevet do prozorecot. OŃ&#x201A;sekoga{ ja sakal svetlinata. Bidej}i baxanakot spie{e, jas moèv so golemo vnimanie da go nabquduvam negovoto lice. Ednostavno kaàno likot na ovoj ~ovek be{e sosema poinakov od onoj {to go zapomniv pri na{eto posledno viduvawe vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite. Kosata mu popa|ala. Vo ustata moèv da zabeleàm deka mu ostanale samo nekolku zabi. Vo ~a{a so voda, na orman~eto {to be{e do negoviot krevet, se nao|aa zabnite protezi. Be{e slab, bled i iznemo{ten. Zaklu~iv deka toa mu e od bolesta no i od ona {to go preìvuval vo poslednive nekolku godini. Odedna{ bolniot {to leè{e vo krevetot do mojot rodnina, zapo~na da ka{la. Toa go razbudi baxanakot. Gi otvori i protri o~ite, vnimatelno gi izvadi od ~a{ata i gi namesti protezite a potoa otkako me prepozna, se obide da me pre~eka so onaa negova mnogu specifi~na zagado~na nasmevka. Srde~na be{e i mojata nasmevka. Ja stegnav negovata sla183

Milan Porjazov

ba raka {to ja izvle~e od pod }ebeto i se pozdravivme. Potoa baxanakot se potkrena, si ja podnamesti pernicata na grbot i sedna. Toga{ jas mu gi prenesov pozdravite od mojata sopruga i èlbata za {to pobrzo ozdravuvawe. So mnogu pogolem optimizam od onoj na moite kolegi, jas mu gi kaàv nivnite mislewa vo vrska so negovoto zazdravuvawe i napu{taweto na bolnicata. U{te go nemav do kraj kaàno ona {to mislev da mu go kaàm, zabeleàv deka baxanakot go izmeni izrazot na svoeto lice i za mig ja snema negovata nasmevka. Po~uvstвuva deka slednoto {to }e mu go kaàm, }e se odnesuva na brzoto napu{tawe na bolnicata i prodolùvaweto na lekuvaweto vo doma{ni uslovi. Kutriot be{e svesen deka vo minatoto rasturi dva doma vo svojata dràva za да биде безобзирно od eden, vo dale~nata zemja izbrkan. Sega, s¢ u{te nikade nema svoj dom. Ne dozvoliv baxanakot da kaè ne{to za situacijata vo koja se nao|a tuku vedna{ prodolìv: - Slu{aj sega, moj drugaru, koj odamna si mi i baxanak. Koga kolegite }e me izvestat, jas vedna{ }e dojdam ovde i }e te odnesam vo mojot dom, vo onaa ku}a kade {to se rodiv, izrasnav i каде што so golema qubov ja doterav. Bidej}i jas i soprugata preku cel den a nekoga{ i cela no} ne sme doma, za tvoeto lekuvawe vo doma{ni uslovi }e angaìrame da se griàt edna medicinska sestra i edna neguvatelka. Barem edna od niv }e moè da bide pokraj tebe. Za eventualno да ne se slu~i nivnata ubavina negativno da se odrazi na tvoeto zdravje, mojata sopruga se pogriì toa da bidat postari, strogi i iskusni profesionalki koi osven za svojata rabota za ni{to drugo ne sakaat da slu{nat. Ova poslednovo treba{e da bide moja {ega za da go raspoloì baxanakot, no o~igledno ne mi uspea. Toj seriozno me pogledna i so tivok glas koj be{e sosema normalen za bolen ~ovek {to u{te ne e zakrepnat dovolno, mi se obrati: - Jas te slu{av vnimatelno no i dobro razbrav {to saka{e da mi kaè{. Sega slu{aj me ti mene i potrudi se da me sfati{ kakov stav imam jas vo vrska so moeto smestuvawe, po napu{taweto na ovaa Klinika. 184

Roman za Skopje

Ne se soglasuvam da me odnese{ kaj tebe doma. Bi te zamolil vo denovite do moeto preminuvawe na doma{no lekuvawe, seriozno da se potrudi{ i da mi najde{ apartman vo nekoj od novootvorenite pansioni vo okolinata na na{iot Grad, kade што bi imal soodvetno smestuvawe i solidno zdravstveno zgriùvawe. Mora{ da se soglasi{ deka ova e podobro re{enie od ona {to ti mi go predloì. Se soglasiv so baxanakot i otkako mu vetiv deka }e postapam to~no onaka kako toj {to saka, se razdelivme so cvrsta verba deka mnogu brzo jas pak }e dojdam za da go izvadam od ova najnepoèlno mesto za prestojuvawe. Ne pomina nitu edna sedmica a od Klinikata mi javija deka utredenta moàm da si go zemam mojot baxanak i da go nosam na prodolèno doma{no lekuvawe. Me zamolija toa da bide okolu pladne zа{to kako {to jas znaev, pretpladne vo bolnicite se najgolemite me{anici od pacientite pred ambulantite a se slu~uvaat i najkomplikuvanite opreacii, konzilijarnite pregledi i studentskata prakti~na nastava.

3 Utredenta, to~no napladne se upativ direktno vo bolni~kata soba na mojot baxanak. U{te od vratata zabeleàv deka negoviot krevet e prazen. „Kolku e netrpeliv“, si rekov. Pobrzal sam da gi sredi administrativnite formalnostite, za da moè {to pobrzo da zamine so mene. Vo sobata ima{e edna medicinska sestra koja ne do~eka da pra{am kade e mojot baxanak, tuku vedna{ me zamoli da otidam vo kabinetot na {efot na oddelot. [tom go vidov {efot vedna{ mi stana jasno deka se slu~ilo ne{to lo{o. Otkako me ponudi da sednam i me pra{a dali sakam kafe, doktorot napravi nekolku ~ekori niz kabinetot, sedna na stolot zad negovoto rabotno biro i mi se obrati: - Ne se voznemiruvaj kolega. Tvojot baxanak e ìv, no od v~era popladne moravme da go prefrlime na Kardiolo{kata 185

Milan Porjazov

klinika kade {to i sega se nao|a. Toa ti se vika nesre}a. Kako {to znae{ toj dobro se ~uvstvuva{e i denes treba{e da ja napu{ti bolnicata. Otkako zavr{i so ru~ekot, mu ja predadovme telegramata {to ni ja donesoa od hotelot. Ja ~ita{e telegramata i lee{e solzi. Nabrgu sostojbata mu se vlo{i, brzo interveniravme i otkako konstatiravme deka e vo pra{awe srceto, vedna{ go prefrlivme na Kardiolo{kata klinika. Telegramata vedna{ ja zape~ativme i bidej}i vie ste mu edinstveniot rodnina koj go posetuva vo bolnicava, odlu~ivme na Vas da Vi ja predademe i da Ve zamolime kako eminenten doktor da ocenite dali vo nea ima ne{to {to bi pretstavuvalo pri~ina za vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na na{iot pacient. Ja zemav telegramata i zabeleàv kako taa treperi vo moite race, {to go smetav za lo{ predznak. Zna~i vo nea ima nekoja mnogu lo{a vest. Telegramata be{e ispratena od Svetskata organizacija vo ~ii ramki se nao|a{e Agencijata za koja rabote{e sopruga na baxanakot. U{te vo prvata re~enica go izvestuvaa nejziniot soprug odnosno mojot baxanak, deka negovata sopruga zaginala pri soboruvaweto na helikopтerot vo koj taa se nao|ala, vr{ej}i humanitarna misija vo nekoja nerazviena zemja na Crniot kontinent. Nejzinoto telo ne bilo identifikuvano bidej}i u{te vo vozduhot helikopterot bil zapalen taka што na zemjata sosema izgorel. Potoa sleduvaa nekolku zborovi na blagodarnost za s¢ ona {to go napravila наedno izrazuvaj}i i dlaboka bolka za nejzinoto tragi~no zaminuvawe od ovoj svet. Koga ja pro~itav telegramata se stapisav, - prodolì so kaùvaweto mojot Pobratim. Za tragi~nata vest za nejzinata sestra, vedna{ ja izvestiv mojata sopruga. Dvajcata bevme vo golema àlost. Otkako se sozedovme, si go postavivme pra{aweto: [to moème sega da prezememe? Ne moème nitu pogreb da organizirame. Nejzinite deca se nekade niz svetot i koj znae dali i do niv stasala ovaa ta`na vest. Jas toga{ zaklu~iv deka sega edinstveno ni preostanuva na{eto vnimanie celosno da mu go posvetime na nejziniot bolen soprug. 186

Roman za Skopje

Neprijatno bev iznenaden od odbivaweto na mojata sopruga i taa da se angaìra okolu vodeweto grià za zdravjeto na nejziniot zet. Vo tie ta`ni momenti se vozdràv od energi~noto ukoruvawe na vakviot nejzin stav tuku samo strogo ja pogledanav i £ rekov: Dobro, toa ne go o~ekuvav od tebe. Ovoj tvoj stav ne e za falewe, toj e drzok i nehuman. A taa mi odgovori: - Se laè{ ako misli{ deka zasluìl posebno vnimanie. Razo~aran od ona {to se slu~uva vo moeto najblisko okruùvawe i lut na stavot {to go zazema mojata sopruga, namesto kaj mojot baxanak koj ne sakav da me vidi vo takvo raspoloènie, se upativ vo mojot kabinet на Klinikata za ginekologija. Se zaklu~iv i pobarav nikoj da ne me voznemiruva. Jas im se prepu{tiv na svoite misli. Mojot durugar i baxanak ja pretrpe vtorata svoja tragedija. Prvata be{e onaa koga bombata ja urna negovata ku}a i go ubi celoto negovo semejstvo, vtorata mu se slu~i sega. Soprugata mu zagina. Toj ve}e ne moè da kaè deka ima semejstvo, zа{to ne znae kade mu se sinot i }erkata. Karierata na koja go posveti celiot svoj ìvot za mig zgasna i se stori pepel, a negovoto zdravje e na rabot me|u smrtta i ìvotot. Se zapra{av: „Kade zgre{i mojot baxanak?“ Dali toa be{e pregolemata nade`, na koja go podreduva{e celiot svoj ìvot. Nesomneno taa go dovede do vrvot na tolku posakuvanata diplomatska kariera. Znae{e deka patot do vrvot e posipan so àr, no be{e podgotven da go izodi bez razlika na kakvi maki }e bide izloèn. êka{e i do~eka da se iska~i na vrvot. Ne o~ekuva{e deka tamu ve~no }e ostane i deka od taa golema viso~ina tolku nenadejno i brzo }e stasa do tolku niskoto, bolno i poniùva~ko nivo. Negovata gre{ka be{e {to nade`ta ja naso~i isklu~iтелно kon ostvaruvawe na svojot son, a ne i na ona {to }e se slu~i potoa. Sonot go otsonuva, a toga{ javeto mu ja pokaà grdata i surova strana na ìvotot. Dali vrede{e toj son, odnosno visokiot diplomatski status, bogatiot ìvot i mnogu ubavite 187

Milan Porjazov

doìvuvawa na koi moàt da se nadevaat samo mal broj posebno izbrani ili nadareni lu|e? Nekoi }e re~at daka vredelo i deka ne moèlo poinaku da bide zа{to takva mu bila sudbinata. Moèbi e taka, zatoa {to sudbinata znae i da te nagradi i da te kazni. - Moram i ovoj pat da se sogasam so tebe, no ne mi kaà {to se slu~i ponatamu so tvojot baxanak. Mu go rekov ova na Pobratimot ne samo zaradi mojata zainteresiranost za zdravjeto na Stariot prijatel, tuku i da go prekinam negovoto emotivno izma~uvawe {to go predizvikuvaa nevoljite na baxanakot. - Ve~erta go posetiv baxanakot vo Kardiolo{kata klinika. Be{e vo oddelot za intenzivna nega. Kolegite mi dozvolija da se vidime, a otkako im kaàv {to se slu~ilo so negovata sopruga, im stana jasno koja bila pri~inata za infarktot. Tie ne bea mnogu zagrièni od momentalnata sostojba na nivniot pacient, velea deka imal jako srce. No sepak izvesno vreme }e mora da ostane vo Klinikata za da go osposobat da prodolì da si go ìvee ìvotot pod reìmot {to tie }e mu go odredat. Рекоа дека у{te istiot den }e go prenesat od oddelot za intenzivna nega vo apartman kade {to }e bide sam, bidej}i mi bil baxanak! Ovoj pat baxanakot ne spie{e, me zabeleà u{te dodeka bev kaj vlezot iako na glavata imav medicinska kapa, na ustata maska i bev oble~en vo bel mantil. Oddaleku pak go primetiv negoviot zagado~en izgled na liceto. Se pozdravivme i se pregrnavme. Jas mu izraziv iskreno so~uvstvo za golemata zaguba li~no za nego i за negovite deca, no i za site nас koi dobro ja poznavavme negovata sopruga. Baxanakot mi se zablagodari za so~uvstvoto, kaà nekolku ubavi zborovi za svojata ve}e mrtva sopruga i me zapra{a: - Dali doktorite ti kaàa koga }e dozvolat da si odam od ovaa Klinika? Jas mu go kaàv ona {to mi go kaàa kolegite, a toga{ sleduva{e novo pra{awe?

188

Roman za Skopje

- A dali ti mi najde Пansion kade {to }e moàm po izleguvaweto od ovaa Klinika da go prodolàm mojot ìvot, bez razlika kolku dolgo }e trae? - Da, najdov. Toa e eden prekrasen Пansion na kogo ne }e moè{ da mu najde{ nikakva maana. Potoa se pozdravivme i otkako mu vetiv deka jas li~no }e dojdam da go odnesam vo Pansionot {tom doktorite toa go dovolat, si zaminav sepak spokoen. Mi be{e milo {to mojot baxanak }e ìvee vo uslovi kakvi {to gi zasluùva poсле s¢ ona {to go preìvea. Pomina edna sedmica a s¢ u{te od Kardiolo{kata klinika me nemaa informirano {to se slu~uva so mojot baxanak. Be{e ponedelnik, nekade okolu deset ~asot, koga jas otidov da pra{am koga baxanakot }e ja napu{ti Klinikata. Me pre~ekaa moite kolegi so neprijatna vest. No}ta mojot baxanak pak bil prefrlen vo oddelot za intenzivna nega bidej}i sostojbata no}ta nenadejno mu se vlo{ila. Ne moèa da mi kaàt koja e pri~inata za tolku brza promena na zdravstvenata sostojba, bidej}i tie v~era konzilijarno zaklu~ile deka mojot baxanak moè denes da premine od bolni~ko na doma{no lekuvawe. Imaa nekolku pretpostavki kakvi {to bea: traumata od smrtta na soprugata; oтsustvoto na negovite deca vo ovie te{ki momenti {to toj gi doìvea, a nekoi kolegi mislea deka stresno na nego deјствuvalo i napu{taweto na Klinikata i odeweto da ìvee vo eden drug svet, so lu|e koi nikoga{ ne gi sretnal. Bez razlika koja bila pri~inata sepak nekoja od niv ja predizvikala potrebata baxanakot da ostane na lekuvawe u{te desetina dena. Kolegite od Kardiolo{kata klinika ne prepora~uvaa hiru{ka intervencija bidej}i smetaa deka baxanakot ima odli~ni fizi~ki i psihi~ki predispozicii za uspe{no spravuvawe so srcevata bolest, sekako dokolku striktno se pridrùva kon nivnite upatstva. Kone~no do{ol i denot koga baxanakot, ne sakaj}i nikoj da go poddrùva, od liftot se upatil kon stepenicite i poleka edna po edna gi sovladuval, s¢ dodeka ne stasal do otvorenata vrata na avtomobilot, koj bil parkiran pred niv. Otka189

Milan Porjazov

ko udobno se smestil, negoviot baxanak koj sedel do nego, mu dal znak na voza~ot deka mo`e da trgne. Patuvaweto do Pansionot pominalo vo celosen molk, nikoj ni{to ne ka`al.

4 Pansionot se nao|al na viso~inka, srede edna mlada borova {umi~ka, so ubav trevnik i raznobojni cve}iwa poredeni pokraj patot, od vlezot vo dvorot do pred vratata na ovoj ubav i nov objekt. Pansionot ne izgledal ubavo samo odnadvor. Od negovata vnatre{nost vedna{ moèlo da se zaklu~i deka se raboti za ekskluzivno prifatili{te samo za maì, so site mo`ni pogodnosti za prijaten prestoj, neguvawe i zdravstveno zgriùvawe. Sekoj od smestenite vo Pansionot imal svoj apartman, opremen sprema standardite za hotelite od najvisoka kategorija. Imale duri i kompjuteri so internet konekcija. Sekako deka smestuvaweto vo takov Pansion ~inelo mnogu pari, no mojot Pobratim se vozdràl i ne mu kaàl na svojot baxanak kolku ~ini ednomese~niot prestoj. Pobratimot se sretnal i so sopstvenikot na Pansionot, koj наedno bil i glaven stru~no-medicinski direktor. Mu ja predal dokumentacijata {to ja dobil od Kardiolo{kata klinika i go zamolil da mu posvetat pogolemo vnimanie na negoviot baxanak, na kogo mu e potrebna redovna postinfarktna rehabilitacija. Direktorot vetil deka s¢ }e napravi kako {to odredile klini~kite doktori i ne propu{til da ja izrazi svojata sre}a {to imal ~est da se zapoznae so tolku slaven doktornau~nik. Mojot Pobratim, otkako se uveril deka e s¢ vo red so zgriùvaweto na negoviot baxanak, na zaminuvawe oti{ol da se pozdravi so nego i da mu kaè koga misli so soprugata da gи poseti. No toga{ pak mu se slu~ilo edno golemo iznenaduvawe. Baxanakot mu se obratil so slednive zborovi:

190

Roman za Skopje

- Slu{aj ubavo i zapomni go dobro ova {to sega }e ti go kaàm. Te molam da ne se obiduva{ da me prekinuva{ so pra{awa ili da go komentira{ slu{natoto. Nie dolgo vreme bevme baxanaci. Sega koga mojata sopruga si otide od ovoj svet, nema smisol i ponatamu da ostaneme baxanaci. Te osloboduvam od ovaa rodbinska vrska i obvrska bidej}i pri~inata za nejzinoto postoewe pove}e ja nema. U{te podolgo vreme nie bevme mnogu bliski drugari i prijateli. Toa se slu~uva{e koga imavme isti celi, griì i radosti. Sega pove}e ne moè da stane zbor jas da ti bidam prijatel bidej}i sostojbite vo koi se nao|ame jas i ti se tolku mnogu razli~ni {to ja isklu~uva i samata pomisla za postoewe na nekoe na{e natamo{no drugaruvawe. Jas sum gubitnikot a ti si golemiot dobitnik. Nikoj ne gi saka gubitnicite, begaj i ti od niv. Imam u{te edna molba koja mora{ da mi ja ispolni{. Te molam nitu ti sam nitu so tvojata sopruga nikoga{ da ne me posetuvate ovde vo Pansionot i da ne se obiduvate da kontaktirate so mene na кој bilo na~in. Ako treba ne{to vonredno da doznaete za mene, toa }e go napravi administracijata na ova ubavo prifatili{te. Na krajot, gospodine doktore, ti blagodaram za s¢ {to si napravil za mene. Moè{ da si odi{ i ti poèluvam s¢ najubavo. Pobratimot sam si ja otvoril vratata na apartmanot i si zaminal, bez da kaè nitu zbor. Bil stapisan od ona {to mu go kaàla edna od najdragite li~nosti vo negoviot ìvot. Se po~uvstvuval zasramen no pred s¢ nataèn. Ve~erta na soprugata ñ raskaàl {to mu se slu~ilo pri smestuvaweto na baxanakot vo Pansionot. Taa voop{to ne bila iznenadena, duri so zadovolstvo mu dofrlila: - Ne o~ekuvav ni{to dobro od toj uni{tuva~ na svoeto semejstvo. So toj negov gest sakal da te poniì. O~ekuval da mu se izvinuva{, da go prekolnuva{ i da go moli{ da ti ostane prijatel. Treba da mu bide{ blagodaren {to ne saka pove}e da kontaktirame so nego.

191

Milan Porjazov

No mojot Pobratim ne ja po~ituval molbata na baxanakot nitu stavot na svojata sopruga i pove}e pati se obiduval da kontaktira so nego. - Nemoj da pomisli{ deka ne sum bil dovolno uporen, mi veli Pobratimot. - Se obidov duri i preku direktorot koj mnogu me po~ituva, no sekoga{ mi be{e odgovoreno deka gospodinot diplomat ne saka da kontaktira so nikogo. Ottoga{ izminaa nekolku godini a jas ni{to ne znam {to se slu~uva so nego. Deka e s¢ u{te vo Pansionot doznavam od direktorot koj povremeno me izvestuva i za negovoto zdravje. Po infarktot na{iot prijatel, blagodarej}i na discipliniranoto sproveduvawe na reìmot na ìveewe, {to mu bil odreden od strana na doktorite, pove}e nemal nikakvi zdravstveni problemi. Ova e s¢ {to znam za tvojot Star prijatel, mi re~e Pobratimot. Jas }e ti go dadam brojot na telefonot i adresata na Pansionot, pa ti moèbi }e ima{ pove}a sre}a i }e uspee{ da se sretne{ so nego. Sekako дека }e se obidam da go posetam mojot Star prijatel. Na toa me obvrzuva, navistina sega mnogu starata negova golema molba, {to mi ja upati pred Supermarketot. Toga{ toj mnogu insistira{e da se sretneme vo Gradskata kafeana za da mi ja raskaè negovata ìvotna prikazna. Potoa sleduva{e mojata prikazna za neostvarenata sredba so Stariot prijatel i pokraj upornoto doa|awe nekolku petoci vo 11,00 ~asot vo Gradskata kafeana, kako i za slu~kata so stariot urbanist i dvete krigli studeno pivo. Za ovie nastani mojot sogovornik projavi golem interes, postavuvaj}i mi многуbrojni pra{awa so cel da doznae pove}e detali za Stariot prijatel i za Gradskata kafeana. Ve}e bevme navlezeni dlaboko vo no}ta. O~ekuvav deka sme na krajot na na{iot razgovor i дека nabrzo }e odime na spiewe. No nenadejno mojot Pobratim prodolì da mi gi kaùva slednive negovi razmisluvawa: - Posle ova brzo i bolno pa|awe na na{iot zaedni~ki prijatel, od vrvnata diplomatska pozicija do osamenosta i o~ajot, so koj sigurno se soo~il vo ovoj Pansion kolku i da e 192

Roman za Skopje

toj ekskluziven i odnadvor gledano prijatno mesto za ìveewe, prinuden sum da si go postavam na sebe slednovo pra{awe: A kakvo }e bide moeto pa|awe? Moeto pa|awe ne moè da bide kako negovoto, no sekako toa mora nekoga{ da se slu~i. Ti dobro znae{, moj drag prijatele, deka na idninata vo koja sekoj o~ekuva da mu se ostvarat nadeìte i veruvawata, ‹ pripa|a i ona najlo{oto koe mora da ni se slu~i samo zatoa {to sme ìvi. Toa e kobniot ~as koga prestanuvame da sme ìvi. Jas mislam deka }e do~ekam vo dlaboka starost mirno i dostoinstveno, kako {to mu dolikuva na eden nau~nik so svetska slava, da gi zatvoram o~ite i bez bol i pla~ da zaminam od ovоj svet tamu od kade {to nikoj ne uspeal da se vrati. - Od kade sega vo ovaa gluva doba ti padna na um da meditira{ za umira~kata? - Da ne se ispla{i? - Be{e odgovorot na Pobratimot. - Ne se ispla{iv tuku po~nav neprijatno da se ~uvstvuvam, se vozbudiv od na~inot kako toa go kaà. - Toa ti e isto. Se vozbudi zo{to se ispla{i. Imam, prijatele, jas mnogu pri~ini za da bidam zagrièn za svojot ìvot. Eve na primer, moè da mi se slu~i avionska nesre}a bidej}i ~esto patuvam so avion. Ili da zaginam od nekoj zaskitan kur{um koga vo mojot restoran mafijata si gi ras~istuva svoite smetki. Moeto nau~no otkritie koe go zapalivme i za koe jas s¢ u{te mislam deka moè{e da mu donese na ~ove{tvoto pove}e stradawa otkolku radosti, s¢ u{te pretstavuva za mene golema opasnost do kolku za nego doznaat mra~nite sili vo svetot. A moàm da zaginam i ako sega ti go zeme{ onoj golem kristalen pepelnik i me udri{ po glava zatoa {to ne te ostavam malku da dremne{. Dvajcata ubavo se iznasmeavme za ovaa negova {ega. Potoa mojot Pobratim mi ja pokaà spalnata soba i mi kaà deka, koga }e se razbudam }e me ~eka pojadokot. Ne }e moème nie da se sretneme, pa zatoa se pozdravivme. Jas mu se zablagodariv za vremeto {to mi go posveti i za s¢ ona {to go doznav od nego.

193

Milan Porjazov

- Ti ne moè{ da sfati{ kolkavo e moeto zadovolstvo {to se sre}avav so tebe i {to mi ovozmoì na idninata da i go ponudam moeto podzaboraveno minato. Go re~e toa Pobratimot i si zamina. Utredenta, otkako dobro se naspav no odbiv da pojaduvam bidej}i odamna be{e pominato vremeto za toa, so istiot ubav avtomobil si se vrativ doma. Ne brzav da go posetam mojot Star prijatel bidej}i sakav prvo da si gi sredam vpe~atocite od dolgite razgovori so Pobratimot. Moram da priznaam deka sum impresioniran od s¢ ona {to toj go doìveal, od ona {to go dostignal so svojata nau~noistraùva~ka rabota kako i od golemoto materijalno bogatstvo so koe raspolaga. Pobratimot znae kolkava mu e vrednosta vo svojata zemja i vo svetot, no ako ne{to mrazi toa e publicitetot kogo uspe{no go odbegnuva. [to e moèbi u{te pova`no toj sekoga{ znae {to saka, {to moè, {to treba a i {to mora da napravi vo svojot ìvot. Kako i sekoj ~ovek i toj ne moè da bide do kraj objektiven i pretpazliv osobeno koga se raboti za nastani i li~nosti koi emotivno go okupiraat. No mojot Pobratim sepak uspe{no vladee so samiot sebe. Ovoj negov kvalitet vo minatoto a i denes, mu ovozmoùva podgotven da se soo~i so predizvicite i efikasno da gi iskoristi mo`nostite {to tie mu gi pruàat, pri ostvaruvaweto na negovite ìvotni celi. Posebno go cenam otkaùvaweto i zapaluvaweto na negovoto nau~no otkritie. Toj pred svojata nevidena svetska slava go stavi natamo{niot human razvoj na ~ove{tvoto, bez prinuda i nasilstvo. Sepak kaj mene s¢ u{te postoi somnevawe deka so paleweto na dokumentacijata kone~no e uni{teno i negovoto senzacionalno otkritie. Metodite za negovata primena ne veruvam deka moàt ednostavno da is~eznat od negovata memorija koja niza godini bila polneta so s¢ ona {to go dovelo do tolku zna~ajno otkritie. Poznato e deka brakovite bez deca ne traat sekoga{ dolgo. Zabeleàv deka vo na{ite razgovori Pobratimot ja spomenuva{e svojata sopruga samo koga be{e nu`no da objasni nekoj nastan. Zatoa dobiv vpe~atok како tie da pretstavu194

Roman za Skopje

vaat dva posebni sveta koi ìveat eden pokraj drug. Sepak imaat i mnogu pri~ini, na ~iŃ&#x2DC; vrv ne bi rekol deka se sentimentalnite, za da bidat zaedno i da sozdavaat uspe{ni karieri i bogat ìvot. Za àl nemav prilika da se sretnam so taa sega golema gospo|a, so svetski maniri. Osobeno bi sakal da vidam dali go zaboravila Maloto provincisko mesto vo koe se rodila i izrasnala, ~esto pati bosonoga tr~aj}i po kaldrmata na glavnata ulica. Ne veruvam deka postoi ~ovek koj dlaboko vo svojata du{a ne nosi nekoj bol za ~ie izceluvawe postojat nepremostlivi pre~ki. Takva bolka ~uvstuva i mojot Pobratim, zatoa {to ne smee da zastane pred svojot sin i da mu kaè: "Jas sum tvojot tatkoâ&#x20AC;&#x153;. Na krajot, se zapra{av zo{to Pobratimot mi se doveri mene da mi gi kaè najintimnite i doverlivite negovi doìvuvawa i razmisluvawa? Sfativ deka ova moe pra{awe e besmisleno. Zarem Pobratimot ne se obide nekolku pati dodeka gi vodevme razgovorite, da mi odgovori tokmu na ova pra{awe. Duri mi be{e i blagodaren {to sum mu dobar sogovornik. No edinstveno nemam dovolno sigurno objasnuvawe na negovite zborovi {to mi gi kaà na razdelbata, odnosno ne go znam odgovorot na pra{aweto: Kako svoeto podzaboraveno minato }e i go ponuĐí na idninata?

195

Milan Porjazov

TRINAESETTA GLAVA 1 Odlukata za posetata na Stariot prijatel ja donesov otkako vo mislite gi srediv vpe~atocite od razgovorite so Pobratimot. Nekoi od niv i gi zabeleàv za da ne gi izumam. Go zavrtiv brojot na telefonot na Pansionot vo koj ìvee mojot Star prijatel i vedna{ slu{nav eden prijaten i qubezen ènski glas: - Alo, ovde e Pansionot za stari lica. Milo mi e {to se javuvate i se nadevam deka imate ubav povod za da go napravite toa. - Tokmu taka, odgovoriv jas. Go baram mojot Star prijatel so kogo odamna treba{e da se sretneme. Go kaàv moeto ime i u~tivo ja zamoliv sogovorni~kata da mi ovozmoì da se slu{nam so nivniot stanar, ~ie imะต isto taka morav da go kaàm. - Za àl toa vedna{ ne moàm da vi go ovozmoàm. Sega Va{iot prijatel e na pro{etka vo ubavata borova {umi~ka. ]e se vrati na pladne za da ru~a a potoa }e se odmora. [tom toj }e dojde, jas }e go izvestam deka ste go barale. Zatoa dajte mi go brojot na Va{iot telefon i o~ekuvajte toj da Vi se javi. Ne ~ekav nitu deset minuti koga zayvoni telefonot i mi se javi mojot Star prijatel. Otkako si gi razmenivme voobi~aenite pozdravi, jas go pra{av so kogo denes be{e na pro{etka vo borovata {umi~ka. Preku slu{alkata do moeto uvo dopre smeeweto na Stariot prijatel. Duri potoa toj mi odgovori: 196

Roman za Skopje

- Kakva pro{etka, tuka sum vo mojot apartman. Toa be{e izmislica na deùrnata sestra na koja £ imam strogo zabraneto telefonski ili na drug na~in da me povrzuva so која bilo li~nost, pred da mi kaè koj i zo{to me bara. - Toa zna~i deka sega znae{ za {to se raboti i zatoa kaùvaj koga i kade da se sretneme. Molkot {to trae{e desetina sekundi jas go sfativ kako neophoden za da moè Stariot prijatel da se odlu~i za mestoto i vremeto kade }e se slu~i dolgo o~ekuvanata sredba. Poslednata be{e pred mnogu godini, vo parkot na Supermarketot. - Jas bi ti predloìl utre da dojde{ vo 10,30 ~asot, ovde vo Pansionot. ]e imame odli~ni uslovi da se iznaprikaème za s¢ {to ni leì na du{ata, osobeno na mojata. - Go prifa}am tvojot predlog i doviduvawe do utre vo vremeto {to mi go opredeli, - mu rekov na Stariot prijatel zavr{uvaj}i go razgovorot koj kaj mene predizvika pove}e vozbuda otkolku radost. Bev ubeden deka na utre{nata sredba Stariot prijatel }e mi priredi nekoe iznenaduvawe koe toj ~esto znae{e da go napravi vo vremeto koga se druèvme. Vakviot moj stav silno be{e potkrepen so golemoto insistirawe i molbata {to toj mi ja upati na damne{nata sredba pred Supermarketot. Edinstvena ma~nina koja so sigurnost ja o~ekuvav be{e povtornoto soo~uvawe so golemite, vo sekoj slu~aj grdi promeni na negovoto lice {to gi zabeleàv na poslednoto na{e viduvawe. Utredenta so taksi-avtomobilot patuvavme prili~no dolgo do Pansionot kade {to ìvee mojot Star prijatel. Toa be{e normalno zа{to Pansionot se nao|a na periferijata na Gradot. Pred Pansionot me ~eka{e mojot Star prijatel a go pridruùva{e edna mlada i ubava negуvatelka, koja oтkako u~tivo me pozdravi, n¢ ostavi sami. Kako mnogu godini porano pred Supermarketot, pak i sega srde~no se pozdravivme a potoa po~navme da se gledame od glavata do petite.

197

Milan Porjazov

Jas ostanav bez zbor od iznenaduvaweto {to go predizvika kaj mene Stariot prijatel, so sega{niot svoj izgled. Toa ne be{e istiot ~ovek {to go sretnav pred Supermarketot. Sega be{e oble~en vo eleganten sin kostum, so bela ko{ula i ubava svilena vratovrska. Na nozete mu svetea ~evlite koi ili skoro se kupeni ili dolgo vreme ne bile noseni. O~igledno so ovaa negova sve~ena obleka saka{e da ostavi na mene vpe~atok kakov {to ne o~ekuvav. No morav da se soo~am i so negovoto lice. Toa be{e lice na ~ovek so krevko zdravje i bolna du{a. Se zabeleùva{e deka dodal nekolku kilogrami na svojata teìna i deka e uredno postrièn i izbri~en. Vo ustata ima{e novi protezi. Toa go zaklu~iv otkako se uveriv deka ovie ne mu gi predizvikuvaat te{kotiite {to gi ima{e so prethodnite koi gi nose{e na poslednata sredba. Be{e o~igledno deka ovde vo Pansionot, za mojot Star prijatel se vodi mnogu dobra i stru~na grià. Zatoa so golemo zadovolstvo mu se obrativ: - Ovoj pred mene e vistinskiot moj Star prijatel a ne onoj {to go sretnav pred Supermarketot. Sega vo ovoj ~ovek go prepoznavam mojot prijatel lekar koj be{e visok dràven politi~ar so diplomatska kariera vo mnogu zna~ajna agencija na Svetskata organizacija. Vakvoto moe obra}awe kako da go iznenadi Stariot prijatel i namesto da se potrudi da se zablagodari na moite komplimenti, toj ramnodu{no mi predloì: - Saka{ da pro{etame po ovaa ubavina ili vedna{ da odime vo mojot apartman? - Prvo }e pro{etame a potoa }e vlezeme vo tvojot nov dom. Ne mislam jas, sega koga te pronajdov posle tolku dolgo vreme, brzo da se razdelime. No ne se pla{i, }e vidi{ deka mnogu dobro znam da go pogodam vremeto koga treba da si odam, be{e mojot odgovor. Prvo odevme, ~ekor po ~ekor po zeleniot trevnik za ~ie odgleduvawe sigurno se griàt pove}e lu|e. Potoa otkako gi iska~ivme nekolkute sкалила, prodolìvme po edna tesna zemjana pateka koja n¢ vode{e vo mladata borova {uma. Po patekata odevme eden zad drug. Moèbi zatoa ni{to ne zboru198

Roman za Skopje

vavme. Koga zastanavme na {irinkata jas go prekinav mol~eweto. Obraќaj}i mu se na Stariot prijatel sakav jas da bidam toj {to na po~etokot }e go odredi насоката na na{iot razgovor. - Prijatele, ti postojano mi prireduva{ po nekoe iznenaduvawe. Denes prijatno bev iznenaden od izvonredniot vpe~atok {to so svojot izgled go ostavi na mene. No ne ti go zaboravam i ona damne{no iznenaduvawe kakvo {to be{e tvoeto nedoa|awe na sredbata vo Gradskata kafeana. Ti ja predloì i insistira{e neizostavno da bidam tamu, vo petok to~no vo 10,30 ~asot. - Ti blagodaram za komplimentot {to mi go dade za mojot nadvore{en izgled. [to se odnesuva do neostvarenata sredba vo Gradskata kafeana, ne sum vinoven jas tuku isklu~ivo ti. Mi zovre krvta, bev v~udoviden i so visok ton mu se obrativ na Stariot prijatel: - Ova {to go kaà e nekorektno i ne se nadevav deka ti }e mi kaè{ tolku golema laga. Jas tri petoci odev vo Gradskata kafeana za da se sretnam so tebe. Dali ti voop{to ima{e stapnato tamu? - Sekako, mi odgovori prijatelot. Vo dogovoreniot petok, vo 10:30 ~asot jas ve}e sedev na masata za dvajca {to se nao|a{e vedna{ do vlezot, zad golemiot stolb. Te zabeleàv koga vleze i zastanav pokraj stolbot za da me vidi{ deka te ~ekam. Ti gleda{e samo pravo i vo pridru`ba na {efot se upati na drugiot kraj na salata, izbiraj}i ja masata za dvajca so pogled kon Centralniot plo{tad. Potoa ne{to se rasprava{e i so {efot i so kelnerot za na krajot да ti donesat dve krigli pivo. Voop{to ne se obide da pogledne{ koi se gostite vo kafeanata i me|u niv da me pobara{ mene. Kako da be{e siguren deka zadolìtelno jas tebe }e te baram. Ete tokmu toa go po~uvstvuvav kako navreda i zatoa si rekov: Ovoj pat nema da mu prijdam no ako i idniot petok postapi na istiot na~in, jas onaka naluten }e mu kaàm kako treba da se odnesuva kon svoite stari prijateli. 199

Milan Porjazov

Ova {to ti go kaùvam ne ti zvu~i nekako poznato? Zarem zaboravi deka pri sredbata kaj Supermarketot ubavo me iskara {to sum ja zaboravil svojata gordost i odva`nost. Te poslu{av i od toj den po~nav da postatuvam sprema tvoite soveti koi mnogu mi pomognaa. Naredniot petok jas ne dojdov vo Gradskata kafeana zĐ°{to edna virusna infekcija me legna vo krevet. Koga po ozdravuvaweto doa|av vo kafeanata vo petocite i toa to~no vo 10,30 ~asot, tebe ve}e nikade te nema{e. Ne znaev {to da mu odgovoram na Stariot prijatel. Toj ja zboruva{e vistinata. Toga{ jas mu raskaàv {to mi se slu~uva{e mene pri tie poseti na kafeanata. Detalno mu ja opi{av i sredbata so stariot urbanist i negovite dve krigli studeno pivo. Mojata prikazna mnogu mu se dopadna na prijatelot. Taa celosno me opravda za delot od mojata vina {to ne se ostvari prvata na{a dogovorena sredba vo Gradskata kafeana. Mnogu sakav od nego da slu{nam {to se slu~ilo so negovoto semejstvo. No sÂ˘ u{te nemav zaboraveno deka tuka se nao|a crvenata linija koja ne smeam da ja preminam. Zatoa, onaka popatno mu rekov deka sum se sretnal so negoviot baxanak, bez da spomenam koj be{e povodot i za {to razgovaravme. Toga{ go poglednav Stariot prijatel i vedna{ mi stana jasno deka ova {to mu go kaàv o~igledno ne go izraduva. Zastana i mi predloì: - Ajde da se vratime nazad i vo mojot apartman, tamu }e go prodolìme razgovorot. Se po~uvstvuvav neprijatno i za da ja odbegneme ma~nata atmosfera, po~nav da go raspra{uvam prijatelot za nekoi detali vo vrska so Pansionot. Doznav deka Pansionot prvo trebal da bide ìveali{te na nekoj na{inec, koj celiot svoj raboten vek go pominal na pe~alba vo mnogu dràvi vo svetot. Odlu~il ìvotot {to mu preostanal da go odìvee vo svojata zemja, vo luksuzna ku}a srede ubavinite koi moàt da se najdat samo vo okolinata na negoviot roden Grad. Kutriot ne do~ekal da ja vidi izgradena svojata ku}a. Si umrel nekade daleku kade {to ìveel, 200

Roman za Skopje

ne zatoa {to mu bilo milo tuku zatoa {to moral. Na negoviot sin tamu mu bilo mnogu ubavo taka што nitu na kraj na umot ne mu pa|ala pomislata da dojde vo Gradot na tatko mu i da ìvee vo ku}ata {to toj so svoi pari si ja gradel za sebe. Zatoa, najbrzo {to moèl, ja prodal s¢ u{te ne dovr{enata ku}a kako i golemata povr{ina na zemji{teto okolu nea i toa za relativno malku pari. Kupecot bil doktor specijalist po gerijatrija. Naskoro trebal da se penzionira. Toj, so eden kur{um otepal dva zajaка. Mu se ispolnil ìvotniot son da ima svoj gerijatriski centar i наedno si obezbedil izvonredno dobar izvor na prihodi. Predvidel deka novite bogati lu|e {to }e gi producira tranzicijata, so krupni ~ekori }e sakaat da gi stignat onie od razvieniot svet, osobeno vo odnos na nivniot na~in na ìveewe i odnesuvawe. Toga{ nivnite stari i bolni roditeli koi celiot ìvot go pominale vo siroma{ni planinski sela, }e bidat nepoèlni da ìveat so niv i so nivnite novi i mladi soprugi. Za niv }e moraat da baraat izlez i }e go najdat vo Pansionot. Sekako mislel i na vakvi kako mojot prijatel, porane{ni stari faktori so dobri prihodi, koi sami odlu~ile ili se prinudeni da ìveat odvoeno od svoite semejstva, dokolku gi imaat. Za nedovr{enata ku}a doktorot napravil nov proekt. Izgradil objekt koj gi ispolnuva site uslovite za funkcionirawe na eden sovremen gerijatriski centar, so kadri i oprema potrebni za obezbeduvawe na zdravstvena za{tita vo stacionarni uslovi i smestuvawe vo posebni luksuzni apartmani. Okolinata na ku}ata {to po~nal da ja gradi prethodniot sopstvenik, bil kamewar so niski grmu{ki. Sega{nata prekrasna okolina kako i mladata borova {umi~ka, se delo na hortikulturnite in`еneri koi gi angaìral sopstvenikot na Pansionot. Vo po~etokot nemalo dovolno korisnici no sega pretstavuva vistinska privilegija da se najde slobodno mesto i da se ìvee vo ovoj besprekorno ureden medicinsko-socijalen centar za zdravstveno zgriùvawe i prijaten prestoj na stari no bogati na{i sogra|ani. 201

Milan Porjazov

Dodeka se vra}avme nazad so namera da go prodolìme razgovorot vo apartmanot, mojot Star prijatel mi kaà ne{to i za sebe: - Jas, prijatele, re{iv da go odvrzam keseto i posle tolku mnogu godini fizi~ko i psihi~ko izma~uvawe za koe posebno }e ti raskaùvam, re{iv da dojdam i da ìveam srede ovaa ubavina. Parite, onie koi treba{e da mi obezbedat nekakvo pribeì{te otkako zagubiv sÂ˘ {to imav, morav dolgo da gi ~ekam za da gi prefrlam vo na{a banka i da moàm sepak so niv da raspolagam. Sekoja spe~alena para mi e so pot i krv natopena. Zatoa sega imam pravo da ja tro{am, za sÂ˘ {to smetam deka mi e potrebno ili mi pri~inuva zadovolstvo. Semejnite i profesionalnite nastani so tragi~en epilog, seriozno mi go naru{ija moeto zdravje. So pomo{ na lekarite a sigurno i na mojata genetska predodredenost, uspeav da ostanam ìv vo relativno dobra zdravstvena sostojba. [to se odnesuva do moeto psihi~ko zakrepnuvawe edinstveno na tebe ti blagodaram. Kolku ìvotot znae nenadejno, bez golemi podgotovki, da te izvadi od temninata vo koja se nao|a{. Toa se slu~i onoj damne{en den pred Supermarketot, koga samo so nekolku re~enici mi go osvetli patot po koj treba da odam vo godinite {to mi preostanale. U{te edna{ za toa {to toga{ go napravi, mnogu ti blagodaram i da znae{ deka sum tvoj dol`nik do krajot na mojot ìvot. Vakvoto obra}awe na Stariot prijatel ne go o~ekuvav, pa zatoa se po~uvstvuvav duri neprijatno. Edvaj uspeav da mu dofrlam: - Dosta so tie tvoi blagodarnosti. Malku fali pa da me proglasi{ za svetec-iscelitel.

2 Stasavme do Pansionot i sednavme na stolovite do masata {to se nao|a{e na prostranata terasa, nad glavniot vlez. Sve`iot vetar koj duvka{e od kaj mladata borova {uma, 202

Roman za Skopje

kako da gi miluva{e na{ite stari no s¢ u{te ~uvstvitelni lica. Du{ata ni ja zatopli prekrasniot miris i nevoobi~aeniot no ubav vkus na ~ajot od planinski trevki, so koj bevme brzo posluèni. Otkako go ispivme ~ajot Stariot prijatel me pra{a: - Saka{ ru~ekot da ni go serвiraat ovde ili pak vo mojot apartman? - Sekako ovde, mu odgovoriv jas. Ova mi pretstavuva retka можност da moàm da uìvam vo beskrajna {iro~ina sekade okolu mene. Ne zaboravaj deka jas ìveam vo pove}ekatna stanbena zgrada, vo gusto izgradeniot del na Gradot, obikolena od site strani so isti takvi kako nea, no so mnogu pove}e posiveni i izlupeni fasadi. - Dobro, - re~e prijatelot i ja krena rakata. Vedna{ ni prijde sredove~na èna, oble~ena kako da se nao|a vo svojot stan i како да o~ekuva da £ dojdat prijatelkite na kafe. Prijatelot ‹ re~e da donese dva voobi~aeni ru~еci a taa, kimnuvaj}i so glavata za da potvrdi deka razbrala {to e nara~ano, prijatno ni se nasmevna i zamina. Za jas да ne pra{am koja e ovaa èna, Stariot prijatel pobrza toj da mi objasni: - Treba da znae{, prijatele, deka ne se nao|ame v bolnica. Duri i doktorite ne se oble~eni vo beli mantili. Zatoa nemoj da se ~udi{ {to i ovaa gospo|a - poмошничката во ресторанот e vaka oble~ena. Seto toa se pravi za da se sozdade ambient koj vetuva ìvot a ne ~ekalna za posledniot voz bez враќање. - Ova {to mi go kaà samo go nadopolnuva odli~niot vpe~atok za s¢ ona {to dosega uspeav da go vidam vo Pansionot i okolu nego, - be{e mojot komentar. Zabeleàv deka i na drugite masi ve}e sednale postari maì. Nekoi doa|aa sami, nekoi gi drèa pod mi{ka a nekoi sednati vo koli~ka gi turkaa mladi devoj}i. Prijatelot mi objasni deka ovie mladi devoj}i se volonteri koi se ~lenovi na gra|ansko zdruènie za pomo{ na stari i iznemo{teni lica vo nivnite domovi, pa duri i vo vakvi luksuzni Pansioni. Na nekoja od masite se igra{e {ah, na druga domino, na taa do 203

Milan Porjazov

nejze karti a na pove}eto se vodea razgovori ~ija sodrìna te{ko be{e da se doznae bez da se slu{ne. Blagodarej}i na vidot koj u{te dobro me sluì, zabeleàv deka na drugiot kraj na terasata sedi na edna masa mojot drugar od gimnaziskite denovi {to go vikavme "ksmetlijata“. Toga{ mu se obrativ na Stariot prijatel: - Go poznava{ li onoj {to sam sedi na masata, na krajot na terasata? - Kako da ne go poznavam, toj e mojot najomilen sogovornik toga{ koga }e po~uvstvuvam deka mi nedostasuva optimizam. Ako imame vreme }e te zapoznaam so nego i }e mi bide{ blagodaren {to }e ima{ mo`nost da razgovara{ so tolku mnogu interesna li~nost. Stariot prijatel go prekina kaùvaweto za da me pra{a: - Za{to projavi interes tokmu za nego od tolku mnogu lu|e na terasata? - Ako imame vreme }e ti kaàm od kade i od koga go poznavam i }e mi bide{ blagodaren za mnogu interesnaта prikazna {to }e ti ja raskaàm za negoviot ìvot, - be{e mojot odgovor. Potoa sleduva{e ru~ekot. Bev iznenaden {to mojot ru~ek se razlikuva od onoj na mojot prijatel, koj isklu~iтелно se sostoe{e od raznoviden zelen~uk potgotven na specijalen na~in. I ovoj pat ne dozvoli jas da go pra{am zo{to toa e taka tuku Stariot prijatel pobrza vedna{ da mi objasni deka ima spisok koga i {to moè da jade. Spisokot go sostavile zaedno so doktorot specijalist i ne saka da si dozvoli duri i vo vakva specijalna prilika, kakva {to pretstavuva ovoj na{ prv zaedni~ki ru~ok posle tolku dolgo vreme, da otstapi od nego. Veli deka toa e edinstvenata zabrana {to ja ima vo ovoj Pansion, koja sepak samiot si ja prifatil i edinstveno toj, do kolku saka moè da ja prekr{i. Dodeka ru~avme jas mu se obrativ na Stariot prijatel so konstatacijata deka e mnogu prijatno da se sedi na ovaa terasa i deka toj sigurno pogolemiot del od denot go pominuva tuka. 204

Roman za Skopje

- Se laè{, prijatele, be{e neo~ekuvanata reakcijata na mojata konstatacija, od strana na sogovornikot. Mojot ìvot se odviva vo apartmanot pred kompjuterot. Vo Gradot odam samo koga moram li~no jas da zavr{am nekoja rabota. Tamu ve}e ne nao|am interesni ne{ta {to bi me privlekle povtorno da gi vidam. Gi nema lu|eto {to gi poznavav a i Gradot ne me privlekuva tolku mnogu kako nekoga{ koga ìveev tamu daleku negde vo svetot. Mnogu se izmenil i sÂ˘ pove}e nalikuva na onie gradovi vo koi me~taev pobrzo da pobegnam od niv i da si dojdam doma. - Ne moè{ da me ubedi{ deka ne go saka{ svojot Grad, deka pove}e ne go smeta{ za najprivle~noto mesto za ìveewe, - so povisok ton go ukoriv Stariot prijatel. - Jas ne rekov deka ne go sakam tuku deka ne me privlekuva ovoj sega{niov izmenet na{ Grad, - pobrza da mi odgovori prijatelot so isto taka povisok ton. Poubav mi be{e onoj stariot, toj ima{e duh, be{e pointimen. - Da, ima{ pravo no ne zaboravi deka toga{ bevme mladi, imavme mnogu drugari, ~esto se sre}avavme i ~inam deka znaevme na poubav na~in da se raduvame na ona {to be{e ubavo vo na{ite ìvoti. - Saka{ da kaè{ deka sum nostalgi~ar, deka àlam za mojata odamna izminata mladost. Dobro, }e ti potvrdam deka navistina sum nostalgi~ar po ona {to nekoga{ be{e ovoj Grad i takov }e ostanam kako {to golem broj na{i vrsnici }e ostanat muzi~ari, politi~ari i istori~ari i ako sega se sviri druga muzika koja ne im se dopa|a, se vodi politika so koja ne se sloùvaat i se iskrivuva istorijata vo koja vloìle mnogu trud za da ja kaàt vistinata. Za site kako mene i ovie drugive {to ti gi nabrojav, zaedni~ki e faktot deka za nikogo ne sme pove}e aktuelni. Sekoja ~est na isklu~ocite. Mi stana jasno deka razgovorot trgna vo sosema druga nasoka od onaa {to ja o~ekuvav. Morav na nekoj na~in da go prekinam i zatoa mu predloìv na Stariot prijatel da mi go pokaè negoviot apartman. Se sloì prijatelot i jas trgnav po nego, o~ekuvaj}i deka vo apartmanot }e go doznaam ona {to mi go dolì da mi go kaè mojot sogovornik. 205

Milan Porjazov

3 Pobratimot mi ima{e ve}e kaàno deka apartmanot na mojot Star prijatel ne se razlikuva od onie vo hotelite od najvisoka kategorija. Navistina takov i be{e. Poseben vpe~atok mi ostavi sobata za dneven prestoj. Taa sosema nalikuva{e na dobro opremen raboten kabinet. Ima{e polici so mnogu knigi, dve fotelji pokraj niskata masi~ka i edno golemo kancelarisko biro na koe se nao|a{e kompjuter. Zabeleàv deka vo ovaa soba nema televizor i vedna{ go pra{av prijatelot kako gi sledi dnevnite nastani koga go nema ova najrasprostraneto mediumsko sredstvo. - Toa {to sakam da go doznaam jas go nao|am vo kompjuterot, preku globalnata komunikaciska mreà Internet. Vo sekoe vreme moàm da otvoram кој bilo vesnik so najnovite vesti, da gledam sportski natprevari, koncerti, operi duri i filmovi, onakvi kakvi {to du{ata mi saka. Bidej}i solidno se sluàm so pove}e stranski jazici, dostapni i razbirlivi ми се sodrìnite od mnogu mediumi vo svetot. - A dali komunicira{ preku kompjuterot so sinot i }erkata ili pak so nekoi od tvoite prijateli od biv{iot Glaven grad na federacijata kako i od Golemoto jabolko, - be{e moeto sledno pra{awe. - Sekoe od ovie dve pra{awa e posebna prikazna. Nivnata sodrìna }e ti ja razkaàm na nekoja od na{ite idni sredbi, koi veruvam deka }e gi ima pove}e. Go kaà ova Stariot prijatelot i se upati vo drugata prostorija na apartmanot. Oтtamu se vrati so dve ~a{i i edno {i{e so viski. - Jas sum doktor i zatoa znam a i ovie ovde specijalisti po gerijatrija mi rekoa, deka eden pijalаk na viski po ru~ekot deјствuval kako lek, osobeno na kardiovaskularniot sistem. Zatoa sega }e se napieme po edna ~a{ka ne samo za zdravje tuku i vo ~est na obnovuvaweto na na{eto staro prijatelstvo.

206

Roman za Skopje

Se ~uknavme so ~a{ite, goltnavme po malku od ubaviot pijalĐ°k i kako po nekoe scenario, ve}e be{e sozdaden odli~en ambient za prodolùvawe na na{iot razgovor. - Ne znam dali pomni{, a bi trebalo da pomni{ bedej}i ti si eden od retkite prijateli {to gi imam koi koga da gi pra{am sekoga{ go znaat datumot na mojot rodenden. - Ne se {eguvaj so mene, - mi re~e prijatelot. Jas te{ko se se}avam na datumot na mojot rodenden, a ne }e sum go pomnel tvojot. Tuku ajde pra{uvaj {to si naumil! - Dobro, eve {to sakam da te pra{am: Koga se sretnavme pred Supermarketot ti be{e vo uàsno lo{a sostojba, vo sekoj pogled. Od ona {to toga{ mi go kaà jas zaklu~iv deka nema{ sega{nost, tuku samo minato za koe mnogu taguva{ i idnina od koja se pla{i{. [to vsu{nost tie denovi se slu~uva{e so tebe? - ]e ti odgovoram, no prvo treba da ti kaàm {to me dovede do takva sostojba. Mene, mnogu brzo i efikasno, moite nadeì me odnesoa do visinite za koi krvavo se borev. No novonastanatite okolnosti u{te pobrzo i mnogu pobolno me pu{tija da propa|am sÂ˘ dodeka ne stignav do dnoto. Ete za toj ìvot sakav da ti raskaàm vo Gradskata kafeana. Toa ne mi uspea, no po tolku godini sega imam prilika toa istoto da ti go razkaàm no so mnogu posredeni i objektivno preispitani vpe~atoci. Po~na Stariot prijatel da zboruva za ona {to ve}e mi go ima{e kaàno Pobratimot. Đ&#x201C;lavno toa be{e opisot na rasko{niot ìvot vo Glavniot grad na biv{ata Federacija i poznanstvata so toga{nite najzna~ajni li~nosti od politikata, kulturata, estradata, sportot kako i od naukata. Za sre}a ova kaùvawe ne trae{e dolgo. Pointeresna mi be{e bitkata {to ja vodel za da stasa do tie visoki politi~ki i diplomatski funkcii. Eve {to mi kaà: - Vo toa vreme jas bev visok politi~ki funkcioner za kogo mnogu se pi{uva{e, sekako sÂ˘ najdobro. Tokmu takvoto pi{uvawe pretstavuva{e golema laga, koja mi ovozmoì da stignam tamu do kade sakav da stignam. Jas sekoga{ ne sakav da ja platam cenata na ona {to ne go zasluùvav, no ne smeev 207

Milan Porjazov

da se sprotivstavam na mo}nicite koi preku mene i moite funkcii gi zadovoluvaa svoite nenasitni apetiti. Toga{ sfativ deka so ~esnost vo politikata ne }e postignam ni{to. So golem stepen na bezobѕirnost po~nav da gazam s¢ {to be{e pred mene za da stignam do visokite pozicii koi gi posakuvav i bev siguren deka so mojata nepokolebliva nade` }e gi dostignam. No krugot na interesntite za tie pozicii ne be{e mal. I tie gazea s¢ pred sebe, vklu~uvaj}i gi obidite istoto da go napravat i so mene. Toa be{e eden golem zmijarnik. Vo golemoto klop~e od smotani zmii ne moè{e da se vidi koja opa{ka na ~ija glava припаѓа. Onie {to bea poumni i posnaodlivi, uspevaa da najdat dupki niz koi se provnuvaa a potoa se vgnezduvaa vo nekoi solidni i atraktivni pozicii. Eden od niv bev i jas koj si obezbediv visoko diplomatsko mesto vo Svetskata organizacija. Mnogu drugi si ostanaa vo klop~eto i ne se pomrdnaa od skromnite pozicii vo biv{ata Federacija ili nejzinite mali dràvi. Vlasta {to ja steknuvavme nose{e i raznovidni, za toa vreme golemi privilegii koi se nezna~itelni vo odnos na s¢ ona {to sega go imaat nekoi od vrvot na politi~kata ili na biznis-elitata. Gi ima{e dosta no ne bea premnogu onie {to vo toa vreme bea neprikosnoveni i nezamenlivi voda~i, koi uìvaa vo ubaviot ìvot. No nikoj od niv, priznavam deka moèbi jas ne sum sosema informiran, ne stana sopstvenik na fabrika, banka, farma, golema transportna firma, tutunski kombinat, на vistinska palata vo stilot na haciendite vo dale~nite zemji i sli~no. Toa sega im uspea, ne na site tuku samo na nekoi na{i novi borci za demokratija koi vo vremeto na tranzicijata od eden vo drug sistem, bea va`ni faktori vo gradeweto na instituciite na nezavisnata i samostojna dràva. Velat deka vlasta go rasipuva ~ovekot i toa toj {to ima mnogu vlast mnogu se rasipuval, a toj kutriot so mala vlast, edvaj malku se rasipuval. So ovaa konstatacija ne se soglasuvam bidej}i ednostavno e nelogi~na. Vlasta ne e do`d pa da go nakisne toj {to e vo nea, ne e nitu vetar koj moè zasekoga{ 208

Roman za Skopje

da go odnese vo rajot na zemjata, a u{te pomalku e gradina vo koja na pripadnicite na vlasta im cvetaat samo rozi. Jas sum siguren deka vlasta ne go rasipuva ~ovekot tuku ~ovekot, poradi svojata al~nost ja zloupotrebuva vlasta i taka uspeva samiot sebe da se rasipe a vlasta da ja kompromitira. Duri me ubeduvaa deka na onoj {to uspeal brzo i lesno da ja osvoi i zloupotrebi vlasta, treba da mu bideme blagodarni bidej}i toj e mnogu hrabar pretpriema~, snaodliva li~nost i sekako golem ekspert za oblasta vo koja steknal ogromno bogatstvo, {to se ~uva duri i vo stranski banki. No znae{ li {to mi predizvikuva najmnogu revolt i toa dlaboko vnatre vo mojata du{a, vo srceto i vo site drugi organi, kako {to vele{e eden mnogu poznat komi~ar od porane{nata Federacija. Jas sum vo takva revoltirana sostojba toga{ koga me|u novite nositeli na vlasta ili pak me|u najgolemite gazdi odnosno moderno kaàno - menaxeri, }e sretnam nekoj do skoro beskompromisen borec za ostvaruvawe na politikata na edinstvenata partija i na sistemot {to taa go vospostavi, koj sepak se pokaà deka ne moè da odgovori na predizvicite na novoto vreme. Tokmu tie se najal~nite, na koi im e potrebna vlast za da go obezvrednat a potoa da go zgrap~at i razgrabaat ona {to so decenii go sozdavaa lu|eto koi denes se vikaat ste~ajci, tehnolo{ki vi{ok, tranziciski `rtvi, ednostavno kaàno lu|e bez rabota i bez sredstva za egzistencija na nivnite semejstva. - Se soglasuvam so tebe, - mu rekov na Stariot prijatel. - Duri }e ti kaàm eden tipi~en i konkreten primer. Se se}ava{ li na onoj {to go vikavme „Policiski pes“ i toa samo koga bevme sami? Ako razbere{e, ne samo {to }e ni propadnea karierite tuku }e bevme proglaseni za opasni uriva~i na avtoritetot na partiskite rakovoditeli i sigurno odredeno vreme }e ne izoliraa vo nekoj, em kaznen em popraven dom. Sekoga{ be{e namurten, ne pokaùva{e deka e zadovolen od која bilo uspe{no zavr{ena rabota i zadolìtelno negovite 209

Milan Porjazov

instrukcii bea vo vid naredbi izre~eni na najostar na~in. Za sebe znae{e da kaè deka toj e eden od retkite vistinski stolbovi vrz koi cvrsto se potpira toga{nata edinstvena partija i nejzinata dràvna politika. Tokmu toj "Policiski pes“, po padot na negovata partija i is~eznuvaweto od politi~kata scena na idealite za koi bezskrpulozno se bore{e, namesto da se pikne vo "gluv~ina dupka“ toj ja promeni koàta i naravot vo najkrvoèden "volk“. Uspea da izede edna cela fabrika {to uspe{no rabote{e i vo zemjata i vo stranstvo. Ete toj "volk“ povtorno ja smeni koàta i naravot i sega stana "krotko ma~e“ koe go gledame na televizija kako drì zapalena sve}a, stoej}i vo prviot red na vernicite {to vo golem broj doa|aat vo Soborniot hram, po povod nekoj zna~aen hristijanski praznik. Toj zakoraven ateist, sega go grize sovesta i bara pro{ka od Gospod zatoa {to ostavil bez leb pove}e od iljada semejstva. Na takvite nitu Gospod ne im pomoga, ne im gi prostuva grevovite i ne go priznava nivnoto pokajani. Povremeno na televizija prikaùvaat kako nekoj kako nego, so lisici na racete, go vodat na podolgogodi{no ~istewe na grevovite vo zloglasnata zgrada na krajot na Gradot. - Se se}avam za "Policiskiot pes“ no ova {to mi go kaùva{ ne go znaev. Tuku nie malku kako da preteravme vo tolkuvaweto na politi~kite nastani. Postapivme kako vo negovoto vreme koga namesto kus izve{taj, toj ni bara{e obemni informacii, bidej}i nivniot kvalitet se cene{e sprema brojot na stranicite, a ne sprema sodrìnata na napi{anoto. So vakvoto moe kaùvawe sakav da go prekinam razgovorot na ovie politi~ki temi, koi gi razbirav no voop{to ne mi bea omileni. Koga edna{ }e gi po~ne{ krajot ne im se dogleduva. Vo niv retko ne se nao|aat ednomislenici, sekoga{ edniot ja zazama sprotivnata strana. Intervencijata mi uspea, politikata pove}e ne ni be{e interesna za razgovor. U{te be{e na sila starata zabrana sprem koja jas nemav pravo da go pra{am Stariot prijatel za karierata i za negovoto semejstvo. Dodu{a, pred politi~kiot razgovor Stariot 210

Roman za Skopje

prijatel samo so edna kusa konstatacija deka ne mu bil bez problemi i ìvotot vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, kako da saka{e da mi dade na znaewe deka i za nago ima mnogu {to da mi kaè. No mene ne mi nedostasuvaa ovie informacii. Mojot Pobratim me zapozna so niv koga mi gi raskaùva{e vpe~atocite od negoviot prestoj kаj baxanakot vo Golemoto jabolko. Stariot prijatel ~esto mi prireduva{e iznenaduvawe, taka napravi i ovoj pat: - Ova {to sega }e ti go kaàm ima vrska so mojot ìvot, so mojata kariera i sekako so moeto semejstvo. Praviloto be{e deka ti ne smee{ da mi postavuva{ pra{awa za seto toa. Ne zna~i deka i jas ne smeam, dokolku sakam i za toa da ti zboruvam. Vpro~em jas imam i obvrska da ti objasnam zо{to tolku crno gledav na mojot ìvot, denta koga se sretnavme kaj Supermarketot. Dojdovme do vistinskata tema. Toga{ jas mu rekov na prijatelot da po~ne da zboruva, sekako ako nema navika po ru~ekot da si prilegne i malku da otspie. - Ete gleda{ deka ti me spre~uva{ da go po~nam moeto kaùvawe, postavuvaj}i mi vakvo neseriozno pra{awe kakvo {to e ova za otspivuvaweto posle ru~ek. Nema da ti odgovoram na nego pa zatoa sedni ubavo vo foteljata i gledaj da ne zadreme{. Slu{aj dobro i zapomni go ova {to sega }e go ~ue{ od mene: - Ne mi bea potrebni pove}e od dva dena za da bidam sosema suguren deka za mene pove}e nema mesto za rabota i за ìveewe vo Glavniot grad na Federacijata koja ve}e ne postoe{e. Vedna{ se upativ vo svojot Grad, vo svojata samostojna i nezavisna dràva. Trite godini {to gi pominav vo sobata na hotelot {to se nao|a vo Starata ~ar{ija, pogubno влијаеја na moeto zdravje, psihi~ki me dotol~ija, mi pokaàa {to zna~i da si ponièn, postojano navreduvan i maltretiran. Mojot ìvot se odviva{e vo kal do gu{a. Pomisluvav deka nikoga{ od nea ne }e moàm da izlezam i deka moèbi e najdobro samiot da se otkaàm od ìvotot {to mi ostanal.

211

Milan Porjazov

Tokmu toga{ se slu~i na{ata sredba pred Supermarketot. Tvoite zborovi mi ja vratija verbata deka sepak eden den }e im dojde krajot na ovie maki i jas }e izlezam od temninata i pak }e i se vratam na nade`ta koja sekoga{ be{e moj sojuznik. Da se sretnevme vo Gradskata kafeana, moeto dostoinstvo i odva`nosta koi mi se povratija blagodarej}i {to na niv me potseti ti, nema{e da mi dozvolat da ti ja opi{am te{kata sostojba vo koja toga{ se nao|av nitu da baram pomo{ od tebe. Zatoa, koga vidov deka ti ne me bara{ pome|u gostite vo kafeanata, jas ne se odlu~iv da ti prijdam. Naskoro rabotite mi trgnaa na podobro. Uspeav so pomo{ na eden stranski diplomat vo na{ata zemja koj dobro mi ja naplati negovata usluga, da si gi prefrlam moite pari od bankata vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, ovde vo edna na{a uspe{na banka. Se sozdadoa uslovi i mojata sopruga da prestane da raboti vo misiite na Me|unarodnata agencija i da si dojde ovde, za po ~etvrti pat да formirame svoj nov dom. No dobroto ~esto trae mnogu kuso. Se slu~i prvoto moe razboluvawe za koe sum siguren deka mora{e da se slu~i poradi spokojstvoto so koe bev opfaten po trigodi{noto izma~uvawe. Potoa stigna vesta za tragi~nata pogibija na mojata sopruga koе isto taka vlijae{e na vlo{uvaweto na moeto zdravje i na krajot se slu~i eden nastan koga se najdov o~i v o~i so mojata smrt, za koj posebno }e ti raskaùvam i toa samo na tebe, no podocna. Sega koga se nao|am vo ovoj Pansion, o~ekuvam ìvotot da mi trgne kon ona ubavoto {to sakam da mi se slu~i. Veruvam deka mojata nepokolebliva nade` koja uspeav povtorno da si ja vratam vo moite planovi, nema da me izneveri bidej}i toa dosega nikoga{ ne mi go napravila. - Takov sakam da bide{, sekoga{ da o~ekuva{ deka tvojata nade` e posilna od o~ajot i beznade`nosta. Tuku da te pra{am: Dali se nadeva{ deka jas denes }e prestanam da ti postavuvam pra{awa i kone~no }e odlu~am da si zaminam? - Ne, ne se nadevam zatoa {to zabeleàv deka saka{ da slu{ne{ u{te mnogu moi doìvuvawа i razmisluvawa koi treba da ti gi kaàm. No te molam da ima{ predvid deka raz212

Roman za Skopje

govorot koj dosega go vodevme, e najdolgiot {to sum go imal oтkako se vrativ vo mojata zemja. - Se soglasuvam da go prodolìme razgovorot no mislam deka dene{nava moja poseta trae{e prili~no dolgo i vreme e da si zaminam. Taka zavr{i na{ata dolgoo~ekuvana sredba so Stariot prijatel. Za vra}awe doma mojot doma}in mi go ponudi prevozot so Pansionskiot minibus koj za pet minuti treba{e da trgne kon Gradot. Jas go prifativ predlogot a toj pobrza da me pra{a pred da vlezam vo minibusot: - Ne se dogovorivme koga }e go prodolìme razgovorot. Moram da go znam to~niot termin za da moàm da si gi usoglasam utre{nite moi aktivnosti. - Dobro, ve~er najkasno do 22,00 ~asot }e bide{ izvesten, mu rekov na prijatelot i vedna{ sеdnav na sedi{teto do voza~ot koj me ~eka{e samo mene za da moè potoa vedna{ da tрgne. Otkako ja izminavme prvata krivina go zabeleàv mojot Star prijatel kako u{te stoi na istoto mesto od kade {to me isprati i so pogledot go sledi dvièweto na minibusot. Maвtav so rakata od otvoreniot prozorec no ne veruvam deka toj toa go zabeleà. Soprugata ne do~eka nitu ~evlite da gi soble~am i vedna{ me pra{a: - Kako pomina tvojata sredba so Stariot prijatel? Kako sega izgleda toj? Pri poslednoto va{e sre}avawe be{e vo mnogu lo{a zdravstvena sostojba. Uspeal li da si gi re{i ìvotnite problemi? Jas se obidov kolku {to moàm poverodostojno da i go prenesam razgovorot so mojot prijatel i da odgovoram na nejzinite pra{awa. Koga zavr{iv taa mi se obrati: - Kolku {to razbrav od ova {to mi go kaà, tvojot Star prijatel postojano ti prireduva po nekoe iznenaduvawe. Ajde sega i ti priredi mu. Pokani go utre{nata va{a sredba da bide ovde vo na{iot dom. Kojznae kutriot od koga ne po~uvstvuval doma{na atmosfera? Pruì mu ja taa mo`nost.

213

Milan Porjazov

Ve~erta pred 22,00 ~asot mu se javiv na Stariot prijatel i mu predlo`iv utre da se sretneme vo koe vreme saka, no ovoj pat vo mojot dom. Pomina izvesno vreme, morav tri pati da re~am "alo“ za odnovo да go slu{nam glasot na prijatelot! - Tuka sum no razmisluvam dali sega koga nadvor s¢ u{te e tolku ubavo vremeto, bi bilo najsooдvetno nie dvajca da se zatvorime vo tvojot stan za da vodime razgovori. Zarem ne e podobro i narednata sredba da bide pak ovde, na terasata na Pansionot. Nemav argumenti so koi bi go otfrlil negoviot predlog. Mu ka`av deka i utre }e pristignam kaj nego vo 10,30 ~asot. Ovoj termin kako da ima{e za mene nekoe posebno zna~ewe. Me potsetuva{e na dogovorot za prvata sredba {to vo Gradskata kafeana treba{e da ja ostvarime so Stariot prijatel, kako i na nastanot {to toga{ mi se slu~i so Stariot urbanist i dvete krigli studeno pivo.

4 Utredenta, polovina ~as pred dogovorenoto vreme, so taksi-avtomobil trgnav kon Pansionot na mojot prijatel. Neboto be{e vedro osven nekolkute obla~iwa nad Mileniumskiot krst, na vrvot na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Dodeka patuvavme obla~nosta se zgolemuva{e i ve}e bev siguren deka denes do`dot nema da ne odmine. Toa i se slu~i. Samo {to pristignav do Pansionot i se pozdraviv so Stariot prijatel, naedna{ se stemni i zapo~na da pa|a silen do`d. So prijatelot brzo se povlekovme vo negoviot apartman. Toga{ jas mu se obrativ; - Ova ti e kazna poradi toa {to ne se soglasi da dojde{ doma kaj mene. Zna~i sepak denes }e morame razgovorot da go vodime pome|u ~etiri yida. - Se la`e{, prijatele. Ovde do`dot trae najmnogu polovina ~as. ]e vidi{ deka naskoro pak }e sedime na terasata. 214

Roman za Skopje

Dotoga{ jas }e go prekr{am praviloto i }e te ponudam da ispieme po edno viski. Stana prijatelot i otide vo drugata prostorija od koja se vrati so dve ~a{i do polovina polni so mraz i so edno, re~isi polno {i{e so viski. Potoa pak me ostavi sam za da donese ne{to za meze. Jas ja iskoristiv ovaa prilika i vo ~a{ata na prijatelot staviv samo nekolku kapki od pijalаkot, kolku da se pokrie dnoto a stopeniot mraz da dobie òltenikava boja. Za sebe si staviv to~no kolku {to treba. Toga{ slu{nav kako me povikuva prijatelot da mu pomognam da gi izlupi orevite i le{nicite koi se nabrani vo okolinata na Pansionot. Vedna{ se seti deka za mezeto e potreben i sooдveten sad i otide da donese. Brzo se vrati i so mezeto v race se upativme kon foteljite pokraj malata masi~ka na koja se nao|aa dvete ~a{i so viski. Gi krenavme ~a{ite i nazdravivme. U{te pri prvata goltka zabeleàv deka Stariot prijatel gi smenil ~a{ite. Toj ubavo si goltna od viskito a potoa ja ostavi ~a{ata pred sebe, me pogledna i sosema seriozno mi re~e: - Ti rekov li deka do`dot }e prestane! Navistina do`dot prestana. Jas pobrzav da mu go kaàm mojot predlog: - Остави go pieweto viski, moèbi }e ni napravi problemi zatoa {to go pieme pred ru~ek. Ti predlagam da odime na terasata i da ispieme po eden ~aj. Taka mislev da se izvadam od situacijata vo koja se nao|av po moja vina. - More kakov ~aj, }e ja pie{ taa studena voda {to saka{e da mi ja tutne{ kako viski i nikade nema da odima dodeka ne ja vidam tvojata ~a{a isprazneta do dnoto, - re~e Stariot prijatel smeej}i se na glas. Jas isto taka se smeev doturuvaj}i si od viskito vo mojata ~a{a. Niz golemiot prozorec koj se nao|a{e zad rabotnata masa, prodrea son~evite zraci {to be{e znak deka nema opasnost povtorno da zavrne do`d. 215

Milan Porjazov

Gi ispraznivme ~a{ite so viski i izlegovme na terasata. Porojniot do`d navlegol do nejzinata polovina. Vrednite rabotnici od Pansionot za mnogu kuso vreme gi otstranija posledicite od do`dot i terasata si go dobi svojot voobi~aen izgled, kako ni{to da ne se slu~ilo. Sednavme na masata na koja i v~era sedevme i nara~avme dva ~aja. Vidlivo be{e deka denes se ~uvstvuvaĐ˛me poraspoloèni. Viskito {to go ispivme si go stori svoeto. No pomalo ne be{e i vlijanieto na vedroto nebo, toploto sonce, mirisot na trevata i jasnotijata na horizontot koja ni ovozmoùva{e, tamu daleku sproti nas da go zabeleìme snegot {to preku celata godina ne se topi, tuku go pro{aruva vrvot na visokata planina koja go dobila svoeto ime poradi toa {arenilo. Ambientot be{e kako posebno napravena scenografija vo koja treba da se odviva interesen razgovor na dvajca stari prijateli. Na liceto na Stariot prijatel sÂ˘ u{te ne be{e is~eznata nasmevkata {to ja predizvika zamenata na ~a{ite so viski. Koga go zapo~na svoeto kaùvawe, nasmevkata ja zameni so seriozen izraz na liceto. - Ve}e ti e poznato deka brzav da otidam vo diplomatijata zatoa {to sakav da izbegam od politi~kiot zmijarnik. Ne mi be{e lesno da ja ostvaram ovaa moja namera. Toa skapo me ~ine{e. Nejzinoto ispolnuvawe morav da go platam so zadovoluvawe mnogu èlbi na pretpostavenite, so poniùva~ki molewa koi mi pretstavuvaa edinstvena mo`nost za ostvaruvawe na odredena cel, so postojanoto spravuvawe so site onie {to mi bea konkurenti, so uporno prou~uvawe na propisite od oblasta na meŃ&#x201C;unarodnoto pravo i zgora na toa, so sekojdnevno posetuvawe zaedno so soprugata, ~asovi za u~ewe na trite najupotrebuvani jazici vo svetot. Ne sakam da kaàm deka taa bitka ja vodev sosema sam. Tie {to mi pomognaa da uspeam vo nea, ne bea od na{ata toga{na dràva. Najgolema poddr{ka i pomo{ imav od nekolku vidni politi~ari od dve edinki na Federalnata dràva, koi mi velea deka toa {to go pravat go smetaat za li~na obvrska

216

Roman za Skopje

bidej}i mnogu veruvaat vo moite sposobnosti za rabota vo diplomatijata. - Visoka bila cenata {to si ja platil, prijatele, za da izbega{ od "zmijarnikotâ&#x20AC;&#x153; po kogo, kolku {to se se}avam, tr~a{e kako gladna yverka koja uporno go goni svojot mnogu posakuvan plen, - be{e mojot komentar. - Kolku i da zvu~i grubo ovaa tvoja konstatacija sepak ne e daleku od vistinata. Cenata ne be{e visoka tuku neizmerno golema ako go zemam predvid i ona {to podocna se slu~uva{e so mojot ìvot. Moeto upatuvawe da izvr{uvam visoka diplomatska funkcija be{e usloveno so u{te edna, posledna no i najte{ka obvrska. Od mene se bara{e mojata sopruga koja rabote{e kako administrativen slu`benik vo vojskata na Federacijata, tamu vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, da se vklu~i vo rabotata na edna specijalizirana agencija za koja imav sigurni informacii deka se zanimava so razuznava~ka dejnost. Me uveruvaa deka }e raboti samo za mene a rabotata ne samo {to nema da bide opasna, duri }e bila interesna i zabavna. Soprugata }e imala mo`nost da patuva vo mnogu zemji na site kontinenti, da gi vidi ubavinite na prirodata koi se edinstveni vo svetot i da se zapoznae so kulturata i lu|eto od site rasi i veri, so bogati i slavni no i so obi~ni siroma{ni ìteli koi edvaj preìvuvaat. Koga ova barawewe go prenesov na mojata sopruga taa samo se nasmea i re~e deka sum nenormalen koga voop{to sum dozvolil nekoj da me uslovuva so predlog {to go zagrozuva ne samo na{iot tuku i integritetot na na{eto semejstvo. Takvo be{e i moeto mislewe. Odlu~ivme utre da go izvestam Ministerot za nadvore{ni raboti deka go povlekuvam baraweto za rabota vo diplomatijata. Ministerot me primi posle tri dena, vnimatelno me soslu{a i so spokoen glas mi re~e: - Dobro, zna~i toa e Va{ata odluka. ]e Vi ostavam tri dena za eventualno premisluvawe. Ako toa ne se slu~i }e morate da se vratite vo Va{ata federalna edinka i tie tamu neka odlu~at so {to }e Ve angaìraat. 217

Milan Porjazov

Za toa {to mi go kaà ministerot so soprugata vodevme dolg razgovor. Gi ocenuvavme dobrite i lo{ite strani na prifa}aweto i na odbivaweto na posebnata obvrska. Posledniot, tretiot den koga jas ve}e re{iv da se vratam vo na{ata mala no ubava dràva kade bi rabotel kako doktor, se slu~i iznenaduva~koto izjasnuvawe na mojata sopruga. Taa mi se obrati so ovie zborovi: - Imame eden ìvot i treba da gi iskoristime site mo`nosti {to toj ni gi pruà. Se soglasuvam da odime vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite. Te molam da zapomni{ deka za site ubavi i lo{i raboti {to tamu }e gi doìveeme, nema da ni se vinovni mo`nostite {to taa zemja gi nudi tuku isklu~iтелно samo mo`nostite {to ti gi sozdade so svojata rabota i zaedni~kata odluka sepak da zamineme tamu kade {to ne znaeme {to ne ~eka. Utredenta koga na Ministerot mu soop{tiv deka se premisliv, toj ironi~no mi dofrli: - Bev siguren deka nema da ja propu{ti{ ovaa retka mo`nost koja samo edna{ i na malkumina im se pruà. Potoa Ministerot ja krena slu{alkata od telefonot i naredi da se sprovedat site postapki potrebni za mojata itna akreditacija vo mo}nata Svetska organizacija. Natamo{nite obvrski vo svoi race gi prezede soprugata i toa od prodavaweto na ku}ata {to ja imavme vo ovoj Grad, organiziraweto na preselbata, patuvaweto pa s¢ do vseluvaweto vo ku}ata {to ni be{e dodelena vo Golemoto jabolko. Decata bea voodu{eveni od faktot deka }e ìveat i }e go prodolàt {koluvaweto vo golemata i bogataта zemja koja na mladite im pruà bezbroj mo`nosti za atraktivni doìvuvawa. Od sredbata so Ministerot do moeto pristignuvawe vo Golemoto jabolko izminaa skoro tri meseci. Jas imav mnogu obvrski povrzani so predavaweto na dol`nosta kako i so podgotovkite {to morav da gi napravam za da moàm uspe{no da gi izvr{uvam zada~ite koi me o~ekuvaa. Zatoa ne uspeav nitu eden den da dojdam vo svojot Grad i da se zboguvam so prijatelite. 218

Roman za Skopje

Soprugata doa|a{e nekolku pati i mi kaà deka slu~ajno ste se sretnale. Sega mi se pruà mo`nost da ti se zablagodaram na pozdravite i ~estitkite koi toga{ mi gi upatuva{e. Po tolku mnogu izminati godini, verojatno i ~estitkite i blagodarnosta, sega se izliteni i pove}e ne se upotreblivi. - Da, slu~ajno se sretnavme so tvojata sopruga, - mu rekov na prijatelot izbegnuvaj}i da mu kaàm deka malku nedostasuva{e pa da nastane incident. Ni{to ne mu spomenav nitu za "izlitenite pozdraviâ&#x20AC;&#x153;. Toj ne e svesten deka tie bile i ostanale iskreni i nikoga{ ne moàt da stanat neupotreblivi.

219

Milan Porjazov

ÊTIRINAESETTA GLAVA 1 Stariot prijatel se podnaka{la i go prodolì svoeto kaùvawe: - Vo po~etokot na na{iot prestoj vo Golemoto jabolko glavno uspe{no funkcioniravme pri izvr{uvaweto na novite slu`beni zada~i no i kako semejstvo. Kolku pove}e vreme izminuva{e tolku pove}e se ~uvstvuvavme pozadovolni od ona {to go rabotime i od uslovite i na~inot kako se odviva{e na{iot semeen ìvot. Ja zasakavme ovaa zemja na izme{anost na site kulturi, rasi, religii i jazici i so isklu~itelno interesni lu|e koi znaat da se voodu{evuvaat na ubavinite od minatoto i da ja cenat blagosostojbata na zemjata vo sega{nosta. Slu`benite obvrski {to ni bea postavuvani na mene i na soprugata vo odnos na ona {to poдоцна go rabotevme, moàm da kaàm deka za nas pretstavuvaa turisti~ko-rekreativni aktivnosti. Duri zaklu~ivme so soprugata deka }e napravevme golema gre{ka ako se otkaèvme od doa|aweto vo ovaa zemja. Problemite zapo~naa da se javuvaat otkako pomina to~no polovina godina. Skoro ednovremeno jas i soprugata bevme natovareni so kupi{ta zada~i koi moraa to~no i navremeno da bidat izvr{eni. Imavme sosema malku slobodno vreme koe be{e nedovolno za da moème da posvetime sooдvetno vnimanie na svoite deca i на nivniot ìvot vo novata sredina. Za semejnite problemi nema pove}e ni{to da ti kaàm a za slu`benite }e gi doznae{ samo onie za koi smeam da zboruvam. 220

Roman za Skopje

Tamu ja doznav pri~inata zo{to moeto doa|awe vo Svetskata organizacija be{e uslovuvano i so rabota na mojata sopruga vo razuznava~ka slu`ba. Mojata polo`ba na diplomat od visok rang, na naredbodavcite na mojata sopruga im ovozmoùva{e bez nekoi poseriozni pote{kotii da ja instaliraat vo onie sredini koi se interesni za nivnata razuznava~ka agencija. Prvo vr{e{e razni humanitarni aktivnosti, potoa ja ispra}aa vo nabquduva~ki misii vo krizni podra~ja vo svetot za na krajot да bide vovle~ena vo konspirativnite timovi za posebna namena. Koga sfativme deka sme u~esnici vo mnogu seriozni operacii so osoben visok stepen na rizik po na{ata bezbednost, ve}e be{e доцна da se povle~eme od seto toa. Takvata mo`nost ja propu{tivme koga taa ni be{e ponudena od ministerot vo Glavniot grad na Federacijata. Preku diplomatskata po{ta jas redovno go izvestuvav na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, za s¢ ona {to go rabotime. Toa ili mol~e{e ili kuso ni odgovara{e: пrodolète so rabotata. Nemavme alternativno re{enie i moravme da prodolìme so rabotata. Kolku pote{ki zada~i dobiva{e soprugata tolku pove}e ni rastea prihodite a jas s¢ pobrzo se vklu~uvav vo vrvovite na Svetskata organizacija. Toga{ ni be{e soop{teno deka parite koi tuka gi dobivame, verojatno za da se skrie nivniot izvor, morame da gi ~uvame samo vo bankata vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite, {to ni be{e poso~ena. A tie ne bea malku tuku vistinsko bogatstvo. Postanavme novope~eni bogati lu|e, no prestanavme da bideme lu|e na koi im e dozvoleno da razmisluvaat so svoja glava. Nemavme vreme da go organizirame i da si go ìveeme svojot li~en i semeen ìvot onaka kako {to odgovara na edno slo`no semejstvo. Kako rezultat na toa prvo ja zapostavivme kontrolata a potoa gi zagubivme i kontaktite so svoite deca. Po raspadot na Federacijata nema{e opravduvawe jas da bidam delegiran pretstavnik od nepostoe~ka dràva koja prestana da bide ~lenka na Svetskata organizacija. Toa mi go kaàa i vode~kite li~nosti na ovaa Organizacija, zamoluvaj221

Milan Porjazov

}i me {to pobrzo da gi izvr{am site potrebni aktivnosti za napu{tawe na mojata dotoga{na, mnogu presti`na diplomatska funkcija. Dotuka rabotite se odvivaa sprema na{ite realni sogleduvawa za na{ata polo`ba i status. No rabotite se iskomplikuvaa koga bev povikan, kako {to mi be{e re~eno, na konsultativen razgovor vo eden od sektorite na razuznava~kata slu`ba na Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite. Oтkako se iznaprikaàa mnogu pofalbi za mojata i за rabotata na soprugata, mi be{e predloèno da ne se vra}ame vo svojata zemja tuku da ostaneme tuka kade {to sme i da prodolìme da rabotime za niv. Ne me zatekoa nepodgotven. Kategori~no go odbiv ovoj predlog i gi zamoliv da mi ovozmoàt, bez pote{kotii da se vratam doma, vo svojata dràva. U~tivo mi se zablagodarija za mojot odgovor iako ne be{e vo nivna polza, наedno soop{tuvaj}i mi deka jas }e moram vedna{ da si zaminam, a soprugata ne }e moè da go napravi тоа s¢ dodeka ne ja zavr{i ve}e zapo~natata misija vo eden dale~en kontinent. Ona {to potoa mi go raskaà Stariot prijatel be{e identi~no so kaùvawata na Pobratimot za tragi~niot period vo ìvotot na negoviot baxanak. Za s¢ {to mu se slu~uvalo vo svojata zemja, ja izvestuval soprugata i baral i taa da se vrati vedna{ {tom }e gi prenese nivnite pari vo nekoja na{a banka. Nejzinite odgovori bile dvosmisleni taka што prijatelot ne moèl od niv da razbere dali taa odlu~ila da ja napu{ti Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite ili pak ima namera da ne se vra}a za da bide poblizu do svoite deca. Stariot prijatel ne be{e siguren deka negovata sopruga zaginala vo helikopterska katastrofa. Pove}e veruva{e deka e likvidirana od razuznava~kite slu`bi za koi rabote{e. Pritoa moèbi napravila golema gre{ka, ucenuvaj}i gi razuznava~ite deka }e obelodeni nekoi nivni tajni dokolku ne i ovozmoàt da prestane da raboti za niv.

222

Roman za Skopje

- Eve Prijatele, ova be{e se {to mislev da ti go kaàm. Ona {to ne ti go kaàv }e go slu{ne{ koga }e mu dojde vremeto. Vaka }e zavr{e{e dene{niot razgovor ako na Stariot prijatel ne mu padne{e na um da mi go kaè i ova: - Se rasprikaàvme za minatoto i za malku }e zaboravev da ti kaàm deka onoj tvoj sou~enik od gimnazijata {to v~era sede{e na masata na krajot na terasata, izutrinaĐ˛Đ° po~inal. Prislu`ni~kata nekolku pati yvonela a potoa i ~ukala na vratata od negoviot apartman no toj ne se javuval. Toga{ taa go izvestila deùrniot doktor i dvajcata vlegle vnatre. Go na{le tvojot drugar legnat vo krevetot, so zatvoreni o~i i so podotvorena usta, kako da saka ne{to da kaè. Umrel na spiewe. Kolku sre}en ~ovek! Jas za sebe bi si posakal takva smrt. Dali, Prijatelu, zabeleùva{ deka nikoj na terasata denes ne igra {ah, karti ili domino? - Da vo pravo si, kade li is~eznaa tolku mnogu lu|e? - ]e ti kaàm kade se skrile tie stra{livci. Site se vo svoite apartmani, mu zaviduvaat na lesnata smrt na svojot prijatel i razmisluvaat kakov }e bide nivniot kraj. - Go vikavme "ksmetlijataâ&#x20AC;&#x153;, - mu se vme{av jas vo kaùvaweto. - Toj mi kaà deka se nao|a{ vo ovoj Pansion. Kutriot, tolku mnogu go saka{e ìvotot {to duri i vo najte{kite momenti znae{e da pronajde ne{to koe }e go napravi sre}en. No kade e sega sandakot so negovoto pokojno telo za da mu zapalam sve}a i da mu izrazam posledna po~it? - Se somnevam deka }e stasa{ toa da go napravi{. Pri vakvi slu~ai Upravata na Pansionot gi izvestuva ~lenovite na negovoto semejstvo za smrtta na nivniot rodnina. Tie doa|aat, si go zemaat umreniot i ponatamu se griàt za negoviot zakop. No ima i takvi kakov {to sum jas i kakov {to be{e tvojot sou~enik, za koi administracijata na Pansionot nema podatoci kogo treba da go izvesti vo slu~aj na smrt. Zatoa nie imame deponirano pari koi Pansionot moè da gi upotrebi

223

Milan Porjazov

isklu~iv za pokrivawe na site tro{oci potrebni za eden dostoinstven pogreb. Administracijata na Pansionot raboti brzo i efikasno. Tvojot sou~enik e ve}e pogreban bidej}i toa treba{e da se slu~i to~no na pladne. Na pogrebot prisustvuvaat pretstavnici od Upravata i na stanarite na Pansionot. Po ova kaùvawe na Stariot prijatel go povikavme Gospod da go smesti na{iot prijatel vo rajot zĐ°{to be{e dobrodu{en i napaten ~ovek. Ne se prekrstivme. Dvajcata bevme od onaa generacija koja ja u~ea deka religijata e opium za narodot. Pove}e nema{e raspolo`ba Stariot prijatel da go otvori svoeto srce i da mi kaè {to se slu~uva so negovite deca. Mnogu bev zainteresiran da gi slu{nam i pri~inite za prekinuvaweto na negovoto dolgogodi{no drugaruvawe so mojot Pobratim. Zatoa mu predloìv na Prijatelot da gi prekineme na{ite sredbi sÂ˘ dodeka ne dojde vistinskoto vreme za nivno prodolùvawe. - Se soglasuvam, - be{e odgovorot na Stariot prijatel. No sekako misli{ za prekinuvawe na na{ite sredbi vo koi isklu~ivo samo jas zboruvam za mojot ìvot. Zo{to ne bi se sretnale vo nekoja kafeana vo Gradot, bi ispile po edna krigla studeno pivo, a ti bi mi raskaàl ne{to za sebe i tvoeto semejstvo? Jas vedna{ go prifativ predlogot a za terminot ostana da se dogovorime dopolnitelno.

2 Koga se vrativ doma na soprugata i soop{tiv deka Stariot prijatel saka na{ata naredna sredba da bide vo nekoja kafeana. - Ne, ne i ne, izvika soprugata. Toa nema da se slu~i. Ako ovoj pat ne se soglasi da dojde na ru~ek kaj nas, ti pove}e nema da go posetuva{ vo Pansionot. 224

Roman za Skopje

Vedna{ mu se javiv na Stariot prijatel i mu go prenesov reagiraweto na soprugata. Toj se nasmea i mi ja upati slednava poraka: - Kaì ÂŁ na soprugata deka i jas imam golema èlba da dojdam kaj vas doma i od kujnata da me udri mirisot na grav~eto {to se kr~ka na {poretot. Toa }e go napravam naskoro no ne znam to~no koga. Jas }e Vi javam koga }e ve posetam. Stariot prijatel ne mi kaà koi se tie negovi neodlo`ni obvrski. êsto znae{e niv da gi spomene koga saka{Đľ da otkaè nekoe na{e sre}avawe. Si pomisliv deka tie tainstveni obvrski, dokolku gi obavuva vo negoviot apartman, moèbi se povrzani so pi{uvawe avtobiografska ili druga kniga. Pritoa go koristi kompjuteror za da pribere ili proveri nekoi podatoci no i za ot~ukuvawe na tekstot. Verojatno e pri kraj i zatoa brza da go zavr{i pi{uvaweto na knigata. Neodreduvaweto na to~niot termin na najavenoto skoro ostvaruvawe na posetata na Stariot prijatel, nÂ˘ obvrza vedna{ da pristapime kon sproveduvawe na potrebnite podgotovki. Na toa posebno insistira{e soprugata koja iskreno se raduva{e na negovata poseta na na{iot dom. Taa mi napomna deka ima ubavi spomeni koga toj, pokraj politi~ar be{e i uspe{en doktor. Mnogu ~esto go povikuvavme da mu pomogne na nekoj od na{eto semejstvo. Posebno se griè{e za na{iot sin koj ima{e krevko zdravje, se do poa|aweto na u~ili{te. - Jas mislam deka toa treba da bide prijatelski ru~ek podgotven kako da e semeen, - mi re~e soprugata. - ]e gi povikame snaata i sinot so vnukot, no }e se odnesuvame kako da e slu~ajno nivnoto doa|awe. - Se soglasuvam, no niv treba da gi predupredime deka na gostinot ne smeat da mu postavuvaat pra{awa vo vrska so negovoto semejstvo i negovata diplomatska kariera. - Pa za {to jas }e zboruvam so nego ako ne smeam da go pra{am {to se slu~uva so negovata sopruga, so sinot i }erkata? - ]e moè{ da go pra{a{ i za toa samo dokolku toj prv po~ne da zboruva za svoeto semejstvo. Ako ti prva go pra{a{, 225

Milan Porjazov

toj vedna{ }e stane i }e si zamine, - be{e mojot odgovor na ve}e namurtenata sopruga. - Dobro, jas }e zboruvam za kulinarstvoto, sinot za sportot a snaata kako gimnaziski profesor, }e zboruva za vlijanieto na klimatskite promeni vrz organite za varewe na slonovite. Ajde te molam nemoj da bide{ sme{en! Na vakvi intimni prijatelski ru~eci spontano naviraat mnogu interesni temi koi nema da navredat ni~ii ~uvstva. - Moe be{e da te zapoznaam so ova {to go slu{na, a ti odnesuvaj se onaka kako {to misli{ deka e najdobro. Te potsetuvam deka ne sakam da mi go nabrka{ prijatelot. Bidej}i razgovorot trgna vo neposakuvana nasoka, jas smireno i se obrativ na soprugata za da i soop{tam ne{to sosema drugo: - Ima ne{to {to }e ti go kaàm a za koe sum siguren deka nema da mi se sprotivstavi{: Stariot prijatel mi navesti deka za ru~ek saka da mu podgotvi{ grav~e, sekako vo tav~e. - Odli~no, }e mu podgotvam grav~e-tav~e prstite da si gi liè dodeka go jade. Posebno }e ispràm od doma{nite kolbasi a }e podgotvam i }oftiwa, znae{ od onie {to samo jas znam da gi pravam. Toga{ tvojot prijatel }e po~uvstvuva kolku tie se povkusni od pleskavicite i }ebapite {to gi jadel vo kafeanite i so koi go sluàt vo Pansionot. ]e podgotvam i salati od razli~en zelen~uk, a ti pogriì se za pijalĐ°kot. Mu se javiv na sinot i go pokaniv na zaedni~kiot ru~ek so mojot Star prijatel, naglasuvaj}i mu deka doa|aweto na negovoto semejstvo treba da izgleda kako nenajaveno. Sekoga{ sinot prifa}a koga go kanam na ru~ek ili ve~era. Istoto go napravi i ovoj pat velej}i mi deka ne bi bilo lo{o toa da se slu~i slednata sabota bidej}i toga{ so soprugata nemale nikakvi obvrski. Na moeto predupreduvawe za koi temi ne smee da razgovara so prijatelot, voop{to ne reagira{e iznenadeno tuku mi odgovori deka se }e bide vo red.

226

Roman za Skopje

Gi napravivme site podgotovki za ubavo pre~ekuvawe i ugostuvawe na mojot Star prijatel. Vremeto si vrve{e, pomina i onaa sabota za koja sinot mi kaà deka }e bide sloboden, a mojot prijatel s¢ u{te ni go nema{e soop{teno terminot na posetata. Soprugata se posomneva deka ne se vo pra{awe negovite obvrski tuku deka mu se ima ne{to neprijatno slu~eno so koe ne bi sakal da ne optovaruva. Zatoa mi predloì jas nemu da mu se javam, {to mi izgleda{e sosema razumno re{enie. Ja krenav slu{alkata, go zavrtev brojot na Pansionot i go zamoliv prijatniot ènski glas da me povrze so mojot Star prijatel. Sekako deka bev dolèn da kaàm koj i zo{to go bara. Po kusa pauza go slu{nav negoviot glas: - Kakvo sovpagawe! Samo {to se fativ za slu{alkata jas tebe da ti se javam, zayvoni telefonot i mi soop{tija deka ti me bara{. Skoro naluteno go pra{av Stariot prijatel: - Koja e taa tolku va`na pri~ina {to te prinudila da ja zanemari{ obvrskata i da ne mi se javi{ dosega ? - Znam deka si mi lut i toa so pravo. ]e mi bide{ u{te pove}e lut koga }e go slu{ne{ ova {to sega }e ti go kaàm: Dosega treba{e da ti bidam gostin vo tvojot dom. No izlegoa nekoi raboti {to moram da gi zavr{am za dve sedmici taka што nemojte da o~ekuvate deka brzo }e go ispolnam moeto vetuvawe. - Ti za mene ne bi bil toa {to si ako ne mi podgotvi{ nekoe neprijatno iznenaduvawe. Te molam kaì mi koi se tie tvoi tolku va`ni raboti {to te spre~uvaat da dojde{ na zaedni~kiot ru~ek kogo so golem merak go o~ekuvame ? - @alam {to na tvoeto pra{awe ne moàm da ti odgovoram preku telefon. Ako saka{ da doznae{ za {to se raboti dojdi kaj mene i s¢ }e doznae{. Vedna{ mu se izviniv na Stariot prijatel za moeto izbrzano reagirawe i mu vetiv deka vo narednite denovi }e go posetam vo Pansionot. Koga go slu{na ova, toj me zamoli moeto doa|awe da mu go najavam i da o~ekuvam deka posetata }e moàm da ja realiziram vo vremeto od 12,00 do 16,00 ~asot. Za 227

Milan Porjazov

ova poslednoto {to go kaà, se prepravav deka ne go razbrav poradi prekinuvaweto na telefonskata vrska. Tretiot den bez da mu se najavam, no to~no vo opredeleniot termin, otidov da go posetam mojot Star prijatel. Siguren bev deka efektot na iznenaduvawe }e pridonese pobrzo da ja otkrijam pri~inata za odlagaweto na ru~ekot vo mojot dom. Vo Pansionot ve}e znaeŃ&#x2DC;a deka sum blizok prijatel so nivniot stanar i vedna{ go izvestija za moeto pristignuvawe, bez da mi pobaraat prethodno da im kaàm zo{to go posetuvam. Ne moèv da slu{nam {to toj im odgovori, no po izrazot na liceto na recepcionerkata zaklu~iv deka ja prekoruva zatoa {to napravila ne{to {to ne e dozvoleno. Taa pokajni~ki, so tivok glas mu odgovori: - Izvinite, toa drugpat nema da se slu~i. Se upativ kon apartmanot i o~ekuvav prijatelot i mene da me prekoruva. ûknav na vratata, taa vedna{ se otvori i pred mene stoe{e toj. Od izrazot na negovoto lice moèv da zaklu~am deka mi e lut. Toa go potvrdi so negovoto obra}awe kon mene: - Bidej}i dojde bez da se najavi{ }e mora da me po~eka{ na terasata, na onaa masa kade {to sekoga{ sednuvame. Koga jas }e dojdam tamu, }e ti re~am "Dobar denâ&#x20AC;&#x153; i }e ti objasnam zo{to ne moàm sega da te primam vo apartmanot. ûvstvuvaj}i se posramoten se upativ kon terasata i ne sednav na masata {to mi ja poso~i prijatelot tuku otidov do ogradata, se potprev na nea i so voshit ja gledav oŃ&#x201A;sprotiva, tamu daleku spruènata Golema planina na ~ij najvisok vrv snegot istkal u{te edna ubava bela prostirka. Vo tie migovi na moeto uìvawe vo prekrasnata gletka, nekoj me pot~ukna po ramoto. Si pomisliv deka toa e mojot Star prijatel. Ne be{e toj tuku onoj gospodin koj saka{e da sedne so nas na masata na koja bevme nie, no ne uspea vo toa bidej}i mojot doma}in ve{to izbegna da mu ja ispolni taa èlba velej}i mu deka ~ekame da dojde nekoj na{ prijatel i zatoa na masata ima tri ~a{i so ~aj. Go poglednav i mu se obrativ na nepoznatiot: - Povelete, sakate ne{to da mi kaète? 228

Roman za Skopje

- Sekako, samo dokolku toa ne Vi pre~i. Bi moèle da sedneme i na masata, be{e negoviot odgovor. - Kaète mi {to imate da mi kaète no ne bi sakal da sedneme na masata. Od ovde imame prekrasna gletka koja ni ovozmoùva da se nasladuvame od ubavata priroda {to ne opkruùva. - Vo red, neka bide kako {to sakate Vie. Sega dozvolete da Vi se pretstavam, be{e slednoto obra}awe na nepoznatiot. Prvo go kaà svoeto ime, prezime i negoviot prekar "@elezni~arot“, koj go dobil koga bil pioner i rabotel vo èlezni~kata stanica pokraj ezerceto vo Gradskiot park. So tesnoliniskiot no vistinski voz, prevezuval patnici niz Parkot, pokraj Golemata reka pa se do nad toga{noto najpoznato izletni~ko mesto na moite sogra|ani. So golem àr ~ovekot mi raskaùva{e za svoite sre}ni detski denovi {to gi pominal vr{eј}i so negovoto "Vov~e“ razni dol`nosti, kako vistinski èlezni~ar. Da ne ni se priklu~e{e mojot Star prijatel raskaùvaweto na "@elezni~arot“ }e moèv da go zapram samo ako mu pokaèv crven signal. Stariot prijatel me povika da odime vo negoviot apartman, popatno kaùvaj}i mi deka "@elezni~arot“ vsu{nost e poznat ekonomist koj svojata kariera ja zavr{il kako direktor na banka. Ostanale u{te malku "èlezni~ar~iwa“ kako nego koi sekoj petok nave~er se sre}avaat vo edna kafeana. Tamu, vodat nostalgi~ni razgovori za starite "èlezni~arski“ vremiwa, s¢ dodeka na nekoj ne mu padne na um nekoja druga tema. Za svojot prijatel "èlezni~ar“ veli deka kaj nego se vidlivi simptomite na senilnost. Retko se slu~uvalo da se seti na nastani od negovoto blisko minato, no zatoa so ~asovi raskaùva {to mu se slu~uvalo koga bil "èlezni~ar“. Za raboteweto kako bankar nikoga{ ni{to ne kaàl. - Onoj {to sedi na stolot do ogradata na terasata i bez da trepne gleda nekade daleku e posebna prikazna, mi veli Stariot prijatel. Karierata ja zavr{il kako univerzitetski profesor po knièvnost. Sega e uveren deka ja zgre{il про-

229

Milan Porjazov

фесијата, trebal da bide politi~ar koj }e doturkal do dràvnik. Retko razgovara so drugite stanari na Pansionot. Edna{ ima napraveno razgovor samo so mene. Na pra{awata {to mu gi postavuvav dobivav sosema nesooдvetni odgovori. Uspeav samo da razberam deka sega bil "pisatel“ i deka ve}e napi{al dve knigi. Ednata ja naslovil "Od Zapad ni{to novo“ a drugata "Zapad e na Istok“. Koga go pra{av za {to stanuva zbor vo niv, mi odgovori deka toa e literatura za golemi deca i deka }e doznaam pove}e za nivnata sodrìna koga }e si gi kupam vo kniàrnica. Sekako ovie knigi gi ima{e samo toj i toa vo negovata glava. Provokativno mi prozvu~ija naslovite {to gi kaà "pisatelot“ i zatoa sakav u{te edna{ da razgovaram so nego. Vo toa ne uspeav. Koga }e mu se priblièv, toj vedna{ mi go svrtuva{e grbot. Stariot prijatel malku podzastana so kaùvaweto i potoa me pra{a: - [to misli{, dali nie naskoro }e staneme kako nego? Se nasmeav i mu odgovoriv: - Sega ne sme, no ti znae{ deka ne ni treba nekoja posebna nadarenost za da, ne daj boè, nenadejno staneme " èlezni~ari“ ili "pisateli“. - Nikako "èlezni~ar“, - prodolì da se {eguva Stariot prijatel. - Jas pretpo~itam da stanam "pilot“ za da mora{ da pra}a{ borbeni avioni za da me prizemjat. - Nema ti nikade da leta{, so dvete noze cvrsto }e ~ekori{ po zemjava, - be{e mojot komentar. - Se laè{ i ovoj pat, moj drag prijatele! ]e vidi{ deka naskoro jas }e letam mnogu visoko a ti, za àl ne }e moè{ da me zapre{ da odletam tamu kade {to sum naumil. - Me izraduva, prijatele, - mu velem jas. - Sega vo tebe go vidov ona mlado mom~e od minatoto, koe so ~ekori od tri milji ita{e tamu kade {to naumil, ne pra{uva}i za cenata {to treba da ja plati. - Ne e tokmu taka, - mi odgovori Stariot prijatel. - Siguren sum deka mnogu }e se iznenadi{ od ona {to }e se slu~i 230

Roman za Skopje

so mene. [to e toa }e doznae{ koga }e mu dojde redot i toa da ti go kaàm. Vlegovme vo apartmanot. Bidej}i postojano mi vele{e deka ima mnogu rabota jas o~ekuvav biroto na prijatelot da mu e prekrieno so dokumenti, knigi, spisanija, napi{ani stranici, prazni listovi hartija i sli~no {to e potrebno za pi{uvawe kniga. Od toa nema{e ni{to. Na biroto be{e samo kompjuterot i eden bele`nik so tvrdi korici. Do nego be{e drvenata ~a{a ispolneta so ubavo izostreni molivi kako i nekolku hemiski penkala. Vedna{ pomisliv deka tajnata se krie vo bele`nikot. Dodeka Stariot prijatel be{e vo hodnikot za da gi smesti na{ite palta, pobedi mojata qubopitnost i za mig zavrtiv nekolku stranicи. Uspeav da vidam nekoi nerazbirlivi zborovi i brojki koi ni{to ne mi kaùvaa. Se vrati prijatelot. Sednavme na foteljite pokraj malata masi~ka i mol~evme. Kako sekoga{ i ovoj pat jas go zapo~nav razgovorot. - Izvini, prijatele, {to nenajaven dojdov da te posetam. Izgleda zgre{iv. Imam vpe~atok kako da mi si lut. - Treba, prijatele, pravilata i dadeniot zbor da se po~ituvaat sekoga{, osven ako ne vodi{ predizborna kampawa. Kuso vreme pred ti da dojde{ imav druga nenajavena poseta. Toa be{e tvojot Pobratim a mojot porane{en baxanak. Ne go primiv. - Navistina mnogu sum iznenaden i ne moàm da veruvam vo ova {to go slu{nav. Koja e pri~inata {to ne si se stretnal so tvojot, kako {to veli{ "porane{en baxanak“? - ]e ti odgovoram dokolku imam vreme bidej}i ti vo 16,00 ~asot treba da si zamine{, - re~e prijatelot i prodolì; Zo{to mi e porane{en baxanak, nemu mu imam kaàno. Pri~inata e ednostavna. Mojata sopruga be{e povodot za nie dvajca да staneme baxanaci. Soprugata zagina a so toa prestana da postoi i potrebata za na{eto роднинство. Sigurno mnogu te interesira i zo{to preсtanav da kontaktiram so porane{niot baxanak, barem kako so kolega so kogo zaedno rabotevme vo Maloto provincisko mesto? 231

Milan Porjazov

- Navistina so golema zainteresiranost o~ekuvam da go slu{nam odgovorot i na taa zagatka, - odgovoriv jas. Ne se osmeliv da mu kaàm na Stariot prijatel deka imav dolgi razgovori so negoviot sega "biv{i baxanak“. Ako toa go napravev ne }e gi doznaev vistinskite pri~ini i konkretnite nastani koi pretstavuvale tolku silen povod koj go predizvikal prekinuvaweto na nivnoto dolgo i golemo prijatelstvo. - Se dvoumam dali da go zapo~nam kaùvaweto za pri~inite {to kaj mene ja predizvikaa potrebata da donesam takva odluka. Ni ostana u{te malku vreme pa zatoa ne }e moàm toa da go napravam onaka kako {to saka{ ti: тo~no i detalno, prosledeno so emocii. Predlagam toa da go napravime drugpat a denes dodeka da izmine vremeto na tvojata poseta, bi te zamolil iskreno da mi kaè{ kako reagira{e tvojata sopruga na otkaùvaweto na mojata poseta na va{iot dom ? Mu raskaàv se onaka kako {to be{e. Prvo za radosta na soprugata {to toj }e ne poseti, potoa za toa kako mislevme da go pre~ekame i nagostime i na krajot mu ja otkriv malata tajna deka na ru~ekot, boèm slu~ajno }e prisustvuva{e i mojot sin so svoeto semejstvo. - Sega koga go slu{nav ova, u{te pove}e mi se zgolemi makata {to ne moèv da dojdam kaj vas vo zakaèniot den. Naskoro se nadevam deka }e moàm da vi ja kaàm vistinskata pri~ina za moeto nedoa|awe i se nadevam deka toga{ sigurno }e mi go oprostite vakvoto moe odnesuvawe. Go kaà ova Stariot prijatel i stana od foteljata. Stanav i jas, se pozdravivme i si zaminav.

3 Ovoj pat na taksi-voza~ot ne mu rekov da me nosi doma tuku vo centarot na Gradot. Imav pret~uvstvo deka tamu ne{to se slu~uva. Velat deka pret~uvstvoto nikoga{ ne la`e. Kako nekoj da ode{e predmene i како da me vode{e tamu kade {to sum naumil za da go vidam ona {to sakam da go vidam. 232

Roman za Skopje

Zastanav pred vlezot koj pri moeto posledno doa|awe vode{e vo du}anite so zvu~ni stranski imiwa. Sega ve}e gi nema{e du}anite a vlezot vode{e pravo vo golemata sala na Gradskata kafeana. Vlegov vo kafeanata. Podot pak be{e pokrien so crveniot tepih a od tavanot se spu{taa pove}e lusteri so mnogu svetilki, kakvi {to bea onie starite. Na yidovite pove}e gi nema{e golemite sliki. Na nivno mesto bea postaveni vrameni fotografii od mojot Grad, stari sigurno pove}e od polovina vek. Se vozbudiv no i se voshitiv od ona {to go vidov na krajot na salata. Vo }o{ot, pokraj prozorecot pak se nao|a{e masata samo so dva stola, ista kako onaa od kade {to nara~uvav po dve krigli studeno pivo. Go nema{e {efot na salata a mi nedostasuva{e i stariot kelner. Samiot se upativ kon masata pokraj prozorecot. Sednav na stolot svrten kon Centralniot plo{tad i kako nekoga{ po~nav da gledam {to se slu~uva tamu. Toga{ mi pristapi mlad, ubavo oble~en kelner i u~tivo mi se obrati: - Dobredojdovte, Gospodine. Verojatno prvpat ste vo ovaa kafeana bidej}i dosega Ve nemam zabeleèno. Vedna{ }e bidete posluèni. - Jas sakam dve krigli studeno pivo, mu doviknav na kelnerot, bez da se obidam da mu kaàm deka toj ne bil roden koga jas sum doa|al vo Gradskata kafeana. - Normalno, - mi odgovori kelnerot. - Sekoj {to sednuva na ovaa masa mora da nara~a dve krigli pivo. Eve pro~itajte, toa go pi{uva na mesingenata plo~a {to e prika~ena na zidot. Ne ja zabeleàvte zĐ°{to zavesata od prozorecot ja zaŃ&#x201A;skriva. Se zavrtev i navistina vidov deka na yidot ima mesingena plo~a na koja na na{iot jazik i na najupotrebuvaniot jazik vo svetot, e napi{an sledniot tekst: "Na ovaa masa zadolìtelno se sluàt dve krigli studeno pivoâ&#x20AC;&#x153;. Pod ovaa re~enica, na desnata strana od plo~ata, e dodadeno: "Od Stariot urbanist i Pobratimotâ&#x20AC;&#x153;. Toga{ vedna{ go pra{av kelnerot: 233

Milan Porjazov

- Koj e sopstvenikot na ovaa kafeana? Odgovorot {to go dobiv go potvrdi ona {to go pretpostavuvav. Toa be{e Pobratimot koj ne ja zaboravil mojata, a sekako i negovata stara `elba, na Gradskata kafeana da i go vrati stariot sjaj. Poдоцна mi objasnuva{e deka mnogu ne razmisluval tuku vedna{ ocenil deka na mnogumina nostalgi~ari им недостасува tokmu ovaa kafeana i zatoa vlo`il mnogu pari za avtenti~no да go obnovi ova obele`je na Gradot. Stignaa dvete krigli studeno pivo. Po~uvstvuvav deka tie baraat od mene da se potsetam na stariot urbanist i za negovoto spokojstvo {to si go obezbeduva{e so pla}awe na vtorata krigla studeno pivo koja ne ja pie{e. Toj be{e i mudar i iskusen. Za da se stane takov sepak se potrebni mnogu godini.

234

Roman za Skopje

PETNAESETTA GLAVA 1 Moeto patuvawe do Pansionot kade {to prestojuva{e Stariot prijatel sekoga{ go pravev so taksi-avtomobil. Za dene{nava poseta na prijatelot re{iv da go koristam mojot star avtomobil. No da bidam iskren sega od nego ne baram da e brz, da me nosi na dolgi relacii nitu po pati{ta koi imaat golemi nagornici. Ednostavno ne dozvoluvav da se posramoti poradi nemo}ta {to mu ja nametnala starosta. Do Pansionot patot e ramen i asfaltiran, osven eden negov kus del koj go sovladuva rit~eto so ubava zelena treva na koј sekoga{ pasat po nekolku beli kowi i stado ovci. Zaludni bea moite somneì deka stariot avtomobil ne }e moè da ja sovlada уgornicata. Bev mnogu zadovolen kako go pravi toa. Samiot sebe se uveruvav deka na уgornicata odi kako da e ramen patot, a na ramniot del od patot kako da e уdolnica. Mu se voshituvav na ovoj so pravo nare~en "naroden avtomobil“ ~ij nadvore{en izgled potsetuva na "buba~ka“. Edinstveno ne bev zadovolen od pojavata na znacite na stareewe, kakvi {to se nagrizenata boja na karoserijata i nekolkute mali dup~iwa na podot {to mu gi napravila r|ata. Sinot ima pravo koga mi veli deka sum nepravi~en koga na toj star avtomobil koj verno mi sluì, s¢ u{te mu nao|am mani. Jas oтsekoga{ mislam deka, dokolku postojat manite treba da se kaàt. No mnogu e grda pojavata, koja e s¢ poprisutna vo mnogu na{i sredini a osobeno vo onie koi imaat mo`nost da komuniciraat so po{irokata javnost, da se izne235

Milan Porjazov

suvaat sramni lagi za da mu se napakosti na nekogo ili na ne{to. Zabeleàv deka tolku mnogu se vnesov vo kaùvaweto za osobinite na mojot star avtomobil, ta duri po~nav da go sporeduvam so nekoi odnesuvawa na lu|eto. Od toa ne se zasramiv. Mojot trideceniski pridru`nik, so kogo rastea sinot i vnukot i koj mi ovozmoì da vidam tri moriwa, mnogu ubavi gradovi i prekrasni pejзaì {to gi darila prirodata, zas-luùva moèbi ne sosema ista no sekako sli~na sporedba. Moram da priznaam deka toj avtomobil go smetavme za ~len na na{eto semejstvo. Stasav do parkingot na Pansionot. Bu~avata na mojot star avtomobil go svrte vnimanieto na grupata koja vode{e nekoj razgovor. Mojot Star prijatel stoe{e sam, nekolku metri podaleku od niv i {tom me zabeleà se upati kon mene. Namesto da me pozdravi toj mi se obrati so podbiven ton: - U{te li ja vozi{ ovaa stara ’r|a. Jas ja pomnam mnogu odamna, koga be{e nova. ûvaj se da ne se inficira{ od nea pa i ti da zar|a{! Vo toj mig mi se pri~ini kako nekoj so ~ekan da me udri po glava. Zanemev od golemata nаvreda {to ja izre~e mojot Star prijatel. Gledav vo nego i ~ekav da kaè ne{to u{te polo{o. Prijatelot go zabeleà izrazot na moeto lice i od nego zaklu~i deka zgre{il. Se obide da go popravi lo{iot vpe~atok, velej}i mi: - Verojatno te navrediv i zatoa dlaboko ti se izvinuvam. Sigurno ne pomisli deka jas seriozno }e te sporeduvam so ovoj star avtomobil na kogo odаmna mu e mestoto na buni{teto kade {to gi sobiraat takvite kako nego. Ova ve}e ne be{e navreda tuku ne{to mnogu pove}e: Strela otrovnica zabodena vo dostoinstvoto i mojata gordost. Prijatelot sfati deka kaà ne{to krajno navredlivo za mene i deka treba na nekoj na~in da go popravi lo{iot vpe~atok.

236

Roman za Skopje

- Izgleda deka sega nema da mi pomogne nikakvo izvinuvawe. Jas sakav da se po{eguvam a vsu{nost predizvikav kaj tebe tolku golema navreda kakva {to dosega nikoga{ ne sum ti kaàl. Sega mi e jasno deka ti ne se naluti i tolku mnogu ne se voznemiri zaradi toa {to go kaàv za tebe, tuku zaradi onie moi lo{i procenki {to gi dadov za tvojot star avtomobil. - Da, to~no toa se slu~i. Smee{ da navreduva{ samo nekoj koj moè da ti vozvrati so ista mera. Ako o~ekuva{ ovoj star avtomobil da ti kaè deka si go izgubil ~uvstvoto za ubavo odnesuvawe, toa ne }e moè{ da go ~ue{ od nego, - mu odgovoriv naluteno. - Ti moè{ da me navreduva{ kolku {to saka{, - pobrza Stariot prijatel da go prekine moeto naluteno obra}awe. Jas nema da dozvolam ovaa dobronamerna no nepotrebna procenka na sostojbata na tvojot avtomobil, da vlijae na mojata golema po~it kon tebe kako moj star, umen i izvonredno veren drugar. Mi pomina lutinata {to ja predizvika navredata od prijatelot, za mojot star avtomobil. Toga{ mi stana jasno deka pokraj ovie ovde parkirani avtomobili od visoka klasa, zasluùva mesto da si najde samo novata moderna verzija na mojata "buba~ka“. Zatoa so smiren ton mu se obrativ na prijatelot: - Jas isto taka nema da dozvolam ovaa od moja strana, mnogu cenetata "'r|a“ da bide pri~ina za naru{uvawe na na{eto prijatelstvo. Zaboravi ja, prijatele, ovaa slu~ka i ajde da odime tamu kade {to ti si naumil. Mi veti deka }e go prodolì{ kaùvaweto za tvoeto patuvawe niz ìvotot.

2 Vremeto be{е kako nekoj so golema ume{nost da go podgotvil za sedewe na terasa. Sonceto gree{e no ne be{e `e{ko. Sednavme na masata pokraj ogradata na terasata. Stariot prijatel go zapo~na svoeto расka`uvawe: 237

Milan Porjazov

- înam deka ti ostanav dolèn da ti gi objasnam pri~inite zo{to prestana prijatelstvoto so mojot porane{en baxanak. Sino}a, pred da zaspijam razmisluvav za toa. Se vrativ vo vremeto koga so mojot poranĐľ{en baxanak bevme doktori vo Maloto provincisko mesto. Bevme kako bra}a a koga se oènivme za sestrite-blizna~ki ni se pristori kako i nie da sme bra}a-bliznaci. Toj period be{e najbezgri`niot a moèbi i najubaviot vo mojot ìvot. Verojatno i vo negoviot. Koga jas po~nav da napreduvam vo politikata i stanav vlijatelna li~nost ne go zaboraviv mojot kolega, drugar i toga{ ve}e vistinski baxanak. Jas mu ja izdejstvuvav specijalizacijata, stipendijata i vra}aweto vo negoviot roden Grad. Da ne bevme jas i negoviot kum, tvojot Pobratim, dolgo vreme }e si ostane{e provinciski doktor po op{ta medicina. Kumot, mojot politi~ki mentor, be{e osobeno vlijatelna li~nost vo sevkupniot ìvot vo Gradot. Mnogu insistirav toj da go prifati kumstvoto iako ne go poznava{e mladoènecot. Od kumstvoto o~ekuvav da imame golema polza i jas i baxanakot. Toa i navistina se slu~i. Negovoto angaìrawe be{e odlu~uva~ko za baxanakot Đ´Đ° se vrati doma. Ova go znae i mojot porane{en baxanak koj nekolku pati mi se ima zablagodareno. No toj ne znae kako ja dobi stipendijata za da ja prodolì specijalizacijata vo stranstvo, vo edna od najrenomiranite ginekolo{ki kliniki vo svetot, {to se nao|a vo Ve~niot grad. Sigurno Ve uveruval deka toa se slu~ilo zatoa {to toj bil edinstveniot kandidat koj go vladeel jazikot na dràvata vo koja trebal da zamine na specijalizacija. Tie specijalizacii se raspredeluvaa na federalnite edinki koi gi izbiraa kandidatite, sekoja po sopstveni kriteriumi. Ne mi be{e te{ko da sredam dodeluvaweto na stipendijata vo mojata dràva da bide za ginekologija i da bide uslovena so dobro vladeewe na jazikit {to se zboruva vo Ve~niot grad. Toa go napraviv za da moè stipendijata da ja dobie toga{niot moj baxanak. So dobivaweto na stipendijata

238

Roman za Skopje

{iroko mu se otvorija portite da specijalizira vo presti`na klinika, kade {to se vr{i vrvna medicinska edukacija. Mu pomagav i vo mnogu drugi slu~ai. Nekoga{ znae{e deka jas toa go pravam a nekoga{ toa uspevev da go prikrijam. Poznato mu e deka jas go oslobodiv da ne obavuva razuznava~ka dejnost vo polza na federalnata dràva, no ne mu e poznato deka e moja zaslugata {to vo na{ata Klinika mu ~uvaa sooдvetno rakovodno mesto se dodeka ne se vrati od Ve~niot grad. Sepak moram da priznaam deka mojot porane{en baxanak e eden od malkute lu|e koi imaat vrodena darba za temelno i uporno u~ewe {to ja nadopolnuva so golema qubopitnost kon ona {to s¢ u{te ne e dovolno otkrieno. Toj mnogu ja saka medicinata, umee da gi iskoristi dadenite mo`nosti i so golem trud da postigne vrvni rezultati. Zatoa denes toj e na{iot doktor so najgolema reputacija vo svetot. Vo vremeto koga gi osvojuva{e najvisokite tituli vo Klinikata na Ve~niot grad, me poseti so negovata sopruga vo Golemoto jabolko, vo zemjata na blagosосtojbata i mo`nostite. Od taa poseta kako ubav spomen }e mi ostane samo ve~erata vo eden ekskluziven restoran. Toa be{e poslednoto moe sre}avawe so porane{niot baxanak, se do nenadejnoto vlo{uvawe na moeto zdravje i smestuvawe vo Klinikata kade {to toj me poseti. Moram da ti kaàm deka toj se obiduva{e da se sretne so mene, osobeno po vra}aweto od Golemoto jabolko. Toa be{e vo periodot koga bev smesten vo ona ma~ili{te nare~eno "hotel“. Negovata mestopolo`ba be{e blizu do yidinite na golemata Gradska tvrdina, izdignata visoko na levata obala na Golemata reka. Sedej}i na yidinite na Tvrdinata i gledaj}i go Centralniot plo{tad kako da ti e na dlanka, jas ve{to gi odbegnuvav sredbite so nego. Ne sakav da me vidi onakov kakov {to me vide ti pred Supermarketot. Uspeal da ja vidi samo bednata soba i nejziniot stravi~en izgled vo koja dolgo ìveev. Na nemu sum mu blagodaren {to me smesti vo ovoj ubav Pansion. Vsu{nost toa be{e negovata posledna usluga {to ja 239

Milan Porjazov

napravi za mene kako moj baxanak. Toga{ mu soop{tiv deka pove}e ne sme baxanaci i deka mu dojde krajot na na{eto dolgo drugaruvawe. Prvoto go napraviv poradi smrtta na mojata sopruga a vtoroto poradi ona {to ni go nametna ìvotot, sozdavaj}i od nas dve sosema drugi li~nosti od onie {to prethodno bevme. Sega ve}e nemame nikakvi zaedni~ki celi, nadeì i potrebi. ]e re~e{ deka ne bi smeel eden diplomat da zboruva za ~esnosta na кој bilo, no jas poradi porane{nite na{i mnogu bliski drugarski odnosi, imam pravo da kaàm deka toj pove}e ne e nitu ~esen ~ovek. - Dozvoli da te prekinam, prijatele, za da te pra{am: Kako moè{ da kaè{ takvo ne{to za ~ovekot koj mnogu dolgo vreme si go po~ituval? Osven toa pominalo i mnogu vreme kako voop{to ne kontaktirate i ne znae{ {to raboti toj. Mora da ima{ nekoj dou{nik koj redovno te informira za, kako {to veli{ ti, porane{niot tvoj baxanak. Ja o~ekuvav reakcijata na Stariot prijatel za koja ne se somnevav deka }e bide u{te edno iznenaduvawe za mene. - Jas lesno ne gi donesuvam moite odluki. Ako ne{to nau~iv vo diplomatijata e tokmu toa. No ti sosema ima{ pravo da znae{ vrz osnova na koi soznanija sum do{ol do takov zaklu~ok. Eve sega }e ti gi kaàm moite argumenti za ne~esnosta na tvojot Pobratim. Ve}e ti e poznato deka toj e sopstvenik na onaa прочуена Klinika za ginekologija i na ekskluzivniot restoran. Razbrav deka stanal sopstvenik i na nekoja golema i poznata kafeana vo centarot na Gradot. Zgora na toa negovata sopruga ima dva saloni za ubavina, eden tuka, drug vo Ve~niot grad. Dobro, ti bi rekol neka mu e so sre}a i uspe{no da mu odi rabotata. To~no toa i se slu~uva. Site tie se me|u najposetenite vo Gradot i imaat odli~na pe~alba koja sekoga{ ne se ostvaruva na ~esen na~in. Klinikata e na visoko, duri svetsko nivo. Vo nea moàt da se poroduvaat, lekuvaat i da se nadevaat deka }e imaat ro`ba, samo ènite koi se elitni dami i koi imaat bogati maì ili li~ni sponzori {to moàt da gi platat astronom240

Roman za Skopje

ski visokite ceni za zdravstvenite uslugi. Takvi malku gi ima od na{ata zemja, pove}eto se od sosednite no i od podale~niŃ&#x201A;Đľ dràvi. - Kaì mi sega {to e vo seto toa ne~esno? - Ne~esni se nikoga{ ne doznaenite abortusi {to tamu se izvr{eni. So niv toj go pokriva stravot i sramot na mnogu devojki i maèni gospo|i, koi svojot sladok ìvot uspeale da go kamufliraat pred nivnite oficijalni partneri - trka~i po brzo bogatewe. Zarem ova ne e ne~esno bogatewe. Sega o~ekuvam od tebe da go opravda{ tvojot Pobratim. - Jas nema da se obidam da go opravdam nitu da go osudam Pobratimot, za ova {to ti mi go pretstavi kako ne~esno rabotewe. No bi te potsetil deka parite {to na takov na~in gi pe~ali im pripa|aat na lu|e koi do{le do niv so vr{ewe na nelegalna i nemoralna rabota, preku ograbuvawe na dràvniot imot ili pak trguvaj}i so narkotici, oru`je, cigari, prostitutki i {to u{te ne. Otkako go kaàv ova se prisetiv i na bogatstvoto {to Pobratimot go stekna vo Ve~niot grad, vr{ej}i ista rabota koja ja organiziral i rakovodel negoviot ~uven profesor. - Ne e toa se, - prodolì Stariot prijatel. - Ti nema{ poim {to se se slu~uva vo negoviot luksuzen restoran! Sleduva{e negovoto kaùvawe koj so kogo tamu doa|al, kako se sklu~uvale krupni kriminalni dogovori i se planirale somnitelni aktivnosti od koi na Pobratimot mu pripa|al prili~no visok procent od ostvarenata dobivka. Seto toa mene mi be{e poznato bidej}i ve}e mi go ima{e kaàno mojot Pobratim. Ne sakav da go prekinuvam kaùvaweto na Stariot prijatel zatoa {to toj be{e siguren deka toa mu e klu~niot dokaz za ne~esnosta na mojot drugar od detstvoto. Go ostaviv so takvoto negovo uveruvawe. Ne sakav da mu kaàm deka mojot Pobratim e mnogu zna~ajna i bogata li~nost ne poradi ovie "ne~esnoâ&#x20AC;&#x153; zaraboteni pari kako {to veli negoviot baxanak so koj jas samo delumno se soglasuvam, tuku poradi negovite golemi nau~ni otkritija. Zatoa sakav da po-

241

Milan Porjazov

mineme kon druga tema so pomal negativen naboj kon Pobratimot. Moeto pra{awe be{e slednoto: - Propu{ti, Prijatele, da mi kaè{ od kogo dozna tolku mnogu detali za ìvotot na tvojot baxanak? - Ima{ pravo da go doznae{ mojot izvor na vakvite doverlivi podatoci za edna poznata li~nost. Ova {to dosega ti go raskaàv za mojot porane{en baxanak go slu{nav li~no jas od ustata na negovata sopruga. Sekako ne vo vakva negativna konotacija, tuku kako falba za golemite ostvaruvawa na nejziniot ìvoten sopаtnik. - Mnogu me interesira kade te najde taa èna za da moè tolku mnogu da ti iznakaè za uspesite na tvojot, kako {to veli{ porane{en baxanak? - Za mene toa be{e neo~ekuvana i neposakuvana no od nejzina strana dobro isplanirana poseta so la`na cel koja zavr{i traumati~no. Pred da ti gi kaàm stravi~nite detali od posetata bi sakal da go znae{ i slednovo: Koga bevme mladi i posakuvani doktori vo Maloto provincisko mesto zaklu~ivme deka najubavi momi se blizna~kite na popot, koi poдоцна ni stanaа soprugi. Pred da se slu~i toa, momata koja stana sopruga na porane{niot baxanak, pove}e be{e nakloneta i moàm so golema sigurnost da kaàm deka be{e vqubena vo mene. Taa be{e potemperamentna i znae{e kaкo da go svrti moeto vnimanie kon nea. Sestrata blizna~ka so svojata ubavina ne se razlikuva{e od nea. No be{e skromna, temelita i tivka koja znae{e da vivne ako po~uvstvuva navreda ili nepravda. Taa mene mi se dopa|a{e a na kolegata pobliska do srceto mu be{e nejzinata sestra. Brzo, bez dvoumewe nie dvajcata lesno se dogovorivme koj kaj koja od sestrite ќe nastojuva da ja stekne qubovta. Koga toa go doznaa dvete sestri, ve{to krie}i gi svoite nameri, nastojuvaa {to pobrzo da gi vospostavat qubovnite vrski za da moàt potoa da insistiraat da se omaàt. Se pla{ea eventualno da ne se popi{manime do kolku nekoi, isto taka ubavi momi ni go svrtat umot.

242

Roman za Skopje

U{te toga{ momata {to mu stana sopruga na mojot porane{en baxanak, prikrieno mi dava{e do znaewe deka nikoga{ nema da go zaboravi ona {to i go napraviv so neprifa}aweto na nejzinata naklonost kon mene. Vo po~etokot toa bea sitni pakosti i zatoa jas gi smetav za {egoviti zabele{ki. No tie ne prestanaa tuku prodol`ija i stanuvaa se pogolemi i na pojasen na~in istaknuvani. Poradi na{ata ve}e bliska rodbinska vrska, se pla{ev drugite da ne ja razberat pri~inata na takvoto nejzino odnesuvawe. Zatoa zapo~nav diskretno da ja ignoriram. Vakvoto moe odnesuvawe nejze ne i odgovara{e i verojatno toga{ odlu~i da raboti na prekinuvaweto na na{ite semejni kontakti. Za ostvaruvawe na ovaa cel â&#x20AC;š pomognaa i nastanite koi toga{ mi se slu~uvaa na li~en i profesionalen plan. Poslednata semejna sredba be{e vo mojot dom vo Golemoto jabolko. Nemav sre}a taa da bide i posledna sredba so soprugata na mojot toga{en baxanak. Sega koga }e si pripomnam za slednata sredba {to ja imav so nea, tolku mnogu e golema vozbudata {to predizvikuva zna~itelno da mi se krene krvniot pritisok. Sepak toa nema da bide pri~ina za da ne go doznae{ najdramati~niot nastan vo mojot `ivot.

3 Namurten, so rastreperen glas Stariot prijatel go prodol`i ka`uvaweto: - Vo Klini~kiot centar kade {to bev na lekuvawe, gi broev poslednite saati na prestojot vo nego. O~ekuvav utredenta da bidam prepu{ten na doma{no lekuvawe bidej}i, kako {to rekoa doktorite pri utrinskata vizita, mojata zdravstvena sostojba e bitno podobrena i e stabilna. Ve}e be{e dogovoreno mojot porane{en baxanak da me donese vo ovoj Pansion. Ve~erta, zadovolen od ona {to me o~ekuva vo utre{niot den, bez nikoj da ne me voznemiruva vo sobata vo koja bev samo jas smesten, brzo me fati dremkata i lesno zaspav. Verojatno 243

Milan Porjazov

be{e polno} koga po~uvstvuvav deka nekoj me fati za ramoto. Toa be{e deùrniot doktor. Po~eka malku dodeka da se rasonam pa potoa mi re~e: - Razbudi se, kolega, ima{ poseta. Toa e edna vistinska dama koja dobro ja poznava{. Ispravena, na polovina metar od mojot krevet, zavrtena kon mene stoe{e soprugata na mojot porane{en baxanak. Be{e oble~ena vo crn fustan a na glavata ima{e golema, isto taka crna {apka. Na namurtenoto lice gi zabeleàv temnite nijansi na {minkata koi osobeno bea izraziti okolu nejzinite o~i. Vedna{ zaklu~iv deka nastojuva u{te pri prviot moj pogled kon nea, da predizvika vrz mene zastra{uva~ki vpe~atok. O~ekuvav ne{to da kaè, no taa ni{to ne izusti. Sedna na stolot pokraj mojot krevet i so rakata mu dade na znaewe na deùrniot doktor deka treba da ja napu{ti sobata. Ostanavme sami: јas, bolen i isto{ten i Taa, mnogu posilna od mene, ispolneta so golema lutina i neskrien bes. Slu{nav kako doktorot odnadvor ja zaklu~uva vratata na mojata soba. Uspeav malku da se priberam od {okot {to go predizvika ova nenadejno pojavuvawe na o~igledno neprijatelski nastroenata posetitelka. Ja poglednav pravo vo zakrvavenite o~i i so strog ton kolku {to moè{e mojot glas da ispu{ti, ‹ se obrativ: - Zo{to doaѓa{ vo mojata bolni~ka soba koga toa ne e dozvoleno? Jas ne ~uvstvuvam potreba od vakva nenajavena poseta i zatoa ne si dobredojdena. - Ti taka misli{, - mi odgovori nenajavenata posetitelka. - Ima potreba i toa mnogu golema. Ova {to ve~erva }e ti go kaàm e sobirano mnogu odamna, duri od moite mominski godini. Ako saka{ da kaè{ deka ne si vo sostojba koja moè da podnese какво bilo vozbuduvawe, jas }e ti odgovoram deka tvojata, tokmu takva sostojba mene najmnogu mi odgovara. - Nemoj tolku grubo da mi se zakanuva{. ]e go povikam deùrniot doktor i }e pobaram vedna{ da te isfrli od ovaa prostorija!

244

Roman za Skopje

Vaka se obidov da i se sprotivstavam na razjarenata èna. - Sega me nasmea, - mi odgovori taa. - Ovaa polno}na poseta e dogovorena i dobro platena na deùrniot doktor. Zarem ne slu{na kako ja zaklu~i vratata za da ostaneme sami? Ovde nema nikoj da proviri se dodeka jas ne izlezam. Zatoa bidi miren i vnimatelno slu{aj go ova {to odamna sakav da ti go kaàm. Na po~etokot zboruva{e za uspe{nata kariera i golemata zarabotuva~ka na nejziniot soprug, kako toa da ti bilo nejzina zasluga. Potoa mi kaùvaше na{iroko za nejzinite dostignuvawa i doìvuvawa vo Ve~niot i vo na{iot Grad. Toa {to go slu{nav ne be{e nitu za kaùvawe nitu za veruvawe. Ne moè{ da zamisli{, moj drag prijatele, kolku golemo zlopamtilo bila ovaa èna. S¢ u{te ne moè da mi prostи {to nea ne sum ja izbral za sopruga iako vo Maloto provincisko mesto toa go pokaùvala na dovolno jasen na~in. Luta mi bila i zatoa {to jas na nejziniot ma` sum mu obezbedil specijalizacija i mo`nost da se vrati vo svojot roden Grad. Mi re~e deka so toa sum go poniìl nego i sum gi potcenil negovite kvaliteti, sakaj}i da pokaàm deka toj sam ne moè da si gi re{ava svoite problemi. Sekoga{ i sekade sum ja istaknuval mojata naduena superiornost. Taa i nejziniot soprug ne znaeja ni{to za moeto odlu~uva~ko vlijanie, porane{niot baxanak da ja dobie stipendijata i da moàt dolgo da prestojuvaat vo Ve~niot grad. Toj prestoj i se {to se slu~uva{e tamu nekanetata polno}na posetitelka go istaknuva{e kako primer deka nejziniot ma` nemal potreba od каква bilo moja pomo{. Natamo{noto nejzino kaùvawe predizvika golem bol na mojata du{a. Mi re~e deka sporeden so nejziniot ma` i pokraj mojata uspe{na diplomatska kariera, jas sum golem gubitnik, ostanat sam bez svoeto semejstvo, bez svoja ku}a i bez каква bilo rabota. So è{tina koja dotoga{ ne sum ja videl kaj nikogo, taa me obvini za smrtta na mojata sopruga i za lutaweto na moite deca vo svetot. 245

Milan Porjazov

- Ti ja ubi mojata sestra, - izvika nekanetata polno}na posetitelka, vnesuvaj}i se vo moeto lice na koe gi po~uvstvuvav kapkite od plunkata {to nekontrolirano izleta od nejzinata usta. Potoa prodolì da me navreduva: - Taa ne saka{e da odi vo Zemjata na blagosostojbata i mo`nostite i za taa svetska velesila da gi izvr{uva rabotite {to ja odnesoa vo najstravi~na umira~ka. Vinoven si {to na mojata sestra, koja sekoga{ pokorno ti sluè{e, bezobyirno i ja nametna tvojata sebi~na i nepokolebliva èlba da ostvari{ diplomatska kariera. Ova jas ne go izmisluvam tuku toa od nea go slu{nav koga Ve posetivme vo Golemoto jabolko. Ne treba{e taa da zagine tuku ti, vistinskiot vinovnik za site zla koi se slu~ija vo semejstvoto na mojata sestra. Golemo zlo {to ti go napravi, pokraj pogibijata na sestra mi, pretstavuva i gubeweto na site vrski so tvoite deca. Ne znae{ kade se tie nitu nekoga{ }e doznae{. Tie ne sakaat da slu{nat Ń&#x2C6;Ń&#x201A;Đž bilo za tebe a u{te pomalku da te vidat. - Prestani, - viknav kolku {to imav sila vo toj moment. - Koja si ti za da moè{ da si dozvoli{ mene da me obvinuva{ za site tragi~ni nastani vo moeto semejstvo? - Koja sum jas i toa }e ti kaàm. Jas sum vistinska dama so svetski maniri, so dinami~en privaten ìvot vo elitni sredini i {to e najva`no, bogata li~nost koja ne zavisi od nikogo i ne se pla{i od ni{to. Ne sum pove}e ona priprosto devoj~e od Maloto provincisko mesto. Koga slu~ajno nekoj }e me potseti na nego sekoga{ me razlutuva bidej}i toa mesto kaj mene predizvikuva asocijacii na ne{to zdodevno, siroma{no, valkano i grdo. Sega razbra koja sum jas? So stegnati zabi, zakanuva~ki mi se obrati soprugata na mojot porane{en baxanak. - Dobro, razbrav koja si i {to si. Zatoa {to pobrzo trgni mi se od pred o~ive, - be{e mojot odgovor. - Ne, ne se trgam. Ima da slu{ne{ u{te mnogu raboti koi kako diplomat so izostreni ~ula za nu{kawe, sigurno si gi nasetuval no ne si moèl to~no da gi doznae{. Vidov deka ovaa èna pove}e ne e vo sostojba razumno da razmisluva i ne moè da oceni {to sÂ˘ smee da kaè. Ne se 246

Roman za Skopje

obidov da prezemem што bilo za da ja spre~am da zboruva. Moèv da o~ekuvam besot {to go izrazuva{e so zborovi da prerasne vo fizi~ka presmetka so mene. Nemav sili da £ se sprotivstavam. S¢ u{te bev sosema iscrpen od lo{ata bolest. Zatoa odlu~iv da se odnesuvam kako zainteresiran slu{atel za ona {to saka da mi go kaè. Ne se obidov da go pritisnam yvon~eto za povikuvawe pomo{. Bev siguren deka korumpiraniot deùren doktor nema da dozvoli nikoj da se pribliì do mojata bolni~ka soba. Mi kaùva{e {to se morala da napravi za da uspee vo Ve~niot grad da se zdobie so visok respekt kako dama i kako sopstveni~ka na eden od najpoznatite saloni za ubavina. Vo toa mnogu i pomognale sovetite na nejzinata nova prijatelka - sopstveni~kata na salonot. Sakaj}i da mi pokaè deka e mnogu umna, voshituvaj}i se sama na sebe, triumfalno mi dofrli: Zad sekoja pobeda kako i zad sekoj uspeh vo ìvotot stojat golami `rtvi. Prijatelkata ja pra{ala dali e podgotvena da promeni mnogu ne{ta od nejziniot ìvot i od ona {to taa toga{ pretstavuvala kako maèna èna. Posebno i naglasila deka tie ne{ta koi gi smeta za mnogu va`ni, otkako }e stasa do vrvot kon koj se stremi, }e sfati deka se mnogu prizemni i nezna~ajni bidej}i im pripa|aat samo na obi~nite èni koi nemaat ambicii da gi doìveat zadovolstvata {to gi imaat bogatite lu|e. Nejzinata prijatelka ne bila nekoja ubavica no imala prekrasni sini o~i i znaela kako treba da se odnesuva za da go privle~e vnimanieto na onoj za kogo posebno e zainteresirana. Po nejzinite ubavo kaàni zborovi na mnogu sugestiven na~in, retko koj bi moèl da go odbie ona {to taa go barala ili nudela. Na vakavata privle~nost podlegnala i soprugata na mojot porane{en baxanak. Zapo~nala da spie so prijatelkata no vrskata brzo bila prekinata bidej}i dvete zaklu~ile deka im se poslatki zadovolstvata {to gi pruàat maìte. Prednosta na soprugata na tvojot Pobratim bila vo nejzinata mladost, ubavoto lice, bujnata i kadrava kosa, golemi247

Milan Porjazov

te gradi, dolgite noze no i ju`na~kiot temperament koj ja pravel u{te popoèlna za site maì koi imale sre}a da ja zapoznaat. - Znam {to misli{ sega, ti star rasipniku. Deka Salonot za ubavina bil bordel i deka nie dvete ne sme bile samo sopstveni~ki tuku i posakuvani dava~ki na seksualni uslugi. Ne e to~no toa. Vo Salonot gi pruàvme site najsovremeni tretmani za kompletno razubavuvawe i telesno i duhovno relaksirawe. Posetiteli moèa da bidat samo èni. Dokolku nekoja }e posaka{e, kako specijalitet na Salonot dobiva{e bezplatni seksualni uslugi. A vakvi uslugi baraa site, velej}i deka sakaat kompleten tretman vo koj pripa|a{e i seksualnata seansa. Toa bea postari gospo|i na koi im nedostasuva{e vodewe qubov kako i mladi dami ~ii sopruzi vo trkata po bogatstvo i novi ubavici, ja zaboravile ili ja banalizirale svojata bra~na obvrska. Za pruàwe na seksualnite uslugi angaìravme osobeno ubavi mom~iwa so nabildani muskuli kako i poznati zavodnici od xet-setot koi toa ne go pravea zaradi parite {to im gi ispla}avme, tuku zaradi mo`nosta da se falat deka imale seks so soprugite na najpoznatite politi~ari, biznismeni, artisti i sportisti. Tokmu tie iznevereni poznati li~nosti bea najuspe{nite prezenteri na na{iot Salon vo javnosta. Velea deka pravime ~uda od nivnite soprugi. Ne samo {to gi razubavuvame tuku i psihi~ki gi relaksirame taka што posle tretmanite vo Salonot tie se ~uvstvuvaat posre}ni, veseli se i pove}e im se umilkuvaat. Ponekoga{ tie poznati javni li~nosti diskretno i na nas - sopstveni~kite ni se umilkuvaa. Naj~esto nie znaevme da popu{time i da gi prifatime nivnite neзапирливи ponudi za atraktivni zabavi. Od niv ni{to ne baravme, no za toa {to go dobivaa moraa da pla}aat visoki smetki za uslugite {to nivnite soprugi gi koristea obilno vo na{iot Salon. Ne moèv da izdràm, go prekinav ova sramno kaùvawe na soprugata na tvojot Pobratim i ja pra{av:

248

Roman za Skopje

- Razbrav {to ste pravele vie dve rasipni~ki. Barem kaì mi ne{to i za va{ite maì, kade bea tie i zar ne zabeleàa {to rabotite vo Salonot i надвор од nego? - ]e ti kaàm, staro i zlobno ku~i{te. Maòt na prijatelkata se posomneva vo vernosta na svojata sopruga i po~na da ja sledi. Za malku }e nasтrada{e mojot ma`. Toj bil siguren deka taa se sre}ava so nego vo eden eliten hotel vo centarot na Ve~niot grad. Za sre}a maìte me|usebe si gi ras~istile smetkite, bez nikakvi problemi. Na iznevereniot ma` nitu na kraj na umot ne mu pa|ala pomislata deka negovata sopruga spie{e so mene a ne so mojot soprug. Po sredbata {to ja imaa dvajcata sopruzi, iznevereniot ma` prezede radikalni ~ekori. Vedna{ {tom ja zavr{i specijalizacijata ja prinudi svojata sopruga da ni go prodade na nas nivniot del od Salonot za ubavina i zaminaa da ìveat nekade na sever na dràvata, {to podaleku od Ve~niot grad. So mojot soprug jas nemav takvi pрoblemi. Toj postojano be{e otsuten. Pregolemi bea negovite angaìrawa vo Klinikata, kade што mora{e prvo da zavr{i so specijalizacijata a potoa da magistrira i doktorira. Pokraj toa ne smee{e da gi propu{ti i mo`nostite za pe~alewe pari. Koga nastana konfliktot so negoviot kolega sigurno mojot soprug pomislil deka jas, zaedno so negovata sopruga srkame so golemi laìci od slatkiot ìvot koj vo neograni~eni koli~ini go ima vo Ve~niot grad. Ako taka pomislil sosema blisku bil do vistinata. No kutriot ne smee{e ni{to da mi kaè zа{to ve}e be{e ubavo zaglaven so nekoja mlada doktorka koja o~ekuvala da rodi negovo dete. Ovaa okolnost mi ja soop{ti li~no doktorkata za jas да si go zamol~am soprugot dokolku zapo~ne da i dosaduva, baraj}i da kontaktira so nea poradi deteto. Nema{e potreba jas da go zamol~uvam, toj sam toa si go napravi. Se upla{i od vistinata {to }e ja ~ue{e za mojot ìvot, kako i od moite reakcii na avanturata {to ja imal so doktorkata. Mora{ i ova da go znae{ za da se uveri{ deka jas sum posuperiorna i od tebe i od tvojot baxanak, a moj soprug.

249

Milan Porjazov

Uspeav rabotata na Salonot za ubavina vo na{iot Grad da ja organiziram taka што taa да bide sosema identi~na so onaa na Salonot vo Ve~niot grad. Ne se ~udi i ovde ima postari novope~eni gospo|i i zapostaveni mladi soprugi koi baraat kompleten tretman. @alam {to godinite si go napravija svoeto и што jas pove}e ne sum interesna za vrvnite li~nosti od na{iot javen ìvot. Zatoa pak uìvam vo dolgite patuvawa do najatraktivnite destinacii, vo dru{tvo so najbogatite maì i èni. Znam {to sega misli{ za mene. Deka samo {etaweto mi ostanalo bide}i nemam sinovi, }erki i vnu~iwa. Da, niv gi nemam no imam ma~ki i ku~iwa koi go ispolnuvaat mojot dom i na koi im posvetuvam golema qubov i grià. Ako zlobniku, se siti{ na toa {to nemam svoi deca, mnogu gre{i{. Jas nikoga{ ne sum posakala da imam deca. Oтsekoga{ sum veruvala deka, koga decata }e porasnat go gubat respektot kon roditelite i postojano imaat na um kako da im se osvetat. Ne poradi toa {to tie za niv go napravile tuku poradi ona {to tie ne go napravile, bez razlika dali moèle ili bile dol`ni da go napravat. Slu{aj ubavo starа rasturiku}o. Ova e edinstvenata rabota {to }e ti ja kaàm i na moe golemo razo~aruvawe, za tebe }e prestavuva ubava vest. Jas odamna sfativ deka moite ~esti i dolgi otsustva nikoj ne gi zabeleùva. Tie ne mu pre~at nitu malku na mojot soprug. Ednostavno pove}e ne go interesira kade sum i so kogo sum. Ne e daleku denot koga }e mu re~am "zbogum“ i }e zaminam da ìveam i da rabotam isklu~iтелно vo Ve~niot grad. Tamu mi e mene mestoto bideј}i samo taa sredina mu odgovara na mojot sega{en status. Toj i ponatamu neka se posveti na Klinikata i na negovata nau~na rabota, ne mu treba soprugata. - Zna~i toa e se. Te islu{av vnimatelno i zatoa odi si i ostavi me da se odmoram. - Ova go rekov so tivok glas za da ne ja razlutam nepovikanata polno}na posetitelka. - Sega jas vedna{ }e ti ovozmoàm da se odmori{, - mi zgrmi lavicata na koja posakuvaniot plen £ be{e pred ustata. 250

Roman za Skopje

So pernicava {to }e ja pritisnam na tvoeto lice, }e te uspijam tolku lesno taka што ti, strvno ku~i{te, nikoga{ pove}e ne }e moè{ da se razbudi{. Taa uìva{e vo prepla{enosta koja ja gleda{e na moeto lice. - Se najdov o~i v o~i so smrтta. Pomisliv deka mi dojde krajot, - prodilì da mi kaùva mojot Star prijatel na kogo toj nastan ostavil te{ki tragi. - No toa ne be{e dovolna pri~ina za da ne prodolì da go opi{uva najdramati~niot mig vo negoviot ìvot. - Drèj}i ja pernicata so dvete race i pribliùvaj}i ja kon moeto lice, soprugata na tvojot Pobratim kako gladen yver od pra{umata, se nafrli na svojot plen koj be{e nemo}en i nema{e nikakvi izgledi da se odbrani. So {iroko otvorena usta i silno zatvoreni o~i taa ispu{ti silen i prodоren vrisok koj za nea treba{e da pretstavuva pobedni~ki smev vo posledniot ~in na nejzinata polno}na poseta. Vakviot vrisok, koj sosema nalikuva{e na ìvotinski krik, gi zatrese prozorcite i preku zatvorenata vrata prodre niz bolni~kite hodnici vo koi vladee{e dotoga{ so ni{to ne zagrozeniot polno}en mir. Deùrniot lekar verojatno pomislil deka rabotata e ve}e zavr{ena ili pak se ispla{i vrisokot da ne predizvika panika kaj pacientite i medicinskite sestri i zatoa vedna{ se str~al kon mojata soba. Brzo ja otklu~i vratata, vleze vo sobata i izvika: - Posetata e zavr{ena. Gospo|o, Ve molam vedna{ da ja napu{tite sobata! - Polno}nata posetitelka ja spu{ti na krevetot pernicata {to ja drè{e so dvete race i brzo is~ezna niz {iroko otvorenata vrata. Jas ostanav sam bidej}i i deùrniot doktor potr~a po nea za da i obezbedi bezbedno napu{tawe na Klinikata. Sepak brzo pristignaa nekoi doktori i medicinski sestri i potoa ne znam {to se slu~uva{e.

251

Milan Porjazov

Verojatno pod dejstvo na nekoi sedativi koi mi bile dadeni, brzo sum zaspal. Koga se razbudiv se nao|av vo Klinikata za kardiologija. Potoa sleduva{e ona {to mora{e da se doìvee za da se preìvee. Ova {to ti go kaùvav dosega go nemam nikomu kaùvano. Stravotniot nastan {to mi go podgotvi soprugata na tvojot Pobratim sega go znaeme samo jas i ti i bi te zamolil pove}e nikade i pred nikogo da ne bide spomenat. Ne sakam da si imam rabota so policijata bidejki dosega ne sum slu{nal deka nekoj korumpiran doktor odgovaral za vakvo delo. Slu{av {to mi kaùva mojot Star prijatel i ne im veruvav na svoite u{i. Nikoga{ ne sum se posomneval deka soprugata na Pobratimot e nenasitna ku~ka koja e podgotvena, bez strav i grev da posegne po ìvotot na eden ~ovek koj dolgo go poznava i bil mnogu blizok na nejzinoto semejstvo. Ne znam kolku od seto toa mu bilo poznato na mojot Pobratim. Sigurno ne znael mnogu i zatoa dozvolil soprugata da го pravi ona {to го naumila, samo da ne e pokraj nego i da ne mu pravi nepriliki koi bi se odrazile na negoviot ìvot i kariera.

252

Roman za Skopje

[ESNAESETTA GLAVA 1 Stariot prijatel me pra{a dali se soglasuvam da ispieme u{te po eden ~aj. Mu odgovoriv potvrdno. Toa zna~e{e deka razgovorot }e go prodolìme. Jas go zapo~nav: - Vo ìvotot sre}avame mnogu lu|e, nekoga{ zatoa {to sakame a nekoga{ zatoa {to morame. Kon edni sme vnimatelni, a kon drugi sme grubi ili indiferentni. Za ona {to }e go kaème nekoi ni veruvaat bez dvoumewe, a ima i takvi koi mislat deka postojano gi laème. Edni ni se dragi prijateli, a drugi nepoèlni sogovornici. A {to mislat tie za nas? Nekoi dobro, a nekoi lo{o. OŃ&#x201A;sekoga{ bilo taka no vo minatoto mnogu polesno se prepoznavale koi se ubavicite, a koi se yverovite, koi se princovite, a koi se zlobnite princezi. - Kolku ubav govor za karakterite na lu|eto od na{eto poblisko i podale~no minato. Te molam kaì go istiot govor u{te edna{ za da go vnesam vo kompjuterot, - mi dofrli Stariot prijatel cvrsto stegaj}i gi usnite za da ne zapo~ne silno da se smee. - Moè{ da mi se potsmeva{ kolku {to saka{ no taa e vistinata so koja katadnevno se sretnuvame. Ti mnogu ubavo ja po~uvstvuva tokmu ovaa vistina. Malku nedostasuva{e pa da se slu~e{e denes jas da nemam so kogo da vodam vakov interesen razgovor. - Dobro de, ne mi se luti, - mi se obrati Stariot prijatel. - Sekoj od nas vo svojata du{a ima po nekoja crna damka koja pritiska i boli. Kaj nekoi se pogolemi, a kaj drugi poma253

Milan Porjazov

li, ili barem taka mislat. Za niv ne sakame da zboruvame a koga }e se re{ime toa da go napravime, mnogu stravuvame da ne bideme sfateni kako nemo}ni gubitnici na kogo samo Gospod moè da im pomogne. Mojot vistinski prijatel nema taka da me sfati tuku vedna{ }e se ponudi da mi stane sojuznik vo otstranuvaweto na crnata damka. - Ja prifa}am ovaa alegorija no ne baram da mi ja napi{e{ za da ne ja zaboravam. Taa kaj mene predizvika druga èlba a taa e slednata: Sakam da te pra{am kolku ti znae{ za crnite damki vo du{ata na tvojot porane{en baxanak? - Moram da priznaam deka osven onie koi ti gi kaàv ne znam za drugi. Verojatno ima u{te, - be{e odgovorot na Stariot prijatel. Te molam da ne zaboravi{ deka moeto otkaùvawe od baxana~kata vrska i od na{eto dolgo drugaruvawe i iskrenoŃ&#x201A;Đž prijatelstvo, usledi nabrgu po onaa najstra{na no} vo mojot ìvot, vo koja negovata sopruga napravi i kaà tolku mnogu zastra{uva~ki, navreduva~ki i poniùva~ki raboti za mene. Ne veruvam deka mojot porane{en baxanak ne znael ni{to od toa {to negovata sopruga mi go kaà vo bolni~kata soba. Ako znael barem mal del od seto toa, moral da prezeme ne{to za da ne se slu~i toa {to mi se slu~i. Trebal da znae deka ne samo nemu tuku i na tie okolu nego, taa ku~ka e vo sostojba da im go napravi ìvotot pekol. Nikoga{ ni{to ne mi kaàl {to se slu~uva me|u nego i negovata sopruga, nitu deka taa mene ne me po~ituva tuku deka odamna mnogu me mrazi. Sega sosema ti e jasno deka tokmu tie bea pri~inite za prekinuvawe na na{eto dolgo prijatelstvo. Morav na vakviot stav na Stariot prijatel da najdam odgovor koj barem delumno }e go opravda Pobratimot. - E moj Star prijatele. Nie sÂ˘ u{te ne znaeme kolku dlaboka bila bolkata na tvojot porane{en baxanak {to mu ja nanesuvala crnata damka koja dlaboko vo negovata du{a mu ja vsadila negovata sopruga. Si se zapra{al li dali taa negova napatena du{a imala mesto i za onie crni damki koi nego go zasegale a se odnesuvale na najbliskite rodnini i prijateli? 254

Roman za Skopje

Vpro~em toj mnogu odamna zapo~na da ja ignorira svojata sopruga. Negovata vistinska i najgolema bolka ne ja smeta onaa {to ja predizvikala soprugata tuku mnogute drugi koi ìvotot surovo mu gi nanel. Toj be{e i s¢ u{te e u~esnik vo dramati~ni nastani koi ostavaat vrz nego novi i golemi crni damki. - Od kade ti go znae{ seto ova, - me zapra{a iznenadeniot Star prijatel. Ova be{e momentot za otkrivawe na moite dolgi razgovori {to gi vodev so Pobratimot. - Dosega ti nemam kaàno, no sekako ne mislev od tebe da gi skrijam sredbite {to do neodamna gi imav so tvojot porane{en baxanak. Potoa zapo~nav na Stariot prijatel da mu raskaùvam kako dojde do na{ata prva sredba i za mnogute drugi {to po nea gi imav so mojot Pobratim. Za ona {to porano go srabotil i za ona {to sega go raboti ne sakav mnogu detalno da go zapoznaam za da ne gi zgolemam neosnovanite somneì na Stariot prijatel deka mojot Pobratim e ne~esen ~ovek. Mu raskaùvav {to mu se slu~uvalo na na{iot toga{en zaedni~ki prijatel dodeka se nao|al na specijalizacija vo Ve~niot grad. Pomalku za ubavata a pove}e za grubata strana od ìvotot koj tamu go pominal. Ne propu{tiv da go zapoznaam i so kidnapiraweto na Pobratimot. Najgolemo vnimanie im posvetiv na negovite stradawa i na najgolemata crna damka predizvikana od nemo`nosta da mu prijde na svojot sin, slaven fudbaler na kogo mu e samo biolo{ki tatko i pove}e ni{to drugo и додадов. - No, moj Star prijatele, toj denes bogat, poznat i priznat vrven doktor koj ima izvonredno zna~ajni otkritija, ne ìvee spokojno. Poto~no, toj se pla{i samiot od sebe i od ona {to toj go srabotil ili sega go raboti. Ima li pogolemo prokletstvo od ova {to ti go kaùvam? Nestrplivo go ~ekav odgovorot. Mojot Star prijatel dolgo mol~e{e za da na krajot se odlu~i da mi go kaè ova: - O~igledno ti znae{ pove}e za tvojot Pobratim otkolku {to jas znam za mojot porane{en baxanak. Zatoa od tebe }e 255

Milan Porjazov

pobaram edno mislewe koe ne se somnevam deka }e bide iskreno. Te molam kaì mi dali zgre{iv koga se otkaàv od drugaruvaweto i prijatelstvoto so tvojot Pobratim? - Da, zgre{i i toa mnogu. Toa ti go velam zatoa {to sum siguren deka toj nikoga{ ne pomislil da napravi ne{to lo{o za tebe. Moèbi ne obratil dovolno vnimanie na nekoi okolnosti, no ne treba da dozvoli{ zaradi negovata sopruga od koja i toj doìveal mnogu navredi i poniùvawa, da bide edinstveniot vinovnik za prekinuvaweto na Va{eto tolku dolgo iskreno prijatelstvo. - Oтkako go slu{nav ova {to sega mi go kaà, po~uvstvuvav deka ne treba na toj ~ovek da mu se lutam tuku treba da go àlam. Pokraj onaa negova sopruga, duri i eden vrven nau~nik kakov {to e toj, ne moèl da ja otstrani crnata damka i da najde mesto za svetlata to~ka koja bi go napravila u{te posjaen oreolot na negovata slava. Tuka bi moèle da go prekinime razgovorot za tvojot Pobratim. Bi go prodolìle idnata sabota vo tvojot dom na ru~ekot koj mi go ima{ veteno mnogu odamna, - mi dofrli Stariot prijatel. - Se soglasuvam, - izvikav jas sre}en {to ja slu{nav ovaa ubava vest. - Samo da znae{ kolku }e se izraduva mojata sopruga? - Dogovoreno, - re~e Stariot prijatel. Sega moàm da te ispratam do tvojot avtomobil i da ti kaàm: дogledawe vo sabota.

2 Se upativme kon mojot sekoga{ veren prijatel - stariot avtomobil "buba~ka“. Vlegov vo avtomobilot, go otvoriv prozorecot od levata strana za da mo`am da mu maвnam na mojot prijatel, go namestiv klu~ot vo bravata i go zavrtev. Gledam ~udo {to dosega mi se nema slu~eno. Se slu{na samo edno "klak“. Se obidov u{te nekolku patи. Osven "klak“ nikako ne 256

Roman za Skopje

moèv da slu{nam deka motorot e vklu~en i дека po~nal da raboti. Od sram vo zemja da propadnam. Stariot prijatel saka da ostavi vpe~atok deka e zagrièn no jas sum siguren deka mu e polna du{ata so zadovolstvo od toa {to go gleda i dokolku stegnatite usni nekako mu se otvorat, sigurno }e se rasturi od smeewe. Nastojuvav da ne pokaàm deka sum mnogu nervozen, no toa te{ko mi ode{е od raka. Zatoa naluten mu doviknav na Stariot prijatel: - Namestо da stoi{ tuka kako spomenik i zagrièno da gleda{ {to me snajde, bi moèl da otide{ do avtomehani~arite na Pansionot i da donese{ nekoj od niv za da vidi {to mu se slu~i na mojov avtomobil. Prijatelot, kako da mu e seedno, ne brzaj}i tuku ~ekor po ~ekor, pokroce se upati kon avtomehani~arskata rabotilnica na Pansionot. Nabrzo se vrati so edno mom~e, oble~eno vo sin mantil. So desnata raka toa ja ima{e cvrsto stegnato ra~kata na metalnata kutija vo koja se nao|a{e alatot. - Ova mom~e e najdobriot majstor za avtomobilski motori {to go imame vo Pansionot. Sega }e vidi {to se slu~uva so tvojot milenik i zo{to ne saka da trgne, - mi re~e Stariot prijatel za kogo i ovoj pat bev siguren deka mi se potsmeva. Mladoto mom~e, sprema na~inot na drèweto i ve{tinata na koristeweto na alatot, vleva{e doverba deka uspe{no }e ja zavr{i rabotata. Si rabote{e, ni{to ne zboruva{e, a i nie ni{to ne go pra{uvavme. Po desetina minuti se ispravi mom~eto, go pogledna prvo mojot Star prijatel a potoa mi se obrati mene: - Gospodine, ovde Va{iot avtomobil ne }e moàm da go popravam. ]e moram da go odnesam vo na{ata rabotilnica. Tamu imame sovremeni elektronski aparati za dijagnosticirawe na defekti na avtomobilski motori. Bez niv ne bi moèl da Vi pomognam. Ova {to go slu{nav me stapisa. Denes nemav preт~uvstvo deka na mojot avtomobil }e mu se slu~i teòk defekt. No da bidam iskren, ~esto vo sebe si velev: Кoga i kade ovoj

257

Milan Porjazov

moj star avtomobil }e mi dade do znaewe deka treba da go ostavam vo mir do kraj da iz'r|osa. Ni na kraj pamet ne mi pa|a{e ovoj avtomobil da go zamenam so nekoj pomlad poloven ili pak da kupam nov. Edinstvena zamena na ovoj avtomobil moè da bide negovata nova moderna verzija koja pove}e ne e "narodnaâ&#x20AC;&#x153; bidej}i za nea trebaat mnogu pari koi jas gi nemam. Ostanuvame, jas i ovaa moja stara "buba~kaâ&#x20AC;&#x153; i ponatamu zaedno da stareeme i 'r|osuvame, toj vo garaàta a jas desetina metri nad nego, vo mojot stan. Po vakvoto moe razmisluvawe se vrativ vo realniot ìvot i so golema doverba mu se obrativ na Stariot prijatel: - [to misli{ ti, moj Star prijatele? - Go mislam ona {to edinstveno e mo`no, - mi odgovori toj. - ]e go ostavi{ avtomobilot ovde a vrednovo mlado majstor~e }e se pogriì da go napravi da bide dva pati podobar otkolku {to be{e koga doa|a{e navamu. Ako se soglasuva{ jas moàm vo sabota, koga }e doa|am kaj tebe na ru~ek, da ti go donesam popraven tvojot avtomobil. Dotoga{, dokolku ima{ potreba nekade da odi{ so avtomobil, koristi taksi-vozilo. Taka }e ti bide i poeĐ˛tino bidej}i ovaa starudija tro{i mnogu bezin. O~igledno deka Stariot prijatel ne propu{ti da si go ispolni merakot i da me potseti na dotrajanosta na mojot avtomobil. Ne se nalutiv, ima{e pravo i zatoa samo mu dofrliv: - Se soglasuvam bide}i i onaka naj~esto go koristam velosipedot. - Denes ti }e si odi{ so minibusot na Pansionot, - mi re~e Stariot prijatel so glas koj potreperuva{e od zadovolstvoto {to mu go ovozmoì defektot na mojot avtomobil. Potoa go upativ pogledot kon mladiot majstor. Toj brzo donese drug avtomobil i za nego, so ~eli~no jaè, go vrza mojot avtomobil. Zapo~na vle~eweto na mojot avtomobil i negovoto vnesuvawe vo garaàta na Pansionot. Za mene toa be{e ta`na gletka.

258

Roman za Skopje

Nabrzo dojde minibusot. Vo nego bevme samo trojca patnici. Se zavrte voza~ot kon nas i nasmean ni dovikna: - Podgotveni li ste mom~iwa za trgnuvawe? Jas sakav da go dadam potvrdniot odgovor no me otkaà eden od patnicite. Toj nenadejno se oglasi: - Po~ekaj malku, nema potreba od mnogu brzawe. Mojot prijatel mi re~e deka i toj }e dojde vo Gradot, no eve s¢ u{te go nema da se pojavi. - @alam, re~e voza~ot. Jas moram da trgnam i da stasam to~no sprema utvrdeniot vozen red. Zabr~e minibusot i se upati kon negovata krajna postojka koja ne be{e daleku od mojot dom. Koga stasav doma, prvo na soprugata i kaàv deka vo sabota mojot Star prijatel kone~no }e dojde na ru~ek kaj nas. Ovaa vest ja izraduva. Koga po~nav da i kaùvam {to se slu~i so mojot star avtomobil, taa vedna{ zabeleà deka sum voznemiren pa zatoa se obide da me smiri: - Ne se griì {to tvojot avtomobil }e pomine sedum dena i седум no}i vo novo nepoznato dru{tvo, vo ubavi prostorii i na ~ist vozduh. Da treba{e jas tolku dolgo da otsustvuvam bez prethodno toa da ti go najavam, toga{ }e ima{e pravo da bide{ duri besen od lutina. Ja prifativ nejzinata {ega i zatoa vedna{ i dofrliv: - Misli{ deka jas }e ti go dozvolev toa dokolku ne be{e neophodno kakov {to e slu~ajov so mojot avtomobil? Ova {to go kaàv be{e kako da frliv petarda koja silno duri zaglu{uva~ki pukna. Zagrme soprugata isturajќi vrz mene mnogu pra{awa so te{ki obvinuvawa: Zarem ti mene me smeta{ deka sum ednakvo zna~ajna kolku tvojot avtomobil pa me sporeduva{ so nego? Do koga misli{ da ja ~uva{ taa starudija? U{te li mojot ìvоt }e bide izloùvan na opasnost koga sednuvam da se vozam vo nego? Ima{e u{te mnogu pra{awa vo taa smisla koi za moja sre}a gi prekina yvonoto na vleznata vrata.

259

Milan Porjazov

SEDUMNAESETTA GLAVA 1 Ne dozvoliv nalutenata sopruga da ja otvori vratata. Jas skoknav od foteljata i go storiv toa. Kakvo golemo iznenaduvawe! Pred mene stoe{e Pobratimot, no ne be{e sam. Do nego be{e edno visoko i ubavo mom~e koe mnogu nalikuva{e na nego. [iroko ja otvoriv vratata i na posetitelite im rekov: - Dobredojdovte, dragi gosti, povelete vlezete! Toga{ Pobratimot me pregrna i niz solzi mi {epna na uvoto: - Ti go donesov na gosti mojot sin. Denes jas sum najsre}niot tatko na svetot! Ubavoto mlado mom~e samo se nasmevnuva{e, stoej}i mirno pokraj mojot Pobratim. Koga se oslobodiv od pregratkata na Pobratimot mu ja pruìv rakata za da se pozdravime. Toj go napravi istoto, se pozdravivme i toga{ od nego, onaka kako {to samo strancite moàt da gi kaàt na na{iot jazik, gi slu{nav zborovite: - Dobar den, prijatele! Ubavo mi prozvu~ija ovie zborovi zĐ°{to za nego ne bev gospodin ili doma}in tuku ne{to pove}e - prijatel. Neo~ekuvanite gosti ja vozbudija i mojata sopruga. Taa radosno se pozdravi so niv, zaboravaj}i deka samo pred nekolku minuti be{e luta kako nikoga{ porano. Sednavme vo dnevnata soba. Soprugata postapuvaj}i po stariot obi~aj, prvo gi posluì gostite so slatko od smokvi i ~a{a studena voda. Potoa gi donese ~a{ite i òltata raki260

Roman za Skopje

ja. Mladoto mom~e ja pogledna ~a{ata {to be{e pred nego no ne saka{e nitu da ja pomirisa. Zatoa pak so golemo zadovolstvo prifati da se napie sok od praski. Sleduva{e i mezeto za rakijata, taka што se be{e podgotveno so polnite ~a{i da si posakame mnogu zdravje, sre}a i {to pove}e vakvi ubavi sredbi. Red be{e jas kako doma}in da im se obratam na gostite: - Na kogo treba da sum mu blagodaren za ovaa poseta koja prijatno me iznenadi i me ispolni so golema radost? - Na dvajcata, na tatkoto i na sinot koi sepak uspeeja da se najdat. Toj izrazi posebna èlba da se sretne so tebe i jas mu ja ispolniv, - be{e odgovorot na Pobratrimot. Toga{ jas iznenaden izvikav: - Zo{to so mene ? - Gledam deka na{ata neo~ekuvana poseta predizvika silen iznenaduva~ki efekt. Otkako }e ti kaàm koj be{e povodot mislam deka }e go prifati{ so zadovolstvo i }e ti pravi ~est, moj damne{en prijatele i pobratime. Toga{ mladoto mom~e se obrati kon tatko mu i pobara da mu bide preveden razgovorot {to go vodev so mojot Pobratim. Koga razbra za {to stanuvalo zbor, so blaga nasmevka kimna so glavata {to bi treba{e da zna~i deka se soglasuva so ona koe mi be{e kaàno. Ne bev iznenaden {to vo prevodot Pobratimot ne spomena deka mladoto mom~e go narekuva{e "mojot sin“. Potoa zboruva{e mojot Pobratim i toa neverojatno brzo zatoа {to mora{e skoro se {to ќe kaè, da go prevede na jazikot koj go zboruva negoviot sin. - Zo{to i kako se slu~i sredbata so sinot }e vi kaàm drugpat. A sega slu{ajte go povodot koj n¢ dovede kaj vas: Sinot se interesira{e za mojot ìvot, saka{e s¢ da doznae za mene. Me pra{uva{e za mojata majka i tatko, za sestra mi i soсema malku za mojata sopruga. Mu ja zadovoliv qubopitnosta i mu raskaàv za moite studii a osobeno za specijalizacijata, steknuvaweto na visokite akademski tituli i rabotata vo Ve~niot grad. Ne me pra{a {to sega rabotam bidej}i za toa jas mu zboruvav koga go odnesov da gi vidi Klini261

Milan Porjazov

kata i Restoranot. Vo Salonot za ubavina ne saka{e da odime. Po pro{etkata sednavme vo Restoranot. Toga{ sinot me iznenadi so pra{aweto: - Imate li Vie brat i kade sega toj se nao|a? Vedna{ mi svetna sijali~kata i mi stana jasno deka negovata majka mu ima spomenato, sekako bez nekoi posebni detali, za na{eto pobratimuvawe, za koe znaev pred nea da kaàm ubavi zborovi. Mojot odgovor be{e deka nemam brat no imam pobratim. Mu ja razkaàv ovaa prikazna kako stanavme pobratimi. Ako ne{to sum propu{til, ti slobodno dopolni me: Kako u~enici vo osnovnoto u~ili{te bevme postojano zaedno ili kaкo {to toga{ velevme bevme "verni drugari“. Sekoga{ bevme podgotveni edniot na drugiot da mu pomogne za што bilo, osobeno ako nekoj od maaloto se obiduva{e fizi~ki da ne napadne. Toga{ odlu~ivme da se pobratimime, zakolnuvaj}i se deka zasekoga{ }e bideme "kako vistinski bra}a koi se po~ituvaat i се pomagaat“. Sinot, kako malo dete na koe mu ~itaat bajki, so golem interes go slu{a{e ona {to mu go kaùvav. Bidej}i fudbalot za nego pretstavuva najva`nata rabota na svetot koja celosno go okupira, ne bev iznenaden koga me pra{a: - Dali kako deca igravte fudbal ? - Kako da ne, - mu rekov jas. - So zbratimuvaweto si obezbediv sigurno mesto vo napadot na na{iot maalski fudbalski tim. Koga go slu{na ova sinot insistira{e da slu{ne {to pove}e detali za na{ite detski fudbalski godini. Jas sekako mu ja ispolniv taa èlba: - Znaevme so golema èstokost da odigrame nekoj odlu~uva~ki natprevar na turnirite na koi u~estvuvaa ekipi i od drugi maala. Na sekoja na{a pobeda neizmerno se raduvavme, proslavuvajќi go uspehot so po edna ~a{a boza. Za da mu objasnam kakov e toj пијалак treba{e dobro da se potrudam, pra{uvaj}i go za nekoi zborovi od negovot jazik koi mene ne mi bea poznati a bea neophodni za da odgovorot 262

Roman za Skopje

bide to~en. Koga zboruvav za èstokosta so koja igravme na natprevarite mu spomenav deka poradi toa {to igravme bosi, prstite na nozete a osobeno palcite ni bea so podotkornati i zakrvaveni nokti. Ne moè{e sinot da se izna~udi koga mu kaàv kako gi lekuvavme ovie povredi. Nemavme pribor za prva pomo{ kakov {to sega imaat site fudbalski ekipi. Osobeno mu be{e interesno, duri i sme{no koga mu kaàv deka ranite gi dezinfekciravme mo~ajŃ&#x153;i se na niv. Potoa so no`~e od zidovite na spalnite sobi varosani so bel var, izgrebuvavme siten pra{ok i go nanesuvavme na ranite. Pra{okot se zalepuva{e i go zapira{e krvaveweto. Koga }e se zasu{e{e sam pa|a{e od ranata i prstot be{e kako "novâ&#x20AC;&#x153;. - Zarem toga{ ne se slu~uva{e ranata da se inficira, me pra{a duri zagrièno sinot. - Jas ne se se}avam deka nekoj ima{e seriozni posledici od vakviot na~in na lekuvawe na povredite, osven {to mojot Pobratim mora{e dve sedmici da bide golman namesto napa|a~. Ovoj odgovor Pobratimot go dopolni so objasnuvaweto deka sekoga{ koga se rabotelo za poseriozni povredi, pomo{ sme barale od doktorite vo Dràvnata bolnica, koja se nao|a{e vo na{eto maalo. Go prekinav kaùvaweto na gostinot za da go pra{am: - Mu raskaà li na mladovo mom~e so kakvi topki igravme odnosno od {to gi pravevme? - Ne, za toa ne mu kaàv, - be{e odgovorot. Koga mu be{e prevedeno moeto pra{awe sinot na Pobratimot me zamoli da mu go kaàm odgovorot. - Toga{ nemavme fudbalski topki. So partali polnevme ènski ~orap i go oblikuvavme {to e mo`no pove}e ima forma na topka i da moè da oŃ&#x201A;skokne barem pet santimetri. Vakvite topki a i neramnite ledinki so po nekoj pogolem kamen bea pri~inata za "sportskite povrediâ&#x20AC;&#x153;, za koi Pobratimot dosta kaà. - Zaboravi da mu kaè{ deka eden kus period igravme so vistinska fudbalska topka. 263

Milan Porjazov

Se vme{a vo razgovorot Pobratimot, prodolùvaj}i go svoeto kaùvawe. - Ne znaevme kako ja nabavil eden na{ sosed, potstanar kaj bakalxijata. Be{e vodnik - prva klasa vo narodnata vojska. Moèbi fudbalskata topka ja dobil za negovite voeni zaŃ lugi. Koga }e odlu~e{e sosedot da ni ja dade fudbalskata topka da poigrame so nea, ni postavuva{e eden krajno nekorekten duri razo~aruva~ki uslov: Bara{e da odigrame samo eden natprevar so dve poluvremina no sekoe poluvreme mora{e da zavr{i vedna{ {tom edna od ekipite }e postigne gol! Sekoj od nas edvaj ~eka{e da dojde do nego vistinskata fudbalska topka i da ja po~uvstvuva razlikata vo igraweto so partalavata i ovaa topka. Sekoj {ut so noga ili udirawe na topkata so glava be{e posebno doìvuvawe za nas. Koga go pravevme toa se pla{evme da ne postigneme gol zo{to natprevarot brzo }e zavr{e{e. Ne moèvme da uìvavme vo bescelno me|usebno driblawe i dodavawe. Sudijata, koj sekoga{ be{e sosedot, dokolku go zabeleè{e toa vedna{ si ja zema{e fudbalskata topka i si zaminuva{e doma. Kakva psihi~ka tortura vrz nas decata, vqubenici vo fudbalskata igra. Igra{ fudbal a se pla{i{ da nÂ˘ postigne{ gol! No kaznata brzo go stigna vodnikot od prva klasa, na{iot najomrazen sosed. Go ispratija na frontot na sever od toga{nata na{a federalna dràva. Fudbalskata topka ne ni ja ostavi iako site go molevme toa da go napravi. Za vozvrat koga }e se vrati bakalxijata mu veti deka edna godina }e mu dozvoli da ìvee kaj nego bez da mu pla}a. Za vodnikot nikoga{ pove}e ne slu{navme, verojatno zaginal na frontot. - Ste imale siroma{no, no mnogu vozbudlivo detstvo, so voodu{evuvawe zaklu~i mladoto mom~e. - Nemoj da misli{ deka fudbalot ni be{e edinstvenata zabava i grià. Nie bevme ~lenovi na toga{nite folklorni i dramski sekcii na detskite kulturni domovi i skoro site redovno pokaùvavme odli~en uspeh vo {koluvaweto. Imavme vreme da pravime i drugi detski |avol{tini vo bav~ite i 264

Roman za Skopje

ovo{tarnicite koi bea nedaleku od na{ite ku}и, kako i da se kapime na divite plaì na Golemata reka koja toga{ ima{e bistra i nezagadena voda. Vo na{eto maalo ìveea i najпро~uenite tepa~i vo Gradot. Pri~ini za tepa~kite bea naj~esto ubavite momi a se slu~uvaa na pladnevnite igranki vo srednite u~ili{ta ili vo nekolkute drugi sali vo Gradot. To~no e deka site bevme siroma{ni. Vo na{eto maalo {to se nao|a vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot, ìveeja samo ~esni i vredni lu|e. Tie me~taeja za poubava idnina vo koja nema pove}e da ìveat vo malite i tro{ni ku}i, so bunari vo dvorovite od koi vadea voda za piewe i za drugi potrebi i klozeti so septi~ki jami koi moraa da se nao|aat {to podaleku od dvete ili tri sobi~ki vo koi se ìvee{e. Nikoj od tie lu|e ne se pla{e{e deka negovite deca }e ostanat gladni. Sosedite si pomagaa me|usebe, bea sekoga{ zaedno i vo lo{o i vo arno. Edinstveno na {to ne moèa da mu se sprotivstavat bea bolestite, onie {to gi napa|aat siroma{nite. Tie pokosija nekolku na{i rodnini i prijateli, vo cutot na mladosta. Otkako go soslu{a ova kaùvawe mladoto mom~e mi se obrati mene so slednive zborovi koi me trognaa: - Gospodine, jas sum mnogu sre}en {to mi be{e ispolneta èlbata da se sretnam so Vas. Vo Va{ata zemja, kako {to mi kaà gospodinot doktor kaj kogo dojdov vo poseta, pobratimot se smeta duri i za pove}e od brat. Jas mu veruvam bidej}i nekoi bra}a znaat meѓusebe da se karaat, да се mrazat, ta duri i da se ubivaat. Toa pobratimite nikoga{ ne go pravat bidej}i tie sami odlu~ile da imaat golema me|usebna po~it. Bra}ata nikoj ne gi pra{al dali sakaat da bidat bra}a. Sepak, sakale ili ne tie zasekoga{ }e ostanat bra}a bez razlika dali me|u niv ima bratoqubie ili pak ne sakaat da se vidat. Takvi se odnosite i pome|u roditelite i nivnite deca. Seto {to dosega go slu{nav nema nikoga{ da go zaboravam bidej}i toa go potvrduva moeto visoko mislewe za pobratuvaweto i golemata doverba pome|u pobratimite, kakva {to ja imate vie.

265

Milan Porjazov

Slu{aj}i go prevodot za ova {to go kaà mladoto i umno mom~e, a osobeno ona za neraskinlivata vrska pomeѓu roditelite i decata, mi dojde ne{to toplo okolu srceto. Toga{ go zamoliv mom~eto da zastane prostum za da moàm da go pregrnam, velej}i mu deka mi e mil kako da mi e sin. Stanavme i cvrsto se pregrnavme. Koga potoa si gi podadovme racete za da ja potvrdime iskrenosta na cvrstata pregratka, od moite o~i potekoa solzi radosnici. Takvi raboti im se slu~uvaat samo na povozrasni lu|e kako mene koi, ne moàt da si gi so~uvaat svoite emocii samo za sebe. No i o~ite na mojot drag gostin silno blesnaa. Mi nalikuvaa na penesti branovi koi me opsipuvaat so prekrasni srebreni treperewa, izbliknati od sinoto more od kade {to doa|a ova ubavo i umno mom~e. Nastana ti{ina, nikoj ni{to ne se osuduva{e da kaè. Site kako da ne ma|epsa prekrasnata pregratka. Molkot go prekina mladoto mom~e pra{uvaj}i me: - Dali Vie, gospodine, imate sin? - Da, imam. @ivee tuka vo na{iot Grad. @enet e i ima edno dete, mojot sakan vnuk. Sinot e prv trener na juniorskata ekipa na eden od najtrofejnite fudbalski klubovi vo na{ata dràva. Poslednava informacija go razveseli profesionalniot fudbaler. Vedna{ veti deka, koga }e se vrati vo svojot grad ќe mu predloì na rakovodstvoto na klubot vo koj igra, da se organizira fudbalska sredba pomeѓu juniorite na negoviot i na timot na mojot sin. Pobratimot potskokna od radost i sve~eno izjavi deka toj celosno }e sponzorira ne edna tuku dve sredbi, po edna vo dvata grada. To~no koga stivnaa emociite so koi bevme site opfateni, od kujnata se pojavi mojata sopruga so golema tava vo racete. Mene mi be{e poznato deka sekoja sabota taa za ru~ek mi podgotvuva nekoj od nejzinite meseni specijaliteti. Gostite ne go znaeјa toa i zatoa bea mnogu qubopitni da vidat {to im nosi taa.

266

Roman za Skopje

- Ova go nosom prvenstveno za mojot mlad i drag gostin, izvika soprugata. Vie dvajca postari gospoda moète da kasnete dokolku toa ne Vi go zabranil nekoj "zlonameren“ doktor, zaјаdlivo doma}inkata ja zavr{i re~enicata. Potoa zapo~na vo ~iniite {to bea pred nas da ni stava od vitkite na s¢ u{te topliot zelnik. Od onoj vo tavata {to se pravi od tenko isukani kori, zavitkani vo vitki ispolneti so zelje, so ubavo na{e belo ov~o sirewe i so za~inite koi doma}inkata nikomu ne gi kaùva zа{to, tie bile nejzinata golema kulinarska tajna. Pokraj ~iniite ni ostava{e ~a{a so jogurt od kravjo mleko. Gledavme vo mladoto mom~e sakaj}i da mu dademe na znaewe deka prvo toa treba da po~ne da jade od zelnikot. Mom~eto ja sfati porakata i bez da se dvoumi gi zede noòt i viљu{kata i zapo~na da se~e par~iwa od vitkite i da gi stava vo usta. Koga vide deka nie vitkite gi drìme so race i taka gi jademe, mladiot gostin vedna{ ja zema vitkata vo raka i toj po~na od nea da zagrizuva krupni zalaci. Naedna{ ja krena glavata i so onaa negova ubava nasmevka ni dofrli: - Koga se jade na ovoj na~in duri toga{ se ~uvstvuva kolku navistina e vkusna ovaa pita, koja ne znam kako vie ja vikate. Po prevodot na ovaa konstatacija, bidej}i ustite ni bea polni edvaj uspeavme da kaème "zelnik“. Ne veruvam deka mom~eto razbra {to kaàvme no sigurno negovoto vospitanie ne mu dozvoluva{e da ne pra{a u{te edna{ za istata rabota. Mladoto mom~e ne se obiduva{e da go skrie zadovolstvoto {to mu go pri~inuva{e jadeweto na zelnikot. No zabeleàv deka ~esto gleda kon stariot ~asovnik {to e zaka~en na ѕidot, nad friìderot. Toa go zabeleàl i Pobratimot i zatoa ni se obrati so slednive zborovi: - Ovie denovi kako da ja zagubiv orientacijata vo vremeto. Fala mu na gospod {to dobro stojam so orientacijata vo prostorot. Dragi doma}ini, dojde vremeto koga treba da go napu{time va{iot dom. 267

Milan Porjazov

Toa zna~e{e deka zavr{i posetata na Pobratimot i negoviot sin. Mnogu brzo mi izmina, duri mi be{e àl {to }e si zaminat. Napravivme nekolku fotografii, a po barawe na mladoto mom~e ne fotografiraa nego i mene, eden do drug. Se podnasmevnav zĐ°{to na um mi padna pomislata deka sinot }e pozeleni od maka koga }e doznae deka za malku mu pobegnala retkata mo`nost da se fotografira so eden od najpoznatite fudbaleri vo svetot. Sleduva{e zboguvaweto so dragite gosti. - Vi blagodaram za prekrasniot priem i za sÂ˘ so koe bev posluèn. ]e se molam na Gospod da Ve ~uva vas, na{i ceneti doma}ini, Va{eto semejstvo i Va{iot dom. Doviduvawe, moèbi i toa nekoga{ }e se slu~i. Pobratimot go prevede ova {to go kaà negoviot sin i mi prijde da se pozdravime. Toga{ jas mu rekov : - Nie dvajca imame u{te mnogu {to da si kaème. Zatoa idnata sabota,to~no vo 15,00 ~asot, te ~ekam da dojde{ vo mojot dom. Ne prifa}am nikakvi pri~ini za odlagawe na ovaa sredba i te molam da ne prezema{ drugi obvrski do krajot na denot. Sigurno ne o~ekuva{e deka tolku mnogu }e insistiram za novo sre}avawe. Nemoj nitu malku da se dvoumi{ bidej}i iznenaduvaweto {to ti go podgotvuvam veruvam deka }e ti se dopadne, barem kolku ubaviot ru~ek {to }e go podgotvi mojata sopruga.

2 Gostite si zaminaa. Soprugata dodeka si ja izvr{uva{e rabotata koja i pripa|a koga ima gosti na ru~ek, bo`em ne mnogu zainteresirana, me pra{a: - Kakvo iznenaduvawe mu podgotvuva{ na tvojot Pobratim? Morav da i ja ka`am vistinata. Taa dozna deka na ru~ekot {to prethodno be{e dogovoren so mojot Star prijatel, go povikav da dojde i negoviot baxanak a moj Pobratim. Tie nez268

Roman za Skopje

naat deka tuka kaj nas, po dolgo vreme }e se sretnat i dokolku sakaat }e moàt da si kaàt se ona {to im teì na du{ata. - Ova mene mi nalikuva na golema izmama, zagrièno mi se obrati soprugata. No sepak mislam deka {tom si go prezel rizikot, prethodno dobro si gi procenil site okolnosti i o~ekuva{ toa da bide trogatelna no posakuvana sredba. - Kolku }e bide trogatelna i posakuvana, jas neznam. No eve zo{to mislam deka so ova {to go naumiv ne pravam gre{ka: Mene ne me interesiraat nivnite me|usebni odnosi kako baxanaci i porane{ni prijateli koi vpro~em pove}e i ne funkcioniraat. Jas na ru~ek gi povikav mojot Star prijatel i mojot Pobratim. Ako ja prifatat sredbata kako takva nema zo{to da se pla{am. Siguren sum deka }e bide tokmu takva sredba. Dobro gi poznavam dvajcata i veruvam deka ne mislat trajno da se otkaàt od nivnoto dolgo i golemo prijatelstvo. ]e imaat tie dvajca {to da si kaàt kako i da razre{at nekoi od nivnite nedorazbirawa. - Ti si znae{, mi re~e soprugata i si vleze vo kujnata. Jas ostanav sam i toaga{ po~na da me grize samo eden somne`: Moèbi }e be{e podobro ako barem edniot, ĐşĐžŃ&#x2DC; bilĐž od niv, znae{e kakva sredba podgotvuvam? Utredenta dodeka pojaduvav mi zayvoni telefonot. Pomisliv deka sinot na mojot Pobratim, pred da poleta so avionot saka u{te edna{ da se pozdravi so mene. No ne be{e toj tuku mojot sin. Vedna{, bez da mi posaka nitu dobo utro, zapo~na da mi ja soop{tuva najvozbudlivata vest {to vo posledno vreme ja imal slu{nato: - Stari, gi prelista li dene{nite vesnici? - Ne, mu odgovoriv smireno. - Toga{ vedna{ stori go toa i }e bide{ mnogu iznenaden od toa {to }e go pro~ita{ vo niv. - Zo{to da ~ekam do toga{. Sega kaì mi ti {to e toa tolku iznenaduva~ko za mene. Vesnicite moàt da me iznenadat samo ako objavat deka penziite ni se zgolemuvaat barem za dvaeset procenti.

269

Milan Porjazov

- Ostavi gi sega penziite, - izvika sinot. - Eve za {to stanuva zbor: V~era vo na{iot Grad prestojuvala fudbalskata yvezda, mladiot napa|a~ {to doa|a od jugot na zemjata na svetskiot fudbalski prvak. Slu{aj go sega najva`noto: Toj mu bil gostin na tvojot Pobratim, onaj bogatiot {to ima klinika i restoran a negovata sopruga i salon za ubavina. Zamisli, mediumite ne uspeale da napravat intervju so fudbalerot nitu so negoviot doma}in. Mislat deka posetata e rezultat na golemoto prijatelstvo {to go imal tvojot Pobratim so fudbalerot, dodeka specijaliziral i rabotel vo Ve~niot grad. - Ova {to mi go kaà voop{to ne e iznenaduvawe za mene, smireno mu se obrativ na sinot. Mojot Pobratim so svojot sin, so toj slaven fudbaler za koj mi se javuva{ ti, v~era bea na ru~ek kaj nas i mnogu ubavo si pominavme. Vodevme interesni razgovori, jadej}i od onoj vkusen zelnik {to znae da go napravi samo tvojata majka. - Zasrami se, Stari, - izvika sinot. - Zarem ne moè{e mene skri{um da me povika{ na ru~ekot i da mi ovozmoì{ da se sretnam so taa golema fudbalska yvezda. Toa mnogu }e vliaјe{e na mojata trenerska kariera i site vo fudbalskite krugovi }e mi zaviduvaa. - Ne smeev toa da go storam zа{to povodot za posetata ne be{e voobi~aen tuku ima{e posebno zna~ewe za mladoto mom~e: Saka{e da se zapoznae so pobratimot na negoviot tatko. Potoa na sinot mu raskaàv za se {to se zboruva{e i se slu~uva{e na nenajavenata sredba vo mojot dom so Pobratimot i negoviot sin, na kogo toj mu e samo biolo{ki tatko. Na krajot mnogu seriozno go preduprediv deka ne smee nikomu што bilo da kaè. Se raboti isklu~ivo za semejna tajna. Dokolku za nea doznaat mediumite, poradi golemata popularnost na dvajcata, so nedeli za niv }e se pi{uvaat i mnogu te{ki lagi. Pobratimot }e bide izloèn na silni pritisoci da ja raskaè vistinskata prikazna za negovata vrska so mladata

270

Roman za Skopje

fudbalska yvezda. Toga{ toj so pravo }e se posomneva deka taa vest proizlegla od mojot dom i mnogu }e mi se naluti. Imav u{te edno va`no predupreduvawe za mojot sin. Prvo go potsetiv deka toj so svoeto semejstvo treba{e da prisustvuva na sve~eniot ru~ek vo na{iot dom {to go podgotvuvavme za mojot Star prijatel i koj za àl go odloìvme. Toj odloèn sve~en ru~ek ќe se slu~i idnata sedmica. No ovoj pat okolnostite se takvi {to ne smee nitu da pomisli vo sabota, od pladне do ve~er, da mi pravi familijarni nitu poedine~ni poseti. Bev siguren deka sinot be{e iznenaden od ona {to go slu{na. Cvrsto mi veti deka }e postapi onaka kako {to baram, bez da insistira na dodatno objasnuvawe. Popatno me pra{a kade mi e avtomobilot bidej}i zabeleàl deka garaàta e prazna. Koga slu{na so kakov ton na glasot mu odgovoriv deka e na popravka, samo re~e "dogledawe“ i ja prekina telefonskata vrska.

271

Milan Porjazov

OSUMNAESETTA GLAVA 1 Verojatno zatoa {to treba{e da gi platam smetkite za komunalnite uslugi, po~nav da razmisluvam dali ìvotnite tro{oci mi se zgolemuvaat ili namaluvaat. Vtorata mo`nost vedna{ ja otfrliv, a za prvata se pra{av zo{to toa se slu~uva. I ova pra{awe ima{e dva mo`ni odgovori: Ili porasnale moite ìvotni potrebi ili pak porasnale cenite. Ovoj pat prvata mo`nost vedna{ ja otfrliv, a za vtorata nemav dopolnitelno pra{awe zĐ°{to mi be{e jasno deka za poskapuvaweto jas ne sum vinoven. Ne moàm da kaàm deka vo vakvi uslovi bitno e zagrozeno zadovoluvaweto na moite egzistenciŃ&#x2DC;alni potrebi. Nie penzionerite sme materijalno najstabilen del od naselenieto. Penziite sekoga{ navreme doa|aat. Dodu{a na edni im stasuvaat, na drugi duri ne{to im preostanuva a na treti edvaj im ovozmoùvaat da ja proturkaat nivnata siroma{na ìveŃ&#x2DC;a~ka pome|u dve nivni isplati. Ta`no e {to ima mnogu semejstva so mladi, zdravi i u~eni ~lenovi koi se nevraboteni i na koi penziite na starite roditeli, babi ili dedovci, se edinstveni nivni prihodi. Moite smetki redovno si gi pla}am vo Po{tenskata ekspozitura {to se nao|a blizu do stanbenata zgrada vo koja ìveam. Otidov po pauzata od polovina ~as {to ÂŁ pripa|a na {alterskata slu`beni~ka. Moèbi zatoa koga vlegov vo ekspoziturata, vidov deka pove}emina ve}e se naredile pred {alterot, zad òltata linija koja treba da ja garantira tajnosta na transakciite {to tuka se pravat. @oltata linija si 272

Roman za Skopje

ja izvr{uva{e svojata funkcija no zborlivata {alterska slu`beni~ka, so svojot prodoren glas ne vode{e grià dali drugite prisutni }e doznaat kolku i za {to nejziniot klient treba da plati. Zastanav na krajot na redot bez da vidam kolkumina ima pred mene i koi se tie. Go izvadiv plikot od xebot i po~nav da proveruvam dali sum gi zemal site smetki i дали сум земал dovolno pari za da gi platam. Se be{e vo red i zatoa plikot si go vrativ od kade {to go zemav. Potoa ja krenav glavata i zabeleàv deka pred mene stoi èna ~ija vozrast odzadi ne moèv da ja procenam. Desno od mene be{e ona malku zatemneto, debelo i neprobojno {altersko staklo. Na nego bea zalepeni pove}e ~estitki - po{tenski karti~ki {to moàt tuka da se kupat. Gi ima{e za site povodi: rodendeni, svadbi, slavi, maturirawa i diplomirawa pa duri i za izrazuvawe qubovni ~uvstva. Nekoi bea navistina mnogu duhoviti, osobeno onie kade {to ma~kite bea nositeli na porakite. Dodeka gi razgleduvav ~estitkite nekoj od tie pred mene ja zavr{il rabotata i redot poleka se pomeсти za eden ~ekor nanapred. Gi odminav ~estitkite no sepak pogledot pak mi se usmeri na desno kon debeloto {altersko staklo. Sega na nego se ogleduva{e profilot na ènata {to stoe{e pred mene. Mi zastana zdivot. Toa be{e najubaviot profil {to nekoga{ vo ìvotot go imam sretnato. Duri ni na fotografija, umetni~ka slika, film ili na televizija takva ubavina nemam videno. Ovaa ubavina ne se opi{uva туку taa samo se doìvuva kako golema vozbuda, duri i vo odminatite godini {to jas si gi imam. ]e re~ete deka kolku ne{to e ubavo ili grdo ne zavisi od ona {to se gleda tuku od onoj {to go gleda. Dobro, i da se sloàm so ovaa konstatacija sepak ostanuva faktot deka jas sum onoj {to imav sre}a da se sretnam so profilot koj sprema moja procenka, e najubaviot {to dotoga{ sum go videl. Ako Vie ne ste doìveale ne{to sli~no, ne gubite nade`. Moèbi i Vas }e vi se slu~i nekoga{, ne{to tolku ubavo da se pojavi pred va{ite o~i. 273

Milan Porjazov

Pred {alterot dojde devojkata so prekrasen profil. Na slu`beni~kata i predade tri plikови za itna ekspedicija. Koga ja slu{na cenata {to treba da ja plati, devojkata so tivok i taèn glas re~e: - Jas nemam tolku pari. Vratete mi gi plikовите. Se rabote{e za iznos koj moèv da si dozvolam da go platam iako ne be{e osobeno mal. Toga{ voop{to ne pomisliv na slu~kata {to ja doìveav koga sakav da mu pomognam na èlezarecot-ste~aec. Nastojuvaj}i da bidam poednostaven za da ne ostavam navreduva~ki vpe~atok, tivko se oglasiv od zad grbot na devojkata: - Dozvolete jas da platam ako ispra}aweto na tie tri plikови denes Vi e neophodno. Sekako dokolku nemate ni{to protiv? - Dobro, - nemam ni{to protiv, - re~e devojkata so najubaviot profil. - Potoa se svrte kon mene obra}ajki mi se so zborovite: - Neizmerno Vi blagodaram zatoa {to mnogu mi e zna~ajno tokmu denes da gi ispratam ovie tri plikови so dokumenti, koi nivnite priema~i vo Gradot na svetlinata, moraat da gi imaat najдоцна do zadutre. Toga{ go vidov celoto lice na devojkata. Bev vxa{en od toa {to go vidov. Kutrata devojka zabeleà kolku iznenaduva~ki i porazuva~ki vpe~atok ostavi vrz mene izgledot na levata polovina na nejzinoto lice. Verojatno vo nekoj poàr, so mnogu visok stepen na izgorenici be{e o{tetena polovinata od liceto na devojkata. Izgorenata koà ne be{e sosema obnovena. Nema{e ve|a nitu trepki. Na taa grda strana na liceto na mladata devojka edinstveno be{e ubavo golemoto crno oko od koe zra~e{e bol, no i toplina koja plenuva. Mladata devojka tivko mi re~e: "Zbogum“ podignuvaj}i ja desnata raka vo znak na pozdrav i brzo ja napu{ti Еkspoziturata. Sega pred mene no i zad mene nema{e nikoj. Od plikot gi izvadiv smetkite i parite. I gi podadov na {alterskata slu`beni~ka наedno potsetuvaj}i ja deka treba da mi gi naplati i tro{ocite za pismata na mladata devojka. 274

Roman za Skopje

Zborlivata slu`beni~ka, oтkако vide deka ne ~eka nikoj zad mene, me pra{a: - Ja poznavate li ovaa kutra devojka? - Ne, ne ja poznavam, - odgovoriv. - No po~uvstvuvav deka i e potrebna pomo{ i zatoa re{iv jas da gi platam tro{ocite za itnata ekspedicija na trite plikови. - Ne zgre{ivte i eve, ako ne{to Vi zna~at, primete gi moite iskreni ~estitki. Sudbinata znae da si poigra surovo so ìvotot na nekoi lu|e, - prodolì slu`beni~kata. - Ete ovaa devojka ja ima samo polovinata od ubavinata na nejzinoto nekoga{ prekrasno lice. Podolgo ja poznavam devojkata, ìvee vo zgradata sproti na{ata Ekspozitura. Dobrinata {to ja nosi vo sebe e u{te poubava od nejziniot nekoga{en izgled na liceto. Golema sre}a e {to ne nastradalo i nejzinoto telo, taka што jas iako sum èna, sekoga{ koga }e ja vidam se voshituvam od stavata {to ja ima. - [to se slu~ilo so ovaa prekrasna devojka, - ja zapra{av {alterskata slu`beni~ka. - Detalite ne mi se poznati. Znam samo deka pri nekoja soobra}ajna nesre}a edvaj ìva ja izvlekle od zapaleniot avtomobil i deka trebalo dolgo da se lekuva za da dojde do sostojbata vo koja sega se nao|a. Kutrata devojka, veruva deka doktorite pravat ~uda i o~ekuva deka moàt uspe{no da go re{at ovoj nejzin golem problem. @alno e {to toa go pravi dolgo vreme i dosega nikoj ne i pomognal. Verojatno Vie ste prviot {to napravivte eden gest koj }e ja pottikne nejzinata nade` deka sepak }e i se slu~i ne{to ubavo. Me potrese sudbinata na devojkata so polovina ubavo lice. Ja zavr{iv rabotata vo Ekspoziturata i se upativ kon svojot dom. Ne moèv da se oslobodam od mislata deka ìvotot tolku surovo, na nejzinoto lice pokaàl deka ima ubava i grda strana.

275

Milan Porjazov

DEVETNAESETTA GLAVA 1 Za sabotniot ru~ek odamna be{e dogovoreno da se podgotvi grav~e-tav~e so suvi vezani piperki, }oftina, doma{ni kolbasi i zadolìtelno salata od sve` zelen~uk. Za piewe sekako òlta rakija, doma{no crno vino и ako nekoj pobara }e moè da dobie i pivo, isklu~ivo od ona na{eto Gradsko koe starata pivarnica go proizveduva повеќе desetici godini. Ostanuvaa u{te desetina minuti do pristignuvaweto na Stariot prijatel. Jas stoev pred na{ata zgrada i ~ekav da go slu{nam mo}niot zvuk na mojot avtomobil. Si go zamisluvav Stariot prijatel kako, vozej}i so pogolema brzina od potrebnata, naedna{ zapira pred mene i so nasmevka koja bi trebala da zna~i deka me ispla{il, gordo izleguva od avtomobilot i mi gi podava klu~evite. To~no vo zakaànoto vreme slu{nav zvuk na avtomobil. Toj stanuva{e se posilen no ne be{e mo}en kako onoj na mojot avtomobil. Go svrtev pogledot kon krajot na zgradata od kade што vode{e ulicata se do parkirali{teto i до na{ite garaì. Gledam deka oтtamu se pojavuva mojot avtomobil koj prijatelot go parkira podaleku od mene, to~no pred garaìte. Otidov kaj Stariot prijatel za da go pre~ekam, da se pozdravime i da si go prezemam avtomobilot. Duri toga{ zabeleàv deka mojot avtomobil izgleda kako da e nov. Site r|osani povr{ini, dlabnatinki i kr{enici bea otstraneti. Karoserijata celosno bojosana so istiot broj boja kakov {to e zapi{an vo soobra}ajnata legitimacija na avtomobilot. 276

Roman za Skopje

Branicite i kapacite na trkalata bleskaa bidej}i bea nanovo hromirani a moèbi i se novi. Se pozdraviv so prijatelot otkako mi pomina vozbudata od toa {to go vidov. Predavaj}i mi gi klu~evite, toj mi predloì da go povozam avtomobilot tuka niz na{ata naselba za da moàm da mu kaàm kakvo e sega vozeweto so nego. Go prifativ negoviot predlog no samo dokolku i toj sedne pokraj mene. Nema{e pri~ina da ne se soglasi i zatoa povtorno vleze vo avtomobilot od koŃ&#x2DC; {totuku sleze. Koga ja otvoriv vratata vidov deka i vnatre{nosta e celosno renovirana. Od sedi{tata bea izvadeni nivnite crveno-crni tenki i dotraeni presleki a na nivno mesto bea postaveni novi, so ista boja no koèni. Duri i volanot ima{e crveno- crna presleka. Vlegov vo avtomobilot i vedna{ po~ustvuvav kako da ne se nao|am vo mojot avtomobil. Kako da bev vo nekoj drug i tu|. Go staviv klu~ot vo bravata, go zapaliv motorot i trgnavme. Desno do mene sede{e mojot Star prijatel, mol~ej}i i ~ekaj}i da slu{ne {to }e kaàm jas. [tom ja pominavme krivinata i se najdovme zad na{ata zgrada, naluteno mu se obrativ: - Zo{to si mu go napravil ova na mojot avtomobil? Jas se soglasiv samo da mu se otstrani defektot, a ne da go renovira{ i odnadvor i odvnatre. - I motorot e remontiran, - dodade Stariot prijatel. - Mnogu si zgre{il prijatele! Ovaa gre{ka nikoga{ nema da ti ja prostam. So ova {to si go napravil, ti mi go odzede mojot avtomobilot koj go imav triesetina godini. Mi go donese ovoj na{minkaniov, za kogo misle{e deka koga }e go vidam }e padnam na teme. Ovoj ne e pove}e mojot avtomobil. Od nego ostanale samo registarskite tabli~ki. - Dobro de, ajde kaì mi {to mu nedostasuva na ovoj "porane{enâ&#x20AC;&#x153; tvoj avtomobil? - Sega prijatelot naluteno mi se obrati. - Eve vedna{ }e ti kaàm: Gi nema udrenicite i grebnatinite {to toj si gi ima{e dobieno sluèj}i mi mene dolgo godini. Za sekoja od niv mo277

Milan Porjazov

èv da ti kaàm koga i zo{to se slu~ila, koj bil vinovnikot i kolku bolno sum ja doìvuval. Gledam si stavil i novo radio. Ti ne moè{ nitu da pretpostavi{ kolku pesni od stariot radiokasetofon gi ima{e nau~eno i redovno gi pee{e moeto semejstvo, koga odevme na letuvawe kaj ju`niot sosed ili na najubavoto sino more. Sega ve}e ne }e moàm da si gi slu{am moite omileni doma{ni i stranski hitovi, koga ponekoga{ }e trgnam so avtomobilot da se pro{etam onaka od merak. Jas bev ubeden deka mojot star naroden avtomobil, mojata "buba~kaâ&#x20AC;&#x153;, }e prestane da se dviì pred toa mene da mi se slu~i. Vaka doteran toj ima mnogu godini da me nadìvee. Tro{ocite za ova {to si mu go napravil na avtomobilot, jas }e si gi platam. So toa sakam da ti dadam na znaewe deka lesno ne se otkaùvam od ovoj moj ìvoten sopatnik, {to i da mu se slu~i. Dodeka zboruvav Stariot prijatel me gleda{e pravo v o~i. Moèbi o~ekuva{e vo niv da vidi solzi no toa ne se slu~i. Koga dojde do zbor, me pogledna mnogu seriozno i mi re~e: - Ova {to sega mi go kaà, moj drag prijatele, dlaboko me trogna i me potseti na onaa ta`na vistina deka postarite lu|e te{ko se otkaùvaat od predmetite {to se del na nivnoto minato, zĐ°{to so nivnoto iz~eznuvawe si zaminuvaat i se}avawata na vremeto pominato so niv. Se izvinuvam {to prethodno ne te pra{av dali dozvoluva{ da gi napravam site tie neophodni popravki na toj star avtomobil. Mislav deka prijatno }e te iznenadam i mnogu }e te izraduvam. No ne izleze taka. Nemoj da misli{ deka ovie popravki jas odamna sum odlu~il da gi napravam. Toa se slu~i sosema neo~ekuvano. Rabotite vaka se odvivaa: Majstorot od avtomehani~arskata rabotilnica na Pansionot mi soop{ti deka ne moè da go otstrani defektot bidej}i go nema delot so koj treba da go zameni stariot i dotraen del. Zatoa mi predloì da go odnese vo golemiot Avtomehani~arski i limarski servis, koj se nao|a nedaleku od Pansionot. Se soglasiv so nivniot predlog bidej}i mi izgleda{e 278

Roman za Skopje

sosema logi~en. Avtomobilot mora{e da bide popraven, bez razlika kade i zatoa ne pobarav odobruvawe od tebe. Po nekolkui ~asa majstorot pak mi se javi no ovoj pat od servisot. Me izvesti deka toj servis e edinstven vo Gradot koj e specijaliziran za remontirawe i renovirawe tokmu na vakvi "buba~ki“. Gi imale originalni site potrebni rezervni delovi so koi se snabduvale od ju`niot sosed. Glavniot majstor na servisot predloìl celosno da go podnovi tvojot avtomobil. I na{iot majstor me ubeduva{e deka toa e najdobroto re{enie. Davaj}i soglasnost i na ovoj predlog se prisetiv na navredata {to ti ja nanesov koga tvojot avtomobil go narekov "stara r|a“ koja moè i tebe da te inficira. O~ekuvav deka po ovoj moj gest celosno }e ja zaboravi{ navredata i }e mi bide{ mnogu blagodaren. Mojata dobra namera ne go postigna efektot {to jas go posakuvav. Vpro~em vo ìvotot se slu~uvaat mnogu raboti za koi misli{ deka nekogo }e usre}at a tie pak kako za inaet, se izroduvaat vo te{ka gre{ka. Go zaprev avtomobilot pred na{ata zgrada. Tamu stoe{e soprugata a se prisobrale i nekoi od соседskite mom~iwa. Koga izlegov od avtomobilot mojata sopruga se str~a kon mene i me gu{na. Toa javno ne go napravila so decenii nanazad. Potoa vidlivo vozbudena i sre}na, mi se obrati: - Kolku golemo i ubavо iznenaduvawe! Vakvo ne{to maù ne o~ekuvav deka }e napravi{. Kolku ve{to mi izglumi taga koga go ostavi avtomobilot boèm na popravka, ta duri jas morav da se karam so tebe. Znae{ li deka vakvite renovirani avtomobili sega se mnogu golem hit kaj mladite. Zatoa stavi u{te edna brava na vratata od garaàta. - ]e ima kradci a znam duri i koj }e bide prviot. Toa }e bide na{iot sin koj vedna{ }e ni predloì da izvr{ime zamena: Ovoj avtomobil da go preseli vo negovata pobezbedna garaà, a negoviot star avtomobil ќе go vnese vo na{ata garaà. Mom~iwata {to bea pred zgradata go razgleduvaa avtomobilot i se voshituvaa. Edno od niv koe be{e ja videl nova279

Milan Porjazov

ta verzija na "buba~kata“, gi ubeduva{e drugarite deka pobrzo bi se odlu~il da kupi avtomobil kako ovoj, odkolku noviot ubavec za kogo trebaat mnogu pari. Soseтkite izlegoa na terasite za da vidat {to se slu~uva na parkirali{teto. Onaa, ~iј stan e najblisku do na{iot, ni go ~estita{e "noviot“ avtomobil. Toa {to se slu~uva{e mene sosema me zbrka. Ne znaev {to da pravam, dali da odgovaram ili da si mol~am. Go napraviv ona {to mi se pri~ini najumno. Brzo go vnesov avtomobilot vo garaàta i so gostinot si zaminavme vo mojot dom. Koga ve}e avtomobilot be{e smesten vo garaàta, jas mu doviknav: - Dobredojde nov avtomobile, zbogum moj star drugaru. Ti blagodaram {to tolku dolgo verno mi sluè{e.

2 Po zboguvaweto so avtomobilot koj izgleda samo jas si go cenev i sakav, se upativme kon mojot dom, jas napred a zad mene Stariot prijatel i soprugata. Nikoj ni{to ne zboruva{e, sekoj si be{e okupiran so svoite razmisluvawa. Jas s¢ u{te mislev na atomobilot, ne mo`ev od um da go izvadam. Doma}inkata i gostinot svoite misli sigurno gi naso~ile kon ru~ekot. Ovaa moja konstatacija vedna{ se potvrdi. Soprugata so brzi ~ekori vleze vo kujnata a Stariot prijatel, samo {to go pomina pragot na vleznata vrata na na{iot stan, izvika: - Bravo, za ru~ek imame grav~e-tav~e. Sega tokmu za nego razmisluvav, pra{uvaj}i se dali doma}inot }e go ispolni vetenoto, dali odnovo }e go po~uvstvuvam mirisot i vkusot na gravot podgotven vo zemjena tava. Sednavme so Stariot prijatel vo dnevnata soba. Ne~ekaj}i jas kako doma}in da go zapo~nam razgovorot, gostinot prv mi se obrati: - Denes sum presre}en {to }e mo`am posle mnogu dolgo vreme da ru~am vo doma{na atmosfera, kako da sum si doma ne 280

Roman za Skopje

vo Golemoto jabolko tuku tuka vo mojot Grad. Posebno mi e milo {to za ru~ek doma}inkata go podgotvila moeto najomileno jadewe u{te od detstvoto. Koga gravot be{e na trpezata vo Domot za deca bez roditeli site se raduvavme izvikuvaj}i deka gotva~ite go zaklale "beliot petelâ&#x20AC;&#x153;. - Takvi bea toga{nite vremiwa. @iveevme vo siroma{tija. I na najmalite zadovolstva znaevme mnogu da se izraduvame. Denes cenata na gravot e skoro ista kolku i na vistinskiot bel petel, dodu{a ne na ovie na{ive tuku na onie uvezenite, koj znae od koi dale~ni zemji. Razgovorot ni go prekina soprugata, velej}i ni: - Dodeka jas da ja podgotvam masata za ru~ek, }e Vi ja donesam òltata rakija za da ispiete po edna ~a{ka koja sekako }e Vi gi razbistri umovite i }e Vi gi odvrzi jazicite. Taka napravivme i jazikot pak prvo mu se odvrza na Stariot prijatel: - Za denes ti podgotviv dve iznenaduvawa za koi mislev deka }e ti go razubavat denot. Prvoto iznenaduvawe treba{e da bide renoviraniot avtomobil, koe o~igledno ne mi uspea. Tolku mnogu me zbuni ona {to se slu~uva{e na parkingot pred zgradata, taka Ń&#x2C6;Ń&#x201A;Đž zaboraviv da go zemam buketot so crveni rozi za tvojata sopruga. Buketot e na zadnoto sedi{te na avtomobilot. Moè{ utre da go zeme{ i da i go dade{ na soprugata izmisluvaj}i kakov saka{ povod. - Buketot }e i go predadam na soprugata u{te denes i }e i kaàm od kogo e. Tuku ti, moj drag prijatele, nemoj da mi ja menuva{ temata. Mi re~e deka ima{ podgotveno dve iznenaduvawa. Za ednoto razbrav deka se odnesuva na avtomobilot a drugoto ne slu{nav koe e, osven ako ne misli{ deka toa treba da pretstavuva buketot so crvenite rozi, - mu se obrativ na prijatelot so blaga nasmevka. - Ima{ pravo, prijatele, no sakam da znae{ deka ne e zagriùva~ka mojata orientacija vo komunikacijata so lu|eto. Se slu~uva ponekoga{ da izlezam od rabnata linija no seko-

281

Milan Porjazov

ga{ navreme se vra}am na glavniot pat, - mi odgovori Stariot prijatel. Od ova {to sega }e ti go raskaàm, prodolì prijatelot, ubavite raboti }e gi slu{ne{ na krajot. Vistinata za mojot ìvot ja nemam dosega nikomu kaàno. Toa sega }e go storam i znam deka so golem interes }e me sledi{ zĐ°{to ima {to da slu{ne{. Sekoga{ vo mojot ìvot sum nastojuval, ne odej}i tuku tr~aj}i, da stignam podaleku otkolku {to moeto opkruùvawe misle{e deka moàm da stasam. Odev duri do tamu {to mislev deka jas imam tolku silna nade` koja }e mi ovozmoì, ne samo mo`noto tuku i nemo`noto eden den da go ostvaram. Do pred krajot na mojata kariera mi se ostvaruvaa site nadeì, duri i tie najgolemite. Retkite neuspesi samo me motiviraa povtorno i so pogolema è{titna da atakuvam kon posakuvanite celi. So vakva ìvotna opredelba jas stasav vo karierata do vrvovite za koi sekoga{ i sekade sonuvav buden. Za àl toga{ jas ne sakav, ne znaev ili ne moèv da zabeleàm deka na toj pat, poleka no sigurno go nagrizuvam do uni{tuvawe, ìvotot na onie pokraj mene a najmnogu na ~lenovite na moeto semejstvo. Ne zaboraviv sosema deka treba da im pomagam na svoite bliski, no toa mi be{e najva`nata sporedna grià. Mojot ìvot }e ti go sporedam so alpinistite i nivnite iska~uvawa na najvisokite vrvovi vo svetot. Koga tie }e se najdat na ĐşĐžŃ&#x2DC; bilo pokriv na svetot, gordo se ~uvstvuvaat kako pobednici na surovata priroda, na nejzinite stra{ni zakani so sneg, mraz i silni vetri{ta. Na vrvovite tie gi zaboravaat makite, uìvaat vo prekrasnite gletki, se voodu{evuvaat na sopstvenite sposobnosti i postignatiot uspeh. Tuka gi doìvuvaat najubavite migovi na nivniot ìvot, no ne zaboravaat deka toa kuso trae. Sepak moraat da se vratat tamu od kade {to trgnale. Kako za ka~uvaweto taka i za sleguvaweto od ogromnite viso~ini potrebna e pokraj hrabrosta i golema sre}a.

282

Roman za Skopje

Moèbi }e me potseti{ deka ve}e ti imam kaùvano za moite ka~uvawa i sleguvawa {to gi imav vo karierata, no mara{ da priznae{ deka toga{ ne go napraviv vaka slikovito. Ova {to ti go kaùvam ne mi se slu~i samo na mene. Ista sudbina gi ~eka site onie koi trgnale da pravat vrvni karieri bez razlika dali tie se politi~ki, vo biznisot, nau~ni, sportski, estradni ta duri i vo kriminalnite krugovi. Jas znaev {to me ~eka, no sekoga{ si velev deka se u{te ne se dovolno silni vetri{tata koi bi me prinudile da po~nam spokojno da se spu{tam i bez te{kotii da stasam na bezbedno mesto. Mojata kariera ne zavr{i spokojno nitu na bezbedno mesto. Jas se spu{tav niz golema sne`na lavina od koja edvaj ìv ja izvlekov svojata glava, no go izgubiv semejstvoto. Jas sum golem gubitnik vo kogo po~nuvaat da proviruvaat novi, no ovoj pat skromni nadeì. Za toa si vinoven ti, moj drag prijatele. Koga se sretnavme kaj Supermarketot bev vo mnogu lo{a psihi~ka i fizi~ka sostojba. Vo glavata postojano mi se vrte{e mislata: Zo{to u{te sum ìv, na kogo jas sum mu potreben? Toga{ se pojavi ti i so kusiot razgovor {to go imavme, mi gi otvori o~ite za da moàm da vidam deka ìvotot {to go imam ne e samo moj. Jas li~no nego ne sum go spe~alil nitu na drug na~in sum go zasluìl. Onoj {to me sozdal toa go napravil za da ìveam ne sam i poradi sebe, tuku za tie {to jas }e gi sozdadam i za site drugi koi sudbinata }e mi gi odredi da bidat bliski so mene. Moèbi mnogu ~esto ti ja spomenuvam taa na{a sredba pred Supermarketot, no nemoj da mi zameri{ zo{to jas navistina mislam deka taa ima{e odlu~uva~ko vlijanie za presvrtot {to toga{ se slu~i vo mojot ìvot. Sredbata silno me motiviraŃ&#x2C6;Đľ da si ja vratam mojata neskr{liva nade` i da posvetam golemo vnimanie na moeto zakrepnuvawe. Znaev toa kako da go napravam bidej}i jas sum i doktor so praktika vo Maloto provincisko mesto.

283

Milan Porjazov

Rezultatite ne izostanaa. Denes ne nalikuvam na onoj tvoj Star prijatel {to go sretna pred Supermarketot. [tom se zdobiv so dovolna doverba vo svoite psihi~ki i fizi~ki mo`nosti, vo mene se rodi neskrotliva èlba da prezemam ne{to koe }e mi ovozmoì da gi baram i da gi najdam moite deca, a posebno sinot. Za ostvaruvawe na ovaa cel o~ekuvav golema poddr{ka od mojot toga{en baxanak i odli~en drugar. No toj be{e premnogu angaìran so svojata visokostru~na klini~ka rabota i so rakovodeweto na somnitelniot ekskluziven restoran. Negovata sopruga nikoga{ ne se pojavi pred mene osven vo onaa morni~ava no} za koja ti kaùvav. Verojatno taa energi~no barala od svojot soprug da gi prekine kontaktite so mene i da se oddale~i od mojot ìvot. Toga{ bev siguren deka imam dovolno opravduva~ki pri~ini za moeto otkaùvawe od tolku mnogu bliskata prijatelska i rodbinska vrska so tie, nekoga{ dragi li~nosti. Poдоцна koga se navra}av so mislite na raskinuvaweto na drugarstvoto so tvojot Pobratim, se pra{uvav dali ne izbrzav i pritoa napraviv golema gre{ka. Se pove}e veruvav deka toj ne be{e glavniot vinovnik i deka za presvrtot vo negovoto odnesuvawe kon mene pri~inata treba da ja baram vo negovata sopruga, zlobnata ve{terka. Pretpostavuvam deka o~ekuva{ moeto vtoro iznenaduvawe {to za denes ti go podgotviv, da se odnesuva na tvojot Pobratim i na negovite semejni problemi. No se laè{ ako taka misli{. Za iznenaduvaweto koe e vtoro po red a prvo po zna~eweto za mojot ìvot, }e doznae{ od ova {to sega }e ti go kaàm: Neodamna koga prestojuva{e vo mojot apartman, te zabeleàv deka skri{um gi prevrtuva{ stranicite na bele`nikot {to be{e pokraj kompjuterot. Ni{to ne dozna od toa {to go vide, zа{to jas vo dolgata diplomatska kariera ubavo nau~iv kako se krijat tajnite podatoci. Eve za {to stanuva{e zbor: Znam odli~no da rabotam na kompjuter zatoa {to toa mi be{e neophodno potrebno pri izvr{uvaweto na zada~ite koi mi pripa|aa kako na diplomatski funkcioner. Koga dojdov vo 284

Roman za Skopje

pansionot mnogu mi nedostiga{e dobar kompjuter. Zatoa si kupiv od onie najskapite koi pruàat najmnogu mo`nosti za komunikacija. Pri negovoto postavuvawe insistirav da bide vklu~en vo Internet mreàta. Sopstvenikot na Pansionot a i doktorite bea iznenadeni koga vidoa kolku dolgo seдам pokraj kompjuterot. Toga{ jas se pravev kako da sum golem stru~wak po informatika i po~nav da im delam lekcii. Gi prekoriv zatoa {to dozvolile, pokraj tolku solidni kompjuteri so koi tie raspolagaat, s¢ u{te da ne gi znaat ogromnite prednosti na novite komunikaciski tehnologii. Sleduva{e mojata preporaka vedna{ da po~nat da se educiraat za rabota so kompjuter i da nau~at najmalku tri negovi jazici. Deka ovaa moja preporaka be{e prifatena zaklu~iv po izvesno vreme koga kaj mene po~naa da doa|at nakoi od doktorite za da me pra{aat za ona koe nedovolno dobro go nau~ile na kursevite po informatika. Velea deka tro{ocite za kursevite gi pla}a sopstvenikot na Pansionot i tie se dol`ni uspe{no da gi zavr{at, dokolku sakaat tuka da ostanat da rabotat. - Prijatele, - mu velam jas, - ti pak da ne otide premnogu levo? Vnimavaj da ne otide{ na drugata soobra}ajna lenta! - Vo pravo si, - be{e negoviot odgovor. - Sega }e ti kaàm za {to mene mi sluè{e kompjuterot. Jas znaev deka vo nego moàt da se najdat informacii i podatoci za s¢ i se{to. Odli~noto vladeewe na pove}e stranski jazici mi ovozmoùva bez te{kotii da razberam {to tie kaùvaat. Preku kompjuterot, ako ja ima{ elektronskata adresa, moè{ pismeno, govorno i vizuelno da kontaktira{ so baranata li~nost koja moè bi se nao|a na drugata strana na Зemjinata topka. - Ti blagodaram za edukacijata no sakam da ti kaàm deka jas ne sum sosema informati~ki nepismen. Se ufrliv vo zboruvaweto na Stariot prijatel zа{to pak be{e izumil da mi go kaè negovoto vtoro prijatno iznenaduvawe. Vo toj moment vleze mojata sopruga i ni dofrli:

285

Milan Porjazov

- Tolku mnogu ste se vnele vo razgovorot, ta duri zaboravivte da se napiete od rakijata i da probate od mezeto koe e moj specijalitet. Ako ne vi e do piewe toga{ povelete vo trpezarijata za da ru~ame i muabetime kolku {to sakame. Pogledav vo ~asovnikot i vidov deka ima u{te prili~no dolgo vreme do doa|aweto na Pobratimot. Zatoa vedna{ pobrzav da i odgovoram na nejzinata zabele{ka: - Kako ne pieme. Pieme kolku {to ni saka du{ata. Ti misli{ deka nie sme onie istite od pred nekoja decenija koga pievme pove}e otkolku {to bi trebalo. Eve sega, vo tvoja ~est }e goltneme od ovaa òlta rakija samo ako i ti ni se pridruì{, so tolku rakija kolku samata }e si stavi{ vo ~a{ata. Soprugata gi napolni na{ite ~a{Đ¸ a za sebe si stavi pove}e otkolku {to o~ekuvav. Se ~uknavme so ~a{ite, si posakavme se najubavo i naedna{ ja ispivme celata rakija {to be{e stavena vo niv. Vedna{ potoa, brzo kako {to dojde, soprugata otide vo kujnata. O~ite na Stariot prijatel mu svetnaa, a na liceto mu se pojavi malo rumenilo i golema nasmevka. - Sega }e vozam pravo i }e stasame tamu kade {to jas moram da te odnesam, mi re~e Stariot prijatel sakaj}i da pokaè deka ne ja zaboravil zabele{kata {to mu ja dadov pred da se napieme od rakijata. - Nemoj ti mene da me vozi{ tuku direktno kaì mi {to ima{ da mi kaè{, so povisok ton mu se obrativ na prijatelot. - Dobro, toa }e go storam vedna{ : Go pronajdov mojot sin! O~ekuvav deka iznenaduvaweto moè da bide ne{to vo vrska so negovoto semejstvo, no deka uspeal da go pronajde sinot voop{to ne pomisluvav. Zatoa izvikav: - Koga, kade, ajde zboruvaj brzo! - Se }e ti kaàm, no ne brzo. Ovoj pat }e raskaùvam poleka, zĐ°{to ubavite raboti grevota e kuso da traat i samo eden da uìva vo niv. Re~e Stariot prijatel i prodolì:

286

Roman za Skopje

Kompjuterot go kupiv i na nego se prika~iv kako krle` na ov~arski pes, samo so cel da dojdam do nekoja traga koja ќe me vodi kon pronao|awe na mojot sin. Se dodeka ne ja postignam kone~no posakuvana cel, odlu~iv nikomu da ne kaùvam. Znaev {to i kade da baram. Ja otvoriv stranata "Te baram, javi се“ {to se podgotvuva na kontinentot na Dràvata na blagosostojbata i mo`nostite, na Zeleniot kontinent pod nego i vo dale~niot Kontinent na kengurite. Na nea ~itav seriozni poraki no ima{e i takvi koi me razvedruvaa. Eve sega }e ti kaàm nekoi od niv: Mom~eto si ja povikuva devojkata koja go napu{tila i obratno; Maòt ja moli soprugata da mu se vrati ; Devojka si go bara partnerot od maturskata ve~er {to se odràla preд dvaesеt godini; Sudija si gi bara svoite penzionirani kolegi; Kamionxija si go bara svojot dolgogodi{en sovoza~ ; Voeni veterani me|usebno se baraat i u{te mnogu sli~ni na ovie. Be{e nekoj hristijanski praznik koga otkriv deka postoi i stranica "Roditelite si gi baraat svoite deca i obratno“. Mu se zablagodariv na Svetecot i samiot na sebe si vetiv deka }e pro~itam se {to e zapi{ano vo nea. Vo ova moe otkritie koe zadolìtelno se objavuva i redovno se obnovuva na tri kontinenti, sigurno ima milion aplikacii, a moèbi mene toga{ taka mi se pri~inuva{e. Ako nekoj go znae{e ova a jas mu kaèv {to mislam da pravam, toj dobronamerno }e me posovetuva{e da ne si go gubam naprazno vremeto, bidej}i ne }e moàm nitu za sto godini prebaruvawe po tie stranici da najdam ona koe tolku mnogu go posakuvam. Jas ne bi bil jas ako lesno bi se otkaàl od ostvaruvaweto na ovaa golema nade`. Ottoga{ celosno se posvetiv na "nevozmo`nata“ misija koja nalikuva{e na avanturisti~kite potragi po skrieno bогатство. Vo bele`nikot {ifрирано gi zapi{uvav moite "otkritija“ koi moèa da mi bidat od polza pri baraweto na adresata na sinot. Ne pomisluvav kolku vre-

287

Milan Porjazov

me }e trae mojata avantura tuku edinstveno se pra{uvav dali }e imam dovolno sili do kraj da go dovedam ovoj potfat. Moj drag prijatele, baraweto na adresata postana moja ìvotna preokupacija koja neprekinato trae mnogu dolgo, re~isi od doa|aweto vo Pansionot. Tvoite poseti i razgovorite {to gi vodevme, za mene pretstavuvaa prekrasni migovi na druèwe i odmor od postojanoto gledawe vo ekranot na kompjuterot. Nevidenata upornost i golemata nade` ne me izneverija. Vo toj prazni~en den pri prebaruvaweto na stranicata od Ju`niot zelen kontinent, naedna{ se pojavi so golemi bukvi napi{ano moeto ime i prezime i imiwata na mojot Grad i na dràvata. Vedna{ pod nego se nao|a{e tekst so koj me povikuvaat jas li~no ili nekoj drug {to znae ne{to za mene, da se javi na navedenata elektronska adresa ~ie ime na nejziniot sopstvenik aludira{e na imeto na mojot sin. Vo momentot koga go pro~itav ovoj tekst zapo~nav celiot da treperam. Otkako vo bele`nikot ja zapi{av adresata i go isklu~iv kompjuterot, vedna{ pobarav pomo{. Deùrniot doktor vide kolku mnogu sum vozbuden i vedna{ mi dade terapija za smiruvawe. Potoa pobara od mene, otkako }e se naspijam da otidam vo negovata ordinacija za da pozboruvame za ova {to mi se slu~i. Go napraviv toa {to od mene go pobara doktorot. Po kusiot razgovor mi napravi detalen pregled i vrz osnova na laboratoriskite rezultati konstatira deka ne mi se slu~ilo dramati~no vlo{uvawe na moeto zdravje. Toa {to mi se slu~ilo, zaklu~i doktorot, e posledica na nekoja golema vozbuda. Jas ne mu kaàv za kakva vozbuda se raboti tuku mu ostaviv toj da pretpostavuva deka taa e predizvikana od dlaboki emotivni rani za koi intenzivno sum razmisluval. Popladneto preku elektronskata po{ta isprativ poraka na adresata za koja bev siguren deka e na mojot sin. Napi{av deka sÂ˘ u{te sum ìv, mu ja dadov mojata elektonska adresa i go zamoliv kolku {to moè pobrzo da mi se javi so podetalni podatoci za nego.

288

Roman za Skopje

Odgovorot stasa nabrzo, po dva ~asa. Mojot sin mi napi{a deka od pregolema vozbuda ne mo`e sega ni{to da mi napi{e i zatoa treba da go o~ekuvam negovoto vtoro javuvawe. Duri toga{ ne znaev {to da pravam. Se pra{uvav kolku dolgo treba da ~ekam do novoto javuvawe na sinot. Dali toa }e bide denes, utre ili zadutre? Pa neka bide i po edna sedmica, gordo zaklu~iv. Koga izdr`av tolku dolg period da sedam i da ~ekam da se slu~i ~udo, zo{to sega koga stasav do celta da bidam nervozen i netrpeliv. - Znam kolku si uporen i deka ~ekaweto da pristigne ubavoto, za tebe ne pretstavuva ma~ewe tuku zadovolstvo. Vaka mu se obrativ na Stariot prijatel za da mu dadam mo`nost malku da zdivne od dolgoto neprekinato zboruvawe. Pauzata {to ja predizvikav toj ja iskoristi da si pivne od rakijata i da kasne od mezeto. Merak da ti e da go gleda{ so kolkav slast go pravi toa.

3 Se oglasi yvonoto na vleznata vrata vo stanot. Stariot prijatel go prekina mezeweto a jas vedna{ stanav da ja otvoram. Znaev vo ovoj ~as koj treba da pristigne. Pred {irom otvorenata vrata stoe{e mojot Pobratim so golem buket od crveni rozi, isti kako onie {to gi donese Stariot prijatel i gi zaboravi na zadnoto sedi{te na mojot podnoven avtomobil. Zabeleàv deka soprugata ĐżĐžbrza da se pozdravi so gostinot i zatoa ja pu{tiv da zastane pred mene. Otkako go primi podarokot {to be{e namenet za nea i ovoj pat ne propu{ti da kaè deka ne moè da se seti koga posleden pat nejziniot soprug ÂŁ podaril buket so crveni rozi. Dojde do zbor i Pobratimot. Mi se obrati mene: - Dobar den Prijatele - pobratime. Jas pristignav vo dogovorenoto vreme no ne so prazni race. Pobratimot ja izvadi levata raka {to mu be{e odzadi i mi podade edna ubavo ukrasena kni`na kesi~ka so pijalĐ°k vo nea. 289

Milan Porjazov

- Ova e pijalĐ°kot koj nie dvajca go pieme koga si moj gostin. Nego go izbrav za da ne ja zgre{am rabotata. Dosega nekolku pati me ima{ uvereno deka mnogu ti se bendisuva. Srde~no se pozdravivme kako koj znae od koga da ne sme se videle. Nekoe pozitivno preŃ&#x201A;~uvstvo gi spoi na{ite emocii. Vo ova ubavo raspoloènie edinstveno me gricka{e neizvesnosta za ona {to }e se slu~i na sredbata odnosno dali jas }e bidam pofalen ili pak }e me ukorat prijatelite zatoa {to sum se zame{al vo nivnite me|usebni odnosi. Odev pred gostinot, mu ja otvoriv vratata i go pokaniv da vleze. Sega jas bev zad nego i ne moèv da ja vidam reakcijata na negovoto lice pri nenadejnata sredba so porane{niot baxanak. No zatoa so golemo vnimanie i so golema neizvesnost gledav kako reagira mojot Star prijatel. A toj spokojno ja krena glavata i pogledna kon nenajaveniot gostin. Ne se iznenadi od negovoto pojavuvawe bidej}i mu go slu{na i prepozna glasot u{te koga gostinot se pozdravuva{e so doma}inite. Potoa stana od foteljata i gledaj}i ne nas dvajcata ni se obrati so slednive zborovi: - Zna~Đ¸, Vie dvajca stari drugari i pobratimi, premol~uvaj}i ja vistinata mi ja namestivte ovaa sredba. Sega so golem interes o~ekuvate jas da Vi kaàm {to mislam za nea. Dobro, vedna{ }e go slu{nete moeto mislewe: Ova e tretoto golemo iznenaduvawe koe mi se slu~uva vo poslednite dva dena. Tie me napravija da se ~uvstvuvam presre}en. Mnogu Vi blagodaram za ova {to denes mi go priredivte. - Gre{i{, jas nemam vrska so organiziraweto na ovaa sredba. Zatoa dozvoli jas da ti kaàm {to mislam za nea: Tebe ovaa sredba te izraduva a mene me naluti, re~e Pobratimot i go usmeri pogledot kon podot. Dramska pauza. Jas sigurno izgledav kako poparen a mojot Star prijatel kako udren so silna {lakanica. Ne znam kolku trae{e ovaa pauza no mene mi se ~ine{e kako da nema kraj. Kone~no Pobratimot ja krena glavata a potoa so sjaj vo o~ite i so golema nasmevka ni se obrati: - Zo{to tolku brzo go smenivte raspoloènieto? 290

Roman za Skopje

Jas sakav samo da Vi kaàm deka sum lut zatoa {to ovaa sredba ne se slu~i mnogu porano! Potoa rakuvawata pominaa vo cvrsti prijatelski pregratki i pot~uknuvawe po ramenicite kako {to toa go pravevme odamna vo maladosta. Od vozbuda ne znaevme koj kade treba da sedne. No i ovoj pat nastanatata situacija ja razre{i soprugata: - Slu{ajte, Vie stari prijateli, na koi sega pulsevite zabrazano Vi ~ukaat. Ajde trgnete se od pred vratata i povelete vlezete vo trpezarijata. Tamu }e moète i da pivnete i da meznete a sekako i ne{to da kasnete. Posle ovoj izliv na tolku silni emocii izkaàni so ma{ki pregratki i bakneì, sigurna sum deka sÂ˘ }e Vi bide vkusno. So smea ja prifativme pokanata na soprugata i preminavme vo trpezarijata. Taa morala da go izpolzuva celoto svoe dolgogodi{no iskustvo za da uspee da ja namesti masata da izgleda tolku ubavo podgotvena za ru~ek so poseben povod. Taa be{e sosema razli~na od masite {to za delovni ili sve~eni ru~eci se podgotvuvaat vo elitniot restoran na mojot Pobratim ili vo onie restorani vo stranstvo koi imal prilika da gi poseti Stariot prijatel kako diplomat od visok rang. Otkako si gi zazedovme svoite mesta jas predloìv, vo ~est na ovaa mnogu posakuvana i dolgoo~ekuvana sredba, da go otvorime {i{eto {to go donese mojot Pobratim i so toj skap stranski pijalĐ°k da si posakame u{te mnogu vakvi sredbi. - Ne, izvika Pobratimot. Ti moè{ da go otvori{ {i{eto koga saka{ no samo sega ne. Jas sakam da se napijam od ovaa na{ava, òlta rakija. Taka i napravivme. Otkako zavr{i ~uknuvaweto so ~a{ite i pivnuvaweto od òltata rakija, mojot Pobratim mu se obrati na svojot porane{en baxanak: - Sakam da te izvestam deka i formalno pove}e ne sme baxanaci. Brakot so soprugata go raskinavme vo Sudot i sega sum sloboden kako ptica. Sega moè{ da mi se obra}a{ kako {to saka{. O~ekuvam deka najlesno }e ti bide da me vika{ kolega ili prijatele. - Taka }e bide, - mu odgovori Stariot prijatel. - Sega imam pravo da te pra{am i od tebe da o~ekuvam deka }e dobi291

Milan Porjazov

jam verodostoen odgovor na pra{aweto za pri~inite poradi koi go rasturivte brakot so sestrata na mojata sopruga. - ]e odgovoram na tvoeto pra{awe samo ako doma}inot povtorno mi ja napolni ~a{ata so òlta rakija. Mu ja dopolniv ~a{ata a toj naedna{ ja krena, ispi pove}e od polovina od rakijata {to be{e vo nea i zapo~na da raskaùva: - Vie ni{to ne znaete za sega porane{nиot moj bra~en ìvot. Ovoj sega povtorno moj mnogu dobar prijatel iako mi be{e baxanak, ne projavuva{e interes kakva mi e ìveјa~kata so sestrata na negovata sopruga. Toa go o~ekuvav od nego zа{to go ~uvstvuvav kako edinstvena li~nost na koja bi moèl da mu se ispovedam za se {to mi se slu~uva vo brakot a osobeno za onie neprijatnite. Sovetite {to toga{ bi mi gi dal, jas sekako mnogu }e gi po~ituvav. Sprotivno od vakvata otu|enost na nas baxanacite, na{ite soprugi nao|aa na~in kako ~esto da kontaktiraat. Ne veruvam deka ni kako sopruzi sme im bile omilena tema za razgovor. Tie si imale dovolno mnogu svoi i tu|i tajni za koi bi moèle denono}no da zboruvaat i pak da ne go kaàt seto ona {to go doznale. U{te na po~etotkot na brakot na soprugata ne i postaviv nikakvi ograni~uvawa. Imav golema doverba vo nea i do skoro ne znaev deka taa mnogu uspe{no ja koristela. Sekoga{ nastojuvav da i gi ispolnam nejzinite èlbi za da bide zadovolna i подготвена da ne mi go ote`nuva patot kon ostvaruvaweto na moite ambiciozni celi vo karierata. Vakviot na~in na ìveewe ni odgovara{e na dvajcata. Za àl toj poдоцна go pretvori na{iot brak samo vo posakuvan, no ne i neophoden pri ostvaruvaweto na li~nite potrebi i nameri. Za lu|eto okolu nas, za onie koi n¢ poznavaa no ne dovolno, nie bevme sipati~na bra~na dvojka, polna so qubov i energija koja uspe{no gi ostvaruva svoite planovi. Krivo mi e {to i jas dolgo vreme veruvav deka vistinata za mojot bra~en ìvot e tokmu takva. Mojata zabluda se rasprsna kako meur od sapunica.

292

Roman za Skopje

4 Na~alnikot na Gradskata policija, inaku redoven posetitel na mojot restoran, pobara {to pobrzo da se sretneme vo vreme {to jas }e mu go odredam. Se znae{e kade, vo restoranot. Pritoa insistira{e, poradi konspirativnosta na sredbata, taa da se slu~i vo eden od apartmanite. Dojde to~no vo vremeto {to mu go opredeliv. Ne be{e vo uniforma bidej}i saka{e da ostavi vpe~atok deka se raboti za edna od negovite voobi~aeni poseti poradi razonoda. Ovaa sredba ne mi nalikuva{e na nitu edna od mnogute {to gi imav so nego. Toga{ toj od mene bara{e i nikoga{ nе dobiva{e doverlivi informacii za nekoja poznata li~nost ili za vesela gozba {to ja priredile vo restoranot, za nego odredeni somnitelni gosti. Pri prviot kontakt so Na~alnikot na negovoto lice zabeleàv slu`ben izgled, a vo negoviot glas tipi~na policiska strogost. Ne sakakа{e so ni{to da bide posluèn. [tom se smesti vo foteljata vedna{ zapo~na da mi postavuva pra{awa. Prvo projavi zainteresiranost za ona {to go raboti mojata sopruga vo Salonot za ubavina. Potoa pra{a so kogo raboti i dali jas poznavam nekoi od nejzinite klienti. Mojot odgovor be{e kus i iskren. Mu rekov deka za rabotata {to taa ја raboti i za ona {to jas go rabotam, zaemno voop{to ne se informirame. Taa si ja brka svojata, a jas mojata rabota. Duri nitu spe~alenite pari ne gi vnesuvame na ista smetka, tuku sekoj na svojata. Za moite klienti vo Klinikata i za posetitelite na nejziniot Salon nikoga{ ne stanalo zbor. O~igledno Na~alnikot ne se posomneva vo moite odgovori i gi prifati kako sosema to~ni. Ova go zaklu~iv od slednovo negovo kaùvawe: - Rabotata na Salonot za ubavina na tvojata sopruga podolgo vreme e sledena od na{ite slu`bi. Policiskite inspektori utvrdile deka sopstveni~kata celosno i na vreme si gi ispolnuva site svoi finansiski obvrski кон dràvata, a i 293

Milan Porjazov

кон onie {to ja snabduvaat so potrebnite materijali za rabota. Do tuka nejzinata rabota bila sosema ~ista. No koga po~nale da ispituvaat koja e nejzinata vistinska dejnost, kakvi uslugi pruà i koi se nejzinite klienti, bile mnogu iznenadeni od toa {to go otkrile. Salonот za ubavina ne bil otvoren za sekogo tuku samo za onie i toa isklu~ivo ènski li~nosti, za koi va{ata sopruga dala soglasnost. Uslugite {to gi dobivale mladite i ubavi klientki no i ponekoja povozrasna gospo|a, bile slednive: Pokraj mo`nosta da gi pominat site moderni tretmani za razubavuvawe od kosata do noktite na nozete, po nivno barawe posetitelkite moèle da dobijat i seksualni uslugi. Vo Salonot se praktikuvala "perfidna prostitucija“. Kakva e taa nie ne znaevme se dodeka ne uspeavme vo Salonot da vrabotime edna na{a kole{ka. Toga{ ni stana jasno deka glavna dejnost na Salonot ne bile samo razubavuva~kite tretmani tuku i dogovaraweto i ostvaruvaweto na qubovni seansi za nekoi mladi soprugi, razgaleni }er}i~ki, sponzoru{i i zapostaveni gospo|i, so popularni ma~o-tipovi, sportisti, artisti, manekeni i estradni zvezdi i {to e najva`no, poso~uvani i posakuvani od klientkite. Koga se soo~ivme so ovaa vistina se pra{uvavme {to e najumno da prezememe, bidej}i ne znaevme koi poznati èni se nao|aat na spisokot na posetitelkite na Salonot. Odlu~ivme da ja izvestime policijata vo Ve~niot grad za na{eto otkritie, da ja pra{ame dali takva ista dejnost Va{ata sopruga obavuva i vo Salonot {to tamu go ima i dokolku otkrile takvo ne{to, kakvi merki prezele. Ni se zablagodarija za izvestuvaweto i ni dadoa do znaewe deka nemaat ovlastuvawe da se me{aat vo toa, kade i so kogo lu|eto si gi zadovoluvaat svoite seksualni potrebi, osven ako toa ne go pravat na javno mesto. Razmisluvavme da postapime isto kako policijata vo Ve~niot grad. No eden novope~en biznismen vo poodminati godini, po~nal da se somneva vo bra~nata vernost na svojata mlada sopruga. Angaìral lu|e od edna detektivska agencija 294

Roman za Skopje

da ja sledat i da otkrijaт kade i so koi maì taa se sre}ava. Kako mesto kade {to negovata sopruga se sre}ava tajno so pove}e maì, mu bil poso~en Salonot na Va{ata sopruga. Razjareniot kako bik izmamen ma`, dojde kaj mene i pobara da sprovedam itna istraga za da proveram dali se to~ni informaciite {to gi dobil od agencijata. Na~alnikot na policijata go raskaùva{e seto ova vidlivo zadovolen, zatoa {to pod negovo rakovodstvo inspektorite otkrile golemo i opasno leglo na prostitucijata. Osobeno mu be{e milo {to moè{e da mi soop{ti deka do ovaa na{a sredba do{lo samo zatoa {to za mene ima visoko mislewe i me smeta za lojalen gra|anin, so golemo renome vo nau~nite krugovi vo zemjata i stranstvo. Odlu~il, otkako gi konsultiral negovite pretpostaveni stare{ini, da me zapoznae so ova {to go slu{naл i da pobara od mene da prezemam merki, ne da prestane "perfidnata prostitucija“ tuku kolku {to e mo`no pobrzo Salonot da prestane da raboti, a mojata sopruga vedna{ da zamine i podolgo vreme da prestojuva vo stranstvo. Vo sprotivno moèle da se slu~at nesakani nastani koi }e £ otvorat rabota na policijata, }e ja kompromitiraat soprugata i u{te mnogu drugi ugledni momi i gospo|i i }e nanesat nesogledlivi {tetni poslediци na mojata rabota i ugled. Dodeka Pobratimot raskaùva{e kakvi te{ki momenti doìvuval poradi Salonot za ubavina i nejzinata sopstveni~ka, mojata sopruga nekolku pati doa|a{e vo trpezarijata, donesuvaj}i ni po nekoe novo jadewe. Si kasnuvavme i si pivnuvavme od s¢ {to ni be{e doneseno. Ne izostanaa falewata na vkusnite jadewa i za sposobnosta na doma}inkata da gi podgotvi tokmu takvi kakvi {to na{ite gosti odamna posakuvale da jadat. Prodolùvaj}i so kaùvaweto Pobratimot ni prizna deka ne mu se sprotivstavil na Na~alnikot na policijata, zatoa {to nemal nikakvi konkretni argumenti so koi bi moèl da ja odbrani soprugata. Otkako zaminal Na~alnikot, na Pobratimot mu bilo potrebno pove}e od eden ~as za da se sozeme i da mu se smiri voznemireniot um. Duri potoa moèl da sfa295

Milan Porjazov

ti kolku golem presvrt se slu~uva vo negoviot ìvot. Toga{ sobral sili i ja povikal soprugata za da i soop{ti utredenta da ne odi vo Salonot za ubavina tuku da go ~eka nego, bidej}i ima ne{to mnogu va`no da £ soop{ti. Taa vedna{ se soglasila so ona {to i go kaàl soprugot, pra{uvaj}i go koga }e si dojde doma. Negoviot odgovor bil kus: Utre izutrina. Utredenta soprugata stanala porano, sednala na mekiot trosed i pieј}i go utrinskoto kafe gi prelistuvala najnovite izdanija na svetskite modni spisanija. Pristignal Pobratimot i vedna{ negovata sopruga naluteno mu se obratila: - Misli{ li ti deka treba dolgo da te ~ekam za da slu{nam kolku e va`no toa {to saka{ da mi go kaè{? - Sekako deka mislam, - bil negoviot odgovor otkako se smestil vo udobnata fotelja nasproti nea. Pobratimot iako ne moèl da ja skrie voznemirenosta, sepak uspеal vo detali da и go prenese na svojata sopruga seто ona {to go slu{nal od Na~alnikot na policijata, posebno istaknuvaj}i gi barawata {to se odnesuvaat na nea. Kutriot o~ekuval deka taa burno }e reagira, branej}i se deka toa se najsramni lagi koi gi izmisluva nejzinata konkurencija vo rabotata, poddràna od korumpirani policajci. No ne se slu~ilo toa. Negovata sopruga mnogu seriozna gi soslu{ala obvinuvawata od policijata upateni na nea. Koga soprugot prestanal da zboruva taa zapo~nala glasno da se smee, duri solzi i potekle od o~ite. Go skrotila smeeweto i toga{ smireno mu se obratila na mojot Pobratim: - S¢ {to ti kaàl Na~alnikot e vistina. Ti ni{to ne znae{ za mojot ìvot a jas s¢ znaam za tvojot. Duri deka ima{ i vozrasen sin, slaven fudbaler. Toa mi go kaà negovata majka u{te koga toj ne be{e roden. Pred da go napu{ti Ve~niot grad, taa mi zakaà diskretna sredba na koja me mole{e da ne ti dozvolam vo idnina da £ se me{a{ vo nejziniot ìvot. Sakam da znae{ deka, koga ti gi steknuva{e tvoite specijalizacii, doktorskite tituli no i golemite pari, jas ne sedev so skrsteni race. Jas si go ìveev ìvotot onaka kako {to sakav. 296

Roman za Skopje

Toga{ s¢ u{te bev mlada i ubava. So bujni gradi, dolgi noze, kadrava kosa i belo neguvano lice od koe sjaea moite zeleni o~i. Vo Salonot za ubavina so mojata приdru`ni~ka ne bevme samo organizatori na, kako {to miluva{ da ja nare~e{ "perfidnata prostitucija“. Nie i u~estvuvavme vo davaweto na seksualnite uslugi koi skapo gi naplatuvavme, blagodarej}i na na{eto visoko renome {to go imavme vo tamo{nata elita. Uspe{nata rabota ni se poremeti koga mojata приdru`ni~ka poradi malo nevnimanie predizvika golemo somnevawe kaj nejziniot soprug, tvojot kolega od Klinikata kade {to specijalizira{e. Toj bil siguren deka taa ima qubovnik a vsu{nost taa ima{e pove}e qubovnici, mladi, bogati i vlijatelni vo tamo{noto op{testvo. Edno vreme iznevereniot ma` veruva{e deka ti si qubovnikot. [to i da misle{e toj sepak ne be{e daleku od vistinata. Zatoa po zavr{uvaweto na specijalizacijata ni go prodadoa nivniot del od Salonot za ubavina i se iselija daleku na sever, daleku od Ve~niot grad. Toga{ jas stanav sopstveni~ka na celiot Salon na kogo prodolì da mu cveta rabotata i toa trae se do den-denes. Salonот za ubavina e eden od najcenetite i najposetuvanite saloni vo Ve~niot grad i toa ne od кој bilo tuku samo od onie koi imaat visok op{testven status i moàt dobro da platat za dobienite uslugi. Za ona {to ti go kaà Na~alnikot znam koj go informiral, koj e krtot. Toa e edna grdotija, mivka bez maniri. Samo poradi preporakata na }erkata na Na~alnikot, koja ni e redoven klient, ja primiv na rabota taa kodo{ka i toa za ~istewe na skalite {to vodat do Salonot. Ne se pla{am od toa {to go znae Na~alnikot nitu od mnogute drugi pismeni, telefonski, ta duri i neposredni zakanuvawa po mojot ìvot. Znam kako da se odbranam. Jas znam tolku mnogu tajni za najintimnite doìvuvawa na soprugite, qubovnicite i }erkite na najvidnite lu|e vo gradot i dràvata, {to tie ednostavno se izbezumuvaat samo od pomislata deka moàm koga sakam, nivnoto kompromitira~ko odnesuvawe da go iznesam pred javnosta. Zatoa tie izbegnuvaat kon297

Milan Porjazov

flikti so mene i gr~evito se borat sekoga{, sekade i od sekogo da me za{titat. Ti rekov deka ne se pla{am no ponekoga{ me voznemiruva pomislata, na nekoj od moite za{tituva~i da ne mu se pojavi èlba da gi ispluka strogo ~uvanite tajni i mene da me obvini za se {to nemoralno se slu~uvalo vo ovoj Grad. Ete toa e edna od pri~inite poradi koja }e go napu{tam Gradov i toa zasekoga{. No mora{ da znae{ deka vistinskata pri~ina koja odamna me pritiska e slednata: Jas go nadrasnav ovoj Grad, toj za mene e mal i dosaden. Mene mestoto mi e vo Ve~niot grad, me|u svetskata elita koja ne me zaboravila i s¢ u{te mnogu me po~ituva. ]e zaminam vedna{ {tom }e go podelime imotot i parite koi gi imame ovde i vo toj prekrasen grad, koj so golemo zdovolstvo go o~ekuva moeto vra}awe. Pobratimot go prifatil predlogot na soprugata bidej}i ve}e ja imal doneseno odlukata za sudbinata na nivniot brak. Nemalo problemi okolu podelbata na imotot. Toj si ja zadràl Klinikata, restoranot i semejnata ku}a. Taa si gi dobila dvata saloni za ubavina, i ovde{niot vo na{iot Grad kako i onoj vo Ve~niot grad. Sekoj si gi dobil parite {to si gi imal na svoite smetki, koi se nao|ale vo bankite, vo svetot i vo na{ata dràva. Formalnostite za spogodbeno raskinuvawe na brakot i nespornata raspredelba na imotot i parite, brzo bile zavr{eni. Porane{nata sopruga na mojot Pobratim vedna{ go prodala ovde{niot salon za ubavina so s¢ {to imalo vo nego i si zaminala vo Ve~niot grad. Tamu imala kade i so kogo da ja otvori novata stranica na nejziniot buren ìvot. - Ete dragi moi, moèbi со задоцнување, no sepak jas pove}e ne sum soprugot koj ne znaeл so kolku golem sram go valkala negovata sopruga. Toj sram imav mo`nost da go otkrijam koga soprugot na nejzinata приdru`ni~ka se posomneva vo mene deka sum golem qubovxija. Jas ne prezedov ni{to za da gi ras~istam do kraj rabotite i da otkrijam kakva uloga vo niv ima soprugata. Za mene be{e pova`na mojata kariera. Pla{ej}i se deka bra~ni298

Roman za Skopje

te kavgi }e me spre~at da ja zavr{am specijalizacijata, jas i dozvoliv na taa ku~ka da si poigruva so moeto dostoinstvo, nabivaj}i mi tolku golemi rogovi koi site od moeto opkruùvawe oddaleku gi zabeleùvale i mi se potsmevale. Vistina bilo deka soprugot posleden gi doznava neverstvata na svojata ìvotna sopatni~ka, a prv se soo~uva so lagite za nejzinata vernost. So ovie zborovi Pobratimot go zavr{i svoeto kaùvawe. Vedna{ se javi Stariot prijatel: - Dovolno, duri i premnogu ni kaà za taa lo{a èna ~ija grda i opasna strana i jas ja po~uvstvuvav na svoja koà. Za nea na sakam pove}e ni{to da slu{nam. Imam jas za tebe edno drugo interesno pra{awe. Mojata qubopitnost mnogu ja pottikna so ona popatno spomenuvawe na tvojot sin koga zboruva{e za obvinuvawata {to ti gi upatila taa {to ne sakam da ja spomenam. Bi sakal li da mi kaè{ ne{to za tvojot sin za kogo prvpat slu{am ? - Dobro, zasluùva{ da go znae{ i toj del od mojata ìvotna prikazna, no toa }e go napravam samo za tebe i ne so site detali, bidej}i doma}inite nego odamna go imaat slu{nato a mnogu zna~aen del i videno, mu odgovori Pobratimot. Potoa zapo~na da ja opi{uva situacijata vo koja se na{ol vo Ve~niot grad, prifa}ajki se da u~estvuva vo nelegalnata rabota na negoviot mnogupo~ituvan profesor. Od taa situacija proizleglo i zbliùvaweto so ubavata mlada doktorka i neposakuvanoto nejzino zabremenuvawe. Sleduva{e zapoznavaweto so ona {to potoa se slu~ilo, odnosno za maèweto na mladata doktorka, za zaminuvaweto da ìvee na jugot na zemjata kako i za prekinuvaweto na какви bilo natamo{ni nivni kontakti, {to bilo ne samo nejzina èlba tuku i stroga naredba.

5 So posebno zadovolstvo no i so zabeleìtelna vozbuda potoa Pobratimot go prodolì kaùvaweto za svojot sin: 299

Milan Porjazov

- Slu~ajno go vidov mojot sin. Go pronajdov ~itaјќi ja reportaàta vo edno mnogutira`no spisanie, za mladiot no postojan ~len na fudbalskata reprezentacija na dràvata vo koja dolgo ìveev. Mnogu se izraduvav koga otkriv deka toa e mojot sin, no vistinski po~uvstvuvav deka sre}ata me krena do oblacite koga toj me poseti vo na{iot Grad. Znae{, sinot si e sin. Pobratimot ne zapre tuka prodolì da raskaùva za ne{to {to i mene ne mi be{e poznato. - Drag prijatele i kolega, sinot go donesov da se sretne i so mojot Pobratim, na{iov dene{en doma}in i toa po negovo barawe. Be{e voodu{even od sredbata i od se ona {to go dozna od razgovorite koi gi vodevme vo ovoj dom. Oтkako ja zavr{ivme posetata i stasavme vo mojot apartman, sinot me zamoli da sednam sproti nego i vnimatelno da go slu{am, bidej}i saka ne{to mnogu va`no da mi soop{ti. Si go zazedov svoeto mesto i so {iroko otvoreni o~i i na~uleni u{i bev podgotve da slu{nam i arno i lo{o. Mi be{e seedno bidej}i moeto srce be{e prepolno so tolku mnogu sre}a koja so ni{to ne moè{e da bide zaseneta. Kako sekoe ubavo vospiteno mom~e od svetot vo koj toj ìvee, prvo mi izrazi golema blagodarnost {to go primiv vo mojot dom. Potoa mi re~e deka nema zborovi so koi bi ja opi{al na{ata sredba i s¢ ona {to emotivno go po~uvstvuval. Nema nikoga{ da ja zaboravel dobrotata, iskrenosta i radosta koja ja ~uvstvuval okolu sebe, bez razlika kade se nao|al i so kogo se sre}aval vo na{iot magi~en Grad. Za toa u{te edna{ mi se zablagodari na mene, na tebe moj drag prijatele i Pobratime i na tvojata sopruga, na mediumite i na site, {to vo onie dva dena kolku {to prestojuva{e vo na{ava zemja, mu posvetile tolku golemo vnimanie, prosledeno so po~it koja voodu{evuva. Do tuka razgovorot za mene be{e vistinsko uìvawe, od milina se topev kako kocka mraz vo ~a{a so mineralna voda. No ona {to go kaà potoa me sleze od oblacite i ja stavi na vistinskoto mesto mojata pregolema sre}a. S¢ {to potoa ka-

300

Roman za Skopje

à be{e to~no, objektivno i mnogu razumno. Mi se obrati so ovie zborovi: - Veruvajte mi deka ne mi e lesno na krajot na na{ata prva sredba da Vi kaàm deka taa ni e i posledna.Toa Vi go kaùvam bidej}i ne sakam da ja povredam po~itta i golemata blagodarnost {to mu ja dolàm na ~ovekot koj me izgleda i mi ovozmoì da go postignam ova {to sum sega. Toj ~ovek go smetam za moj vistinski tatko i s¢ ona {to bi imalo za cel da ja namali mojata qubov kon nego, za mene }e preтstavuva neoprostiva navreda. Sakam da Vi kaàm deka ne go osporuvam Va{eto pravo da se smetate za moj biolo{ki tatko. Toa go znam i ne sakam da go osporam. No za mene Vie }e ostanete vo se}avawata kako dobar i vreden prijatel, koj mnogu postignal vo svojot ìvot. Ovde dojdov isklu~ivo po èlba na mojata majka koja minatata godina po~ina. Sakaj}i so ~isto srce i spokoj vo du{ata da mu prijde na Gospoda, me povika da mi ja kaè nejzinata golema tajna koja dolgo vreme ja izma~uvala. Nekolku dena pred da po~ine, dlaboko vo no}ta jas sedev pokraj nejzinata postela. Majka mi gi otvori o~ite, zabeleà deka sme sami i so poslednite sili {to gi izvle~e od svoeto iznemo{teno telo, so solzi vo o~ite kako da bara od mene pro{ka, mi ja kaà nejzinata golema tajna. Toa go stori molбено, so topli maj~inski zborovi: - Sinko, ti ima{e eden tatko {to go znae{ i dodeka si ìv mora{ da mu bide{ mnogu blagodaren za s¢ ona {to toj go prave{e za tebe. No dozvoli mi da se oslobodam od golemiot tovar koj mi ja stega du{ata. Tvojot biolo{ki tatko e drug ~ovek. Koga mene }e me nema na ovoj svet, te prekolnuvam da go pronajde{ i da mu ja prenese{ mojata golema blagodarnost {to toj, pokraj golemite stradawa sepak ostana dosleden na dadeniot zbor i ne se vme{a vo na{ite ìvoti. Taa neka bide prvata i posledna sredba so nego. Toga{ mi kaà koj ste Vie i kade moàm da Ve najdam. Eve vo ovoj moment, prodoìl sinot, Vi ja prenesuvam posmrtno blagodarnosta na mojata majka i Ve molam da ja primite so dol`nata po~it. 301

Milan Porjazov

Golemata taga so koja bea opfateni na{ite srca i solzite koi silno ni naviraa, ne frlija vo cvrsta pregratka. Za mene sepak toa be{e pregratka na sin i tatko iako bev svesen deka samo biolo{ki i so ni{to drugo, ne sum povrzan so ova mom~e. Po vakviot izliv na emocii sinot pobara ne{to èstoko da se napieme. Jas bev iznenaden bidej}i ovie dva dena ne se napi nitu kapka alkohol. Donesov pijalаk i toa od onoj najpoznatiot i najskapiot. Sinot go zabeleà moeto iznenaduvawe i mi se obrati: - Koga na nekoj mnogu zna~aen natprevar }e pobedime ili pak koga }e se slu~i sramno da zagubime, toga{ poradi radosta ili makata ni dozvoluvaat edna do dve ~a{ki èstok alkohol. Pravime ne{to sli~no kako vie {to ste pravele koga ste igrale fudbal i ste proslavuvale so "boà“. - Ne "boà“ tuku "boza“, - be{e mojata ispravka. Mi se zablagodari na ispravkata i prodolì so svoeto kaùvawe: - V~era i deneska imavme golemi povodi za vistinsko raduvawe, a utre koga }e si otpatuvam }e imame i zo{to mnogu da taguvame. Zna~i opravdano sega baram da se napieme èstok pijalаk, ne go prekr{uvam na{eto klupsko pravilo. Gi napolnivme ~a{kite, se ~uknavme i si poèlivme mnogu sre}a i zdravje. A tolku mnogu sakav da moèvme da si poèlime skoro viduvawe. - Se nadevam deka nema da mi zamerite, - prodolì sinot, - ako Ve potsetam u{te edna{ na poslednata èlba na mojata majka: Ova da ni bide na{a prva i posledna sredba. - Dobro, - rekoв, - sosema mi e jasno deka pove}e nikoga{ nema vaka zaedno da sedime, da razgovarame i da pieme. Toa mnogu me boli no te uveruvam deka }e preìveam, osobeno ako i ti mi ispolni{ edna moja èlba. A taa e slednata: Koga }e se oèni{ i }e ti se rodi sin, na tvojata sopruga samo da i predloì{, bez da insistira{ i da objasnuva{ zo{to, toj da go nosi moeto ime koe e voobi~aeno i vo Va{ata zemja. Ako se soglasi dobro }e bide a ako ne se soglasi, nemoj da se ~uvstvuva{ vinoven. 302

Roman za Skopje

- Bez grià, èlbata }e Vi bide ispolneta. Nema da ima nikakvi pre~ki bidej}i i mojot tatko ima{e isto ime kako Va{eto. No ako prvoto dete bide }erka, mojata sopruga }e mora da ra|a deca sÂ˘ dodeka ne dobijam naslednik {to }e go nosi toa ime. Taa ve~er ispivme polovina od pijalĐ°kot {to be{e vo {i{eto, a potoa si legnavme i spokojno si zaspavme. Utredenta sinot ne dozvoli so nego da odam do aerodrumot za da go ispratam. Za posleden pat se pozdravivme vo mojot apartman. So mojot voza~ i avtomobilot so zatemneti stakla, nezabeleìtelno si zamina. - [to mislite, prijateli, dali ovaa moja ìvotna prikazna e so radosen ili taèn kraj? Jas i Stariot prijatel se poglednavme i gi potkrenavme ramenicite. Ne znaevme {to da mu odgovorime. - Sekako so radosen, - izvika Pobratimot. Do skoro jas nemav ni{to svoe koe moè mnogu dolgo da opstoi. Moeto bogatstvo kako i mojot nau~en pronajdok moàt za mig da gi snema, da gi uni{ti ~ove~ka raka ili prirodna stihija. Sega go imam ona {to najmnogu go posakuvav. ]e imam vnuk {to }e go nosi moeto ime. Kolku dolgo toa }e se prenesuva od edna na druga generacija jas ne znam, no vo sekoj slu~aj moeto ime dolgo }e trae. Go gledam Pobratimot i si mislam: Na ovoj tolku golem ~ovek mu trebal vakov nastan za da sfati deka so zaminuvaweto od ovoj svet, ne zaminuva i sÂ˘ ona {to toj bil, napravil i ostavil zad sebe.

303

Milan Porjazov

DVAESETTA GLAVA 1 @ivotnata prikazna na Pobratimot ne n¢ ostavi ramnodu{ni. Site mol~evme i bevme okupirani so ta`nite nastani {to se slu~uvale po vina na negovata nemoralna sopruga. Mol~eweto go prekinav jas, obra}ajќi mu se na Stariot prijatel: - To~no koga pristigna Pobratimot nie prekinavme eden mnogu interesen razgovor. Negovoto prodolùvawe site go o~ekuvame so golema qubopitnost. - Mislam deka zastanav do ona mesto koga treba{e da Vi kaàm {to mi napi{a sinot pri vtoroto javuvawe. - Te molam ne zapo~nuvaj so natamo{noto kaùvawe zа{to jas ne znam ni{to prethodno {to ti se slu~ilo, - izvika Pobratimot. - Ima{ pravo, no ako toa seto detalno ti go raskaàm toga{ doma}inite }e imaat dovolno vreme da trknat do edinstvenoto kino {to go imame vo Gradot i da izgledaat eden cel film. Tie znaat skoro s¢ za mojot ìvot vo ovoj Grad no i надвор од nego, koga одев niz svetot kako diplomat od visok rang. Zabeleàv kako Pobratimot so svojot pogled upatuva luti streli kon mene zatoa {to dosega i pokraj tolku mnogu na{i sre}avawa, nikoga{ ni{to ne sum mu kaàl za negoviot porane{en baxanak. Sepak nakuso Stariot prijatel go raskaà svojot teòk ìvot po vra}aweto od Golemoto jabolko, no ni{to ne spome304

Roman za Skopje

na za nenajavenata morni~ava polno}na poseta vo bolni~kata soba, {to mu ja napravi soprugata na Pobratimot. I ovoj pat gi potseti prisutnite deka nabrgu po vseluvaweto vo Pansionot, pred Supermarketot se sretnal so mene i deka so nekolkute re~enici {to sum gi kaàl toga{, ne samo {to sum mu pomognal da sfati koj e i {to e, tuku sum go upatil i na vistinskiot pat po koj treba da odi vo idninata. Potoa Stariot prijatel prodolì da ni ja raskaùva negovata golema posvetenost na podobruvaweto na negovoto zdravje kako i makotrpnata rabota so kompjuterot za da stigne do adresata na svojot sin. - Vie dobro znaete deka najdobra komunikacija so svetot se ostvaruva preku Internet mreàta. Dewe i no}e sedev pred monitorot na kompjuterot. Toa ne go pravev za da doznaam {to se slu~uva vo svetot tuku imav silna nade` deka samo tuka }e go vidam toa {to od koren }e mi go promeni ìvotot. Uspeav da ja pronajdam stranicata "Roditelite si gi baraat svoite deca i obratnoâ&#x20AC;&#x153; {to se podgotvuva na tri kontinenta. Mi se pri~ini deka na nea ima nekolku milioni aplikacii. Toga{ samiot na sebe si vetiv: Neka se i milijarda stranici jas }e prebaruvam i ako imam sre}a kolku {to imam nade`, eden den sigurno }e ja najdam adresata na sinot. Za ova moe zavetuvawe nikomu ne kaùvav, duri ni na mojot prijatel koga me posetuva{e vo Pansionot. Vaka postapiv zatoa {to veruvav deka skrienite li~ni nadeì pobrgu i polesno se ostvaruvaat od ĐşĐžĐ¸ bilo zaedni~ki o~ekuvawa. Mojata potraga po adresata na sinot trae{e so godini. Vo nitu eden moment ne po~uvstvuvav zamor nitu pak se razo~arav zatoa {to ne najdov nekoja izgledna traga za ona {to go baram. Taka be{e do pred dva dena koga na monitorot go pro~itav moeto ime i prezime. [to se slu~i vo toj moment tebe kolega ne ti kaùvam bidej}i ti so mal trud a so golema sigurnost moè{ da pretpostavi{ {to bilo toa. Do doa|aweto na ovoj prekrasen ru~ek dvapati komunicirav so sinot preku elektronskata po{ta. Sekako deka dvajcata bevme mnogu vozbudeni. Prvoto negovo barawe be{e: 305

Milan Porjazov

[to e mo`no poskoro da bidam kaj nego. Negovata adresa }e ja doznaam otkako vo Golemoto jabolko }e se sretnam so mojata }erka. Tamu }e mi bide organizirano patuvaweto do mestoto kade {to toj ìvee. Sinot mi ja soop{ti adresata na }erkata i pobara vedna{ da i se javam, da ne spomenuvam deka ve}e sme kontaktirale tuku samo da ja potsetam na obvrskata {to i ja dodelil nejziniot brat. Taka napraviv i potoa dojdov na ovoj ru~ek. - Zna~и, moj Star prijatele, s¢ u{te ne znae{, otkako }e ne napu{ti{ kade }e ìvee{, - mu dofrliv jas. - Ne{to znam ama ne mnogu. Sinot mi napi{a deka tamu kade {to se nao|a toj s¢ bilo tolku mnogu ubavo {to nitu na kraj na umot nema da mi padne pomislata da se vratam vo ovoj Grad. Toa sigurno mi go kaà so ubava namera i ne sakav da mu protivre~am so ogled na negovata razbranuvana emotivna sostojba. Ako sega, otkako se smirija emociite i proraboti razumot, me pra{ate dali postoi mo`nost posle izvesno vreme pominato so sinot da se vratam povtorno me|u vas, jas }e vi odgovoram: Nema pove}e da se vratam, tamu }e go pominam ostatokot od mojot ìvot. Pri~inite za vakvata moja odluka ne se ubavinite za koi mi pi{uva sinot, tie se mnogu poednostavni. Zatoa {to pak }e imam semejstvo koe, otkako }e go napu{tam ovoj svet dostoinstveno }e me pogreba i potoa dolgo vreme }e me spomenuva samo po dobrinite {to sum gi pravel. Osven toa ne veruvam deka moite poodminati godini }e mi dozvolat, koga }e me fati nostalgijata da preletam golemi vodi i visoki planini i kako denes ovde da se sretneme i da se iznaprikaème, a sekako i ubavo da se najademe i malku da pivneme od òltata rakija. Sakam i ova da go znaete, moi dragi prijateli: Jas nema da mu bidam nikakov tovar na mojot sin zatoa {to imam vo stranskite banki dovolno pari so koi moàm da zapo~nam nov ìvot na кое bilo mesto na Зemjinata topka. - Bravo, mu rekov jas. Toa {to go kaà za parite mnogu me izraduva. Zna~i site bolki, stradawa i drugi premreìњa vo tvojot dosega{en ìvot ne te ostavija sosema nezgrièn 306

Roman za Skopje

tuku ti obezbedija duri i spokojna starost, barem od materijalnata strana.

2 Koga ja slu{na konstatacijata za mo}ta na negovite pari, Stariot prijatel pobrza da ni go kaè i slednovo: - Dragi prijateli, nemojte da pomislite deka jas, otkako go pominav nejte{kiot i najtemniot del od mojot ìvot, stanav skràvec i zaboraviv od kade dojdov i kako rastev bez roditeli. Sakam i jas da im pomagam na lu|eto koi se vo te{ka polo`ba i da im vleam nade` deka eden den }e go ostvarat svojot ìvoten son. - Interesno razmisluvawe, - se javi Pobratimot. - Ako dobro te razbrav ti saka{ da ja izrazi{ svojata blagodarnost kon mo}ta na nade`ta koja ti gi ispolnuva{e tvoite o~ekuvawa i ti ovozmoì denes da se ~uvstvuva{ bezbeden i zadovolen. - Koga }e ja izrazuvate blagodarnosta nemojte da gi zaboravite i moite }oftiwa, bidej}i i tie pozitivno vlijaeja na va{eto raspoloènie, - re~e mojata sopruga edvaj uspevaj}i da se vozdrì glasno da ne zapo~ne da se smee. Taa uspea da se vozdrÌ, no nie trojcata ne moèvme. Otkako prestana smeeweto jas im se obrativ na prijatelite: - Vo minatoto za ne{to ubavo {to im se slu~ilo ili pak za da ne im se slu~i ne{to lo{o, kralevite i carevite, silnite vojskovodци, bogatite trgovciČno i mesnoto naselenie, gradele crkvi i manastiri ~ii ikoni i freski gi izrabotuvale nadaleku ~uvenite majstori od na{ite krai{ta. Sega nekoi na{i sogra|ani na koi nivnoto bogatstvo im ovozmoùva, so blagoslov na Crkvata gradat svetili{ta ili gi obnovuvaat onie koi vojnite i prirodnite stihii gi zapustile. Jas ne im zameruvam nitu im zaviduvam, duri sum im blagodaren. Sepak moite pofalbi pove}e se upateni kon onie koi pravat dobrini na poedinci ili на grupa lu|e, na koi im 307

Milan Porjazov

e neophodna potkrepa za da se spravat so nevolјite koi gi sna{le. Uveren sum deka nie trojcata isto mislime, odnosno sakame da napravime nekoja tokmu takva dobrina, za koja tie {to }e ja po~uvstvuvaat }e ne pomnat i }e ni bidat blagodarni. Ako imate ideja {to treba da pretstavuva taa dobrina, jas }e se soglasam so Vas. No ako nemate, toga{ moàm da Vi predloàm i toa samo edna dobrina, im rekov na gostite. - Vakvo seriozno pra{awe bara dovolno vreme za da razmislime {to bi moèle da predloìme, - be{e komentarot na Pobratimot. - Jas mislam deka bi moèle prvo da go slu{neme predlogot na doma}inot. Toa {to }e go predloì ne morame nie dvajcata vedna{ da go prifatime. Sepak, znaej}i deka toj odli~no organizira nenajaveni sredbi za svoite prijateli, siguren sum deka na negoviot predlog ne }e moème da mu najdeme maana, - re~e Stariot prijatel, potsmevnuvaj}i mi se. Toga{ jas im go predloìv slednoto: - Da storime s¢ {to moème, neàlej}i trud i pari, za na devojkata so polovina ubavo lice да £ ovozmoìme da napravi vo stranstvo hiruр{ka intervencija, so koja ubavinata {to me fascinira vo Po{tenskata ekpozitura, bi se vratila i na drugata strana od nejzinoto lice. - Znaev deka ovoj na{ prijatel vedna{ }e ne zamol~i i deka }e ne oslobodi od obvrskata nie da razmisluvame za dobrinata {to treba da ja napravime, - se javi Stariot prijatel obra}ajki mu se na mojot Pobratim. - Toj sekoga{ ima dobri idei kakva {to be{e ovaa so organiziraweto na dene{nava sredba. So neizvesen po~etok no so ubav kraj. - Se soglasuvam so predlogot, - re~e Pobratimot. - ]e mi trebaa tri dena i koj znae dali }e se setev na ne{to poumno. Potoa sleduva{e dogovorot kako da ja realizirame dobrinata za koja se odlu~ivme da ja napravime. Prvata obvrska ja dobi mojata sopruga. Taa treba{e od slu`beni~kata na Po{tenskata ekspozitura da ja doznae adresata a potoа da ja poseti devojkata i da ja prenese na{ata 308

Roman za Skopje

èlba da £ pomogneme vo otstranuvaweto na grdata strana na nejzinoto lice. Dokolku se soglasi, toga{ Pobratimot vo negovata Klinika }e organizira sredba na devojkata so na{ite subspecijalisti za plasti~na hirurgija, za da se dogovorat od koja klinika vo stranstvo moàt da o~ekuvaat intervencija so najvisok stepen na uspe{nost. Stana zbor i za tro{ocite {to treba da se nadomestat, odnosno kolku }e ~ini ovaa dobrina. Bez zbor vedna{ se sloìvme, kolku i da ~ini intervencijata nie celosno da ja pokrieme isklu~ivo so na{i pari. Jas vedna{ gi ponudiv parite {to se naoѓaat vo sefot na mojot Pobratim koi toj mi gi odredi kako nadomestok za moeto pisanie za Svetecot-iscelitel i pokrovitel na negovata Klinika. Od strana na moite prijateli ovoj predlog vedna{ be{e otfrlen. Odlu~ija tie dvajcata da gi nadomestat izdatocite i toa sekoj od niv po polovina. Sleduva{e u{te edna va`na odluka. Bidej}i mojot Star prijatel o~ekuva{e naskoro da otpatuva kaj svojot sin, vo tekot na utre{niot den toj }e me opolnomo{ti mene, bez какви bilo ograni~uvawa da raspolagam so parite od negovite nedevizni smetki {to toj gi ima vo na{ata dràva. Razgovorot okolu dobrinata {to treba{e da ja napravime za devojkata so polovina ubavo lice, наedno be{e i poslednata tema na na{ata drugarska sredba. Zaludni bea moite stravuvawa, taa ispadna mnogu poubava otkolku {to posakuvav. Kako nekoga{ trojcata najdobri prijateli pak bea zaedno iako samo na eden ru~ek. Ne zaboravile me|usebno da se po~ituvaat, da si veruvaat, da so~uvstvuvaat no i da se raduvaat koga za toa ima pri~ina. Za àl naskoro }e ostaneme samo dvajcata prijateli: Pobratimot i jas. Stariot prijatel, sledej}i gi upatstvata {to gi dobiva, denovive }e mora da otpatuva vo Glavniot grad na sosednata dràva za da izvadi viza i drуgite dokumenti {to mu se potrebni za dolgoto patuvawe, prvo kaj }erkata vo Dràvata na blagosostojbata i mo`nostite a potoa so nejzina pomo{ i kaj sinot. 309

Milan Porjazov

Zabeleàv deka kaj Stariot prijatel ne se ~uvstvuva{e tolku golema nostalgija kakva {to ja ima{e stariot arhitekt koj vo Gradskata kafeana nara~uva{e po dve krigli studeno pivo. Se obidov da ja najdam pri~inata zo{to toa mu se slu~uva. Stariot prijatel izrasna vo Domot za roditeli bez deca. Nema{e mo`nost da go izìvee maalskiot ìvot {to go imavme nie. Negovite golemi nadeì zapo~naa da mu se ostvaruvaat vo ovoj Grad, no i najgolemite razo~aruvawa mu se slu~ija tokmu tuka. Toj e uveren deka tamu kade {to }e otide iako so golemo zakasnuvawe, }e moè da doìvee semejni migovi koi }e go napravat najsre}en ~ovek na svetot. Zatoa ne mu se lutam {to ne pokaà nekoj golem izliv na nostalgija kon Gradot, koj sepak go smeta{e za svoj iako podolgo vreme ìvee{e i rabote{e vo pogolemi i poubavi gradovi.

3 Nabrzo po na{ata drugarska sredba, mi se javi sopstvenikot i stru~niot rakovoditel na Pansionot vo koj ìvee{e mojot Star prijatel. Me zamoli vo tekot na utre{niot den, a najdobro bi bilo toa da bide to~no na pladne, da go posetam bidej}i imal ne{to mnogu va`no da mi kaè za mojot prijatel, nivniot stanar. Se odlu~il mene da me povika bidej}i toj dozvoluval edinstveno jas da go posetuvam. Se ispla{iv da ne mu se vlo{ila zdravstvenata sostojba, pa nemoèl da otpa-tuva. Ne bilo toa, mojot Star prijatel ve}e otpatuval. Toga{ go pra{av direktorot dali so mene moè da dojde i eden na{ zaedni~ki prijatel. Re~e deka nema ni{to protiv, a koga razbra koj e prijatelot sigurno potskoknal od radost. Po ova javuvawe na direktorot na Pansionot, go zavrtev brojot na telefonot na Pobratimot. Se dogovorivme utre toj da pomine oŃ&#x201A;kaj mene i zaedno da otideme na zakaànata sredba. Soprugata koga razbra za {to se odnesuvaat moite razgovori, odlu~i da gi odloì za drug pat utre{nite nejzini 310

Roman za Skopje

obvrski povrzani so pronao|aweto na adresata na devojkata so polovina ubavo lice. To~no vo zakaànoto vreme pristigna Pobratimot i vedna{ zaminavme kon Pansionot. Popatno ne zboruvavme skoro ni{to osven {to edna{ se obidovme da pogodime zo{to ne povikuva sopstveniokot na Pansionot. Otkako zaklu~ivme deka ne treba da se izma~uvame nepotrebno so takvo pra{awe, bidej}i naskoro }e go doznaeme toa {to ne interesira, gi zavrtivme pogledite sekoj kon svojot prozorec i uìvavme vo prekrasnite pejзaì {to se pruàa na dvete strani od asfaltiraniot pat. Vo Pansionot vladee{e ti{ina, kako da nema{e {to da ja наруши. Otidovme vo holot na priemnoto oddelenie. Tamu ne pre~eka edna ubavo doterana gospo|a, koja vedna{ ne pokani da trgneme po nea. So liftot ne odnese do najvisokiot kat na Pansionot. Koga se otvori vratata zabeleàvme deka se nao|ame vnatre vo kabinetot na direktorot. Vo sredinata na kabinetot stoe{e toj, ogromen ~ovek i po viso~ina i po teìna. Ne pogledna, se nasmevna i o~igledno vozbuden od na{eto prisustvo, ni se obrati: - Povelete gospoda. Mnogu sum radosten i posebno po~esten {to vo mojot Pansion se nao|a eden od najpoznatite nau~nici vo svetot od oblasta na ginekologijata. Jas ne mu se nalutiv na vakviot pre~ek. Za mene ni{to ne kaà, verojatno od golemata vozbuda {to ja predizvika prisustvoto na Pobratimot. Na ~ovekot retko mu se slu~uvaat ubavi nastani pa normalno e od nego da se o~ekuva da reagira zbuneto. So Pobratimot se dogovorivme da ne trae dolgo razgovorot so direktorot. [tom }e doznaeme zo{to ne povikal vedna{ da si zamineme. Pri~ina za vakviot dogovor bea obvrskite {to gi ima{e Pobratimot kako i mojata odbivnost da sum prisuten vo Pansionot koga ne e tuka mojot Star prijatel. Direktorot sedna na {irokiot stol zad rabotnata masa a nie se smestivme vo koènite fotelji {to se nao|aa neposredno pred masata. 311

Milan Porjazov

Na direktorot mu se pruì retka mo`nost da go gleda svojot "idolâ&#x20AC;&#x153; od viso~ina, bidej}i na{ite fotelji bea zna~itelno poniski od stolot na koj toj sede{e. Negovata prirodna viso~ina zna~itelno ja nadopolnuva{e dominantnata polo`ba vo koja se nao|a{e. Be{e vidlivo deka takvata polo`ba go pravi da se ~uvstvuva pogolem, gord i poumen. Sekoj ~ovek ima potsvesna èlba barem edna{ vo svojot ìvot da se po~uvstvuva ramen a ako moè i nad svojot idol, pa duri toa da bide i sedewe na povisok stol od negoviot. Koga velam sekoj ~ovek mislam i na samiot sebe. Na doma}inot ne mu dozvolivme da go zapo~ne razgovorot. Pobratimot vedna{ go pra{a koja e pri~inata denes itno da se sretneme. Kutriot direktor, sfati deka mu propadna namerata da go istakne sopstvenoto golemo zna~ewe i umeewe da osnova i rakovodi so Pansionot od visoka kategorija i toa pred avtoritet kakov {to sega ima i kojznae dali drug pat }e mu dojde vo negoviot kabinet. Direktorot vaka ja obrazloì pri~inata na negoviot iten povik: - Va{iot prijatel dojde direktno od Kardiolo{kata klinika, ne dovolno rehabilitiran po intenzivnoto lekuvawe {to tamu mu bilo pruèno. Na po~etokot na prestojot toj se nao|a{e vo lo{a fizi~ka i psihi~ka sostojba. Duri i ne saka{e da postapuva onaka kako {to go sovetuvaa doktorite. Mnogu nabrzo, po edno negovo vra}awe od Gradot i kako {to ni re~e toj, po sredbata so nekoj negov star prijatel "koj mu go ispratil Gospod#, na{iot stanar celosno se posveti na svoeto zdravje, izvr{uvaj}i gi site upatstva i sproveduvaj}i gi site terapevtski postapki koi bea neophodni za negovoto lekuvawe. Za site nas, - prodolì direktorot, - pretstavuva{e golemo iznenaduvawe negovata golema privrzanost kon kompjuterot, so kogo go pominuva{e celoto slobodno vreme {to vo golemi koli~ini go ima{e na raspolagawe vo ovoj Pansion. Nadvor od apartmanot izleguva{e samo koga treba{e da gi pravi zadolìtelnite pro{etki niz na{ata ubava borova 312

Roman za Skopje

{umi~ka. Nikoga{ ne pobara da mu doneseme ne{to za ~itawe: vesnik, spisanie ili nekoja kniga. Nema{e vreme za druèwe so drugite stanari, a ako se slu~e{e nekoga{ da se sretne so nekoj od niv, razgovorot trae{e samo tolku kolku {to saka{e Va{iot prijatel. Jas, kako specijalist po gerijatrija, se obidov da najdam nekoe stru~no izdràno objasnuvawe za vakvoto negovo odnesuvawe. Moram da Vi priznaam deka sÂ˘ u{te ne sum uspeal da go pronajdam. Ona {to osobeno me zagriùva e povremenoto neo~ekuvano vlo{uvawe na negovoto zdravje. Takvo vlo{uvawe mu se slu~i pred nekolku dena. Otkako go prezedovme sÂ˘ ona {to nie moème da mu pruìme, imavme namera da go odneseme vo Kardiolo{kata klinika poradi podetalni ispituvawa. Va{iot prijatel ne do~eka nitu do kraj da mu ja kaèma ovaa na{a namera. Vedna{ ni odgovori deka ova ne mu se slu~uva prav pat i deka sega se ~uvstvuva sosema dobro i dovolno silen za da moè naskoro da otpatuva vo Glavniot grad na sosednata dràva, kade mora da sredi nekoi dokumenti {to se od ogromno zna~ewe za negoviot ponatamo{en ìvot. Na vakviot odgovor jas mu replicirav, velej}i mu deka sproveduvaweto na negovata namera ja uslovuvam so prifa}awe od negova strana, na doktorska pridru`ba {to nie }e mu ja obezbedime. Zamislite {to mi se slu~i, prodolì so kaùvaweto direktorot. Va{iot pijatel samo mi se nasmevna i mi re~e: - Zarem zaboravivte gospodine Direktore deka jas prvo bev doktor, pa potoa diplomat. Ne prifa}am da imam doktorska pridru`ba na patuvaweto. Za mene toa e golema navreda. Go stori toa {to go naumi. Denes otpatuva sosema sam, bez nikakva pridru`ba. Se plaŃ&#x2C6;am za ona {to moè da se slu~i so negovoto zdravje. Sekoja naredna krizna sostojba, dokolku stru~no itno ne se sanira, moè da ima fatalni posledici. Ve povikav osobeno zaradi ona {to mi go soop{ti Klini~kiot kardiolog. Otkako gi pregleda site najnovi snimki

313

Milan Porjazov

i laboratoriski rezultati i obavi podolg razgovor so Va{iot prijatel, toj mi re~e: - Kolega, pacientot e vo sostojba na zabrzano slabeewe na funkciite na kardiovaskularniot sistem, koe vodi kon najlo{oto {to moè da mu se slu~i. Do kolku ne se prezeme nekoja poinvazivna metoda na lekuvawe, na pacientot ne mu preostanuva mnogu od negoviot ìvot. Sega{nata relativno vitalna sostojba se dolì na urednoto sproveduvawe na propi{anite terapevŃ&#x201A;ski merki, a osobeno na efektite {to gi dava prisustvoto na neverojatno visokata vnatre{na emotivna energija. Nea ja sozdava nekoja negovata golema nade` deka }e uspee da gi ostvari celite za koi dolgo vreme kopnee. Koi se tie celi ne gi znae{e kardiologot, a ne gi znam nitu jas. Verojatno Vie gi znaete. Otkako go kaà misleweto na kardiologot, direktorot mi se obrati mene: - Moram li~no da Ve izvestam deka Va{iot star prijatel mi predade pismen dokument, zaveren kaj notar, so koj mi naloùva site negovi pari~ni sredstva deponirani na smetkata na Pansionot, da gi prefrlam na Va{ata smetka koja treba vedna{ da mi ja soop{tite. Nema{e problem na direktorot vedna{ da mu ja soop{tam mojata bankovna smetka. Ja nosam postojano so mene bidej}i preku nea ja primam i tro{am penzijata. Otkako ja zapi{a smetkata mu se zablagodarivme na direktorot za griàta {to toj ja projavuva za zdravjeto na na{iot prijatel, kako i za prenesenoto mnogu va`no mislewe na klini~kiot kardiolog. Đ?Đ°edno mu se izvinivme {to ovoj pat ne }e moème da go razgledame i da se zapoznaeme podetalno so rabotata na Pansionot. Mu vetivme deka toa }e go napravivme drug pat. Se pozdravivme i si zaminavme. Vedna{ {tom trgna avtomobilot, Pobratimot mi se obrati: - Kaì sega {to da pravime. Ovaa najcrna prognoza za na{iot prijatel, ÂŁ da ne mu ja kaàle toj ja znae bidej}i e visoko educiran doktor po medicina. 314

Roman za Skopje

Nie sme mu najdobrite prijateli i toj, dokolku ima èlba, moè so nas da razgovara, da pobara sovet pa duri i pomo{ za s¢ {to mu te`и, a osobeno za problemite koi gi ima so svoeto zdravje. V~era na ru~ekot kaj tebe doma, doznavme mnogu raboti za premreìњata niz koj pominal, no ni{to ne spomena za sega{nata negova zdravstvena sostojba. Po ona {to go izede i ispi, na mene mi ostavi vpe~atok kako da e pozdrav od nas dvajcata. Dali misli{ deka treba da razgovarame so nego za problemite koi gi ima so svoeto zdravje i {to bi moèle da mu predloìme? - Ni{to, - be{e mojot odgovor. - Ne treba da razgovarame, a ne e upatno nitu da go sovetuvame {to treba da pravi. Ova ti go velam ne deka prestana da mi bide drag na{iot Star prijatel, tuku zatoa {to ne }e moème da promenime barem edna odluka od onie koi mu se dlaboko zacementirani vo negoviot um no i vo du{ata. Zarem zaboravi so kolku golemo voodu{evuvawe zboruva{e za sredbata i за noviot ìvot {to go o~ekuva kaj negoviot sin? - Za nego ne postoi dovolno seriozna pri~ina koja bi go otkaàla od toj dale~en pat, ta duri taa da se zakanuva i so smrt, - me dopolni Pobratimot. - Toga{, - mu rekov jas, - da po~ekame da se vrati od Glaviot grad na sosednata zemja i da slu{neme kakvi novosti }e ni donese. Potoa }e se dogovorime {to }e napravime za toj bezbedno да stigne tamu kade {to cvrsto re{il da go pomine delot od ìvotot {to mu preostanal. Stignavme pred mojata zgrada. Voza~ot brzo izleze i mi ja otvori vratata. Pobratimot me zamoli vedna{ da ne izleguvam a potao mi se obrati: - Dobro se se}avam deka ti prezede obvrska da napi{e{ sooдveten tekst za moeto nau~no otkritie, ~ii materijalni dokazi gi uni{tivme vo Gradskata deponija. Pomina prili~no dolgo vreme a jas od tebe ne slu{nav nitu zbor do kade si stasal so ispolnuvaweto na ovaa obvrska. - Ne si slu{nal zatoa {to nemam ni{to napi{ano. Nemoj da pomisli{ deka jas se otkaùvam od ovaa, za mene mnogu 315

Milan Porjazov

zna~ajna obvrska. No moram da prinaam deka bez tvoja pomo{ ne }e moàm da sostavam dovolno seriozen tekst koj bi odgovaral na namenata {to mu ja opredelivme. - Vo pravo si, - me poddrà Pobratimot. - Su{tinata na nau~noto otkritie ja znaam samo jas. Toa zna~i deka samo jas moàm da ja soop{tam bez da ja otkrijam golemata tajna na nejzinata primena. Nemoj ti ni{to da raboti{ dodeka ne ti go predadam mojot del od tekstot. Zna~i ovaa zada~a ja prezemam jas, a tebe ti ostavam da ja mobilizira{ tvojata sopruga vo potraga po devojkata so polovina ubavo lice. Se razdelivme so Pobratimot so obvrska jas da go izvestam za ona {to }e go doznae mojata sopruga za nesre}nata devojka, a toj vedna{ da mi gi prenese eventualnite novosti za odigruvawe na prijatelskite natprevari pome|u fudbalskite klubovi na negoviot i mojot sin.

316

Roman za Skopje

DVAESET I PRVA GLAVA 1 Soprugata so golem entuzijazam pristapi kon pronao|aweto na devojkata so polovina ubavo lice. Zada~ata ne i be{e lesna bidej}i za devojkata znae{e samo deka ìvee vo nekoja od zgradite {to se nao|aat nasproti Po{tenskata ekspozitura. Treba{e da go doznae imeto i prezimeto kako i adresata kade {to taa ìvee, za da moè da ja poseti i da ispita dali postoi kaj nea podgotvenost da ja prifati dobrinata {to sakaat da i ja napravat na{ite prijateli. Soprugata smisli svoja strategija kako da si ja izvr{i dobienata zada~a. Prvo }e gi pra{a svoite prijatelki dali ja poznavaat devojkata. Ako ne ja poznavaat toga{ }e gi zadolì da se raspra{aat kaj svoite prijatelki dali tie ne{to znaat. Do kolku ne uspee i ovoj vtor krug toga{ }e ~ukne na nekolku vrati od stanovite vo zgradite koi se nao|aat nasproti Po{tenskata eksĐżozitura i }e pra{a dali nekoj znae kade ìvee devojkata so polovina ubavo lice. Ovoj del od strategijata vedna{ go otfrlila. Ne e humano, duri e surovo da identifikuva{ edna devojka sprema grdiot beleg {to e posledica na nejzinata golema nesre}a. Toga{, so golema nedoverba soprugata go dodala vo svojata strategija i baraweto na adresata od slu`beni~kata vo Po{tenskata ekspozitura. Ja zela smetkata za telefonskite uslugi, koja voobi~aeno posledna stasuva i se upatila kon Ekspoziturata, bez nekoe o~ekuvawe deka tamu }e ja dobie baranata adresa. 317

Milan Porjazov

Vlegla vo Po{tenskata ekspozitura i zastanala na krajot od redot na lu|eto koi ~ekale da si gi platat svoite smetki. Koga do{la na red, soprugata zastanala pred {alterot, ja podala telefonskata smetka i so milozliv, duri ponizen glas £ se obratila na slu`beni~kata: - Gospo|o, jas sum soprugata na onoj gospodin {to i pomogna na devojkata so o{teteno lice da gi isprati svoite pisma so brza po{ta. Ako imate mo`nost, Ve molam da mi ja dadete nejzinata adresa. - Zakasni, gospo|o, - zgrmel glasot na slu`beni~kata. Pred desetina minuti be{e tuka nejzinata sosetka da si gi plati smetkite me|u koi ima{e edna to~no na taa devojka. Samo sosetkata, do kolku smee i saka, moè da ti ja dade adresata {to ja bara{. Jas kako po{tenski slu`benik so trieset godini i pet meseci raboten sta`, ne bi smeela da si dozvolam da ja prekr{am tajnosta na podatocite {to se nao|aat vo dokumentite so koi rabotam. Va{eto barawe duri go smetam za drskost. Eve Vi ja va{ata smetka i moète da si odite. Taa ja zemala smetkata i zbuneta od ona {to i go kaàla slu`beni~kata, brzo se upatila kon izlezot na Ekspoziturata. Toga{ slu{nala kako slu`beni~kata i doviknuva: - Gospo|o, od mnogu brzawe si go zaboravivte ovoj del od Va{ata smetka! Se vratila soprugata, go zela knièto {to i bilo podadeno i zasramena si zaminala doma. Sednala luta na kau~ot i re{ila prvo da vidi koj e toj del od smetkata {to zaboravila da go zeme. Imala {to da vidi. Toa bila smetkata na devojkata so polovina ubavo lice koja po{tenskata slu`beni~ka skri{um £ ja fotokopirala. - Sega ve}e imam с¢ {to mi treba za da ja posetam devojkata. Kolku me посрамоти po{tenskata slu`beni~ka za da mi ja napravi ovaa usluga! Ako, s¢ i prostuvam ta duri utre i }e ja ~estam, - izvikala soprugata. Utredenta soprugata zayvonila na vratata na devojkata so polovina ubavo lice. Uporno yvonela no nikoj ne se pojavu318

Roman za Skopje

val. Zatoa zayvonila na vratata na sosedniot stan. Ovoj pat vratata se otvorila i pred nea se pojavila gospo|ata so koja retko se sre}avaat vo okolnite prodavnici, no koga toa }e se slu~i znaat ubavo da se zamuabetat. Srde~no se pozdravile po {to sleduvalo pra{aweto na mojata sopruga: - Zo{to ne se pojavuva va{ata sosetka? Treba ne{to mnogu va`no da £ soop{tam. - Badijala yvonite, nema koj da vi otvori. Devojkata i majkata neodamna, so dva golemi kuferа otpatuvaa vo Gradot na svetlinata. Bidej}i }e bidat podolgo vreme otsutni, me zamolija mene da vnimavam na nivniot stan i da gi pla}am smetkite koi }e doa|aat na nivnata adresa. Soprugata ocenila deka od poznaјni~kata moè mnogu da doznae za devojkata i za okolnostite pod koi taa nastradala. Zatoa £ se obratila so provokativen zaklu~ok: - [teta, mi propadna èlbata denes da se napijam kafe so novata poznaјni~ka! - Ne se otkaùvajte lesno od Va{ata namera. Ako vlezete kaj mene }e se napiete kafe so re~isi nova prijatelka. Ne se somnevam deka jas не }e moàm da Vi kaàm mnogu raboti za kutrata devojka poradi koja sigurno i ste do{le. Mojata sopruga tokmu takviot odgovor go posakuvala. Vlegla vo stanot i ubavo se smestila na kau~ot vo dnevnata soba. Kafete brzo stasalo. Razgovorot po~nal i ponatamu se odvival isklu~iтелно za devojkata so polovina ubavo lice. Soprugata doznala deka izgorenicite na liceto na devojkata nastanale pri te{kata soobra}ajna nesre}a {to se slu~ila vo Gradot na svetlinata. Devojkata tamu se nao|ala na postdiplomski studii. Otkako uspe{no gi zavr{ila studiite, nejzinoto mom~e sakalo da ja po~esti so edno patuvawe, na koe samo tie dvajca so avtomobil требало да gi posetat najubavite i najznamenitite mesta na dràvata vo koja dvajcata se steknale so magisterski tituli. Sprema kaùvaweto na novata poznaјni~ka na mojata sopruga, nesre}ata se slu~ila na krajot od nivnoto patuvawe od koe nosele nezaboravni spomeni. Na vlezот od avtopatot vo 319

Milan Porjazov

Gradot na svetlinata, golema cisterna polna so zapaliv tovar, otkako i otkaàle sopira~kite, prvo udrila vo avtomobilot na dvajcata mladi magistri a potoa se prevrtela i se zapalila, predizvikuvaj}i silna eksplozija. Plamenite jazici go zafatile i avtomobilot od koj prethodno nekoi nepoznati lu|e ja izvlekle samo devojkata koja celata gorela. Intervencijata na slu`bite za itna pomo{ bila brza i uspeala da go spasi ìvotot na devojkata. No nejzinoto mom~e i voza~ot ostanale sred ognot i bile celosno jaglenosani. Sleduvalo dolgoto i bolno lekuvawe na izgorenicite {to bile po celoto telo na devojkata, no najte{ki bile onie na nejzinoto lice. Otkako tamo{nite doktori gi sanirale golemite izgorenici koi gi zagrozuvale vitalnite organi i ja osposobile za bezbeden sanitetski transport, devojkata bila vratena vo na{iot Grad. Vo Klinikata za plasti~na hirurgija go prodolìle nejzinoto lekuvawe, no ne moèle da vetat deka }e gi otstranat site posledici od nesre}ata. Telesnite bolki stivnuvale a psihi~kite sÂ˘ pove}e se zgolemuvale. Taguvala devojkata za pogibijata na svoeto mom~e no i za nejzinata zagubena ubavina. Mnogu ma~no se ~uvstvuvala koga ja slu{ala svojata majka, kriej}i se od nea, kako lee solzi i ja prokolnuva lo{ata sudbina {to go sna{lo nejzinoto najmilo, edinstveno ~edo. Majkata na devojkata bila krotka, obrazŃ&#x192;vana gospo|a koja ja primala penzijata od svojot pokoen ma`, bidej}i bila pogolema od nejzinata bibliotekarska penzija. Mnogu te{ko gi doìveala razo~aruvawata {to i gi nanel ìvotot so nagrduvaweto na nejzinata }erka. No znaela deka ìvotot te~e ponatamu i neminovno treba so site sili da se bori za negovata ubava strana. Na majkata oŃ&#x201A;sekoga{ ne i nedostasuval optimisti~kiot duh. Toj duh uspeala da go vsadi i na svojata }erka. Mnogu bila sre}na koga doznala deka ima }erka magister na naukite i deka nabrzo }e se omaì so umnoto mom~e so koe zaedno studirale. Ne i pre~elo {to mom~eto bilo od Gradot na svetlinata. O~ekuvala, otkako ubavo }e si go sredat sopstveniot ìvot, da ja povikaat i taa da ìvee so niv. 320

Roman za Skopje

No nesre}ite postojat za da im pokaàt i na bogatite i na siroma{nite deka ìvotot ne e samo ona {to sme i ona kon {to се stremime. Se slu~uvaat presvrtnici koi za mig }e te vpletkaat vo mreàta na ta`noto, bednoto, grdoto i bolnoto. Toga{ ~ovekot ne se predava, se sprotivstavuva i se bori so site svoi sili za na krajot да sogleda deka e pomo}en otkolku {to toj mislel deka e. Devojkata so polovina ubavo lice bila ubedena deka ima pravo da se bori so site svoi sili, za nejzinoto lice да bide isto kako na drugite lu|e. Lekuvaweto vo na{ata Klinika za plasti~na hirurgija zavr{ilo no ostanale luznite po nejzinoto telo, na ednata strana od liceto i vo srceto koi najmnogu ja bolele. Taa ne se pomirila so toa {to go napravile hirurzite tuku ja zapo~nala svojata golem bitka za otstranuvawe na site nejzini luzni. Doktorite ne ja kriele svojata nemo} da gi ostvarat èlbite na devojkata, no znaele kade moè toa da se slu~i. Toa bila edna ~uvena klinika vo Gradot na svetlinata, koja najuspe{no vo svetot se spravuva so vakvite te{ki posledici od izgoreници, no i koja mnogu skapo si gi naplatuva svoite uslugi. Devojkata go prifatila ovoj predlog i cvrsto odlu~ila, bez razlika na visina na cenata {to treba da ja plati, intervencijata na nejzinoto lice i na del od nejzinoto telo za otstranuvawe na luznite, da se izvr{i tokmu tamu kade {to tie nastanale, vo Gradot na svetlinata. Vo potragata na visokiot iznos na devizni sredstva, taa zaklu~ila deka najizgledni mo`nosti da dojde do niv ima ako gi pobara od agencijata vo koja imale ìvotno osiguruvawe taa i nejzinoto mom~e kako i od firmata koja bila sopstvenik na cisternata so neispravni sopira~ki, koja od strana na sudskite organi bila proglasena kako edinstven vinovnik za nastanatata nesre}a. Tie ve}e gi imale plateno tro{ocite za nejzinoto prifa}awe i lekuvawe po klini~koto zgriùvawe vedna{ po nesre}ata. Za ostanatite nejzini barawa odnosno za isplatata na ne maliot nadomestok za pretrpeniot telesen i psihi~ki bol kako i za natamo{noto lekuvawe na posledi-

321

Milan Porjazov

ci od nesre}ata, devojkata bila upatena preku sud da si gi bara svoite prava. Isti odgovori dobival i tatkoto na nejzinoto mom~e. Toj £ se javuval pove}e pati, pra{uvaj}i ja so {to bi moèl da £ pomogne. Devojkata sekoga{ mu se zablagodaruvala za griàta {to ja projavuvaл za nea. Taa mu pi{uvala deka mnogu }e £ pomogne ako uspee da gi zabrza postapkite vo sporot za parite {to treba da gi isplati agencijata vo koja bea osigureni taa i negoviot sin. Na po~etokot na sporot pred sudovite, tatkoto na mom~eto redovno i navremeno ja podu~uval koga, kako i na koi organi da se obra}a. Za devojkata toa pretstavuvala golema pomo{ no na nejzina golema àlost, nabrzo prestanala. Pri~ina za toa bila nepodgotvenosta na roditelite na mom~eto da pla}aat i za nea visoki nadomestoci na advokatite {to tie gi angaìralе. Vo bitkata za ostvaruvawe na svoeto pravo na nadomestok od agencijata za osiguruvawe i firmata-sopstvenik na cisternata ubiec, devojkata ostanala sosema sama. Taa ne prestanala da podnesuva prigovori, àlbi, molbi i barawa, do onie koi trebale da odlu~uvaat. Bidej}i nemala sredstva da patuva vo Gradot na svetlinata i da se odziva na pokanite {to sudot i gi upatuval, taa opolnomo{tila eden svoj kolega koj ìvel tamu, da ja zastapuva vo nejzino ime i za nejzina smetka. Kolegata so zadovolstvo prifatil da i pomogne, bez nikakov nadomestok. Ponekoga{ se slu~uvalo toj duri i da gi pla}a taksite {to trebale da se uplatat. Vremeto si minuvalo, prepiskite i postapkite se odvivale s¢ posporo taka што krajot nikako ne moèl nitu da se naseti. Koga najmalku o~ekuvala, samo eden den pred nastanot vo Po{tenskata ekspozitura, devojkata dobila tri izvestuvawa. Osiguritelnata agencija ja izvestuvala deka vo celost go prifa}a nejzinoto barawe i deka e potrebno da im ja dostavi svojata bankovna smetka na kojа bi moèle da gi prefrlat parite so koi gi nadomestuvaat site {teti koi gi pretrpela. Bankata barala nalog so originalen nejzin potpis, za da 322

Roman za Skopje

moè od smetkata {to ja ima kaj niv, da go prefrlat potrebniot iznos na Klinikata vo koja }e se lekuva. Od Klinikata gi dobila najte{kite uslovi. Taa barala sreтstvata potrebni za intervencijata {to }e ja pravat, da bidat uplateni vo rok ne podolg od tri dena. Duri toga{ }e ja izvestat koga treba da dopatuva kaj niv. Do kolku toa ne se slu~i, Klinikata go zadrùva pravot da odredi drug termin koj sigurno nema da bide pokus od edna godina od onoj koj sega go opredelile. Koga gi pro~itala izvestuvawata devojkata zatreperиla od sre}a. S¢ {to se baralo od nea taa ve}e go imala podgotveno. Na tri plikови gi napi{ala adresite i vo niv gi stavila originalite na baranite dokumenti. Toga{ se setila deka tie treba da se ispratat so brza po{ta kako bi moèle na vreme da stasaat do nivnite priema~i. Sre}ata se pretvorila vo taga. Devojkata nemala dovolno pari za da moè da plati tolku brza isporaka. Blagodarej}i na nastanot {to se slu~il vo Po{tenskata ekspozitura, trite plikови brzo patuvale i na vreme stasale tamu kade {to bile upateni. Osiguritelnata agencija, Bankata i Klinikata za plasti~na hirurgija, vedna{ si gi izvr{ile svoite obvrski. Devojkata, so golema nade` deka uspe{no }e bide otstraneta grdata strana na nejzinoto lice, so svojata majka otpatuvala vo Gradot na svetlinata. Seto ova {to go slu{nala soprugata, nejzinata nova prijatelka rekla deka go doznala od majkata i devojkata, bidej}i so niv ima, ne samo sosedski tuku i bliski prijatelski odnosi. Koga soprugata trebala da zamine, doma}inkata ja zamolila vo maliot bele`nik {to stoel pokraj telefonot, da ja napi{e na{ata adresa i moeto ime i prezime. Toa morala da go napravi zatoa {to nejzinata sosetka, pred da zamine vo Gradot na svetlinata, insistirala da gi zapi{uva adresite na site {to }e gi baraat. Na soprugata i bilo duri mnogu drago {to }e go stori toa, bidej}i devojkata po nejzinoto vra}a-

323

Milan Porjazov

we }e moè da gi pobara i da im gi pokaè rezultatite od izvr{enite intervencii na grdata strana na liceto. Po seto ova {to go doznav sleduva{e zaklu~okot deka ne }e moàt moite prijateli da ja napravat dobrinata {to im ja predloìv bidej}i devojkata sama se izborila za se {to e potrebno grdata strana na nejzinoto lice da bide pak ubava kako pred tragi~niot nastan vo Gradot na svetlinata. Naredniot den mu se javiv na Pobratimot i mu prenesov s¢ {to mi kaà soprugata. - Ne gubi nade` deka }e moème da napravime dobrina za taa devojka, - be{e negoviot komentar. - Ima mnogu raboti pokraj parite, {to }e £ bidat potrebni otkako taa }e bide osposobena da im se vrati na predizvicite {to }e gi ima vo noviot ìvot koj e pred nea. Toga{ povtorno }e zboruvame za dobrinata {to moème da ja napravime za taa, kako {to ja narekuva{ ti, devojka so najubav profil. Potoa Pobratimot me pra{a dali imam nekoi vesti od Stariot prijatel. Mojot negativen odgovor be{e dovolna pri~ina da se obide da go prekine razgovorot. Toa jas ne mu go dozvoliv. Go pra{av dali ima nekoi soznanija za mo`nosta da se odigra fudbalskiot natprevar za koj stana zbor pri posetata na negoviot sin. - Mislam deka toa naskoro nema da se slu~i, - be{e negoviot odgovor. - Vo sportskite vesnici {to se pe~atat vo Ve~niot grad, a na koi jas sum pretplaten i redovno mi gi ispra}aat na doma{nata adresa, pi{uva deka vo nivnata najvisoko rangirana fudbalska liga otkrile deka nekolku klubovi go dogovarale ishodot na natprevarite za da moàt mafija{kite grupi da ostvaruvaat golemi dobivki na sportskite oblo`уваlnici. Naskoro ovie klubovi }e bidat prefrleni vo ligata od ponizok rang. Me|u u~esnicite vo ovaa sportska afera se spomenuva i imeto na klubot na mojot sin, no za nego s¢ u{te ne se znae kakva odluka }e bide donesena. Vo vakvi uslovi klubot sigurno nema nekoj golem interes za ostvaruvawe na kalendarot na prijatelskite natprevari na mladata selekcija.

324

Roman za Skopje

So ovaa informacija {to ja dobiv od Pobratimot zavr{i na{iot dene{en razgovor. Koga mojot sin }e go zapoznaam so nea, sigurno nema da bide sre}en tuku toj i negovite mladi fudbaleri, }e bidat ta`ni.

2 Nastanite vo izminatite denovi ne me usre}ija nitu mene. Se slu~uva{e ona {to ne go posakuvav. Uteha pobarav vo vistinata deka ìvotot e nepredvidliv, ne se odviva sekoga{ onaka kako {to nie sakame. Taa ne moè{e da ja izbri{e gor~inata {to ve}e seriozno ja ~uvstvuvav. Vakvite kako mene lu|eto gi svrstuvaat vo onie koi "sÂ˘ si stavaat na du{ataâ&#x20AC;&#x153;. No toa da ti bilo {tetno za zdravjeto. Pri detalniot pregled, {to go pravam sekoj mesec, mojot doktor dolgo gleda{e vo laborĐžtoriskite rezultati od kompletnata analiza na krvta i urinata, dva pati mi go izmeri krvniot pritisok i so stetoskopot uporno {eta{e po mojata razgolena gorna polovina, zadrùvaj}i se podolgo na mestoto kade {to se naoŃ&#x201C;a srceto. Potoa malku se zamisli i mi se obrati: - Po~ituvan Gospodine, zo{to mi pravite vakvi neprijatni iznenaduvawa? Prosto ne moàm da poveruvam deka od minatiot do dene{niot kompleten pregled, moèle da nastanat vakvi nepovolni promeni vrz osnova na koi go donesuvam mojot zaklu~ok za sostojbata na va{eto zdravje. Krvniot pritisok Vi e nedozvoleno visok, mastite i {e}erot vo krvta nikoga{ ne Vi bile na vakvo nedozvoleno nivo, a se somnevam deka zapo~nuvaat da se javuvaat odredeni slabosti i na srceto. Verojatno }e Ve upatam na subspecijalisti~ki pregled vo Kardiolo{kata klinika. - Zo{to, doktore, tolku zagriùva~ki se izjasnuvate za moeto zdravje koga jas ne se ~uvstvuvam tolku mnogu lo{o? Pra{aweto go postaviv kolku da kaàm ne{to. Znaev zo{to se takvi, kako {to re~e toj, parametrite za mojata krv i urina i za sostojbata na srceto. Tie se posledica na golemi325

Milan Porjazov

te vozbuduvawa {to gi imav vo izminatiot mesec i ne vodeweto dovolno grià {to i kolku jadam. Za ova poslednoto ne mi e krivo zatoa {to toa go pravev so golemo zadovolstvo i so svoite najdobri prijateli. Sekako deka ne moèv da im oddoleam i na vkusnite jadewa {to gi podgotvuva{e mojata sopruga. - Nemojte da se pla{ite, - pobrza da mi odgovori doktorot. - Sostojbata ne e tolku dramati~na kolku {to jas, verojatno ponesen od medicinskata frazeologija, namesto ednostavno i smiruva~ki da Vi ja interpretiram, jas postapiv onaka kako {to n¢ u~ea na fakultetot. Nepovolnite parametri brzo }e gi dovedeme na dozvolenoto nivo. Vo toa sum siguren bidej}i Vie ste discipliniran pacient, imate doverba vo mene taka што celosno se ispolneti uslovite za uspe{no lekuvawe, onie {to gi istaknavme vo pisanieto za Svetecot- iscelitel i pokrovitel na Klinikata na tvojot Pobratim. Za upatuvaweto na pregled vo Klinikata }e odlu~uvame drugpat, sega toa ne e neophodno. - Dobro e {to sekoga{ ja ima{ na um taa vistina za iscelitelstvoto. Da ne dolìme, kaète mi koi tableti }e treba da gi goltam, koi inјekcii da gi primam i {to drugo treba da pravam za da si dojdam vo ista sostojba kakva {to dvajcata ja posakuvame. Nemojte da me pra{uvate {to mi se slu~uvalo vo minatiot mesec. Znam deka toa Vi e potrebno za da gi otkriete pri~inite za vlo{uvaweto na moeto zdravje. Vi velam da ne si gi ar~ite zborovite. Vistinskiot odgovor nema da go dobiete. Sleduva{e popolnuvaweto na receptite za lekarstvata {to treba redovno da gi zemam kako i sovetot sekoj den da go vozam velosipedot po patekata pokraj Golemata reka. Pobara i strogo da se pridrùvam kon upatstvata {to odamna mi gi ima{e dadeno a se odnesuvaa na vidot na mojata ishrana. Po ovoj detalen pregled, samiot pred sebe se obvrzav deka mnogu disciplinirano }e se odnesuvam kon so~uvuvaweto na moeto zdravje. Vakvoto odnesuvawe go nametnuvaat i mnogute godini {to ostanaa zad mene. Stareeweto gi abi mehanizmite na ~ovekot koi go pravat najsovr{enoto ìvo su{testvo 326

Roman za Skopje

na na{ata planeta. Se ute{iv so konstatacijata deka moite abewa se zna~itelno pomali od onie na Stariot prijatel. No toa e slaba uteha, eden den i jas }e go dostignam negovoto nivo.

3 Za gubeweto na zdravjeto sekoga{ ne se vinovni samo godinite. Te{kite ìvotni uslovi moàt u{te pobrzo da te ispratat tamu od kade nikoj ne se vratil. Toa mu se slu~i na sosedot od prviot vlez na na{ata zgrada. Ostanal mlad vdovec no ne se preènil. Svojot ìvot go posvetil na dvata sina koi izrasnale vo vistinski maì{ta. Koga sosedot dobil invalidska penzija poradi zna~itelno namaleniot vid, postariot sin go zazel negovoto mesto - voza~ vo Gradskiot prevoz. Pomaliot sin bil soliden u~enik, go zavr{il srednoto obrazovanie, no ne prodolìl na fakultet iako imal uslovi toa da go napravi. Izbral sosem drug pat, odlu~il da pe~ali pari vo stranstvo. Toa mu go obezbedila edna agencija vo na{iot grad, koja mnogu mladi lu|e kako nego gi ispra}ala da rabotat vo najkrizniot voen region na svetot, kade {to sekoj den zaginuvaat po nekolku desetici lu|e. Toga{ zapo~nale najgolemite griì za mojot sosed, onie za koi narodot veli "da ti pukne òl~kataâ&#x20AC;&#x153;. Po polovina godina se vratil pomaliot sin i so spe~alenite pari gi lekuval traumite {to tamu gi doìvuval, oddavaj}i se na rasipni~ki ìvot. Koga ostanal bez pari, bez da mu kaè na tatko mu, pak zaminal na pe~alba tamu kade {to ìvotot mu visel na konec. Edna ve~er kaj sosedot do{le dvajca policajci i edno civilno lice. Tie mu soop{tile deka negoviot sin zaginal vo dale~nata zemja i deka na{ite vlasti i agencijata }e se pogriàt za donesuvaweto i zakopuvaweto na negovoto mrtvo telo. Na tatkoto mu ja predale poslednata zarabotuva~ka na ve}e mrtviot sin. A toj niz solzi samo pra{al: - Dali sin mi go raspar~i bomba? 327

Milan Porjazov

Tie mu soop{tile deka sin mu zaginal vo taa dale~na zemja ne kako posledica na voeno dejstvie tuku vo nesre}en slu~aj. Bil pregazen od kamion so koj upravuval negoviot najdobar drugar. Koga videl {to napravil, drugar mu vedna{ go izvadil pi{tolot i se samoubil. Ovaa golema tragedija gi potresla site na{i mladi mom~iwa {to se nao|ale tamu. Doma{nite mediumi i posvetile golemo vnimanie, no bile brzo zamolknati od agencijata koja se ispla{ila deka ovoj nesre}en slu~aj }e go namali interesot na na{ite mladi mom~iwa za rabota vo zemjata kade moè dobro da se zaraboti, no i lesno da se zagubi ìvotot. Postariot sin na sosedot se oènil, imal edno dete no nabrzo go rasturil brakot. Majkata so vnukot na sosedot si zaminala kaj nejzinite roditeli i po kuso vreme se premaìla. Ona {to potoa mu se slu~uvalo bilo, kako {to vele{e toj, "od lo{o polo{o“. Sinot ja napu{til samovolno rabotata vo Gradskiot prevoz. Zapo~nal da se druì so nekoi kriminalci, vklu~uvaj}i se vo vr{eweto na nivnite protivzakonski valkani raboti. Prodaval droga, oru`je a gi snabduval i selskite barovi so "tan~erki“ koi gi mamel i doveduval od pograni~nite gradovi na isto~niot sosed. êsto bil vo zatvor. Koga ne bil tamu denono}no sedel po kafeanite, fizi~ki se presmetuval so rivalskite bandi ili pak so ukraden avtomobil odel do ju`nata na{a granica od kade tajno gi prezemal emigrantite koi do|ale oddaleku i pla}ale mnogu pari samo da stignat do nekoja od zemjite na zapadniot sojuz. Se slu~uvalo доцна nave~er sinot da dojde doma i da prespie kaj tatko mu. Utredenta redovno doa|ala policijata i mnogu detalno go pretresuvala celiot stan. Sosedot ne go maltretirala zа{to znaela deka toj ne u~estvuval vo kriminalnite dejstvija {to gi pravel negoviot sin. Policiskite inspektori so zadovolstvo ja prifa}ale negovata ponuda zaedno da ispijat po edno "ma{ko kafe“ {to toj im go podgotvuval. Tie so~uvstvuvale so nego i ogor~eni bile {to sudbinata tolku surovo se odnesuva kon ovoj ~esen ~ovek, koj mnogu sakal da ima skromen no spokoen ìvot. 328

Roman za Skopje

Vo takvi uslovi sosedot zapo~nal da ne posvetuva dovolno vnimanie na svoeto zdravje. Koga go sre}avav postojano be{e zamislen i s¢ poslab i ponemo}en. Jas go àlev ovoj ~ovek i zatoa eden den ~uknav na negovata vrata i go posetiv. Po kusiot razgovor se dogovorivme dvajcata da otideme kaj mojot doktor. Kako {to o~ekuvav, doktorot konstatira deka negovoto telesno i du{evno zdravje e seriozno naru{eno. Mu prepi{a lekarstva i mu prepora~a po~esto da {eta barem do podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Posebno go predupredi deka ne smee da zema mrsna hrana nitu pak da jade proizvodi koi se podgotveni so {e}er. Bev siguren deka sosedot znae vo kakva te{ka zdravstvena sostojba se nao|a no i deka nema ni{to da prifati od ona {to doktorot mu go prepora~a. Se zatvori vo svojot stan i pove}e ne kontaktira{e so nikoj, osvon so pomaliot vnuk na negoviot najblizok sosed. Toa dete koe ode{e vo vtoro oddelenie, za sitna pari~na nagrada, na sosedot sekoj den mu kupuva{e po dve piva i edna kutija ~okoladni napolitanki. Koga povtorno go posetiv toj leè{e skoro nepodvièn vo svojot èlezen krevet. Go potsetiv na sovetite na doktorot. Mi odgovori deka odamna minalo vremeto koga trebal da gi prifati. Ne gre{e{e deka e доцна da napravi ne{to {to bi bilo zna~ajno za negoviot ìvot. Po eden mesec, maliot sosed pobrzal da mu gi donese na svojot star "drugar“ dvete piva i kutijata so ~okoladni napolitanki, da si gi dobie pari~kite za napravenata usluga i da si zamine na u~ili{te. No zabeleàl deka stariot "drugar“ ne mu odgovoril na negoviot pozdrav nitu pak se pomrdnal koga go fatil za rakata. Upla{enoto dete vedna{ ja povikalo svojata baba. Taa ja izvestila Slu`bata za itna medicinska pomo{ koja samo ja konstatirala smrтta {to nastapila kako posledica na te{kiot infarkt na mojot sosed. Si umre kutriot razo~aran od ìvotot no barem najaden i napien so ona {to du{ata vo tie momenti najmnogu mu posakuvala - ~okoladni napolitanki i pivo. Na liceto ne mu se zabeleùva{e gr~, tuku kako da ima{e nekoja ironi~na nas-

329

Milan Porjazov

mevka. Verojatno mu se potsmeva{e na svojot ìvot koj pove}e so ni{to ne }e moè da go povredi. Site go àlevme no najmnogu negoviot mal prijatel, vnukot na sosedot. ]e mu nedostasuva ne samo zatoa {to go snema izvorot na negoviot mal xeparlak tuku i poradi nivnoto ~esto druèwe. Otkako }e si gi napi{el doma{nite zada~i i }e si gi nau~el lekciite za predmetite koi gi imal utredenta, maliot sosed doa|al kaj svojot star "drugarâ&#x20AC;&#x153; i baral od nego da mu gi raskaùva doìvuvawata {to mu se slu~uvale koga bil voza~ na avtobusot na Gradskiot prevoz. Osobeno mu bilo interesno da go slu{a raskaùvaweto na nastanot koga negoviot "drugarâ&#x20AC;&#x153; gi zatvoril vratite i so avtobusot gi odnel direktno vo Policiskata stanica, u~enicite od nekolku sredni u~ili{ta koi me|usebno se tepale u{te pred da po~nat da se prevozuvaat kon doma. Utredenta tie isti u~enici bile mirni vo avtobusot no na prvata postojka, site go napu{tile i so kamewa mu gi iskr{ile prozorcite. Dvajcata ne moèle da se izna~udat zo{to toa mu go napravele na avtobusot {to gi nosel do u~ili{te i gi vra}al doma.

330

Roman za Skopje

DVAESET I VTORA GLAVA 1 Mojata sopruga si dozvoli da mi kaè deka taa mene podobro me poznava otkolku {to jas samiot sebesi se poznavam. Moèbi ima pravo toa da mi go kaè posle tolku mnogu godini izminati vo brak vo koj sum bil, kako {to sega moderno velat, pod postojan monitoring sproveden od nezina strana. Ne znam koga nitu kako taa zabeleàla deka sum imal nekoi vidlivi promeni na moeto odnesuvawe. Dolgo sum sedel vo foteljata dlaboko zamislen, malku sum razgovaral so nea a mnogu retko so svojot velosiped sum odel na fizi~ka rekreacija. Vidlivo bilo deka sum ja zapostavil i mentalnata rekreacija. Taa bila svedena samo na ~itawe vesnici i posvetuvawe posebno vnimanie na nivnite posledni stranici kade {to se nao|aat nekrolozite. Ednostavno kaàno, mojata sopruga do{la do zaklu~ok deka jas izgledam kako dlaboko depresirana li~nost na koja mora itno da i se vnese svetlina vo nejziniot ìvot. Dolgo mislela kako toa da go napravi. Se odlu~ila za ona {to go pravi najdobro i so nagolemo zadovolstvo. Sekako toa bilo podgotvuvawe sve~en ru~ek na koj bi go pokanile sinot, so negovoto semejstvo. Povodot zo{to ru~ekot da bide sve~en, mi ostavi jas da go pronajdam. Taa o~ekuva{e deka ovoj ru~ek vistinski mentalno }e me osveì bidej}i }e zboruvame samo za ubavi raboti, }e se smeeme i }e uìvame vo {egite {to }e gi pravime na smetka na vnukot koj nezabeleìtelno izrasnuva vo sÂ˘ pogolemo i poubavo mom~e. 331

Milan Porjazov

Moàm da kaàm deka i mene mi e mnogu milo koga celoto moe semejstvo }e se najde na edno mesto poradi nekoj ubav povod. Oficijalniot povod za "sve~eniot ru~ek# ne mi be{e te{ko da go pronajdam. Minatiot mesec zavr{i proletniot del na fudbalskoto prvenstvo, a mladinskiot tim {to go trenira mojot sin, stana dràven prvak vo taa kategorija. Sekako za ovoj uspeh na mladite fudbaleri golema zasluga ima i nivniot trener. Zatoa ovoj nesekojdneven nastan zasluùva posebno da go proslavime na eden semeen "sve~en ru~ek#. Vo vakvi okolnosti jas sekoga{ gi kanam dragite gosti. Koga go napraviv toa, pokanetite ne bea iznenadeni. Tie smetale deka dolgo ~ekale na vakva pokana i dokolku naskoro ne ja dobile sepak }e ne iznenadele i }e ne posetele. Red bilo sinot da im pokaè na roditelite kakov uspeh postignal i kakvo priznanie dobil za svojata rabota. Nivniot stav mene mi izgleda{e nelogi~en. Voobi~aeno e nagradeniot da ~esti, a ne da ~eka nekoj nego da go ~esti. Moèbi vo ovie novi vremiwa redot e takov kako {to go kaà sinot pa zatoa go prifativ. Mojata sopruga koga go slu{na oficijalniot povod za "sve~eniot ru~ek#, se stopi od milina. Ete do~ekala sinot, sladok na majka, da dojde kaj nea kako {ampionski trener koj sigurno gordo }e soop{ti deka ovaa bleskava titula ja posvetuva na svoite roditeli. Da vi kaàm vedna{: Toa ne se slu~i. Doa|aweto na semejstvoto na sinot se odviva{e vo slaveni~ka atmosfera. Prvo sinot triumfalno vleze so golemiot pehar vo racete. Zad nego be{e nasmeanata snaa i na krajot vnukot koj samo gleda{e {to se slu~uva pred nego. Otkako se smestivme vo dnevnata soba sinot prv mi se obrati: - Eve go pobedni~kiot pehar {to go osvoija va{iot sin i negoviot tim. Go zemav od klubot i go donesov ovde samo za da go vidite, Vie moi dragi roditeli. U{te utre }e go vratam vo klupskata vitrina kade {to stojat site drugi dosega osvoeni pehari i drugi odli~ja. - A {to dobi ti sinko?

332

Roman za Skopje

Mi izleta od ustata ova pra{awe koe ne treba{e da go postavam tuku treba{e da po~ekam i da vidam {to }e kaè slavenikot. - Jas dobiv plaketa i ja postaviv na komodata vo na{ata dnevna soba. Zaboraviv da ja donesam, no koga }e dojdete }e vidite deka i taa e mnogu ubava. Pari~na nagrada ne dobiv, za vakvi uspesi taa ne se dodeluva. U{te edna{ nazdravivme za golemiot uspeh na sinot, ~uknuvaj}i se so ~a{ite napolneti so sok od borovinki koj nalikuva{e na crveno vino. Potoa si gi zazedovme svoite mesta vo trpezarijata, postavuvaj}i go golemiot pehar vo sredinata na masata. Doma}inkata znae{e {to najmnogu sakaat nejzinite gosti i za ru~ekot gi podgotvila tokmu tie jadewa. Za mene be{e podgotven ru~ek sprema strogite upatstva za reìmot na ishranata {to mi go odredi mojot doktor. Ru~ekot pomina glavno vo falewe na uspehot na sinot i na kulinarskie ve{tini na doma}inkata. Jas se obidov da ja promenam temata, pra{uvaj}i vo koe sredno u~ili{te }e se zapi{at vnukot bidej}i naskoro }e go zavr{i osnovnoto obrazovanie. Pra{aweto kako da go popari mojot sin so vrela voda. Vedna{ izvika: - Te molam ne me pra{uvaj za toa. Otkaì se od ova pra{awe i pobaraj da ti odgovoram za Ń&#x2C6;to bilo drugo {to te interesira! - Zo{to ? - Zamislete, Va{iot vnuk saka da se zapi{e vo Srednoto baletsko u~ili{te! - Ne gledam pri~ina za tolku golema voznemirenost kaj tebe, mu se obrativ naluteno na sinot. Zarem jas tebe ti popre~iv da se zapi{e{ vo Srednoto u~ili{te za sport, pa potoa i na fakultetot i toa na otsekot za fudbalska igra? Sekoj sam treba da si ja odbere svojata idna profesija, sekako dokolku seriozno ja saka i e podgotven da se spravi so predizvicite {to taa gi nosi.

333

Milan Porjazov

- Bravo, dedo, znam jas zo{to tebe najmnogu te sakam. Ti sekoga{ umni raboti kaùva{, radosno izvika vnukot. - Koga postarite zboruvaat pomladite mol~at i nemaat pravo da go komentiraat ona {to go slu{nale, - re~e strogo negoviot tatko. Po ovaa prepirka site zamolknavme. Pauzata kako da be{e nara~ana za mojot sin koj so nekoj seriozen ton na glasot {to dotoga{ go nemav slu{nato, ni se obrati na mene i na soprugata. - Dragi roditeli, Vi blagodaram za prekrasniot ru~ek. Osvojuvaweto na pobedni~kiot pehar be{e samo prviot povod za na{ata poseta. Imame i vtor povod koj e so pogolemo i podolgoro~no zna~ewe za moeto potesno semejstvo. Eve za {to se raboti: Materijalnata sostojba na moeto semejstvo i pokraj Va{ata poddr{ka, od den na den e sÂ˘ pote{ka. Soprugata redovno ja prima profesorŃ kata plata, no taa edvaj go dostignuva prosekot vo dràvata. Moite primawa nikoga{ neznam kolkavi se i dali na krajot na mesecot }e mi bidat isplateni. Vpro~em poznato e deka za sportot najte{ko se dobivaat pari i od dràvata i od sponzorite. Kako ne bev nekoj estraden umetnik, xebovite sekoga{ }e mi bea polni so pari! Dragi moi, ìvotot ne me pra{uva dali jas imam dovolno pari. Toj si pominuva pokraj mene a jas sum samo negov nabluduva~. Se pra{uvam koga }e zastanam na negovata son~eva strana. Ne za da me ison~a, tuku samo malku da me zatopli. Da mi ovozmoì da go zamenam mojot star avtomobil, da kupan nekoi od novite aparati za doma}instvoto, redovno da odam na leten i zimski odmor so semejstvoto kako i povremeno da pravime pozna~itelni promeni na garderobata, so kupuva~ki vo popoznatite du}ani vo zemjata i stranstvo. Kako {to gledate Va{iot vnuk stana vistinsko mom~e. Sega koga }e go zavr{i osnovnoto obrazovanie so odli~en uspeh, red e da go nagradam so edno od mnogite poznati marki na skuter~iwa, kakvi {to imaat negovite drugari. Eh, da znaete u{te {to sÂ˘ bi moèl da vi kaàm deka pretstavuva potreba koja dolikuva da ja ima moeto semejstvo, 334

Roman za Skopje

a pritoa nikoj da ne moè da mi kaè deka toa e neskromna èlba. Vakvata sostojba n¢ prinudi mene i soprugata da si go postavime pra{aweto: Kolkav i kakov ~ekor treba da napravime za zna~itelno да si ja podobrime materijalnata polo`ba na semejstvoto? Odgovorot go najdovme vo sledniot predlog: Stanot vo koj ìvee moeto semejstvo e prili~no golem i se nao|a na atraktivno mesto vo centarot na Gradot. Se raspra{av kaj agenciite za nedvi`nosti i od niv doznav deka ima mnogu stranci koi rabotat ovde kaj nas i baraat stanovi da koristat pod naem za odredeno vreme i toa tokmu kako na{iot. Stanot moè da se izdade prazen no i namesten, so {to se zgolemuva visinata na naemninata. Pra{av kolku bi iznesuvala visinata na mese~nata naemnina za na{iot stan. ]e se iznenadite koga }e slu{nete: Najmalku celi tri plati na mojata sopruga! Dava~kite na dràvata za parite od naemninata ne se golemi, mnogu se mali, duri se simboli~ni. Zastana sinot so kaùvaweto, n¢ pogledna mene i majka si za da vidi kakov efekt ostavi, osobeno ona {to posledno go kaà i prodolì: - Za da moème da go izdademe na{iot stan potrebno e da ìveeme povtorno zaedno so Vas, vo ovoj stan. So pravo moète da kaète deka predlogot mi e retrograden. Koga se vselivme vo na{iot nov stan, toga{ Ve uveruvavme deka dojdoa novi moderni vremiwa i deka golemite semejstva se transformiraat vo mali semejstva. No tie vremiwa se izmenija i toa ne samo za moeto potesno semejstvo. Tranzicijata ne vrati vo nekoi izminati vremiwa i ja aktuelizira potrebata od povtorno postoewe na golemi semejstva koi naj~esto gi narekuvame semejni zaednici. Dragi moi roditeli, denes e voobi~aena pojavata da ìveat roditelite so nivnite potomci i so decata na nivnite deca. Toa ne se pravi poradi najstarite ~lenovi na semejstvoto koi pove}e ne se sposobni da stopanisuvaat so svoite golemi imoti. Sega tie nemaat imoti tuku se korisnici na penzii

335

Milan Porjazov

koi se traen i za mnogu semejni zaednici, redoven mese~en prihod. Moi roditeli, izleda deka denes jas mnogu se rasprikaàv. Ve molam Vie ednostavno i kuso da ni odgovorite dali go prifa}ate ovoj na{ predlog? Ova {to go slu{nav me stapisa. Otkako se pribrav, nastojuva}i da ostavam vpe~atok deka sum spokoen, na sinot i snaata im go dadov sledniov odgovor: - Sepak i jas }e kaàm nekoj zbor pove}e, no ne kolku tebe, sinko. Ova {to go slu{nav na mene deŃ&#x2DC;Ń Ń&#x201A;Đ˛uva{e kako da me udri grom od vedro nebo. Toa mi se slu~i zatoa {to ne znaev deka tolku lo{o ja ocenuva{ materijalnata sostojba na tvoeto semejstvo. Nikoga{ ne mi padnalo na pamet deka nekoga{ }e posakate da se vratite da ìveete so nas starite, kako {to od milost ne vikate. Pra{aweto {to mi go postavi kako i pri~inite {to te prinudile toa da go stori{ se premnogu seriozni za da moème so majka ti vedna{ da Vi odgovorime. Otkako }e gi sogledame dobrite i lo{ite strani na predlogot, duri potoa }e razberete {to mislime za nego. - Vo pravo si tatko, ne se lutam {to vedna{ ne go dobiv odgovorot. Moram da ti kaàm deka o~ekuvam potvrden odgovor. Ti, Stari, dosega nikoga{ ne si me razo~aral. Zabeleà sinot deka ne ostavi nekoj poseben vpe~atok so ova {to go kaà na krajot i verojatno zatoa go ublaì svojot stav. - Gledam deka ne treba da insistiram na brz odgovor. Se soglasuvam deka edna tolku va`na odluka se donesuva otkako }e pomine izvesno vreme, za da eventualno ne bide izbrzana i nepravi~na. Po ovoj razgovor soprugata otide vo kujnata i u{te edna{ donese od nejzinite kola~iwa bidej}i tie {to bea na masata brzo gi snema. Snaata ne propu{ti odnovo da gi pofali kola~iwata, vnukot pobara od baba si da mu dade da si odnese nekolku doma a tatko mu go iskara zatoa {to takvoto barawe da ti bilo nepristojno.

336

Roman za Skopje

Toa se slu~uva{e na masata a vo vozduhot lebde{e predlogot na sinot. Nikoj nema{e hrabrost povtorno da go spomene. Kolku mnogu toj e seriozen, sinot i snaata sfatija oтkako javno go ka`aa. Zavr{ija muabetite, zavr{i i posetata na dragite gosti. Si go zeдоа peharot i si zaminaa, bez slaveni~kata voodu{evenost so koja dojdoa.

2 Ostanavme sami so soprugata. Ne moèv da zaklu~am dali po "sve~eniot“ semeen ru~ek se ~uvstvuva ta`no ili, pak e luta. Ako ja pra{av dali denes i uspea nejzinata namera da deјствuva pozиtivno vrz mojata "depresivna“ sostojba, toga{ sigurno }e predizvikav bura od te{ki navredi, naso~eni isklu~ително kon mene. Zatoa samo ja pra{av: - [to misli{, dali razgovorot za predlogot na sinot da go zapo~neme sega ili e poumno da go odloìme za utre? Se soglasivme deka e podobro, otkako no}eska sekoj sam }e razmisli {to e najumno da napravime, utre izutrina spokojno da go vodime razgovorot i da odlu~ime kakov odgovor }e mu dademe na sinot. Izlegov sam na balkonot. Go upativ pogledot kon neboto. Be{e vedro i prekrieno so tolku mnogu yvezdi kolku {to nikoga{ dotoga{ ne sum videl. Na jug, to~no nad vrvot na Golemiot krst na Planinata {to nadvisnala nad Gradot, stoe{e polnata mese~ina, òlta kako kilibar. Mi se pri~ini kako da e del od Krstot i kako da ja nadopolnuva i oblagoroduva svеtlinata {to ja ispra}a ovoj monumentalen spomenik, izgraden po povod preminot na ~ove{tvoto vo noviot milenium. - Vakvoto pribliùvawe na mese~inata do Krstot mora da pretskaùva ne{to ubavo za onie lu|e koi so voshit ja gledat ovaa ubavina, go pomisliv toa i se prepu{tiv na prekrasnata gletka koja me odnese vo nekoj drug dale~en i spokoen svet. 337

Milan Porjazov

Dolgo vo no}ta razmisluvav kakov odgovor da mu dademe na sinot. So golema roditelska qubov se obidov da gi iznajdam prednostite od zaedni~koto ìveewe. Prvo zaklu~iv deka so prifa}aweto na predlogot sozdavam mo`nost zna~itelno da pomognam vrz podobruvaweto na materijalnata sostojba na semejstvoto na sinot, {to kako na roditel mi pri~inuva posebno zadovolstvo. Nivnoto prisustvo }e me rastereti od nekoi doma{ni obvrski, sitni no zna~ajni. Sekako poprisуtna }e bide nivnata grià za nas osobeno koga }e ni zatreba itna doktorska pomo{ i sooдvetno doma{no lekuvawe. Ku}ata sekoga{ }e bide ispolneta so àgor i smea, koi sega ni nedostasuvaat. Po~itta i tolerancijata кон nas }e bide na povisoko nivo. Tuka nekade prestana mojata inventivnost vo baraweto na pogodnostite {to }e gi dobieme koga semejstvoto na sinot }e dojde da ìvee so nas. Naedna{ vo glavata, kako roj p~eli mi vletaa takvi misli koi duri me upla{ija. Se zapra{av dali is~ezna mojata roditelska qubov i naedna{ se pretvoriv vo beс~uвstvitelen pregovara~ za priem na potstanari? Ne, ne se raboti za toa. Jas samo sakav razumno da se odnesuvam kon ona {to se bara od mene. Natamo{nite moi razmisluvawa me dovedoa do slednite konstatacii: Prifa}aweto na predlgot na sinot }e zna~i degradirawe na li~noto ~uvstvo deka poseduvam ne{to svoe, deka raspolagam so svoj ìvoten prostor i deka imam doma{en mir po svoj izbor. ]e go zagubam primatot vo svojot dom. Sinot i snaata }e se potrudat za site raboti vo zaedni~kiot ìvot samite tie da odlu~uvaat, smetaj}i deka na "Stariot“ mu pravat usluga, dozvoluvaj}i mu spokojno da si sedi vo svojata fotelja ili da se izleùva vo krevet. Pove}e }e nemam uslovi da prodolàm so pi{uvaweto, glavnata moja mentalna rekreacija. Sobata kade {to toa sega go pravam }e bide detska soba na vnukot. Posetite na prijatelite vo zaedni~kata dnevna soba prvo }e se proret~at a potoa i sosema }e prestanat. So niv }e moram da se sre}avam isklu~iтелно vo kafeanite. 338

Roman za Skopje

Koga sinot i snaata }e imaat svoi gosti i sedenki dlaboko vo no}ta, mene nema da mi dolikuva da sedam so niv pa zatoa }e se napikam vo "gluv~ina dupka“, vo mojata spalna soba. S¢ {to sega imame vo stanot }e bide na celoto semejstvo, a ona {to }e go kupat sinot i snaata }e bide samo nivno i pod strog reìm na upotreba. Pokraj site ovie okolnosti o~ekuvam, dokolku dobro se odnesuvam, da stanam "doma{no mileni~e“ na koe site vo semejstvoto }e mu posvetuvaat golemo vnimanie. Sigurno ne bi sakale da se odnesuvam kako nekoj "rasen pes“ zа{to toj znae da lae, a moè i da kasa, bara da go {etaat i jade samo specijalna hrana konzervirana nekade vo stranstvo. ]e bidat sre}ni ako se odnesuvam kako "ripka vo akvarium“, glas nema da mi slu{nat, a za ishrana }e imaat minimalni tro{oci. Sum zaspal pred da se razdeni. Soprugata koja cela no} se prevrtuva{e vo postelata i povremeno ofka{e, dlaboko se izdi{uva{e i se preprava{e deka spie. Vo ranite utrinski ~asovi me fati za ramoto, me protrese i mi re~e: - Dosta ti e spiewe. Stanuvaj i brzo podgotvi se da go zapo~neme razgovorot {to sino}a go dogovorivme. Denot sepak go zapo~navme so piewe na utrinskoto kafe. Gor~inata vo du{ata dvojno ja zgolemi gor~inata na omileniot пијалак vo koj nikoga{ ne dodavavme {e}er. Razgovorot go zapo~nav jas pra{uvaj}i ja zadumanata sopruga: - Ajde kaì mi kakov odgovor za sinot soni no}eska? - Vedna{ }e ti kaàm, duri naluteno mi se obrati taa. Eve kakov e mojot odgovor: Ne go prifa}am predlogot na sinot! A kakov e tvojot odgovor? - Ne go prifa}am predlogot na sinot! Odgovoriv na ist na~in, pritoa trudej}i se da go poddràm duri i tonot na glasot na soprugata. Mojot odgovor ne ja predizvika nasmevkata {to ja o~ekuvav od nea. Ne znam dali pri~inata za toa be{e sodrìnata ili pak na~inot kako £ go soop{tiv odgovorot. Sleduva{e moeto iscrpno obrazloènie zo{to ne go prifa}am predlogot na sinot. Otkako zavr{iv pobarav od so339

Milan Porjazov

prugata da mi gi kaè argumentite na koi go zasnova svojot negativen stav. Kaùvaweto ne be{e poleano so solzi no zapo~na so edna dlaboka vozdi{ka: - Bravo, si gi pogodil moite misli za ona {to morame da go napravime. Potoa mi predloì da razmislime koga, kade i kako da mu go soop{time na sinot na{iot negativen odgovor. - Za toa nemame pri~ina da brzame. Ednostavno }e ~e-kame toj da ne potseti. Vpro~em i ne bara{e brz odgovor na negoviot predlog. Soprugata go prifati bez komentar ovoj moj predlog i so toa ni be{e iscrpena glavnata tema na na{iot utrinski razgovor. Dopivaj}i gi poslednite kapki od gor~livoto kafe, po~uvstvuvav deka kaj mojata ìvotna sopatni~ka razgovorot ne ja namali gor~inata koja dlaboko tlee vo nejzinata du{a. Ova utro taa ne moè{e lesno da se pomiri so faktot deka za prvpat vo ìvotot odlu~ila da mu kaè "ne“ na svoeto edinstveno ~edo, toga{ koga toa o~ekuva sigurna poddr{ka. Ja gledam soprugata i ja soàluvam. Ne se isti ~uvstvata na tatkoto so onie na majkata koga }e se najdat vo vakva situacija. Se obidov na taa golema maj~ina qubov da i vratam barem mal optimizam za da poveruva deka sepak ne se otkaàvme od sinot i од negovoto smejstvo. - Ova so stanot go odlu~ivme i verojatno umno postapivme. Jas imam sega eden moj predlog koj sigurno }e deјствuva smiruva~ki vo ovaa nepovolna sostojba za sinot. Ti znae{ deka mojot sega kako nov avtomobil, badijala stoi vo garaàta bidej}i jas ne sakam pove}e da go vozam. Pri~inata ja znae{ no jas sepak }e te potsetam: Zatoa {to toj ne e pove}e onoj istiot star avtomobil koj verno mi sluè{e pove}e od tri decenii. Ovoj sega{niov podnoven ubavec predlagam da mu go dademe na sinot. Ne veruvam deka bi odbil vakov podarok. - Znaev deka ima{ meko srce, kako pamuk. No moeto maj~insko srce mi veli deka ovoj podarok nema mnogu da mu zna~i vo sporedba so ona {to go bara. Sepak, imame dovolno umen sin za da moè da sfati deka za ona {to go bara od nas serioz340

Roman za Skopje

no sme razmislĐ¸le. Negoviot predlog ne sme go smetale za nepristoen tuku sme napravile ona {to sme moèle. Otkako go kaà ova, soprugata me pra{a: - Koga misli{ da mu go podari{ avtomobilot? - ]e mu go podaram toga{ koga }e mu go soop{time negativniot odgovor na negoviot predlog za zaedni~ko ìveewe. Go izustiv ova kako nekoj koj e prinuden da zboruva vedna{ posle izvaden zab. Nastana molk. Jas razmisluvav za mo}ta na godinite {to minuvaat. Tie, ne samo {to ti go abat tuku i ti go demontiraat ìvotot, sigurno i poleka duri i nezabeleìtelno. Od nekoi raboti samiot se otkaùva{, drugi ne ti odgovaraat na godinite. Ima i takvi koi saka{, ama ne moè{ da gi napravi{ i za àl tuka se i onie koi ne gi saka{, ama mora da gi pravi{. Toa e taka zatoa {to lu|eto i nastanite vo razli~ni periodi na ìvotot, razli~no gi ocenuva{, posakuva{, podnesuva{ i razbira{. Soprugata zabeleà deka so mislite sum zatalkal nekade mnogu daleku. Sobra sili i se obide da me vrati vo sega{nosta: - [to si se zamislil tolku dlaboko. Slu~ajot e zaklu~en, kraj na ovaa grià. Sega odime ponatamu kako ni{to da ne se slu~ilo. Koga go zabeleàv ova nejzino pooptimisti~ko reagirawe, si dozvoliv da go naso~am na{iot ponatamo{en razgovor vo slednava nasoka: - Ako na nekoj od nas, a sebe se smetam za kandidat koj ima prednost, mu se slu~i da ne bide pove}e toa {to e sega tuku }e mu treba poseben tretman, kako }e ja re{avame takvata sostojba ? Po ona {to prethodno go odlu~ivme, ne o~ekuvaj nekoja zna~ajna pomo{ od sinot i snaata. - Nema nitu da ni treba nivna pomo{, - be{e odgovorot na soprugata, koj ne o~ekuvav da bide vakov.

341

Milan Porjazov

Kolku brzo se vrati hrabrosta kaj ovaa èna koja duri ponudi i konkretno re{enie za na{iot iden ìvot vo koj te{kite okolnosti sekako nema da ne odminat. - Dodeka moème na pristojno nivo zaemno da si pruàme sooĐ´vetna nega i druga potkrepa, nie }e ìveeme vo ovoj stan. Koga ne }e moème toa da si go pruàme, }e pristapime kon slednovo: Dvajcata imame penzii koi ne se mnogu visoki no sepak se naŃ&#x201A;prose~ni. Ako ima potreba na niv moème da gi dodademe i parite {to bi gi zele od izdavawe pod naem na na{iov stan. Taka }e obezbedime dovolno sredstva za smestuvawe vo Pansionot vo koj sega e smesten tvojot Star prijatel. Vpro~em, ti si voodu{even od ambientot, smestuva~kite uslovi i griàta koja im se posvetuva na negovite stanari. [to ima{ da kaè{ za ovoj moj originalen predlog? - Predlogot ti e odli~en no do kolku saka{ da ima realni mo`nosti za negovo ostvaruvawe, treba prethodno da zavr{i{ edna zna~ajna rabota. U{te utre treba da otide{ kaj sopstvenikot na Pansionot i da se potrudi{ da go ubedi{ da otvori nov oddel za bra~ni dvojki, sega tamu prestojuvaat samo maì-samci. - Pa i da e taka sepak mora da ima nekoe re{enie, nalutĐľno mi re~e soprugata. Koga }e se vrati tvojot Star prijatel, so negova pomo{ a ako treba i so angaìrawe na tvojot Pobratim, }e go re{ime i toj problem. ]e najdeme mesto, ako ne vo toj toga{ vo drug u{te poubav pansion. Se nasmeav na odgovorot na soprugata, go oblekov paltoto i zaminav vo Supermarketot bidej}i ovaa moja dnevna obvrska ja nemav izvr{eno poradi va`niot utrinski razgovor so soprugata.

3 Dodeka bev vo Supermarketot, se javil sinot i pobaral denes da se sretne so mene. Koga ova mi go ka`a soprugata naluteno izvikav: 342

Roman za Skopje

- Mladive ne sakaat da po~ekaat barem edna sedmica za da go dobijat odgovorot na nivniot predlog. Nemaat trpenie koga treba da se napravi ne{to vo nivna polza, a znaat da odolgovlekuvaat duri i da zaboravat koga od niv se bara nekoja usluga. No badijala go velam ova bidej}i odgovorot mi e podgotven i ne moè ni{to da go izmeni. Se slu{nav so sinot i prvo {to go pra{av be{e dali denes zadolìtelno treba da se sretneme. Otkako mi odgovori deka sredbata moè da se odloì no ne za dolgo, jas mu rekov deka vo petok, vo 10,30 ~asot }e go ~ekam vo Gradskata kafeana. Zo{to ja odrediv ovaa kafeana i toj termin sigurno nasetuvate. Sekako poradi sÂ˘ ona {to mi se slu~i na toa mesto vo eden damne{en petok. Bev to~en kako sekoga{, a sinot voobi~aeno kasne{e na sredbata {to toj ja bara{e. Vo kafeanata sÂ˘ be{e isto kako pri moeto posledno doa|awe. Sednav na eden od dvata stola kraj masata, svrteni kon prozorecot od koj se gleda Centralniot mermeren plo{tad. Bez pora~ka kelnerot mi donese dve krigli studeno pivo od ona Gradskoto. Nabrzo stasa i sinot, srde~no se pozdravivme. Na tatko ne moè da mu se slu~i, da go izlaè vpe~atokot deka sinot mu e vozbuden. Od vozbuda duri zaboravi da pra{a kako e so zdravjeto majka mu. Vo vakva okolnost morav jas prv da go zapo~nam razgovorot: - Zna~i jas sum toj {to treba prv da se javi za zbor i da go soop{ti oficialniot stav vo vrska so odlukata, podnesena od ovlasteniot predlaga~? - Zo{to si poigruva{ so mene i mi ja kaùva{ ovaa nesolena {ega? Jas te povikav i zatoa od mene }e go slu{ne{ konkretniot povod za ovaa sredba. A toj e sledniot: Minatata sedmica od mojot klub mi javija deka pristignala pokanata od fudbalskiot klub na sinot na tvojot Pobratim. Klubot me zadolì da se sretnam so tvojot Pobratim, da go izvestam za pokanata i da gi dogovoram site detali okolu negovoto sponzorstvo na dvata natprevari. Posebno me opomenaa deka ne smeam da napravam nikakva organizaciska 343

Milan Porjazov

gre{ka bidej}i se raboti za me|unarodnata afirmacija na na{iot klub a preku nego i na na{ata dràva. Zada~ata ja prifativ kako izraz na golema verba na klubot vo moite organizaciski sposobnosti i zatoa mnogu seriozno pristapiv kon nejzinoto izvr{uvawe. Ne mi treba{e mnogu trud i vreme za da go pronajdam tvojot Pobratim i da zakaàm sredba so nego. Vo po~etokot bev iznenaden od lesnotijata so koja uspeav toa da go napravam. No brzo mi stana jasno deka toa mora{e taka da se slu~i so ogled na Va{eto pobratimstvo i s¢ u{te aktuelnoto prijatelstvo. - No zaboravi da dodade{ deka toa se dolì i na faktot {to klubot so kogo }e igrate fudbalski natprevari, e klubot na negoviot sin. Toa sigurno mu e pova`no od ona {to ti mi go kaà, - mu dofrliv na sinot. - Se sloùvam, - re~e sinot i prodolì. - Na srebata vo negoviot prekrasen kabinet vo прочуената Klinika, mnogu lesno i brzo za s¢ se dogovorivme. Ostana u{te usoglasuvaweto na terminite za odigruvawe na natprevarite, za {to upravite na dvata kluba dopolnitelno }e se dogovorat. Koga go pra{av tvojot Pobratim dali nivnata pokana zna~i deka klubot ne e vme{an vo aferata so sportskite kladilnici, toj mi odgovori deka se raboti za klub - fudbalski gigant, so dolga tradicija i golem buxet koj ne bi si dozvolil da ne gi realizira специјалните èlbi na svojot najdobar igra~. Vo mojot klub bea voodu{eveni od brzinata i na~inot kako gi razre{iv postavenite zada~i. O~ekuvam i dobri sportski rezultati. Tie mene }e mi obezbedat pogolem respekt kaj moite kolegi-treneri. Stari moj, ova {to dosega ti go kaùvav be{e samo voved vo ona najva`noto {to sega }e go doznae{. Tvojot Pobratim mi go ponudi sledniot profesionalen predizvik: Da go prezemam rakovodeweto so ovaa Kafeana ~iј sopstvenik ve}e podolgo vreme e toj. Vo po~etokot za mojata rabota }e dobivam plata vo visina koja nitu na son ne mi se sonila. Ako tvojot Pobratim bide zadovolen od mojot pristap kon rabotata i od finansiskite rezultati {to }e gi ostvaram, toj e podgotven da mi ja otstapi Kafeanata. Zna~i moeto uspe{no rabote344

Roman za Skopje

we e edinstveniot uslov za tvojot Pobratim да mi go podari pravoto na sopstvenost na ovoj atraktiven ugostitelski objekt. Otkako ja soslu{av dobrinata koja Pobratimot saka da ja napravi na semejstvoto na sinot, se po~uvstvuvav navreden zatoa {to prvo mene toa ne mi go kaàl. So ovaa moja navreda sinot nema nikakva vrska. Ne mu ja spomenav tuku samo go pra{av: - Koga seto ova go dogovaravte so Pobratimot, dali imavte predvid deka ti ni{to ne znae{ za organizacijata na rabotata i rakovodeweto so која bilo kafeana, a ne so edna od vakov vid i so tolku golema popularnost kaj gra|anite? - Istoto pra{awe i jas mu go postaviv. Mi odgovori deka toj znae na koj na~in }e go re{i ovoj problem. Toga{ jas mu soop{tiv deka mojot definitiven odgovor na negoviot predlog koj osobeno go cenam, }e go dobie otkako }e se konsultiram so tebe. Sega o~ekuvam da go slu{nam tvoeto mislewe. - Siguren sum deka ponudata e iskrena i dobronamerna, vistinski prijatelska. Dali }e ja prifati{, ostavam sam da odlu~i{. Sepak treba da znae{ odnapred deka prifa}aweto zna~i vleguvawe vo edna te{ka rabota, mnogu ponaporna od ovaa {to sega ja obavuva{. No taa moè bitno da ti go izmeni ìvotot na tebe i na tvoeto semejstvo, ne samo vo pozitivna tuku i vo opasna negativna nasoka. Do kolku ja prifati{ ponudata, za {to ja ima{ mojata poddr{ka, sakam da ti gi dadam slednive soveti: - Pla{i se i begaj {to podaleku od porocite koi se krijat vo kafeanite; - Na vreme pla}aj gi danocite i drugite dava~ki kon dràvata; - Ne dozvoluvaj da ima{ neisplateni dolgovi; - Ne se zadolùvaj ako ne si siguren deka na vreme }e go vrati{ dolgot: - Ne pozajmuvaj ako se posomneva{ deka pozajmenoto nema navreme da ti bide vrateno; - Nikoga{ da ne ti se slu~i parite {to denes si gi spe~alil, da ti se potro{eni u{te v~era; 345

Milan Porjazov

- Treba da ima{ na um deka tvoite pari, kolku podolgo odleùvaat tolku pove}e vredat; - Ako se zbogati{ ne zaboravaj {to si bil pred toa. Vistinska vrednost na bogatstvoto e vo ubavinata {to }e ja po~uvstvuva{ od dobrinata {to si ja napravil. Moàm u{te mnogu soveti da ti davam, osobeno za odnesuvaweto kon lu|eto so razli~ni sudbini i karakteri {to tamu }e gi sre}ava{. Za niv drugpat }e zboruvame, sega s¢ u{te ne se aktuelni. - Blagodaram tatko {to se soglasuva{ da go prifatam predlogot na tvojot Pobratim. Bidi siguren deka tvoite mnogu umni soveti sekoga{ }e gi imam na um i }e gi primenuvam. Se ~uknavme so kriglite, go dopivme pivoto {to be{e vo niv i se pregrnavme. Potoa ja napu{tivme kafeanata, sre}ni od ona {to go kaàvme a i go slu{navme, edniot od drugiot. Znaev deka soprugata netrpelivo o~ekuva da doznae kako si pominav na taa, za nea problemati~na sredba. Samo {to ja otvoriv vratata, vedna{ me opsipa so pra{awa: - Kaùvaj zo{to tolku dolgo se zadrà? Da ne доцne{e sinot, pa mora{e da go ~eka{ pove}e otkolku {to e voobi~aeno? [to ti kaà? Da ne se skaravte? - Zapri so tie tvoi zbunuva~ki pra{awa, - izvikav glasno i se potrudiv toa da izgleda kako da sum lut, a potoa prodolìv: Misli{ deka odgovorot }e go dobie{ vedna{? Toa }e se slu~i otkako }e si sednam vo mojata fotelja a ti }e mi donese{ nekoj osveùva~ki pijalаk. Za da ja smiram tvojata vozbuda }e ti go kaàm samo ova: Ti nosam ubavi vesti. Nasmeana i zacrvenata, so lice koe mi se pri~ini deka rascvetalo od sre}a, soprugata izvika: - Brzo vleguvaj i sednuvaj, jas so tr~awe }e ti donesem sok od borovinki a potoa ti bidi podgotven vedna{ da zboruva{ brzo kako direktorot na edna dràvna agencija, znae{ na koja mislam.

346

Roman za Skopje

- Ubavite raboti izgledaat u{te poubavi ako se kaàni poleka i so merak. Zatoa jas ne mislam da brzam tuku ќе ~ekam i ti da sedne{ i spokojno da ti ja razkaàm sredbata so na{iot sin. Ovie zborovi sosema ja smirija vozbudenata sopruga. So smiren glas po~nav prvo da £ kaùvam kako izgleda Gradskata kafeana od vnatre i za masata do prozorecot, vo }o{ot na salata. Potoa so golemo odu{evuvawe zboruvav za zadolìtelnoto sluèwe so dve krigli studeno pivo do kolku sedi{ na taa masa i na krajot vo detali i go opi{av doa|aweto na sinot i negovata golema radost {to toj uspeal da go organizira odigruvaweto na natprevarite so juniorite na fudbalskiot klub na sinot na Pobratimot. - I s¢ ova {to mi go iznakaà da ti bila ubavata vest koja cel den ja o~ekuvam, - me prekina sega so pravo nalutenata sopruga. Kaì mi dali sinot ne{to ti zboruva{e za negoviot predlog za zaedni~ko ìveewe vo ovoj na{ stan? Ti namerno si poigruva{ so moeto trpenie i namerno go развле~uva{ odgovorot na ova pra{awe. - Dobro, - vedna{ }e ti odgovoram: - Ni{to ne spomena i nema zaedno da ìveeme vo ovoj na{ stan. Od ovoj ne moàm da ti dadam pokus i poubav odgovor. - Ti prodolùva{ da si igra{ so mene. Pred malku me prinudi da baram od tebe kus i konkreten odgovor. Takviot tvoj odgovor me odvede na sosema sprotivnata strana. Sega treba da te molam odgovorot da bide {to podolg i so mnogu detali. @estoko }e ja po~uvstvuvav lutinata na soprugata dokolku ne pobrzav so kaùvaweto na ona najva`noto {to se slu~i vo Gradskata kafeana: Soop{tuvaweto od strana na sinot deka mojot Pobratim mu ponudil da go prezeme rakovodeweto na Kafeanata. Специјално i naglasiv deka, dokolku se realizira ovaa ponuda, toga{ na{iot sin si go re{ava problemot za podobruvawe na negovata materijalna sostojba. So toa prestanuva da bide aktuelen nivniot predlog za zaedni~ko ìveewe. 347

Milan Porjazov

Soprugata zaplaka. Ja ostaviv da im se iznasladi na solzite radosnici. Po izvesno vreme, otkako i stivnaa emociite, go upati pogledot kon mene i so glas koj be{e pove}e {epotewe oŃ&#x201A;kolku normalno govorewe, mi se obrati: - Jas nikoga{ ne ja gubev nade`ta deka predlogot na sinot }e bide razre{en na na~in {to }e ne usre}i site. Potoa zboruvavme za velikodu{nosta na mojot Pobratim. Otkako mu propadna idejata da napravi dobrina na devojkata so polovina ubavo lice, toj ne se otkaàl od nea tuku samo ja prenaso~il kon sinot na negoviot drugar od detstvoto i pobratim. Nadvor no}ta go najavuva{e svoeto doa|awe. Po neboto se trkalaa crni oblaci. Svetlinata na golemiot Mileniumski krst edvaj se zabeleùva{e od maglata koja se obvila okolu nego kako runo od ubavo belo jagne. Da, taka be{e nadvor. Vnatre vo na{iot dom kako da ogrea jasnoto sonce. Go po~uĐ˛stvuvavme spokojot {to toa ni go darĐ¸ za da ne potseti deka sre}ata nikoga{ ne go najavuva svoeto doa|awe. Toga{ jas se prisetiv na polnata mese~ina koja pred izvesno vreme ja vidov kako se potpira na vrvot na Mileniumskiot krst. Moèbi nikoga{ pove}e ne }e ja vidam na toa mesto no ako toa se slu~i, siguren sum deka pak }e me usre}i.

4 Za sredba so Pobratimot treba{e da ~ekam skoro dve sedmici. Se sretnavme vo negoviot prekrasen kabinet vo Klinikata. Mi izgleda{e mnogu isto{ten. Pomisliv deka toa e posledica na negovata pregolema anga`iranost vo stranstvo, kade {to gi prenesuval i skapo naplatuval svoite soznanija od poslednite nau~ni istra`uvawa. Mojot vpe~atok i ovoj pat ne be{e to~en. Pobratimot ne bil isto{ten od rabota tuku od visĐžkata temperatura {to ja predizvikal nekoj virus koj si go donel od stranstvo. Pove}e nemal temperatura i se ~uvstvuval sosema dobro. Nautro 348

Roman za Skopje

se budel vedro raspoloèn i oren za rabota, na ru~ek bil gladen i èden a nave~er lesno zaspival i sonuval ubavi sni{ta. Mi be{e milo {to i ovoj pat zgre{iv vo mojata procenka za zdravjeto na Pobratimot. Toa zna~e{e deka i denes }e imame dolg i interesen razovor. Pred da po~ne toj so svoite kaùvawa, jas mu se obrativ na na~in koj moè slobodno da se nare~e - slu`ben: - Po~ituvan Pobratime, dozvoli mi vo moe ime i vo imeto na mojata sopruga, iskreno da te pozdravam i da ja izrazam na{ata golema blagodarnost za humaniot gest {to go napravi so ponudata upatena do na{iot sin, za prezemawe na rakovodeweto so Gradskata kafeana. So ovoj gest ne go usre}i samo nego tuku site vo negovoto semejstvo, vklu~uvaj}i gi i roditelite. Naedna{ niz kabinetot se raznese gromoglasno smeewe. Toa go napravi mojot Pobratim koj, otkako prestana da se smee mi re~e: - Tri dena da te molev da mi podgotvi{ vakva {ega, siguren sum deka nema{e da te kandisam. Te molam kaì mi zo{to sega go stori toa? - Zatoa {to si odlu~il da se vme{a{ vo ìvotot na moeto semejstvo, preskoknuvaj}i me mene. Toa za mene be{e navreda, no mnogu brzo ja zaboraviv. - Mojata cel ne be{e po sekoja cena da se vme{am vo va{iot ìvot. Sakav samo da vidam dali tvojot sin bi moèl da go zameni sega{niot rakovoditel na kafeanata koj }e me napu{ti posle {est meseci. Mora{ da priznae{ deka toa e moj deloven problem koj moram sam da si go re{am, mi odgovori Pobratimot. - Go prifa}am odgovorot bidej}i tvoite nameri koga se odnesuvaat na mene, nikoga{ ne gi smetam za somnitelni. Sepak mi dolì{ objasnuvawe za toa {to te pottiknalo da se otkaè{ od Kafeanata, koja ja obnovi samo poradi nostalgijata kon ova obele`je na minatoto na Gradot. - I bez tvoe insistirawe jas ~uvstvuvam potreba, na svojot drag prijatel i edinstven Pobratim, da mu dadam ne samo

349

Milan Porjazov

objasnuvawe, tuku temelno da mu gi iznesam i obrazloàm moite novi ìvotni celi. Navalen vo svojata fotelja Pobratimot so tivok glas go zapo~na svoeto kaùvawe. Povremeno glasot mu stanuva{e posilen duri i èstok, zavisno od sodrìnata na toa {to mi go soop{tuva{e. - Moram da ti priznaam deka posle paleweto na moeto nau~no otkritie za transmutacija na polot na fetusot na bremenite èni, jas ne moèv da ja prebolam zagubata na ona za koe mislev deka e na vrvot na svetskite nau~ni dostigawa. Takvoto ~uvstvo trae{e do neodamne{nite predavawa, koi nemaa vrska so otkritieto, {to gi odràv na eden mnogu poznat univerzitet vo Gradot na svetlinata. Bev presre}en od uspehot {to go postignav pred vrvnite nau~ni eksperti re~isi od celiot svet, koi vo golem broj ne samo Ń&#x2C6;to gi sledea predavawata, tuku so svoite pra{awa i komentari potvrdija deka me smetaat za eden od najrespektiranite sovremeni nau~nici. Toga{ bev siguren deka samo golemiot trud {to go vloìv vo nau~noistraùva~kata rabota e "vinovenâ&#x20AC;&#x153; za golemata slava so koja sum opsipan. Nema da mi zameri{ na mojata neskromnost ako ti kaàm deka oŃ&#x201A;sekoga{ sum posakuval tokmu takva slava. Ne dozvoliv slavata dolgo da me nosi visoko vo oblacite. Brzo se spu{tiv na zamjata i se zapra{av: - Dali vrede{e najubavite godini od mojot ìvot da gi posvetam na uporna sekojdnevna rabota koja mi obezbedi slava? Dali sebi~no se okupirav so moite ideali, zapostavuvaj}i mnogu drugi zna~ajni raboti so koi treba{e da bide ispolnet mojot ìvot? Kone~no, dali plativ previsoka cena za ona {to denes pretstavuvam vo nau~niot svet? Za site ovie pra{awa imam samo eden odgovor: Nasproti site dostignuvawa vo mojot ìvot stojat mnogu propu{teni zadovolstva i radosti no i eden neuspe{en, za

350

Roman za Skopje

mene poniùva~ki brak kako i golemiot neprebol za sinot koj vistinski postoi, a sepak jas ne smeam da mu prijdam. Sigurno te interesira {to odlu~iv da pravam ponatamu i dali imam dovolno sili i volja, na ovie moi godini da se izmenam i da po~nam na drug na~in da go ìveam ìvotot {to mi preostanal. Vo ovie migovi ~uvstvuvam deka sum mentalno i telesno dovolno silen za da moàm da gi donesam odlukite koi bitno }e mi go izmenat ìvotot. Soveti ne mi se potrebni od nikogo, zatoa {to niv ne gi barav nitu koga "go sadev ona {to sega go beram“. Na tebe, prijatele i pobratime, }e ti gi kaàm site moi odluki i }e te molam da ne se obiduva{ da mi sugerira{ da smenam ne{to ako jas ne baram tvoe mislewe. Li~niot ìvot isklu~iтелно }e go posvetam na nau~nata rabota vo mojata Klinika. Moè da se slu~i naskoro da go zgolemam nejziniot kapacitet, osobeno od stru~en aspekt, za {to postojat konkretni predlozi i ponudi. Odnosite so sinot }e bidat na ona nivo na koe toj me zadolì tie da se ostvaruvaat, odnosno i ponatamu da nemame bliski sredbi. Ve}e go ima{ videno apartmanot {to se nao|a do mojot kabinet i koj samo jas go koristam. Re{iv mojot ìvot da go prodolàm vo nego, toj }e bide mojot dom. Personalot na Klinikata na najvisoko nivo }e gi zadovoluva site moi ìvotni potrebi taka што jas nema da imam egzistencionalni griì. Ne mi preтstavuva grià nitu osloboduvaweto od sopstvenosta na luksuzniot restoran. Ve}e ti znae{ deka nego go imam napraveno po nara~ka, a nema da zgre{am ako ti kaàm deka vo taa investicija vlegov po naredba na vrvni lu|e od politikata i biznisot. Od restoranot ostvaruvam golemi prihodi, no tie ne se samo moi. Na niv polagaat pravo i go zemaat svojot legalen i nelegalen del, dràvnite poreznici i nasilni~kite avtoriteti. Доцна be{e da se vra}am nazad, koga vidov vo kakvа kal sum zaglibel.

351

Milan Porjazov

No vremeto nosi presvrti. Sega ima zainteresirani mo}nici koi ve{to se zaтskrivaat vo razni firmi registrirani надвор од na{ata zemja. Kako stranski investitori }e vloàt sredstva za pro{iruvawe i nadgraduvawe na restoranot. Od nego sakaat da napravat hotel od najvisok rang so kaзino. Za da ja dobijam vistinskata cena jas go odloùvam moeto izjasnuvawe iako cvrsto sum odlu~il na niv da im go prodadam. Ne moàm mnogu da odolgovle~uvam, na kupcite im se brza taka што moram za nekolku dena da go prodadam restoranot. So parite {to }e gi dobijam od proda`bata na restoranot, a ako treba i }e dodadam od moite za{tedi, }e kupam luksuzna vila na ridot na Ve~niot grad kade {to ja zapoznav majkata na mojot sin. Vilata }e ja kupam samo za da moàm da napi{am vo mojot testament deka ja podaruvam na mojot biolo{ki sin. Na nego }e mu ostavam da odlu~i dali }e go prifati nasledstvoto ili i toj }e go podari nekomu. Dojdov do ona {to tebe najmnogu te interesira. Kako {to mi re~e, Gradskata kafeana ja kupiv samo od nostalgi~ni pri~ini. Prvo mislev da ja kupam kafeanata na na{ata mladost, onaa pred vlezot na Gradskiot park. Nejzinite sopstvenici koi ja nasledile od svoite predci, ne sakaa nitu da se sretnat so mene za da razgovarame za kupuvaweto na kafeanata. So Gradskata kafeana sega rakovodi edno povozrasno mom~e koe se se}ava na tebe u{te od vremeto koga bil {ef na salata. Toga{ se slu~il nastanot so dvete krigli studeno pivo. Mnogu e umno ova mom~e. So vredna i ~esna rabota vo kafeanata uspeal da spe~ali dovolno pari za da moè vo maloto mesto na najubavoto sino more, od kade {to bila negovata sopruga, da otvori restoran so pansionski uslugi. Pred izvesno vreme me izvesti deka po {est meseci }e ja napu{ti rabotata во кафеаната i }e po~ne da rabotи vo negoviot ugostitelski objekt. Razmisluvaj}i na kogo da mu go doveram rakovodeweto so Gradskata kafeana, se setiv na tvojot sin. Siguren sum deka so negovata trenerska rabota ne zarabotuva dovolno pari 352

Roman za Skopje

za da moè da mu obezbedi na svoeto semejstvo podobar ìvot od prose~niot vo na{i uslovi. Toj se soglasi so mojot predlog no izrazi stravuvawe deka ne }e moè da se snajde vo rabotata so koja nikoga{ profesionalno ne se zanimaval. Ne bev iznenaden od vakvoto negovo stravuvawe bidej}i re{enieto ve}e go imav najdeno. Prakti~noto iskustvo tvojot sin }e go steknuva preku zaedni~koto rabotewe vo narednite {est meseci so sega{niot rakovoditel na kafeanata. Za da ima i dovolno teoretsko znaewe, }e posetuva predavawa na eden fakultet za menaxment koj preku skratena programa mnogu solidno gi podgotvuva slu{atelite za samostojno rabotewe. Go o~ekuvaat golemi telesni i mentalni napori no bidi siguren deka tie, u{te na po~etokot visoko }e bidat nagradeni. Moja krajna cel e kafeanata da mu ja otstapam bez nadomestok na tvojot sin, dokolku toj me uveri deka celosno e posveten na uspe{noto vr{ewe na nejzinata dejnost i dokolku ostvaruva dobri finansiski rezultati. Sega, drag moj prijatele i edinstven pobratime, treba ti da mi kaè{ {to misli{ za predlogот vo vrska so moeto osloboduvawe od Gradskata kafeana. Za drugite moi odluki koi prethodno ti gi kaàv, ne sakam od tebe ni{to da slu{nam. Ostanav bez zbor. Uspeav brzo da si gi sredam mislite i da mu se obratam na Pobratimot, posakuva}i mu da si gi ostvari site svoi odluki. Za angaìraweto na mojot sin u{te edna{ mu se zablagodariv, ne propu{taj}i da mu kaàm deka za ovaa negova dobrina najmnogu vlijaelo na{eto dolgo prijatelstvo. Za Gradskata kafeana Pobratimot nema{e ni{to pove}e што da kaè, pa zatoa razgovorot go prodolì na sosema druga tema.

5 Dosega go nemav slu{nato Pobratimot da zboruva za nekoj svoj kolega. Zatoa bev iznenaden no i voodu{even od ona {to mi go raska`a. 353

Milan Porjazov

- Kolku }e be{e ubavo, namesto na{iot prijatel da odi tolku mnogu daleku za da ìvee so sinot, da dojde{e sinot i tuka sre}no dvajcata da si ìveea. Jas moèv da ostanam da ìveam i da rabotam vo кој bilo golem univerzitetski centar vo sosednite zemji i mnogu po{iroko. Nekoi duri mi nudea i brzo dobivawe na nivno dràvjanstvo. Vakvite ponudi sekoga{ grubo gi odbivav, velej}i deka mojata zemja e najubava vo svetot i deka vredni i umni lu|e kakvi {to se moite sogra|ani, ne moàt nikade da se sretnat. Na golemo iznenaduvawe, po~ituvaniot moj kolega od univerzitetot {to neodamna go posetiv, se ponudi da go potvrdi vakvoto kaùvawe so edno negovo doìvuvawe pri prvoto propatuvawe {to go imal niz na{ata zemja. Sega }e ti raskaàm {to slu{navme jas i nekolku moi kolegi, za nastanot {to mu se slu~il: Re{il kolegata so avtomobil da оди na simpozium {to se odrùval vo glavniot grad na na{iot juèn sosed. Toa go storil za da moè popatno da poseti nekoi poznati gradovi i mesta vo zemjite niz koi pominuval. Koga stasal vo na{ata zemja odlu~il da go poseti ezeroto koe se vbrojuva vo najstarite i najubavite prirodni retkosti. Trgnal po severnata magistrala i nabrgu go presretnale ubavnite na Нacionalniot park i na golemoto ve{ta~ko ezero. Okolu patot zabeleàl gusta {uma a na bregovite na ezeroto mnogu ku}i za odmor i nekolku hoteli. Kolegata bil siguren deka me|u tie ku}i se nao|a i nekoj restoran. Mu trebal mal odmor i osveùvawe so eden priroden sok pa zatoa odlu~il da zastane kaj prviot na koj }e naide. Oddaleku zabeleàl deka od magistralniot pat se izdvojuva potesen asfaltiran pat koj vodel kon parkirali{teto na edna dvospratna ku}a. Pred ku}ata se nao|al golem dvor pokrиen so ubavo pokosena zelena treva i na nea ~etiri masi podgotveni za pre~ek na gosti. Kolegata go parkiral avtomobilot, sednal na stolot pokraj edna od masite i ~ekal da bide posluèn. Nabrgu od ku}ata izlegol postar gospodin so sina ko{ula i beli pantaloni i u~tivo samo go pozdravil. Toga{ kolegata na svojot jazik zamolil da dobie kafe i sok od planinski malini. Ne se 354

Roman za Skopje

iznenadil {to odgovorot go dobil na negoviot jazik bidejќi mislel deka se nao|a vo sosema pristoen restoran. Go dobil ona {to go pobaral. Se odmorиl i osve`иl kolegata, uìvaj}i vo prekrasnata gletka {to se prostrираla pred nego. Ne mu se napu{tala ova ubavina pa odlu~il tuka i da ru~a. Svojata èlba mu ja soop{til na vozrasniot qubezen gospodin. Ovoj mu ponudil prèni ribi koi toa utro ribarite gi ulovile vo ezeroto. Mojot kolega uìval vo vkusniot ru~ek no otkako go zavr{il, so àlewe konstatiral deka mora da go prodolì patot kon golemoto prirodno ezero. Go povikal gospodinot {to go posluùval i go zamolil da mu ja donese smetkata za da go plati seto ona {to go jadel i piel. Sleduvalo edno golemo iznenaduvawe. Gospodinot {to go posluùval mu rekol na mojot kolega deka ne se nao|a vo restoran tuku vo negovata semejna ku}a za odmor. Naskoro trebale da pristignat dvata sina, snaite i vnucite. Toj gi podgotvil masite za nivniot pre~ek. Toga{ na kolegata vozrasniot gospodin рекол deka ne treba ni{to da plati, deka mu e drago {to pominal kuso vreme vo negoviot dom i deka verojatno e zadovolen od ona so {to bил posluèn vo ovoj ubav planinski ambient. Na krajot mu posakal sre}en pat. Koga go slu{nal ova kolegata go izgubil zdivot. Zaklu~il deka vlegol vo privaten imot. Vo negovata zemja, za vakvo naru{uvawe na privatnosta sigurno bi bil pre~ekan so vperena pu{ka. Edvaj izustil ne{to {to bi trebalo da zna~i golema blagodarnost za pre~ekot, se pretstavil koj e i ja pruìl rakata za da se zboguva. Prifa}ajќi ja rakata na ne-poznatot, doma}inot mu kaàl deka i toj e doktor koj svoite penzionerski denovi gi pominva vo ovaa ubavina, naj~esto sam. Vo vikendite go posetuvaat ~lenovite na negovo semejstvo koi ìveat i rabotat vo Golemiot grad. - Kolegata be{e voodu{even od ovoj nastan. Bi bil presre}en koga bi moèl svoite penzionerski denovi da gi pominuva kako doktorot od mojata zemja. - Mnogu ubava prikazna mi kaà Pobratime, - mu rekov jas. - Nie nedovolno gi istaknuvame vrednostite i ubavinite 355

Milan Porjazov

{to ni gi darila prirodata kako i onie koi gi sozdavale vo minatoto i sÂ˘ u{te gi sozdavaat na{ite lu|e, za da si go razubavat i olesnat ìvotot. Ubavo e da se patuva po svetot i da se vidat tamo{nite ubavini, no nie treba da ovozmoìme i svetot da dojde kaj nas za da gi vidi na{ite ubavini i da go po~uvstvuvĐ° iskrenoto gostoprimstvoto na na{ite lu|e. So prikaznata {to ja ~ul od svojot kolega i koja so golemo zadovolstvo mene mi ja razkaà, Pobratimot saka{e barem za malku da gi ottrgne mislite od odlukite koi gi donel za svojata idnina. Jas isto taka ~uvstvuvav golem tovar na svojata sovest bidej}i ne mi be{e dozvoleno ni{to da go pra{am vo vrska so niv. So odlukite {to gi donel Pobratimot celosno go rekomponiral svojot ìvot, sakaj}i da sozdade uslovi koi }e mu obezbedat vo denovite {to mu preostanuvaat, da ima miren ìvot, da ja raboti rabotata {to edinstveno ja znae, da ima razumni barawa i lesno re{livi te{kotii. Vsu{nost, toj saka na ~esen na~in da ras~isti so imotot {to go steknal vo minatoto, so spe~alenite pari od lu|e koi naj~esto se bogatele od vr{eweto na valkani raboti. Ona {to ne go slu{nav od Pobratimot a ne mi be{e dozvoleno da go pra{am e slednoto: Komu }e ja ostavi Klinikata koga nego pove}e nema da go ima? Sigurnen sum deka Pobratimot ne ja spomena Klinikata samo pĐžradi sentimentalni pri~ini. Edinstveno taa gi ispolni negovite o~ekuvawa. Mu ostana verna i sekoga{ e so nego. Ja ~uvstvuva kako ìvo su{testvo koe go sozdaval so golema qubov i na koe mu gi posvetil najtvore~kite godini od svojot ìvot. Postojat dve su{testva za koi Pobratimot, ako treba }e go dade i svojot ìvot. Toa se: Sestrata i nejzinoto semejstvo, kako i sinot na kogo mu e samo biolo{ki tatko. No site tie se daleku od nego. Zatoa jas go smetam za samotnik. Koga edna{ sosema slu~ajno mu go kaàv ova moe mislewe, toj ne se naluti tuku mi re~e: 356

Roman za Skopje

- Dodeka te imam tebe pokraj mene, vo sekoja prilika i na sekogo moàm da mu kaàm deka ne sum samotnik. Imam drag prijatel i edinstven pobratim koj go ~uvstvuvam kako najblizok rodnina i od kogo moàm da pobaram potkrepa vo sekoj moment.

357

Milan Porjazov

DVAESET I TRETA GLAVA 1 Kone~no se pojavi Stariot prijatel. Mi se javi po telefon za da me pokani vo petok, vo 10,30 ~asot, so soprugata da dojdam vo Gradskata kafeana za da nÂ˘ po~esti so ru~ek i da ni soop{ti ne{to mnogu zna~ajno i ubavo {to naskoro }e mu se slu~i. Bev siguren deka ova }e bide na{ata poslednata sredba. Dovolno mi be{e samo {to go slu{nav negoviot glas za da moàm, bez dilema da zaklu~am deka mojot Star prijatel naskoro }e si zamine zasekoga{ od ovoj na{ ubav Grad. Na toa go prinuduva roditelskiot instikt koj go vodi kon negovite deca, cel koja za nego nema alternativa. Soprugata me potseti na stariot obi~aj za davawe podarok na nekoj koj ti bil mnogu blizok i saka{ da se se}ava na tebe, a odlu~il da si zamine bez izgledi pak da se vrati. Ne ni be{e lesno da se opredelime {to da bide podarokot. Se sloìvme deka ne treba da bide mnogu skap, Đ° treba Starot prijatel da go pravi sre}en {to dobil tokmu takov podarok i kaj nego da pobuduva ubavi prijatelski ~uvstva, sekoga{ koga }e go pogledne. Umetni~ka slika so motiv od na{iot Grad ili pak nekoe kopani~arsko delo izraboteno vo dlaboka rezba, se ubavi podaroci, no ne se pogodni za transportirawe na tolku dale~en pat. Drugo ne ni pa|a{e na um i zatoa soprugata predloì da odime vo Starata ~ar{ija pa moèbi od toa {to }e go vidime ili }e ni go predloàt starite majstori, }e se rodi ide358

Roman za Skopje

jata za na{iot podarok na Prijatelot. Jas go prifativ nejzinot predlog no insistirav prvo da odime kaj stariot kujunxija na kogo duri i imeto mu go pomnev, zo{to samo kaj nego moème da najdeme podarok каков што ние сакаме. Nego go pomnev zatoa {to toj gi izraboti ven~alnite burmi za sinot. Vo Starata ~ar{ija ne moèvme da najdeme vistinski kujunxiski du}an, onakov kakov {to nie go znaevme od minatoto. Site tie sega se zlatari koi prodavaat zlaten i srebren nakit so somnitelen kvalitet, vnesen od bliskite i podale~nite zemji na isto~niot kontinent. Vlegovme vo eden takov du}an za da pra{ame kade se nao|a du}anot na stariot kujunxija ~ie ime jas mu go znam. Vo nego, zad vitrinata prepolneta so nakit, sede{е prili~no vozrasen prodava~. Mu kaàvme kogo barame a toj prvo ni se poàli deka sega mladite ne projavuvale zainteresiranost da go nau~at ma~niot no preubav filigranski zanaet, n¢ ponudi ne{to da mu kupime ta duri potoa ni objasni kade se nao|a du}anot na posledniot vistinski kujunxija. Ne ni be{e te{ko da go prepoznaeme du}anot {to go baravme. Toj go zadràl ne samo svojot star majstor tuku i stariot izgled. Be{e so kepenci, so visok drven prag i so stara istrulena vrata koja s¢ u{te ispravena ja drèa metalnite okovi {to gi dobila koga bila nova. Vleguvaweto vo du}anot nie go doìveavme kako poseta na nekoj zna~aen spomenik od na{eto minato. Vsu{nost, ovoj e eden od retkite du}ani koj si go zadràl avtenti~niot izgled i gi preìveal prirodnite stihii i ~ovekovite gluposti. So pravo zasluùva da dobie posebna za{tita od dràvata. Stariot kujunxija vedna{ stana, ne pozdravi so {iroka nasmevka i vidlivo iznenaden od na{eto prisustvo, tivko ne pra{a so {to moè da ne usluì. Nie mu kaàvme koj e povodot za posetata na negoviot du}an. Go zamolivme toj da ni predloì nekoj ukras {to e negovo delo, za podarok na na{iot drag prijatel kogo sudbinata }e go odvede da ìvee mnogu daleku. So vakviot na{ pristap, na stariot kujuxija denot mu go napravivme posebno ubav. Nikoga{ mu se nemalo slu~eno, ne359

Milan Porjazov

koj da bara toj da izbere svoj proizvod koj zasluùva da bide kupen. I toa ne za odbeleùvawe na voobi~aen tradicionalen nastan {to se slu~uva vo sekoe semejstvo. Tuku za podarok, koj koga }e se najde tamu nekade daleku vo svetot, }e treba da go potsetuva prijatelot на оние што му го подариле и na site ubavini na неговата zemja zbrani na edno mesto. Stariot kujunxija vedna{ zapo~na da gi otvora fiokite od negovata rabotna masa i da pretura po niv, baraj}i ne{to koe samo toj znae{e {to e. Potragata prodolì po stalaìte {to se nao|aa zad negoviot stol za kone~no да zavr{i pred golemiot plehan orman. Toj be{e smesten vo }o{ot, zaklu~en so golem katanец poradi {to zaklu~ivme deka vo nego gi ~uva svoite najdragoceni proizvodi. Majstorot ne ponudi a nie vedna{ sednavme na malata drvena klupa. Trebal mnogu da se potrudi za vo maliot du}an да najde mesto i za nea. Vnimatelno sledevme kako eden po eden gi pregleduva predmetite {to se nao|aat vo {kafot. Znaevme deka vakvoto golemo angaìrawe ne be{e poradi parite tuku od silnata èlba na stariot kujunxija, da ni ponudi takov proizvod koj bi go prifatile so isto tolku golemo voodu{evuvawe kolku {to e negovoto. Verojatno mnogu mu be{e va`no, tamu daleku kade {to }e pristigne podarokot, lu|eto da mu se voshituvaat i da pra{uvaat od kade doa|a ovaa ubavina. Vo ti{inata {to ja prekinuva{e odyvonuvaweto na proizvodite koi pominuvaa niz dolgite prsti na stariot majstor, nenadejno slu{navme kako toj sre}no izviknuva: - Ja najdov. Da, taa e. Ne moè lesno i каде bilo da mi odleta. Vo racete na posledniot vistinski kujunxija zabeleàvme mala drvena kutija na koja tragi ostavil nekoj ve{t kopani~ar, ukrasuvaj}i ja so cvetovi i plodovi od na{eto podnebje. Vidno vozbuden, so zatvorenata kutija stariot majstor dojde do rabotnata masa, sedna na svojot stol i kimaj}i so glavata ni dade znak da staneme. Stanavme, se dobliìvme do rabotnata masa i odblizu go sledevme ritualot {to se odviva{e pred na{ite o~i. 360

Roman za Skopje

Posledniot vistinski kujunxija so golema pretpazlivost ja postavi pred nego drvenata kutija i so ~etki~ka zapo~na da ja otstranuva pra{inata {to re~isi беше celata ja pokrila. Potoa so sosema bela i meka krpa pominuva{e preku sekoe del~e koe kopani~arot go izdlabil. Drvenata kutija ja pokaà celata svoja ubavina. Nie bevme presre}ni zatoa {to go najdovma vistinskiot podarok za na{iot Star prijatel. Toa }e bide ovaa drvena kutija. No se izlagavme. Vo maliot star du}an go vidovme filigranskoto ma|epstvo. Stariot majstor go krena kapakot na kutijata a vnatre, na crveno kadife, so {iroko ra{ireni krilja se nao|a{e prekrasna peperutka, sozdadena od najtenka srebrena ìca i ukrasena so raznobojni kristali i najubavi rozovi rubini, {to moàt da se najdat samo vo na{ata zemja. Remek-delo na ovoj na{ vistiski umetnik, na koe moàt da mu pozavidat najdobrite majstori vo svetot. So rastreperen glas, posledniot vistinski kujunxija ni kaà deka pri izrabotkata na negovata peperutka, toj neprestaјno gledal vo vistinskata ìva peperutka. Otkako go zavr{il svoeto prekrasno delo, stariot kujunxija £ se zablagodaril na peperutkata {to mu bila tolku ubav model i ja pu{til od stakleniot sad vo koj ja ~uval. Taa odletala visoko no majstorot ne be{e siguren deka si go na{la patot do mestoto od kade што nemu mu ja donele. Ne moèvme o~ite da gi ottrgneme od ovaa nevidena ubavina {to ja sozdal posledniot vistinski kujunxija. Nie uìvavme vo ubavinata na srebrenata peperutka a toj gledaj}i ne nas, si ja zasladuva{e du{ata so na{ata voodu{evenost. Nabrzo stariot kujunxija ne zapra{a: - Dali bi sakale da ja soslu{ate prikaznata za mojata peperutka, koja dosega nikomu ne sum mu ja raskaàl? Sekako deka odgovorivme potvrdno. Eve {to doznavme: - Ubavinata na vistinskata peperutka mnogu odamna mi ja pokaà mojot prijatel-alpinist. Toj uspeal da ja ulovi na vrvot na visokite karpi nad ubavoto Zeleno ezero i mi ja 361

Milan Porjazov

predade ìva, stavena vo staklen sad. [tom ja vidov bev siguren deka }e moram da izrabotam edna peperutka ~ija ubavina posakuvav da bide {to pobliskу do ubavinata na vistinskata. Za toa imav poseben povod. So mojata peperutka sakav na soprugata da i ja ~estitam triesetgodi{ninata na na{iot brak. Svoi deca nemavme no taa ne taguva{e za niv. Gi saka{e site deca i za sekoe {to go sre}ava{e koga doa|a{e vo du}anov da mi donese ru~ek, ima{e po nekoj dar. Be{e ubava i beсprekorna doma}inka. Imavme sloèn brak, nikoga{ ne se slu~i da se skarame za ne{to. Vo izrabitkata na peperutkata jas go vloìv moeto dolgogodi{no iskustvo. Toa se zabeleùva vo ve{tinata na izrabotkata. No bez vdahnuvaweto na del od mojata du{a, peperutkata nema{e da sjae so vakva ubavina. Drvenata kutija mi ja izraboti mojot prijatel, star kopani~ar koj ìvee{e i rabote{e blizu do Centralniot plo{tad. Taa navistina e mnogu ubava i sosema odgovara za mojata srebrena peperutka. Koga razbra za {to mi treba kutijata i komu i so {to }e ja podaram, ne saka{e da mi zeme pari. Jas mu se oddolìv, podaruvaj}i mu srebrena tabakera {to ja izrabotiv specijalno za nego. Koga ja vidov srebrenata peperutka na crvenoto kadife vo ubavata kutija, na mojata sre}a i nema{e kraj. Ostanuvaa samo u{te dve sedmici do nejzinoto podaruvawe na sakanata sopruga. No ne ни bilo sudeno dvajcata da se raduvame na trideceniskoto zaedni~ko ìveewe kako i na podarokot {to po toj povod, so golema qubov go izrabotiv za nea. Be{e pladne, jas ja o~ekuvav soprugata da se pojavi so mojot ru~ek. No mesto taa dotr~a na{ata sosetka i mi soop{ti deka soprugata padnala vo besвест. Itno ja smestivme vo Dràvnata bolnica. To~no na denot koga treba{e da £ ja podaram srebrenata peperutka, taa po~ina. Mnogu te{ko me pogodi smrtta na soprugata. Godinite posle toa sam gi ìveam, nao|aj}i ponekoga{ uteha vo spomenite od zaedni~kiot ìvot so ènata koja beсkrajno ja qubev i od koja za vozvrat dobivav dvojno pove}e ne`nost, vernost i po~it. 362

Roman za Skopje

Na po~etokot na moeto golemo taguvawe, vo du}anot ja zdogledav kutijata so srebrenata peperutka. Sakav vedna{ da gi uni{tam i kutijata i peperutkata. Smetav deka tie se lo{iot predznak na toa {to mi se slu~i. No za mig go smeniv misleweto. Taa ubava srebrena peperutka e edinstvenoто mesto {to i prilega na du{ata na mojata sopruga, da se smesti koga }e doaѓa da gi vidi moite taguvawa po nea. Soprugata dvapati ja pogrebav. Edna{ na grobi{tata a vtoriot pat vo najskri{noto mesto na mojot orman, kade {to ja ostaviv kutijata so srebrenata peperutka. Ako denes Vie ja kupite peperutkatа, jas nema da bidam taèn. Du{ata na soprugata pove}e nema da me posetuva, naskoro mojata du{a ќe otide kaj nea. Taka go zavr{i svoeto kaùvawe posledniot star kujunxija. Potoa toj ja stavi kutijata so srebrenata peperutka vo edna istutkana najlonska kesa i ni ja podade. Mu be{e jasno deka nema potreba da ne pra{ува dali }e ja kupime. Cenata {to ni ja kaà be{e simboli~na vo odnos na vistinskata vrednost na toa {to go kupuvame. Mu plativme dvojno pove}e oтkolku {to pobara. Kutijata so srebrenata peperutka stana na{a, no nema dolgo da se nasladuvame na ubavinata {to se nao|a vo nea. Peperutkata, zaedno so du{ata na soprugata na posledniot vistinski kujunxija, }e odleta preku golemata voda do dale~niot zelen kontinent i }e ja zra~i svojata ubavina od po~esnoto mesto {to }e i go opredeli na{iot Star prijatel.

2 Soprugata mi prizna deka so golemа возбуда ja o~ekuva peto~nata sredba vo Gradskata kafeana so Stariot prijatel i mojot Pobratim. Jas ni{to ne i priznav iako mene pove}e me interesira{e kakov `ivot go ~eka organizatorot na verojatno pro{tаlniot ru~ek. 363

Milan Porjazov

Toj den, to~no vo 10,15 ~asot пред нас zastana taksi-avtomobilot {to jas go povиkav. Malku nedostasuva{e pa soprugata da mi go rasipe ubavoto raspoloènie so koe bev opfaten pred ru~ekot so svoite prijateli. Taa uporno insistira{e da odime i da se vratime od Gradskata kafeana, so mojot celosno renoviran avtomobil koj jas sega go narekuvam "na{minkana stara dama“ a taa "posakuvan ubavec“. Moeto "ne“ go obrazloìv uspe{no so dramati~no prikaùvawe na soobra}aјwata me{anica i so nemo`nosta da se najde mesto za parkirawe vo blizina na kafeanata. Vsu{nost, vistinskata pri~ina be{e mojata odbivnost da se vozam vo toj avtomobil koj ja zbri{a onaa moja stara "buba~ka“, veren ~uvar na mnogu ubavi spomeni {to gi pominav so nea. Koga se vozam so taksi-avtomobil ~esto mi se slu~uva voza~ot da se obide da razgovara so mene. Ako jas si mol~am, toga{ sleduva negoviot monolog za te{kotiite i nepravdite so koi se sre}aval na sekoj ~ekor. Taka be{e i ovoj pat. Razbrav deka ovoj mlad ~ovek nemal koncesija za vr{ewe na taksi-prevoz, no toa ne mu pretstavuvalo problem bidej}i takvi kako nego imalo mnogu vo Gradot. Toj rabotel kako taksist samo dewe koga i policiskite kontroli bile poretki. Nave~er imal postojana rabota, bil angaìran kako obezbeduva~ na redot i ~uvar na imotot na edno kafule na kejot na Golemata reka. Mnogu mu bil ma~en vakviot na~in na obezbeduvawe sredstva za egzistencija. Imal sopruga, tri deca i dvajca stari roditeli koi do{le da ìveat so nego otkako seloto im bilo pokrieno so voda pri izgradbata na novata hidrocentrala. Monologot }e trae{e u{te, no ve}e stasavme do vratata na Gradskata kafeana i voza~ot mora{e da go prekine. Stariot prijatel, diplomat so dolga kariera koj odli~no go poznava protokolot, ne pre~eka vedna{ {tom stapnavme vo salata na Kafeanata. So elegancija koja se u~i preku dolgo druèwe so li~nosti od visokite op{testveni sloevi, toj prvo se pozdravi so mojata sopruga, upatuvaj}i i grst komplimenti a potoa ja ispruì kon mene negovata raka kolku {to mu e dolga, davaj}i mi na znaewe deka denes se odnesuva strogo oficijalno i deka ne doa|a predvid da se pozdravime 364

Roman za Skopje

so pregratka kako {to toa sekoga{ go pravevme koga }e se sretneme po podolgo vreme. Po pozdravuvaweto sleduva{e negovoto dobredojde. Ona {to go kaà mi prozvu~Đ¸ kako prekrasna melodija koja bi moèl postojano da ja slu{am. Toj uspea so malku zborovi da ne vozdigne duri do yvezdite. Jas i soprugata, v~udovideni od toa {to go slu{ame i gledame, potvrdno kimavme so glavite sakaj}i na toj na~in da mu ja izrazime na{ata golema blagodarnost za site ubavi zborovi {to za nas gi kaà. Potoa Stariot prijatel ne odvede do ubavo serviranata masa. I go poddrà stolot na soprugata za da moè udobno da se smesti, a na mene mi re~e deka treba da sednam na stolot od nejzinata leva strana. Koga zavr{i i ovoj protokolaren del Stariot prijatel ne pogledna, se nasmea i ni dofrli: - Vaka izgleda va{iot prijatel koga se odnesuva kako diplomat. Sega i nikoga{ pove}e od mene nema da imate mo`nost da vidite takvo odnesuvawe. Go re~e ova Stariot prijatel i pobrza kon vratata na Kafeanata za da go pre~eka svojot porane{en baxanak a sega kolega i odli~en drugar. Toa {to go vidovme be{e drugoto lice na prijatelot, ona diplomatskoto, koe jas ne go poznavav. Pristigna i Pobratimot, pridruùvan od negoviot drugar - porane{en baxanak. Se upati kon mojata sopruga, ÂŁ ja bakna rakata a potoa i podari edna ubava crvena roza. Seriozen, duri namurten se pozdravi so mene, kako toj da e premier a jas negoviot ponizen sekretar. Dojde do masata i prostum ostana desetina sekundi. Go ~eka{e kelnerot da mu go podnamesti stolot na koj treba{e da sedne. Soprugata, Stariot prijatel i jas, so {iroko otvoreni o~i, bez da trepneme ja gledavme scenskata izvedba vo koja Pobratimot be{e i reìser i akter. Sleduva{e raspletot. Pobratimot brzo sfati deka vpe~atokot {to go ostava na nas, go smetame za negovo seriozno odnesuvawe. Zatoa vedna{ se potrudi da ja popravi gre{kata. Go soble~e crnoto palto, ja izvadi crvenata vratovrska i mu dovikna na kelnerot: 365

Milan Porjazov

- Odi donesi mi go moeto palto i {arenata vratovrska a ova vrati mu go na [efot na salata. Potoa se zavrte kon nas, nasmean i o~igledno zadovolen od sopstveniot nastap и ni se obrati: - Mojata {ega odamna ja podgotvuvam, kone~no ja napraviv i gledam deka sosema uspea. Ne veruvam deka dosega nekoj Vi pristapil na na~in kakov {to denes jas toa go napraviv. - Ni pristapil samo pred desetina minuti, mu odgovoriv jas. So mnogu pogolema elegancija toa go napravi diplomatot od kariera. No moram da ti priznaam deka ti postigna pogolem efekt na iznenaduvawe. - Sigurno kako onoj {to ti go predizvika neodamna kaj mene, koga mi se zablagodaruva{e strogo slu`beno za edno moe delovno re{enie koe go zasega i tvoeto semejstvo. Vakviot odgovor ne me iznenadi zа{to Pobratimot nikomu ne mu ostanuvaше dolèn. Sredbata ima{e prekrasen po~etok. Od na{ite lica zra~e{e sre}a i zadovolstvo. Vakvoto raspoloènie be{e pri~ina mojot Star prijatel da go zapo~ne razgovorot so evocirawe spomeni od minatoto. Zboruva{e za ubavite i veseliте doìvuvawa na toga{nite mladi mom~iwa, koi samo {to be{e za~ekorile vo nivnite burni ìvoti. Nedostasuva{e samo pesmata, onaa na{ata za junakot {to zaginal za tatkovinata. Nema{e ubavo da prozvu~i bez soprugata na diplomatot, koja vo restoranot vo Golemoto jabolko go so~inuva{e raspeaniot kvartet. Koga Stariot prijatel podzastana so svoite kaùvawa, jas vedna{ mu se obrativ: - Ja slu{navme nostalgi~nata prikazna za minatoto. Mene mi se ~ini deka ti n¡ povika na ovaa sredba za da ni kaè{ kakva idnina naskoro te o~ekuva. Vpro~em, prili~no dolgo vreme be{e otsuten i ne znaeme {to se slu~uva{e so tebe. - Vo pravo si, vetuvam deka }e si go ispolnam dadeniot zbor. Navra}aweto vo minatoto mi be{e neophodno za da gi nadvladeam emociite i da se podgotvam da zboruvam za ona

366

Roman za Skopje

{to go o~ekuvam od mojot ìvot. - Odgovori prijatelot i se zamisli. Nastana molk. Ist onakov kakov {to nastanuva vo Golemata sala koga na{iot mlad i vo svetot poznat pijanist, sednat na stol~eto do pijanoto, se podgotvuva da gi stavi svoite prsti na klavi{ite i da go zapo~ne svoeto virtuozno muzicirawe, prepu{taj}i ja publikata da uìva vo prekrasnite kompozicii na klasi~nite majstori i na nekoj na{ avtor. - Barem naka{lajte se ako ne znaete {to da kaète dodeka jas razmisluvam kako da go zapo~nam moeto kaùvawe, - izvika Stariot prijatel. Mojot Pobratim vedna{ zapo~na da ka{la a nie drugite glasno se smeevme na vakvoto negovo brzo reagirawe. - Dali sega se sozdadeni uslovi jas da po~nam da zboruvam, - pra{a Stariot prijatel. Site potvrdno kimnavme so glavite. - [tom e taka, kako diplomat so golemo iskustvo, gi molam moite slu{ateli vnimatelno da go sledat izlagaweto, da ne me prekinuvaat dodeka zboruvam i koga }e zavr{am, - no ne uspea da go kaè toa {to go naumil bidej}i Pobratimot ja prodolì re~enicata velej}i: - Da sleduva dolg i gromoglasen aplauz! Pak ubavo se iznasmeavme, no ve}e ni stana jasno deka nema mesto za novi шеги. Bevme podgotveni seriozno da go sledime kaùvaweto na Stariot prijatel. - Neodamna Vi kaàv kako posle mnogu godini vospostaviv kontakt so svoite deca i na koj na~in komuniciram so niv. Sprema instrukciite {to mi gi dade }erka mi, }e moram prvo da odam so nea vo Golemoto jabolko za da moàm potoa da otpatuvam kaj sinot. Vizite i drugite dozvoli za ova dolgo patuvawe moèv da gi dobijam samo vo ambasadite {to se nao|aat vo glavniot grad na isto~niot sosed. Tamu ostanav mnogu, mnogu podolgo otkolku {to se nadevav. Sigurno se pra{uvate zo{to tolku mnogu vreme mu bilo potrebno na eden iskusen diplomat za da si gi zavr{i svoite konzularno-administrativni raboti?

367

Milan Porjazov

Tie raboti ne bea pri~inata, gi zavr{iv za tri dena. Vedna{ posle toa i se javiv na }erka mi. Ja izvestiv deka sum podgotven da trgnam na dolgiot pat, ako moè u{te utre. Nejzinot odgovor ne me izraduva. Taa gi pobarala i gi dobila od Pansionot podatocite za mojata zdravstvena sostojba i vedna{ dogovorila detalen pregled kaj najpoznatite kardiolozi vo glavniot grad na sosednata dràva. Duri insistirala da se prezemat i site kurativni proceduri kako i sooдvetna rehabilitacija za da bidam dovolno zdrav i bez problemi da moàm da patuvaм do dale~niot kontinent. Morav seto toa da go prifatam bidej}i bez vakviot tretman nema{e da mi dozvoli da patuvam kaj sinot. Vo Kardilo{kata klinika bev izloèn na bezbroj pregledi od strana na naјgolemite nivni doktorski avtoriteti. Sniman бев od glava do petici so najsovremeni medicinski aparati i tretiran od site okolu mene kako nekoga{, koga bev mnogu zna~ajna li~nost. Vakviot tretman mojata }erka skapo go platila. Nea ja smetaa za li~nost so golema reputacija vo svetskata filmska industrija. Ne smeele da si dozvolat da se posramotat pred nea, tuku sakale da se prepora~aat vo najubavo svetlo i da pokaàt deka toa {to go rabotat, visoko si go cenat i sooдvetno go naplatuvaat. Dodeka pretstojuvav vo klinikata mi be{e dozvoleno koga sakam i kolku sakam da komuniciram so }erka mi. Duri i taa ~esto mi se javuva{e bidej}i saka{e da gi doznae site detali od mojot ìvot po napu{taweto na Golemoto jabolko. Mojata qubopitnost ne be{e pomala od nejzinata. Ni{to ne znaev kako go pominuva ìvotot so poznatiot reìser za kogo se omaì u{te koga jas bev tamu. - I {to dozna za nea? - Izvika soprugata, ne moèj}i od golema vozbuda da go ispolni dadenoto vetuvawe, deka nema da go prekinuva Stariot prijatel pri negovoto kaùvawe. Ne £ se naluti tuku prodolì da zboruva, to~no za toa za {to taa be{e zainteresirana. - S¢ u{te e vo sre}en brak so reìserot, sprema nivnite kriteriumi. Taa prestanala da bide akterka i sega e mnogu uspe{en producent, ne samo na negovite filmovi tuku i na 368

Roman za Skopje

filmovi {to gi snimaat nekoi od poznatite filmski kompanii. @iveat tamu kade {to }e gi odvede rabotata. Kako svoj dom ja smetaat prekrasnata vila vo Gradot {to pretstavuva centar na svetskata filmska industrija. Doa|ala i na na{iot kontinent no nikoga{ ne go posetila svojot roden grad. Opravduvawe za toa nao|a vo nejzinata dinami~na rabota i golemata angaìranost. Mnogu taguva za svojata majka. ]erkata napravila nekolku istraùvawa za nejzinite misii niz svetot. Od ona {to go doznala se po~uвstvuvala mnogu gorda, bidej}i nejzinata majka bila izvonredno hrabra i humana. Ima namera, so maòt kako reìser, da snimi igran dolgometraèn film za taa èna-junak od malata dràva na jugot na stariot kontinent, koja go dala svojot ìvot pomagaj}i im na bolnite i gladnite vo dale~nite siroma{ni zemji. Nekolku slavni filmski yvezdi prifatile da gi igraat glavnite likovi vo toj visokobuxeten filmski proekt. - O~ekuvam vakva interesna prikazna i za doìvuvawata na tvojot sin, - re~e Pobratimot. - S¢ {to doznav za nego, doznav od }erka mi, - prodolì Stariot prijatel. - Koga zboruva{e za sebe, taa ima{e odgovor za sekoe pra{awe {to }e £ go postavev. Ne be{e takva koga treba{e da mi odgovori na pra{awata za nejziniot brat. Toga{ naj~esto gi dobivav ovie odgovori: Ne znam, ne mi kaàl, ne sum videla, podobro e za toa da ne ti kaàm i s¢ nekako vo taa smisla. No sepak uspeav od nea da izvlе~am ne{to i za sega{niot negov ìvot. Po napu{taweto na legijata na stranskite voini, sinot na{ol zasolni{te na ju`niot zelen kontinent, tamu nekade daleku preku golemata voda. Go izmenil identitetot i sega bogato ìvee na svojot golem imot vo gustata xungla, niz koja pominuva najgolemata reka. So sestra mu komuniciral samo so {ifrирani poraki. Se pla{el da ne mu bide otkrieno mestoto na ìveewe od strana na uli~nite bandi od Golemoto jabolko, koi s¢ u{te sakaat da go fatat i da mu se osvetat za te{kite zagubi {to im gi nanel vo svoite mladi ludi godini.

369

Milan Porjazov

Duri ispratile i javno soop{tenie deka }e mu gi prostat grevovite, samo ako povtorno im se pridruì. - Kako misli{ da go najde{ tvojot sin ako toj se krie na ogromniot zelen kontinent? Pra{aweto go postavi Pobratimot, no i jas mislev da go napravam istoto. - Patuvaweto kaj sinot nema sam da go napravam. Ve}e e dogovoreno so edna specijalizirana agencija za organizirawe tajni patuvawa, ~ie sedi{te e vo Golemoto jabolko a raboti niz celiot svet, da me odnese do vratata na stariot dvorec vo koj toj ìvee. Mojata obvrska na ova patuvawe e, sam da pristignam do Gradot na svetlinata kade што }e me ~eka }erka mi. Od nea }e gi doznaam site poedinosti vo vrska so patuvaweto kako i na~inot na koj }e treba da se odnesuvam, ako sakam da se sretnam so sinot. - A koga treba da otpatuva{? - Mnogu naskoro. Vo nedela, vo 11,00 treba da poletam od na{iot Aerodrom, be{e odgovorot na Stariot prijatel. - Zar e mo`no da se slu~i vakvo sovpa|awe. So istiot let vo nedela jas treba da pristignam vo Gradot na svetlinata. Zna~и, prijatele, tvoeto patuvawe nema sam da go zapo~ne{, }e ima{ prиdru`ba i toa lekarska. - Milo mi e {to }e imam mnogu posakuvan sopatnik, no lekarska pridru`ba ne mi e potrebna, - brzo vozvrati Stariot prijatel. - Barem taka mi rekoa doktorite od sosednata zemja koi mi garantiraa deka do Golemoto jabolka }e stasam bez nikakvi zdravstveni problemi. Ako ve}e se nudi{ za pridru`ba, toga{ dojdi vo Golemoto jabolko pa oтtamu bi moèle zaedno da go prodolìme patuvaweto. Pobratimot se odnesuva{e kako da ne go slu{na odgovorot. Jas bev siguren deka negovoto odewe vo Gradot na svetlinata ne e slu~ajno sovpa|awe so patuvaweto na Stariot prijatel. Ednostavno, toj ne saka{e da dozvoli sam da patuva negoviot kolega, prijatel i porane{en baxanak, po doznavaweto na site onie informacii za negovoto zdravje {to ni gi kaà direktorot na Pansionot.

370

Roman za Skopje

- Zna~i dene{nava sredba e poslednoto na{e viduvawe pred tvoeto zaminuvawe. N¢ sobra za da se zboguva{ so nas, rekov jas otkako ni be{e jasno na site deka pove}e ne }e imame mo`nost da se sre}avame so Stariot prijatel. - To~no taka, Jas zaminuvam na drugata strana na zemjinata topka, tamu kade {to se nao|aat moite deca. @ivotot mi be{e ispolnet so mnogu patuvawa no ova e moeto najposakuvano i najvozbudlivo patuvawe, samo vo eden pravec. Ne sum mnogu taèn zatoa {to }e patuvam kon celta koja sam ja izbrav i mnogu ja posakuvam. - Sosema si vo pravo, glasno go potvrdiv ona {to go kaà Stariot prijatel, no niz glavata mi proletaa ovie misli: Drag moj star prijatele, tebe sudbinata postojano te progonuva od edno do drugo mesto. Toa sekoga{ ti se slu~uva posle nekoi tragi~ni nastani vo tvojot ìvot. Ti se spasi no celoto tvoe semejstvo zagina vo rodniot dom, koj be{e uni{ten od bombardirawata. Dobrite lu|e-begalci te donesoa vo na{iot Grad. Vo Domot za deca bez roditeli ne ti be{e lesno no ti uspe{no se spravi so site predizvici koi stoeјa pred tebe. Ma~no gi pomina i studentskite denovi. Ne po tvoja èlba te ispratija da ìvee{ i да raboti{ vo Maloto provincisko mesto. Koga misle{e deka se vivna vo najvisokite vrvovi na tvojata politi~ka kariera, ti vsu{nost vleze vo golemiot zmijarnik. Od nego se izvle~e no potoa zaplovi vo u{te poopasni vodi koi ti go rasturija semejstvoto i te vratija tamu oд kade {to po~na, vo ìvot ispolnet so golemi maki i neizvesnosti. Sega{noto tvoe odewe vo dale~nata zamja e poslednata stanica na tvoeto dolgo patuvawe niz ìvotnite vrvici. Od moite misli me ottrgna glasot na soprugata. - Ako za mojot soprug si Star prijatel, za mene oтsekoga{ si bil moj postar Brat. Od s¢ srce dragi Brate ti posakuvam bezbedno patuvawe i sre}no pristignuvawe vo dale~nata zemja kade {to te ~ekaat najsakanite. Siguna sum deka tamu }e ima{ dolg i udoben ìvot, opsipan so qubovta na svoite deca.

371

Milan Porjazov

Za da se se}ava{ na dene{nava sredba, na site nas i na ovoj ubav Grad, sakam ovoj skromen podarok da go odnese{ vo tvojot nov dom. Otkako mojata sopruga gi kaà ovie zborovi, od чантата go izvadi podarokoт, ubavo obvitkan so bela svetlikava hartija i so crvena pandelka. Mu go podade na svojot postar Brat i go bakna vo ~eloto. Be{e o~igledno deka Stariot prijatel ne o~ekuva{e podarok i zatoa zbunet, so tivok glas edvaj izusti: - Vi blagodaram od s¢ srce! Koga go odvitka podarokot i se pojavi kutijata, mala po dimenzii no golemа po ubavinata {to i ja vdahnal na{iot kopani~ar, pa potoa koga ja otvori i od crvenoto kadife so siot svoj sjaj zablista srebrenata peperutka, Stariot prijatel go oblea studena pot a liceto mu poblede. Se upla{ivme da ne mu se slu~i nekoj neposakuvan zdravstven problem od pregolemata vozbuda {to mu ja predizvika podarokot. Za sre}a obrazite brzo mu se zarumenija. Od o~ite po~naa da se trkalaat solzi, no od liceto ne mu is~eznuva{e onaa negovata specifi~na nasmevka. Otkako se sozede Stariot prijatel ni se obrati: - Veruvajte mi deka ova e edinstveniot predmet {to }e go ponesam na dale~niot pat. A toj e tolku poseben {to ne moàm da se ottrgnam od mislata deka vo nego, na edno mesto se sobrani site ubavini i dobrini na na{eto dolgo prijatelstvo, na kopneòt kon ovoj Grad i qubovta kon dràvata na koja jas mnogu pove}e sum i dolèn otkolku taa mene. Site da ste zdravi i zadovolni od ìvotot {to Vi preostanuva. Pred da go dobijam podarokot sigurno deka nema{e da mi padne na um èlbata {to sega }e vi ja kaàm. Podarokot mi gi razbranuva ~uvstvata koi dlaboko tleat vo mojata du{a. Sega znam deka sepak sakam da do~ekam, barem u{te edna{ da dojdam vo ovaa Kafeana i da go vidam mojot prijatel kako sedi zamislen na stolot do masata pokraj prozorecot od kade {to se gleda celiot Centralen plo{tad i so dve krigli studeno pivo, ~eka da se vratam jas, negoviot Star prijatel.

372

Roman za Skopje

- ]e bide taka kako {to posakuva{. Barem tebe ti se ispolnuvaat nadeìte, - izvika Pobratimot za da ja prekine ta`nata atmosfera koja neminovno se sozdava pri razdelba so onie {to ti se mnogu bliski. - Da, - tivko odgovori Stariot prijatel. - Nadeìte navistina mi se ispolnuvaat no vo mojot ìvot jas mnogu gre{ev pri nivniot izbor. Pobratimot za ovoj ru~ek podgotvil u{te edno iznenaduvawe. Misle{e deka sega mu e vremeto da go kaè, sakaj}i so nego da vnese malku vedrina vo ta`nata atmosfera koja site be{e ne opfatila. Zatoa toj nÂ˘ zapra{a: - Dali gostite na mojot kolega, prijatel i biv{ baxanak se zadovolni od ona {to im be{e i kako im be{e posluèno vo ovaa, do ovoj moment moja Kafeana? Za~udeni go svrtevme pogledot kon nego. - Ubavo slu{navte. Sega }e dojde noviot gazda na kogo mu go prenesov pravoto na sopstvenost na Kafeanata. Za mig pred nas se pojavi na{iot sin. Oble~en vo crn kostum, so bela ko{ula i crvena vratovrska, zacrvenet vo liceto od sre}a a moèbi i od situacijata vo koja se najde, toj prvo ni se pokloni a potoa poedine~no se pozdravuva{e so site. So majka mu posleden se pozdravi, cvrsto gu{nuvaj}i ja. - Mladite doa|aat a starite si zaminuvaat, toa e su{tinata na ìvotot. Mnogu sum sre}en i zadovolen so re{enieto koe si go smislil za opstanok na ovaa Kafeana. Noviot gazda nema da dozvoli ovoj beleg na Gradot povtorno da go zbri{e novoto vreme, - re~e Stariot prijatel. Sinot se zablagodari na ~estitkite {to mu gi upativme, veti deka ~esno i vredno }e raboti na so~uvuvaweto na tradicionalnite obele`ja na kafeanata i si zamina. Pak nastana molk. Sekoj si be{e so svoite misli koi go pravea pove}e taèn otkolku sre}en. Na na{iot Star prijatel kako da mu ostavivme vo mir da ja smesti vo du{ata najgolemata grutka, onaa koja stega i boli.

373

Milan Porjazov

Od nego go slu{navme i predlogot kako da se razdelime. Saka{e za zboguvawe da ispieme po edna golema krigla studeno pivo, od ona gradskoto. Go ispivme pivoto, se izgu{kavme so Stariot prijatel, si posakavme da ni se slu~uvaat samo ubavi raboti i si zaminavme od Kafeanata na mojot sin, nejziniot nov sopstvenik.

3 So Pobratimot se sretnavme vedna{ po negovoto vra}awe od Gradot na svetlinata. Imal mo`nost da se vidi so }erkata na Stariot prijatel. Taa pove}e ne bila ona slabuwavo devoj~e so dolgi pletenki kakva {to mu ostanala vo se}avawata, tuku vistinska mlada delovna dama, edna od onie so koi imal mo`nost da se sre}ava pri negovite poseti na najgolemite centri na svetskata ekonomija. Dodeka tie razgovarale Stariot prijatel se odmoral vo hotelskata soba, sobira}i sili za patuvaweto do Golemoto jabolko i za ona {to potoa go ~eka. U{te na po~etokot na razgovorot }erkata na Stariot prijatel si go otvorila srceто. ûvstvuvala golema àlost, duri i vina {to nejziniot tatko moral da pomine tolku teòk pat na krajot na negovata bleskava diplomatska kariera. Taa bila presre}na {to toj kone~no }e pristigne kaj svojot sin i dvajcata }e moàt da se gu{nat i da si vetat deka nikoga{ pove}e nema da se razdelat. Potoa sledelo pra{aweto na Pobratimot za na~inot na koj negoviot prijatel }e patuva na dale~niot pat. Нegovata sogovorni~ka malku se zadumala a potoa mu odgovorila: - Zaedno so mojot tatko јас }e patuvam do Golemoto jabolko. Natamo{noto negovo patuvawe }e se odviva po strogite pravila na tajnite misii. Toj }e ima pridru`ba no nema da znae koja e taa. Kutriot tatko, }e mora celosno da go izmeni svojot identitet. ]e dobie novi dokumenti, so novo ime i prezime i so nova fotografija na koja }e bide so dolgi musta}i, temni 374

Roman za Skopje

o~ila i elegantna slamena {apka. Sekako deka musta}ite }e mu gi zalepime ovde i }e mora da gi nosi s¢ dodeka ne pristigne kaj sinot. Seto ova go pravime od bezbednosni pri~ini. Stravuvame bandite od Golemoto jabolko da ne go sledat patot na mojot tatko i na toj na~in da otkrijat kade ìvee nivniot najbaran plen. ]erkata na Stariot prijatel ne projavila interes za natamo{no kontaktirawe so Pobratimot, taka што izostanala voobi~aenata razmena na elektronskite adresi i telefonskite broevi. Sepak, na razdelbata mu vetila, dokolku dojde vo na{iot Grad sigurno }e go pobara i toga{ }e imaat mo`nost pak da se sretnat i pove}e da si poprikaàt za ìvotnite premreìњa na nejziniot tatko. Pobratimot oti{ol i do aerodromot od kade што авионот требало да poletа negoviot kolega, prijatel i porane{en baxanak, za da se zboguva so nego za posleden pat. Ne bil mnogu iznenaden koga kaj nego ne ja zabeleàl vozbudata nitu pak emociite koi voobi~aeno naviraat vo momentite na razdelba. Na iskusniot doktor mu bil dovolen samo eden pogled vo o~ite na svojot prijatel za da konstatira deka negovata }erka, podgotvuvaj}i go za dolgiot pat, go naklukala so visoka doza sedativi. Toa bea informaciite {to gi dobiv od Pobratimot za zaminuvaweto na mojot Star prijatel od Gradot na svetlinata kon noviot ìvot so svojot sin. Za àl tie bea i poslednite ako ja земам предвид ~estitkata za Novata godina, onaa prvata po negovoto zaminuvawe, na koja ja nema{e negovata adresa no pod negoviot potpis, so pe~atni bukvi be{e napi{ano: "Sleduva op{irno pismo“. Pismoto go o~ekuvam so golema qubopitnost no toa s¢ u{te ne pristignalo. Moèbi }e pristigne so ~estitkata za narednata Nova godina.

375

Milan Porjazov

DVAESET I ÊTVRTA GLAVA 1 Golemo be{e iznenaduvaweto a u{te pogolema radosta koga pred vratata na na{iot stan se pojavi edna prekrasna devojka so ogromen buket od crveni rozi. Vo prvite momenti ne znaev koj stoi pred mene no dovolni bea samo nekolku sekundi za da sfatam deka toa e devojkata {to ima{e polovina ubavo lice. Da, {to ima{e. Sega ja nema pove}e grdata strana na nejzinoto lice. Devojkata ja zabeleà mojata iznenadenost i vedna{ mi se obrati: - Dobar den, moj Spasitelu. Ne bi si dozvolila na drug na~in da Vi se obratam zatoa {to Vie me spasivte od pekolot i mi ovozmoìvte da go zapo~nam mojot nov i sre}en ìvot. Dojdov da Vi se zablagodaram za ona {to za mene go napravivte vo vistinskoто vreme i na vistinskoто mesto. Znam, Vie }e re~ete deka Va{ata pomo{ ne bila golema, no moeto srce mi veli deka be{e ogromna. Taa mu ovozmoì na Svetecot-iscelitel, za kogo Vie imate pi{uvano, da se soàli na mojata sudbina i da me zeme vo negova zakrila. Posle onaa na{a sredba vo Po{tenskata ekspozitura, mene mi se slu~uvaat samo ubavi raboti. Kako da ne Vi se obra}am so moj Spasitelu? Po ovie ubavi zborovi na prekrasnata devojka, namesto da is~ezne mojata zbunetost i da se po~uвstvuvam gord od ona {to be{e kaàno za mene, jas se vozbudiv u{te pove}e.

376

Roman za Skopje

- Dobredojde, ubava devojko, uspeav nekako da kaàm smetaj}i deka so ovoj pozdrav sum ja pokanil gostinkata da vleze vo mojot dom. Se pojavi i mojata sopruga koja ne be{e vozbudena kako mene tuku o~igledno be{e iznenadena od posetata na ovaa, za nea nepoznata ubavica. Otkako so {iroka nasmevka soprugata go primi golemiot buket od crveni rozi, gostinkata ja vnesovme vo dnevnata soba. Tamu ve}e be{e sosema smirena mojata vozbuda taka што pribrano ja prestaviv prekrasnata devojka. Bez da skrie nitu trошка od svoite emocii, mojata sopruga ja gu{na devojkata, ja bakna tripati vo obrazite i izvika: - Gospode, zo{to ne mi dade olku ubava }erka? Sleduva{e odgovorot, kaàn so rastreperen glas: - Vie ste mojata vtora majka! Solzi radosnici svetnaa od o~ite i se strkalaa po obrazite na ovie dve prekrasni èni. Stivna golemata bura od ubavite ~uvstva koi gi razne`nija na{ite srca. Sega moèv smireno da si gi postavuvam moite pra{awa. - Ako ne Vi pottiknuva nekoi bolni se}avawa za koi ne sakate da zboruvate, jas bi Ve zamolil da mi kaète {to Vi se slu~uva{e posle onoj mal dobronameren gest {to go napraviv vo Po{tenskata ekspozitura, pla}ajќi go ekspresnoto ispra}awe na Va{ite tri pisma. - Jas tokmu za toa dojdov, - izvika devojkata. - Sakam da vi razkaàm kolku be{e golem i {to s¢ mi ovozmoì toj Va{, kako {to go narekuvate - dobronameren gest. Sakam da doznaete zo{to za mene Vie ste mojot Spasitel. Za s¢ ona {to se slu~uva{e so mene do sredbata vo Po{tenskata ekpozitura, kako i za bitkata {to ja vodev pred taa sredba za da obezbedam sredstva dovolni za pla}awe na tro{оcite na Klinikata vo Gradot na svetlinata, nema potreba da Vi kaùvam bidej}i na{ata sosetka vo detali Ve zapoznala so toa i ne zgre{ila. No ima ne{to {to taa ne go znae{e a sakam tokmu jas da vi go kaàm. A toe e slednovo:

377

Milan Porjazov

Mojata sredba so Vas Spasitelu be{e posledniot den koga do pladne morav ekspresno da gi ispratam trite plikови, vo koi se nao|a{e izlezot od site maki {to dotoga{ gi imav doìveano. Toa be{e i denot koga o~ekuvav po{tarot da ja donese penzijata na mojata majka. Vremeto za mene mnogu brzo pominuva{e a nego go nema{e da zayvoni na na{ata vrata. Jas imav sosema malku pari zatoa {to prethodniot den morav da platam visoki taksi za dokumentite koi treba{e da gi ispratam. Znaev deka parite {to gi imam se nedovolni za ekspresna isporaka na pismata, no isto taka mi be{e sosema jasno deka nemam pove}e vreme da go ~ekam po{tarot. Ako go ispu{tev rokot za dostavuvawe na dokumentite, toga{ }e treba{e zasekoga{ da gi zakopam site moi nadeì deka eden den }e bidam devojka so dva isti obraza. Vo tie te{ki momenti koi bolno gi doìvuvav, mi se pri~ini kako nekoj postojano da mi doviknuva: "Odi do Po{tenskata ekspozitura, ne se otkaùvaj zа{to si na krajot od patot, u{te malku pa celiot }e go izodi{. Tvoite golemi nadeì sigurno }e ti se ostvarat“. Nastanot {to se slu~i pred {alterot }e go pomnam dodeka sum ìva. Oтkako ja napu{tiv Po{tenskata ekspozitura pa se do pristignuvaweto vo mojot stan, vo glavata mi odyvonuvaa zborovite: "Pristigna mojot Spasitel“. Ova i go kaàv na mojata majka koja se prekrsti i go zamoli Gospod da si ja zavr{i negovata rabota. Mistikata na ovoj nastan ja nadopolnuva{e faktot {to jas ne znaev koi ste Vie i {to e u{te poiznenaduva~ko, jas ne moèv da se setam nitu na Va{iot lik. Gospod navistina si ja zavr{i svojata rabota. Otpatuvav vo Gradot na svetlinata navreme, zaedno so majka mi za koja od strana na Agencijata za osiguruvawe £ bea plateni site tro{оci za nejzinoto patuvawe i prestojot. Nekolkute operacii i postoperativniot tretman traeјa dolgo i bea bolni no, hrabro se spravuvav so niv. Stravot me obzede samo koga ~ekav da mi soop{tat dali implantantite gi prifatil mojot organizam. Bev presre}na koga mi soop{tija deka se e dobro napraveno i deka se o~ekuva zazdravuva378

Roman za Skopje

weto da se odviva vo sakanata nasoka. Sleduvaa nekolku korektivni intervencii, be{e primenet nekoj nov rehabilitacionen tretman i na krajot go dobiv ovoj izgled na moeto lice koe sega so neizmerna radost, dojdov da Vi go pokaàm. - Propu{tivte da kaète "ubavo lice“, - se oglasiv jas. - Taka mnogumina mi velat, no posebno mi e drag komplimentot {to go slu{am od Vas, moj Spasitelu. êstoto povtoruvawe na zborot "Spasitel“ od strana na ubavata devojka, ne me prave{e osobeno sre}en. Se po~uвstvuvav duri neprijatno pa zatoa £ se obrativ so zborovite: - "Spasitel“ e mnogu silen zbor. Ve molam ubava devojko da ne mi se obra}ate so nego. Vie i ponatamu moète ako imate takva èlba, da me smetate za Va{ spasitel. No sepak, jas sum samo eden od mnogute dobrodu{ni lu|e koi izrasnale vo maaloto pod Planinata {to nadvisnala nad Gradot, ~ii dobrini sekoga{ nosat ubavini. Pove}e bi sakal, oтsega pa natamu da mi se obra}ate so zborovite "Dobrodu{en prijatel“. - Vidi go ti nego, - izvika soprugata. - Jas nego go smetam za "stara kru{a“ a toj se voobrazil deka e "dobra du{a“. Trojcata ubavo se iznasmeavme na {egata {to na moja smetka ja napravi soprugata. Moèv da i vozvratam so ista mera no se vozdràv bidej}i po~uvstvuvav deka ubavata devojka ima u{te mnogu ubavi raboti so koi saka da ne zapoznae.

2 Toa i se slu~i, devojkata go prodol`i svoeto ka`uvawe: - Otkako se vrativ doma i telesno sosema zakrepnav, mi se vrati samodoverbata koja dolgo vreme be{e potisnuvana od mojata grda polovina na liceto. Zapo~nav da gi ~itam oglasite za vrabotuvawe {to gi objavuaa vesnicite, bidej}i od agencijata ~ija dol`nost e tokmu toa, ni{to ne o~ekuvav. Bev sigurna deka i ovoj pat Svetecot - mojot zakrilnik }e mi pomogne. Pred negovata ikona, sekoj den majka mi go pale{e kandiloto i mu se zablagodaruva{e za s¢ {to storil za nas, molej}i go da ne n¢ zaboravi. Toga{ koga misle{e deka ne ja slu{am, 379

Milan Porjazov

taa znae{e da go potseti Svetecot deka sum ja zasluìla negovata zakrila so mojata qubov kon site lu|e i so hrabrosta {to ja pokaàv dodeka bev soo~ena so grdata strana ne samo na moeto lice, tuku i na ìvotot koj toga{ go ìveev. Mnogu nabrzo vo oglasite za vrabotuvawe go najdov toa {to go barav. Moèbi ste slu{nale za onaa прочуена privatna Klinika za ginekologija i aku{erstvo, {to se nao|a na periferijata na na{iov Grad. Taa ja objavi svojata namera da vraboti lice koe treba da ispolnuva izvonredno visoki kriteriumi. No tokmu tie kriteriumi me izraduvaa. Mnogu mi odgovaraa, kako jas za sebe da sum si gi napi{ala. Se prijaviv na konkursot i otkako toj zavr{i me povikaa na razgovor, odnosno na intervju kako {to sega moderno se narekuva. Se iznenadiv koga tamu vidov golem broj kandidati, me|u niv i mnogu povozrasni od mene, koi gi ispolnuvaat visokite kriteriumi a s¢ u{te ne moàt da najdat sooдvetno vrabotuvawe. Posle kusiot razgovor {to oddelno go ima{e sekoj kandidat so odgovorniте lica od administracijata na Klinikata, ni be{e kaàno deka pismeno }e bideme izvesteni koj e vlezen vo potesniot krug na kandidati za vrabotuvawe. To~no pettiot den po intervjuto, oтkako ocenile deka sum kandidat kakov {to im treba, me povikaa na informativna sredba so direktorot koj наedno e i sopstvenik na Klinikata. - So kogo? Spontano go prekinav kaùvaweto na devojkata. Za mig mi stana jasno deka ubavata devojka se sretnala so mojot Pobratim. Zna~i toj imal mo`nost da go ispolni vetuvaweto {to odamna go ima dadeno, odnosno da napravi dobrina za toga{nata devojka so polovina ubavo lice. Pobratimot si ostanal na zborot {to go zaklu~iv od nejziniot odgovor na moeto pra{awe. No toj gospodin zaborava ponekoga{ deka ne e samo direktor tuku i moj Pobratim. Moral da najde vreme i da me izvesti za ovoj sekako zna~aen nastan. Ako ova mu go kaàm }e go dobijam istiot odgovor {to mi go dade koga mu zameriv zo{to ne mi javil deka ima namera da go angaìra mojot sin vo Gradskata kafeana. Ed380

Roman za Skopje

nostavno }e mi re~e deka toa e negova slu`bena rabota vo koja nemam pravo da mu se me{am. A odgovorot na ubavata devojka be{e sledniot: - So najva`nata li~nost na Klinikata, so onoj mnogu poznat nau~nik so svetska slava. Moram da Vi priznaam deka soo~uvaweto so tolku zna~ajna li~nost, kaj mene predizvika golema doza na trema. Sepak ja so~uvav prisebnosta i mislam deka korektno odgovarav na site negovi pra{awa. Po kusoto zapoznavawe direktorot me ponudi da sednam vo golemata koèna fotelja. Toa go napravi na na~in koj me uveri daka imam ~est da se sretnam so vistinski golem gospodin, {to gi poznava i najprefinetite maniri na odnesuvawe koi gi imav zabeleèno samo kaj nekolku lu|e vo Gradot na svetlinata. Razgovorot go zapo~na so pra{aweto kakvo obrazovanie imam i kade sum go steknala. Dodeka mu odgovarav zabeleàv deka po~ituvaniot direktor nekolku pati skri{um poglednuva vo moeto lice, osobeno vo onaa porane{na grda strana. Iskusniot doktor ne moè{Đľ da ne zabeleì deka na moeto lice se izvr{eni golemi hiruŃ&#x20AC;{ki intervencii. Zatoa logi~no be{e negovoto sledno pra{awe. Toj me pra{a {to se slu~ilo so moeto lice. Jas to~no mu razkaàv niz kakov pekol morav da pominam vo mojot mlad ìvot. Koga stasav da ja opi{uvam mojata bitka za obe{tetuvaweto so koe treba{e da obezbedam sredstva za operacijata vo Gradot na svetlinata, direktorot stana od svojot udoben stol i me zamoli da prestanam da zboruvam. Si pomisliv deka dlaboko go trogna mojata ìvotna prikazna i deka nema sili da ja slu{ne do kraj. No pri~inata bila sosema druga. Direktorot me pogledna pravo v o~i i so prijaten glas kakov {to moè samo roditel da go izusti, mi se obrati: - Vie ste devojkata {to ima{e polovina ubavo lice. Jas ja znam celata Va{a prikazna. Mnogu odamna, pred da bidete operirana, mi ja raskaà mojot Pobratim. Primete gi kako mnogu iskreni i dobronamerni moite komplimenti za Va{ata ubavina koi samo go potvrduvaa ona {to go slu{nav od Pobratimot. 381

Milan Porjazov

Posle ovie komplimenti sleduvaat dobri vesti. So golemo zadovolstvo Ve izvestuvam deka odlu~iv da Ve primam na rabota vo mojata Klinika. So rabota mo`ete da zapo~nete u{te od utre, sekako dokolku Vi odgovara. Stana direktorot od svojot stol a toa zna~e{e deka informativniot razgovor e zavr{en. Stanav i jas, se pozdravivme i si zaminav. Ne zapo~nav so rabota utredenta tuku od prviot nareden ponedelnik. Taka saka{e majka mi za rabotata да mi trgnela lesno i uspe{no. Koga potoa razmisluvav koj mo`e da bide Pobratimot na Direktorot, vedna{ si rekov deka toa mora da e mojot Spasitel, odnosno Dobrodu{niot prijatel. Ve molam toa vedna{ da mi go potvrdite, sekako ako Vie ste Pobratimot. - Da, jas sum Pobratimot na Direktorot na taa прочуена Klinika so kogo drugaruvame od najranite detski godini, be{e mojot odgovor. - Ete sega imame u{te eden dokaz deka Svetecot, mojot zakrilnik, preku Dobrodu{niot prijatel i negoviot Pobratim, mi gi ispolni site ubavi raboti {to sum gi posakuvala, niz smea ni dofrli ubavata devojka. - Ne se somnevam deka brzo uspeavte da se vklopite vo strogite krиteriumi na odnesuvawe i mnogu visokiot stepen na sovesnost i diсciplina pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i vo Klinikata, - be{e mojata sledna konstatacija. - Tokmu taka se odvivaa rabotite. Posle kusiot period na podgotvitelna prakti~na rabota, Direktorot mi doveri mnogu odgovorno mesto vo Klini~kata laboratorija. Od toa ne se ispla{iv tuku celosno se posvetiv na {to pouspe{noto izvr{uvawe, za mene mnogu interesni raboti. Uspehot ne izostana. Direktorot pred site kolegi me pofali. Zar ne treba za ovie prekrasni izvestuvawa da Vi se zablagodaram na Vas i na Va{iot Pobratim? Velam deka treba i toa ne edna{ tuku stopati! - No treba da znaete deka za site ubavi raboti {to Vi se slu~uvaat, svoi zaslugi ima i u{te edna li~nost. Nie bevme trojca prijateli koga odlu~иvme kakva dobrina da napravime za Vas. Mnogu ni nedostasuva tretiot prijatel koj ispolnet 382

Roman za Skopje

so golema radost zamina da ìvee kaj svojot sin, na Ju`niot kontinent od drugata strana na zemjinata topka. Da go poznavavte }e bevte voodu{eveni od toj gospodin, so dolga kariera na politi~ar i diplomat, ispolneta so ubavi, no so mnogu grdi presvrti. Dobro napravi soprugata {to ja smeni temata na razgovorot, postavuvaj}i go slednoto pra{awe: - Draga gostinke, nemojte da £ se nalutite na edna vozrasna qubopitna èna kako mene, koja saka da znae koga mislite da se maìte? Ubavata devojka ne se iznenadi. Kako da o~euva{e vakvo pra{awe. - Odgovorot na ova pra{awe e vtoriot golem povod poradi koj denes se nao|am vo Va{iot dom. Imam mom~e koe raboti vo Klinikata. Tamu se zapoznavme i ja zapo~navme na{ata vrska. @ivee vo semejnata ku}a koja ja izgradil negoviot dedo vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Odlu~ivme da stapime vo brak {to poskoro i zatoa vedna{ gi zapo~navme podgotovkite. Koga Va{iot Pobratim dozna za kogo }e se maàm, prvo mi ~estita{e za dobriot izbor i mi kaà deka go poznaval negoviot tatko so kogo, mnogu odamna ìveele vo isto maalo. Potoa sleduva{e golemoto iznenaduvawe. Toj odlu~il, jas i moeto mom~e zaedno da steknuvame doktorski tituli vo prekrasniot Ve~en grad. Pritoa mi dade i nekolku soveti {to proizleguvale od negovoto iskustvo, steknato vo vremeto koga specijaliziral vo toj grad. Eden od niv {to izgleda{e kako {ega, a toj go kaà mnogu seriozno, be{e sledniot: - Ne mu dozvoluvaj na tvojot soprug nitu edna no} da prespie надвор од Va{iot bra~en krevet, bez razlika kolku }e bidat seriozni pri~inite koi }e gi kaùva za da go napravi toa. Ako ne dozvolite na Va{iot brak da mu se zakanat ubavinite na porocite koi vo izobilstvo gi ima vo Ve~niot grad, toga{ bidete sigurni deka toj mnogu dolgo }e trae. - Jas }e Vi potvrdam deka ne se {eguval koga Vi go daval toj sovet. - Ova go kaàv i pobrzav da postavam drugo pra{a-

383

Milan Porjazov

we za da ne £ dozvolam na ubavata devojka da pobara objasnuvawe za toa {to go tvrdam.

3 Ubavite povodi ne moàt da bidat dva, ili e eden ili se tri. Ubavata devojka so zarumeneti obrazi, ni se obrati: - Ovaa èlba {to sega }e Vi ja kaàm ne e samo moja tuku i na mojata majka kako i na moeto mom~e, koe naskoro }e mi bide soprug. Ve molam da mi kaète dali u{te edna{ }e napravite da se po~uvstvuvam presre}na, prifa}ajќi ja pokanata da bidete kumovi na na{ata svadba? Se pogledavme so soprugata i kako eden na drug da si rekovme: „Zarem moème da odbieme vakva pokana!“ - Sekako deka ja prifa}ame so golemo zadovolstvo ovaa Va{a pokana. No imam samo eden uslov koj siguren sum deka }e go prifatite. Kumovi ne moàt da bidat dvajca tuku isto kako i drugite ubavi povodi, moraat da bidat trojca. Od Vas baram za kum da go prifatite i mojot Pobratim. - Samo Vie znaete da mi prireduvate tolku mnogu ubavi raboti. So takvi kumovi jas }e bidam najsre}nata nevesta na svetot! Vakvoto radosno izvikнuvawe na ubavata devojka, jas se obidov da go nadopolnom i so eden mal {egovit komentar: - Ve molam, nemojte predvreme da se raduvate, zo{to pove}e kumovi nosat i pogolemi obvrski za Vas. Vo nekoi kraevi na na{ata zemja, koga }e pominuva ma~kata na kumot toga{ kuma{inkata mora da £ napravi ~est taka {to }e potstane ako sedi ili ako stoi, }e £ kimne so glavata i }e £ se trgne od patot. Sleduva{e golema smea {to ja nadvika mojata sopruga: - Ne se pla{ete, nie nemame nitu ma~ka nitu kutre! Koga stivna smeata, na ubavata devojka £ postaviv edno seriozno pra{awe, koe navleguva vo semejnite odnosi. Mojot 384

Roman za Skopje

Pobratim s¢ u{te ~uvstvuva golema grià na negovata sovst, zatoa {to koga treba{e toj ne najde sooдveten odgovor na edno sosema isto pra{awe. - Dodeka Vie so soprugot se nao|ate vo Ve~niot grad, Va{ata majka sama }e ja ostavite ovde, vo svojot stan? - Za àl taka mora da bide, no sakam da znaete deka site moi odluki gi donesuvam otkako za niv }e dobijam soglasnost od nea. Moeto otsustvo za nea }e bide mnogu dolgo. Osamenosta postojano }e ja izma~uva. Taa e podgotvena da go izdrì seto toa bidej}i ~uvstvuva golema radost {to jas }e odam vo tolku ubav grad za da gi usovr{am moite znaewe i toa zaedno so svojot soprug. Spomenite na nesre}ata {to jas ja preìveav i pogibелta na moeto mom~e koe zagina vo Gradot na svetlinata, sigurno ~esto £ naviraat i ja potresuvaat. Taa postojano se moli nikoga{ i nikomu da ne mu se slu~i tolku bolen nastan. Mojata majka saka mnogu da ~ita knièvni dela od doma{ni i od stranski avtori. Pogolemiot del od vremeto }e go pominuva vo ~itawe no i vo druèwe so svoite prijatelki koi ne se malku na broj. So ovoj odgovor zavr{i razgovorot i posetata na ubavata devojka. Ni veti deka naskoro pak }e ne poseti za da gi dogovorime pоdробnostite okolu na{eto kumstvo. Otkako se pozdravivme ubavata devojka n¢ bakna dvajcata vo obrazite i si zamina zadovolna, so golema nasmevka na nejzinoto lice.

385

Milan Porjazov

DVAESET I PETTA GLAVA 1 Na noviot sopstvenik na Gradskata kafeana, odnosno na mojot sin, ubavo mu trgna rabotata. Mnogu se trude{e {to pobrzo да gi nau~i duri i najsitnite detali koi se va`ni pri kupuvaweto roba i prodavaweto na ugostitelskiте uslugi. Na vreme gi poloì ispitite i toa so visoki ocenki i dobi diploma so koja se potvrduva deka raspolaga so potrebnite teoretski znaewa za menaxment vo ugostitelskata dejnost. Vo prakti~nata obuka mnogu mu pomogna prethodniot rakovoditel na Kafeanata, koj namesto {est ostana osum meseci da raboti so sinot. Pri~ina za toa be{e negoviot pansion kraj najubavoto sino more. Ne moè{e sosema legalno da go dobie odobruvaweto za otpo~nuvawe so rabota pa zatoa mu treba{e izvesno vreme za da gi doznae korumpiranite mo}nici i podmitlivite ~inovnici i so niv, za ne malku pari no vedna{ da gi zavr{i site potrebni administrativni raboti. Zna~i i tamu kako kaj nas, korupcijata pu{tila dlaboki koreni. Svetski problem, prisuten i kaj siroma{nite i kaj bogatite narodi. Rabotata na Kafeanata mu nose{e na sinot ubava pe~alba koja poleka no postojano se zgolemuva{e. Otkako napravi nekoi inventivni izmeni vo ambientot na salata, sekako vo soglasnost so Pobratimot, brojot na gostite nabrzo gi nadmina site o~ekuvawa. Sega Gradskata kafeana moàt vo ve~ernite ~asovi da ja posetat samo onie gosti koi prethodno si rezervirale mesto. Jas bev posebno zadovolen {to sinot 386

Roman za Skopje

strogo se pridrùvaше kon sovetite {to mu gi dadov koga ja dobi ponudata od Pobratimot. Nema{e nikakvi problemi nitu so dobavuva~ite nitu so dano~nicite. Gostiте vo Kafeanata bea seriozni gospoda, некои доаѓаа i so svoite semejstva кои пристојно se odnesuvaa. Uspe{noto rabotewe na Gradskata kafeana moè{e sekoj, ne da go naseti tuku da go vidi i toa samo so nekolku poseti vo koe bilo vreme od denot. Na nekoi toa im be{e milo, drugi zaviduvaa a tretite, onie kriminаlnite odmetnici sakaa ne{to da prigrabat za sebe. Prviot emisar na ovie mr{ojadci be{e eden od naslednicite na denacionaliziranata Gradska kafeana. Site naslednici, {tom dràvata im go vratila imotot, se soglasile celiot da mu go prodadat na Pobratimot i taka toj stana edinstven sopstvenik na Kafeanata. Pravej}i dobrina, pokasno Pobratimot ja prenese sopstvenosta na toj imot na mojot sin. Emisarot baral dobivkata od rabotata na Gradskata kafeana sinot da ja deli na ednakvi delovi so nego, bidej}i toj smetal deka neopravdano dobil najmal del od imotot na negoviot pradedo. Sleduvala i zakana od strana na emisarot. Ako sinot ne se sloèl so nego toga{ }e ja demoliral Kafeanata a moèlo da se slu~i i plamenite jazici sosema da ja uni{tat. Sinot mnogu se voznemiril no sepak uspeal da go ubedi emisarot da dojde posle tri dena koga }e go dobie kone~niot odgovor. Go po~estil so eden pijalаk i otkako тој go ispil u~tivo go zamolil da si odi, duri pruàj}i mu ja rakata za pozdrav. Vakvoto odnesuvawe na sinot ne prestavuvalo dovolna pri~ina natrapnikot да si zamine od Kafeanata. Toj imal i drуgi barawa. So zakanuva~ki glas mu rekol na sinot nikogo da ne izvestuva za negovata poseta, a osobeno ne policijata, zo{to moè da se slu~i toj ili nekoj ~len od negovoto semejstvo da bide likvidiran. Pobaral, koga }e se sretnat posle tri dena sinot da ja donese prvata rata {to mu ja dolì poradi toa {to dosega go nemal dobieno delot od dobivkata koja nemu mu pripa|ala.

387

Milan Porjazov

Posle ovaa zakanuva~ka poseta sinot vedna{ mi se javi i mi soop{ti {to mu se slu~ilo. Me pra{a {to da pravi. Jas se obidov da go smiram, uveruvaj}i go deka }e najdeme brzo i efikasno re{enie kako da go neutralizirame toj kriminalec, koj podolgo vreme e narkoman. Mu spomenav deka mojot Pobratim ima iskustvo i sigurno to~no znae {to treba da se pravi vo vakvi situacii. Zatoa prvo od nego }e pobarame sovet. Ova be{e vistinskiot odgovor koj sosema go smiri sinot. Me zamoli {to pobrzo da organiziram sredba so Pobratimot. Istata ve~er kaj mene doma se najdovme trojcata. Prvo sinot go opi{a nastanot {to mnogu go voznemiril. Pobratimot vnimatelno go slu{a{e i samo edna{ go prekina za da mu pobara detalno da mu opi{e kako izgleda natrapnikot. Potoa sleduva{e molk. Jas i sinot go gledavme Pobratimot a toj gi prekrstil racete kako za molitva i bez da trepne uporno gleda{e vo stariot ~asovnik {to go imame vo dnevnata soba. Po izvesno vreme koe nam ni se pri~ini kako ve~nost, Pobratimot ni se obrati: - Dobro, slu{nav {to se slu~ilo i dozvolete jas da go re{am ovoj problem. Od Vas baram u{te utre, vnatre vo kafeаnata i nad nejziniot vlez, da postavite videokameri kako bi moèle da ja dokumentirame eventualnata nova poseta na natrapnikot. Sega jas }e si zaminam i naskoro }e Vi javam {to sum storil za da go vratam mirot vo va{eto ceneto semejstvo. Postapivme kako {to ni kaà Pobratimot, no toa ne be{e dovolno vedna{ da se oslobodime od stravot. Toa se slu~i to~no na tretiot den, odnosno na denot koga o~ekuvavme da dojde zakanuva~ot. Namesto zakanuva~ot, vo Gradskata kafeana se pojavi Pobratimot. Toj nara~a za sebe èstok pijalаk a nie dvajca bez da kaème ne{to, mu se pridruìvme. Go gledavme pravo v o~i i so podotvoreni usti ~ekavme ne{to da ni kaè. Otkako zabeleà deka dovolno si poigruva so na{ite nervi, Pobratimot se nasmevna i ni re~e: - Sramota e vakvi maì{ta kako Vas, da se pla{at od ona ситно ~ove~e koe, ako go duvnete }e go ka~ite na najviso388

Roman za Skopje

kata kula na Tvrdinata {to se nao|a sproti nas i gordo im се инаети na site premreìњa na ovoj na{ Grad. - Kaùvaj {to napravi ti. Ako nie so duvawe moèvme da ja zavr{ime rabotata, od tebe nema{e da barame pomo{! Vaka naluteno mu svikav na Pobratimot i bev siguren deka vedna{ }e go slu{neme toa {to netrperlivo go o~ekuvame. - Bidete sigurni deka toj i кој bilo drug od mafija{koto podzemje, nikoga{ pove}e nema da Ve voznemiruva i da Vi bara reket. Ne zaboravajte deka jas imam prijateli vo site respektirani sredini, bez razlika so {to se zanimavaat. Duri i vo onie mafija{kite. Kutriot emisar e za àlewe. Dobil golem }otek zatoa {to bez da pra{a nikoj od mafija{kite {efovi, se vpu{til vo ovaa za niv besmislena ucenuva~ka rabota. Jas i sinot zanemevme. Edvaj uspeav da mu se zablagodaram na Pobratimot za toa {to go storil za nas. A toj, duri naluteno mi dofrli deka bara od mene vakvi blagodarnosti pove}e nikoga{ i nikade da ne mu izjavuvam. Ta neli sme pobratimi!

2 Gradskata kafeana za nejzinite posetiteli go dobi ona zna~ewe {to vo minatoto dolgo vreme go ima{e. Mojot sin umno pe~ale{e no u{te poumno gi tro{e{e parite {to vo prili~no golemi iznosi, sekako spremа moite kriteriumu, se vlevaa vo negovata kasa. êsto be{e sponzor na humanitarni akcii ili pak na nekoi kulturni, sportski, nau~ni i drugi manifestacii. Ne go zaboravi svojot fudbalski klub. Vloùva{e visoki iznosi za da obezbedi uslovi za trening i natprevaruvawe na mladite fudbaleri koi do neodamna gi trenira{e. Se obiduvaa partiski da go obojat. Nekoga{ so pari a naj~esto so razni uslugi uspeva{e da ne se vpletka vo mreàta na politi~kite igri. înam deka ne }e moè dolgo da stoi 389

Milan Porjazov

nastrana, }e mora da se fati vo oroto, no ne znam koga i so kogo. Koga se po~uĐ˛stvuva dovolno materijalno obezbeden kupi monta`na ku}a so prostran dvor vo naselbata {to se nao|a vo podno`jeto na Planinata {to nadvisnala nad Gradot. Skoro site sopstvenici na vakvite, kako {to vo vremeto koga gi gradea gi narekuvaa monta`ni objekti za privremeno smestuvawe na nastradanite od zemjotresot, gi nadgraduvaat, dograduvaat, gi prodavaat i naj~esto gi urivaat za na nivno mesto Đ´Đ° se izgradat ubavi stanbeni ku}i. Taka postapi i sinot, no negovata ku}a ne be{e golema stanbena zgrada, tuku moderno ìveali{te za edno dobro situirano semejstvo. U{te dodeka ja grade{e ku}ata, pokaùvaj}i mi go proektot sinot mi soop{ti deka predvidel i eden dvosoben stan vo koj bi trebalo da ìveeme jas i negovata majka. Toga{ ova re{enie ne go odbiv za da ne mu ja poremetam koncepcijata na gradbata i da ne go navredam zatoa {to toj iskreno projavil èlba da ìveeme zaedno vo negoviot nov dom. Toj stan }e mu zatreba nemu koga }e ja dostigne na{ata vozrast. Sinot go zamoli mojot Pobratim da mu dozvoli toj da bide glavniot sponzor na najavenoto gostuvawe na mladite fudbaleri od klubot na negoviot slaven sin. Pobratimot ne moè{e da se sloì so toa zĐ°{to ne saka{e da se otkaè od retkoto zadovolstvo da napravi ne{to za koe }e doznae i negoviot sin. Gostuvaweto na mladite fudbaleri od klub na zemjata ~ija reprezentacija bila i svetski prvak, predizvika golemo interesirawe kaj qubitelite na fudbalot vo na{iot Grad. Rezultatot od sredbata be{e nere{en. Pobratimot, kako glaven sponzor, postojano be{e so ~lenovite na rakovodstvoto na gostinskiot tim. Be{e nataèn {to so niv ne dopatuval i negoviot sin. Na vozvratnata sredba na{iot tim go vode{e mojot sin iako pove}e ne rabote{e vo klubot. Toa be{e èlba na mojot Pobratim, glavniot sponzor i na ovaa sredba. Toj podgotvil golem broj podaroci za doma}inite. Imalo podarok i za negoviot sin na koj pi{uvalo deka mu go ispra}a najgolemiot vqu390

Roman za Skopje

benik vo negovata fudbalska ma|ija. Natprevarot i tamu zavr{il nere{eno. Toj ne odgovaral na vistinskite mo`nosti na ekipite tuku na `elbata na doma}inite, so nere{en rezultat da ja demonstriraat svojata podgotvenost za prodol`uvawe na sorabotkata pome|u dvata kluba. Doma}inite isto taka ispratile podaroci za rakovodstvoto na na{iot klub i za glavniot sponzor na natprevarite. Pobratimot pome|u podarocite go baral podarokot {to mu go ispratil sinot. Takov podarok nemalo, no za nego imalo pozdrav koj li~no mladiot fudbaler, preku mojot sin, usno mu go ispratil na glavniot sponzor. Sepak Pobratimot be{e mnogu zadovolen. Mi se pofali deka i pokraj odlukata pove}e da ne kontaktiraat, sinot ispratil pozdrav do svojot biolo{ki tatko.

391

Milan Porjazov

DVAESET I [ESTA GLAVA

1 Ubavata devojka se javi za da pra{a koga moè da ne poseti so nejzinata majka. Se dogovorivme toa da se slu~i naredniot den, vo ve~ernite ~asovi. Soprugata vedna{ napravi plan kako i so {to da gi pre~ekame dragite gosti. Jas gi dobiv zada~ite {to treba da se izvr{at von na{iot dom, odnosno da kupam sÂ˘ {to e potrebno za podgotvuvawe na nejzinite specijaliteti. Utredenta koga vo ve~ernite ~asovi zayvoni yvonoto na na{ata vrata, znaevme koj se nao|a od nejzinata nadvore{na strana. Jas ja otvoriv vratata i gi pokaniv gostinkite da vlezat. Napred be{e ubavata devojka so golem buket, ovoj pat od beli rozi, Ja prepu{ti svojata majka pred sebe, obra}aj}i mi se mene: - Dozvolete mi, moj drag Dobrodu{en prijatele, da Vi ja pretstavam mojata majka. Pred mene stoe{e gospo|a, desetina godini pomlada od mene, ~ija ubavina vo mladite godini ne zaostanuvala mnogu zad ubavinata na nejzinata }erka. So nasmevka mi ja pruì rakata i se pozdravivme. Toga{ go upativ pogledot vo nejzinite o~i i zabeleàv deka taa so stravopo~it gleda vo mene kako da se na{la pred Svetecot-spasitel koj posakuvala, no ne veruvala deka eden den }e go sretne. Se po~uvstvuvav zbunet od toa {to go zabeleàv kaj majkata na Ubavata devojka. Pobrzav da ja povikam soprugata da se pozdravi so gostinkite. Dvete ubavi èni se pozdravija i se gu{naa kako koj znae od koga da se poznavaat. 392

Roman za Skopje

Ostanaa do доцна vo no}ta. Kako {to se veli "ni ode{e muabetot“, spontano i so mnogu vedrina koja zra~e{e od licata na gostinkite i na doma}inkata. [to se odnesuva do na{ite obvrski kako kumovi brzo gi dogovorivme bidej}i svadbata }e se odviva sprema site tradicionalni obi~ai, koi na mojata sopruga odli~no i se poznati. No zatoa pak gostinkite imaa mnogu {to da kaàt za specijalitetite na mojata sopruga koi gi posluùva{e cela ve~er, bez pogolema pauza. Odlukata da si zaminat ja soop{ti Ubavata devojka. Se zablagodari za prekrasno pominatata ve~er, kakva {to odamna nemaat doìveano. Potoa od svojata ~anta izvadi edno malo kuti~e, se svrte kon mene i mi re~e: - Po~ituvan, Dobrodu{en prijatele, i moj drag Kume. So mojata majka odlu~ivme da Vi dademe podarok koj veruvam deka }e go primite so zadovolstvo. So nego nemame namera da Vi se oddolìme za ona {to go napravivte za mene, tuku sakame da izrazime golema po~it i blagodarnost na Vas i na Va{ite prijateli, koi se podgotveni na sekogo, sekade i sekoga{ da pravat dobrini. Ovoj podarok ne gi zamenuva onie podaroci {to tradicionalno nevestata gi dava na Kumot. Jas o~ekuvav gostinkite ovaa ve~er pri nivnoto zaminuvawe официјално da mi predadat ubavo otpe~atena pokana za svadbata, a ne podarok. Nemav pravo na tolku emotivnoto obra}awe i na {totuku vospostаvenoto prijatelstvo pome|u na{ite dve semejstva, da se sprotivstavam so neprifa}awe na podarokot. Se zablagodariv na podarokot i kako {to e redot, ja otvoriv kutijata i go izvadiv ubaviot xepen ~asovnik so zlatno sinxir~e. Otkako ja zabeleà mojata voodu{evenost od podarokot, Ubavata devojka go prodolì kaùvaweto: - Ovoj ~asovnik be{e na mojot pokoen tatko. Toj go ima{e kupeno vo Zemjata na ~asovnicite i ~okoladite. Na opa~inata na ~asovnikot e izgraviran nazivot na firmata i godinata koga go proizvela. ]e zabeleìte deka ~asovnikot e mnogu star. Otkako go kupil tatko mi, nikoga{ ne prestanal 393

Milan Porjazov

da raboti i sekoga{ go pokaùva to~noto vreme. Vi posakuvam i Va{eto srce vo idnina da raboti kako {to ovoj ~asovnik rabotel vo minatoto. Na vakov na~in i tolku ubava èlba nikoj dosega mi nema kaàno. Mesto da ja izrazam mojata blagodarnost za prekrasno kaànata èlba, jas postaviv pra{awe: - Zo{to mi go podaruvate ovoj preubav ~asovnik koj sega sekako ima golema vrednost i za koj Ve vrzuvaat spomenite za Va{iot tatko ? - Zatoa {to Vie ste mojot Spasitel, Dobrodu{en prijatel i mnogu drag Kum ! Ova mi go kaà devojkata i se upati kon izlezot od na{iot stan. Nejzinata majka koja s¢ u{te ne be{e izlezena od dnevnata soba £ dovikna: - Zastani }erko, tvoeto brzawe }e ni donese golem sram. Glavniot povod za posetata na Kumovite be{e zvani~noto predavawe na pokanata za svadbata. ]e si zaminevme, a taa }e si ostane{e vo tvojata ~anta. Na devojkata £ se zarumenija obrazite. Vedna{ od ~antata go izvadi plikot so ubavata pokana, mi go predade i me gu{na, velej}i mi: - Prostetete mi ja gre{kata. Ubavite ~uvstva so koi bev ispolneta ovaa ve~er napravija, svadbenata pokana neopravdano da mi bide poslednata formalna obvrska koja sepak ne treba{e da ja izumam. Si zaminaa dragite gosti. [tom zad niv ja zatvori vratata, soprugata mi dofrli: - Ne znam kako ti, no jas ve~erva otkako poblizu gi zapoznav ovie dve ubavi èni, mislam deka nemame poiskreni i pobliski prijatelki od niv. Tie za mene s¢ isto toa {to za tebe e tvojot Pobratim i Stariot prijatel. Moèbi prebrzo donesov tolku smel zaklu~ok, no sigurna sum deka ~uvstvata ne me laàt. - Da, od ovaa ve~er ne samo devojkata tuku i nejzinata majka mi stana bliska i draga, - be{e mojot zagado~en odgovor. - Nasetuvam deka saka{ da me podnaluti{. Posle sredbata so tie dve prekrasni èni, takvata tvoja namera nema da

394

Roman za Skopje

se ostvari, - mi svika soprugata ozna~uvaj}i go krajot na ona {to ovaa ve~er go doìveavme. Naredniot den, piej}i go utrinskoto kafe, go zapo~navme razgovort za podarokot koj nie kako kumovi }e im go odneseme na mladoèncite. Tie, naskoro posle svadbata }e zaminat vo Ve~niot grad taka што каков bilo podarok, koj bi im koristel vo semejniot ìvot, ne doa|a{e predvid. Moèbi nekoj od onie skapite stranski nakiti i ukrasi bi im se dopadnal zatoa {to }e im ostane kako traen spomen. Vo razgovrot {to go vodevme soprugata so pravo zabeleà deka nema da bideme korektni sprema mojot Pobratim ako za podarokot ne se konsultirame so nego. Podarokot mora da bide zaedni~ki bidej}i i nego go vklu~ivme vo kumstvoto. Taka i napravivme. A toj, vo negov stil ni odgovori: - Ne se optovaruvajte so baraweto odgovor na toa pra{awe. Zaedni~kiot podarok na kumskoto trojstvo jas }e go smislam i obezbedam. Imav vpe~atok deka, ne samo {to ne se naluti za toa {to go vklu~ivme vo kumstvoto, tuku duri £ mu e milo. Znae{e deka jas }e bidam kumot tamu kade {to toj }e treba da se pretstavi kako edinka, no toa ne mu pre~e{e. So ona {to ni go kaà Pobratimot, vedna{ se soglasivme zatoa {to n¢ oslobodi od edna, navidum ubava i lesna, no sepak mnogu ~uvstvitelna obvrska.

2 Se nabliùva{e denot na svadbata a Pobratimot s¢ u{te go nema{e da se pojavi so podarokot na kumovite. Ova dolgo is~ekuvawe najmnogu ja izma~uva{e mojata sopruga. Koga po~uвstvuva deka pove}e ne moè da ~eka so skrsteni race, me zadolì mene, pod drvo i pod kamen da si go pronajdam Pobratimot i toj vedna{ da ne izvesti do kade stasal so izvr{uvaweto na svadbenata obvrska koja sam si ja prezede. Vedna{ go barav vo Klinikata, no negovata sekretаrka koja dobro me poznava me izvesti deka podolgo vreme e otsu395

Milan Porjazov

ten i ne znae точно koga }e se vrati. O~ekuva toa brzo da se slu~i. Mi veti deka {tom }e pristigne, vedna{ }e mu kaè deka baram itno da mi se javi. Vremeto si vrve{e a Pobratimot nikako da se javi. Ja izgubiv nade`ta deka naskoro }e se slu{neme. Navistina ne se slu{navme, no zatoa pak se vidovme. Taa ve~er soprugata otide da gi poseti idnata nevesta i nejzinata majka i ako treba, da im pomogne pri podgotovkite za svadbata. Jas sam doma gledav eden od mnogite kvizovi {to se na programite na na{ite televiziski stanici, ~udej}i se na elementarnoto neznaewe na pove}eto od kandidatite. Me|u niv ima{e i takvi koi se obiduvaa da dojdat do nekoja para bidej}i nemaat nikakvi izvori na prihodi. Na niv ne im se lutev koga za soсema lesni pra{awa ne go znaeјa odgovorot. To~no koga {armantniot voditel n¢ povikuva{e i idnata sedmica da gi gledame novite kandidati koi so malku znaewe i mnogu sre}a, }e se obidat da zarabotat milioni so koi }e si gi ostvarat svoite ìvotni sni{ta, nenajaven pristigna mojot Pobratim. Pri na{eto pozdravuvawe ja vidov negovata nasmevka. Taa be{e edna od tie koja sekoga{ go izrazuvaa negovoto ubavo raspoloènie. Vakvata moja konstatacija be{e potvrdena koga, bez da go ponudam samiot si pobara da bide posluèn so òlta rakija i meze od patlixani i krastavi~ki. Zabeleà deka mojata sopruga e otsutna i pobrza da mi se izvini {to jas }e moram da ja podgotvam salatata. Razgovorot go zapo~na Pobratimot velej}i mi deka mi nosi ubava vest {to e mnogu zna~ajna za nego: - Kone~no go re{iv mojot golem problem vo vrska so so~uvuvaweto na su{tinata na moeto nau~no otkritie. Tebe, prijatele, te oslobodiv od obvrskata da napi{e{ prigoden tekst vo koj jas bi go vgradil mojot del. Zaklu~iv deka e dovolen samo mojot del i potpisot {to go staviv na nego, za mnogu generacii posle nas да otkrijat deka sum bil prv vo svetot koj otkril ne nasilen metod za promena na polot na ro`bata i toa vo najranata faza na negovoto sozdavawe vo ~ove~ko su{testvo. Kone~no odlu~iv ovoj metod da go nare~am "Nein396

Roman za Skopje

vazivna transmutacija na polot na fetusotâ&#x20AC;&#x153;, dodava}i go i moeto ime i prezime. - Ne o~ekuvav deka vo izminative denovi }e bide{ angaìran tokmu so taa stara obvrska, - mu rekov na Pobratimot. - Te molam da mi kaè{ {to misli{ da napravi{ so toj tekst za kogo ima{e edno re{enie koe me vklu~uva{e i mene vo negovoto ~uvawe? - Toa e posebna prikazna koja dosega i od tebe ja kriev. Dojde vremeto koga treba da ti ja razkaàm: Koga prestojuvavme vo manastirot pokraj Zelenoto ezero, edna no} dodeka ti be{e vo dlabok son, jas imav dolg razgovor so negoviot Stare{ina, sve{tenik od visok rang. Go zapoznav koj sum i so kakva nau~na rabota se zanimavam a potoa ponizno go pra{av dali crkovnite kanoni mu dozvoluvaat da mi kaè, ne kade tuku kako se ~uva svetata tajna na postoeweto na mo{ti na svetci i drugi relikvii, na koi od razni pri~ini sÂ˘ u{te ne im e dojdeno vremeto da bidat obelodeneti. Manastirskiot stare{ina e sve{tenik so golemo iskustvo, na kogo ne mu treba{e mnogu vreme za da se seti deka moeto ime ~esto se spomenuva vo Svetiot sinod, kako eden od najgolemite dariteli na na{ata Crkva. Zatoa brzo se odlu~i da odgovori na moeto pra{awe. Prvo {to mi kaà be{e predupreduvaweto deka svetata tajna, mora mnogu strogo da ja ~uva toj {to ja znae i dolèn e neizvalkana da ja odnese vo svojot grob. Se soglasiv so negovoto predupreduvawe i pobarav toj da bide posrednikot koj }e go ovozmoì poloùvaweto na mojata nau~na tajna tamu kade {to se nao|aat najvrednite relikvii. Stare{inata na manastirot ne go odbi moeto barawe, no mi kaà deka odgovorot za negovoto prifa}awe ili odbivawe, }e go dobijam koga za toa }e mu dojde vremeto. Dolgo go ~ekav odgovorot. Nikoj od vladicite so koi jas kontaktirav ne mi ostavi mesto da se posomnevam deka znae za razgovorot {to go vodev vo manastirot pokraj Zelenoto ezero, Đ˝itu pak jas se osudiv za toa so niv da razmenam mislewa. 397

Milan Porjazov

êkaweto be{e prekinato minatata sedmica. Me povika Stare{inata i vo manastirskite konaci vo koi bev ubavo nagosten, mi soop{ti koga moeto nau~no otkritie }e bide poloèno na svetoto tajno mesto. Kade e toa mesto mi re~e deka }e doznaam otkako }e gi zavr{ime rabotite {to moraat da se napravat za da ni se otvorat negovite porti. Posebno bev sre}en koga doznav deka moeto nau~no otkritie ne prestavuva povreda na verata i veruvaweto vo Gospod. So Gospodova pomo{ jas sum do{ol do moeto otkritie koe moè mnogu da mu pomogne na ~ove{tvoto. Za àl ~ove{tvoto sÂ˘ u{te ne e podgotveno da gi koristi blagodetite na otkritieto. Za mojata odluka da ne go publikuvam nau~noto otkritie, dobiv mnogu pofalbi i ogromna blagodarnost. Seto toa mi go prenese mojot posrednik, Stare{inata na manastirot pokraj Zelenoto ezero. Poradi obvrskata da ja ~uvam svetata tajna jas moàm da ti go kaàm samo slednovo: Me pra{a posrednikot koga moeto nau~no otkritie }e moè da bide pretstaveno i pred kogo. Mu rekov deka za toa moàm samo jas da odlu~am a koga mene }e me nema na ovoj svet, takva odluka prepu{tam da moè da donese samo Svetiot sinod na na{ata Crkva. Za ova {to ti go kaùvam e sostaven poseben dokument so mojot potpis i zaveren so pe~at na Sinodot. Vsu{nost dokumentot pretstavuva nesoborliv dokaz deka jas sum prviot nau~nik vo svetot koj ja otkril metodata za nenasilno promenuvawe na polot na nerodenite bebiwa. Sekako deka gi izostaviv site detali {to bi moèle na nekoj drug nau~nik da mu ovozmoàt brzo i lesno da stigne kon primena na moeto otkritie. No ako nekoj e dovolno educiran i Đ°ĐşĐž uporno raboti, moèbi }e uspee da ja ostvari svojata cel. Na krajot na negovoto kaùvawe Pobratimot me pra{a {to imam jas da kaàm za ova {to go napravil so svoeto otkritie. - Ti si ja zavr{il ovaa delikatna rabota na najdobar moèn na~in, be{e mojot odgovor.

398

Roman za Skopje

Posebno mu naglasiv deka e dobro {to go iskoristi otsustvoto na mojata sopruga za da mi ja soop{ti "svetata tajna“. Se pla{am deka taa ne }e mo`e da ja so~uva tajnata i deka }e bide prvata {to }e ja izvalka. Dosega nitu edna moja tajna ne uspeala da ja so~uva.

3 Prisustvoto na soprugata sepak be{e potrebno za da moème dvajcata da slu{neme od Pobratimot, kakov podarok podgotvil za svadbata. Jas go potsetiv i na taa negova obvrska a toj naluteno mi odgovori: - Kako moè{ da se posomneva{ deka ne sum ja izvr{il taa tolku retka i ubava obvrska? Se javiv kaj na{ite prijatelki i ja povikav soprugata vedna{ da si dojde doma zatoa {to mojot Pobratim saka ne{to mnogu ubavo i va`no da ni soop{ti. Taa brzo pristigna. Sedna na stolot do mene i gledaj}i go Pobratimot pravo v o~ite, netrpelivo ~eka{e toj da po~ne da govori. A toj poleka i smireno ni go kaà slednoto: - So Ubavata devojka - idnata nevesta, se sretnavme vo mojot kabinet. Prvo ja preduprediv deka upatuvaweto vo Ve~niot grad na stru~no usovr{uvawe, ne treba da go sfati kako podarok tuku kako obvrska koja mora taa i nejzinoto mom~e seriozno da ja izvr{at. Ova patuvawe odamna e isplanirano vo moite proekcii za stru~no nadgraduvawe na znaewata na mladite kadri vo Klinikata. Potoa na devojkata £ rekov deka mnogu ne se dvoumev koga razmisluvav koj da bide mojot li~en podarok za nevestata, настрана od onoj na kumskoto trojstvo. A toj e sledniot: Odlu~iv mojata luksuzna vila na eden od sedumte bregovi na Ve~niot grad, dodeka prestojuvaat vo nego beсplatno da ja koristat, vklu~uvaj}i gi i site poslu`nici {to se griàt za nea kako i voza~ot so mojot skap avtomobil. Ubavata devojka be{e voodu{evena od podarokot. Posle edna mala pauza taa se osmeli da me pra{a dali moèbi znam 399

Milan Porjazov

{to e podarokoт na kumovite. Sekako ne £ kaàv, no na Vas toa moram da go кажам. Moj drag Pobratime, sigurno se se}ava{ na onaa prva sredba posle dolgiot prekin na na{eto prijatelstvo. Jas ti pobarav edna usluga a ti si ja izvr{i svojata obvrska i mi sostavi ubavo pisanie za Svetecot-iscelitel i pokrovitel na mojata Klinika. Parite koi jas insistirav da gi zeme{ za napi{anoto, ti ne saka{e da gi primi{ tuku pobara da gi ostavam vo najskri{noto mesto na mojot sef. Veti deka tie pari }e mi gi pobara{ koga }e odlu~i{ so niv da napravi{ nekoja dobrina. Eve sega e vremeto tie pari da se upotrebat i toa za eden mnogu ubav nastan. Podarokot {to jas go vetiv, im gi re{ava site problemi na prestojot na mladencite vo Ve~niot grad. Zatoa odlu~iv kumskoto trojstvo na mladiot bra~en par da mu podari {tedna kni{ka, so prili~no visok iznos na oro~eni pari, koi }e moàt da gi koristat otkako }e se vratat. Velam visok iznos zatoa {to na tvoite pari i jas }e dodadam isto tolkav iznos, a na niv ti }e im gi priklu~i{ i parite {to tvojot Star prijatel ti gi ostavi tebe koga se dogovaravme da napravime dobrina za ubavata devojka so polovina ubavo lice. So olku mnogu pari veruvam deka mladiot bra~en par }e moè da zapo~ne bogat i sre}en ìvot. A tokmu toa nie kumovite najmnogu im go posakuvame. Baram od vas dvajcata da me pofalite ako izbrav ubav kumski podarok ili da me iskarate ako ja zgre{iv rabotata. Ne mu odgovorivme na ova negovo barawe. So soprugata se poglednavme a potoa taa go pra{a Pobratimot: - A kolku pari }e iznesuva podarokot? Sleduva{e odgovor koj moè da se o~ekuva od Pobratimot a toa zna~i deka nema da ni go kaè toa {to n¢ interesira. - Toa nema da go znaete s¢ do svadbata. Koga }e go prima{ tradicionalniot podarok od nevestata za kumovite, a ti }e go predava{ podarokot na kumovite za nevestata, toga{ }e moè{ da yirne{ vo {tednata kni{ka i da vidi{ koj e iznosot. 400

Roman za Skopje

Jas gi prezemam site obvrski okolu otvoraweto na {tednata kni{ka i vnesuvaweto na parite. Do toj den ne }e mo`e{ da gi duplira{ svoite pari so onie na tvojot Star prijatel. Toa jas }e go napravam so svoi pari, a ti }e mi gi vrati{ posle svadbata. Ova {to go slu{nav od Pobratimot mi se pri~ini mnogu inventivno i so golemo prakti~no zna~ewe za mladencite. Na zaminuvawe go zamoliv za vremeto na svadbata da se potrudi, kolku {to mo`e pove}e da go demonstrira kumskoto trojstvo. Toj samo se nasmea.

401

Milan Porjazov

DVAESET I SEDMA GLAVA 1 Vo pokanata pro~itav deka sve~enata ve~era i svadbenata veselba }e se odràt vo eden pomal no poznat restoran pokraj kaskadata na Golemata reka. Bev iznenaden {to seto toa nema da se slu~uva vo nekoja od golemite sali na dvata najelitni hoteli, vo koi svoite svadbi gi pravat onie {to nemaat materijalni problemi. Na{ite mladenci isto taka imaa mo`nost da gi platat tro{ocite za koristewe na која bilo ekskluzivna sala vo Gradot. Za izborot {to go napravile sigurno imale nekoja mnogu zna~ajna pri~ina. Na denot na svadbata, pri na{ite doma{ni podgotovki so soprugata po~uvstvuvavme izvesna voznemiranost koja ja narekovme pozиtivna trema. Znaevme deka na{eto prisustvo na ovaa svadba ne e kako na sekoja druga. Na ovaa svadba nie imavme va`na, mnogu ceneta uloga. Nie bevme kumovite i moravme da bideme del od site slu~uvawa koi gi baraat obi~aite sozdavani vo na{eto minato. So ogled na na{ata vozrast i pokraj celodnevnoto angaìrawe so svadbata, uspe{no odgovorivme na site kumski obvrski. Ova ne e sopstvena falba tuku iskrena ocenka na svatovite i drugite prisutni. Za Pobratimot moàm da kaàm deka ne be{e qubomoren, re~isi site kumski po~esti ni gi prepu{ti na nas. Salata vo koja se odrùva{e svadbenata veselba, osven {to ima{e malku pomal prostor za smestuvawe na gostite, so ni{to drugo ne zaostanuva{e zad onie elitnite. Vnatre{niot ambient be{e duri i poubav, {to go konstatira eden vistinski ekspert za restorani kakov {to pretstavuva mojot Po402

Roman za Skopje

bratim. Nie trojcata bevme smesteni na po~esnata masa i opkruèni so golemo vnimanie {to ni go posvetuvaa ne samo kelnerite tuku i svatovite, koi postojano ni izrazuvaa blagodarnost za na{eto kumstvo. Toj den nevestata i zetot bea najsre}nite lu|e na svetot. Od celata svadba naj spektakularen nastan be{e pojavuvaweto na mladencite vo salata. Tie izronija od podot, zastanati na podiumot koj krevaj}i se nagore gi izvi{i nad site prisutni. Vo zatemnetata sala samo mladoèncite bea osvetleni. Pred na{ite pogledi vpereni nagore, bleska{e mladosta i ubavinata. Ovaa gletka predizvika silen aplauz od site prisutni. Nikoj ne ja o~ekuva{e. Duri i nevestata i zetot za moment ostavija vpe~atok kako da se iznenadeni i ne znaat {to treba potoa da storat. Zatoa tuka bea ceremonijal-majstorite na restoranot, koi go ovozmoìja ona {to treba{e ponatamu da se slu~uva. Se zapalija svetilkite vo salata, stivna aplauzot, bu~no zasviri orkestarot, a na{ite mladoènci se smestija na sve~eno ukrasenata masa. Posle valcerot {to go zapo~naa nevestata i zetot, se odviva{e svadbenata veselba. Se igra{e, pee{e i ubavo se pie{e. Mojot Pobratim po barawe na kolegite i kole{kite na nevestata od Klinikata, koi bea pokaneti na svadbata, odigra nekolku ora a duri i одигра edno tango. Podarokot za nevestata Pobratimot mi go predade koga treba{e da se izvr{i razmenata na darovite pome|u nevestata i kumot. Be{e smesten vo dolgmanesta kutija vo kakva obi~no se prodava skapiot nakit. Ne moèv da ja otvoram bidej}i be{e obviena so debela crvena pandelka. Nitu jas nitu nevestata ne znaevme {to ima vnatre. Koga i go predadov podarоkot taa me gu{na i na uvoto mi {epna deka kutijata }e ja otvori posle svadbata кога }e pristigne vo svojot nov dom. Sopstvenikot na restoranot go donese negoviot podarok za mladoèncite. Toa be{e golemata svadbena torta. Sekoga{ so svadbenata torta, доцна vo no}ta zavr{uvaat ovie veselbi koi se pametat do krajot na ìvotot.

403

Milan Porjazov

Koga so soprugata stasavme doma i se podgotvuvavme za spiewe, duri toga{ go po~uвstvuvavme zamorot od ona {to ni se slu~uva{e na najubavata svadba na koja sme prisustvuvale. Ova dvajcata go konstatiravme no ne zaboravivme da dodademe deka roditelite se sepak najsre}ni na svadbite na svoite deca. Mladoèncite ne posetija vo na{iot dom pred da zaminat vo Ve~niot grad. Ni donesoa album so fotografii od svadbata kako i videozapis podgotven od profesionalen filmski snimatel. Razgovorot glavno se odnesuva{e na ubavite vpe~atoci od svadbata a ne izostanaa i brojnite komplimenti koi gi upatuvavme na izgledot i odnesuvaweto {to go ima{e prekrasnata nevesta. Popatno jas go spomenav ubaviot ambient na restoranot, no posebno go pofaliv atraktivnot na~in na koj nevestata i zetot se pojavija vo salata. [tom go slu{na ova Ubavata sega gospo|a, pobrza da go dopolni moeto kaùvawe so slednoto: - Koga izbiravme sala za svadbenata veselba, se opredelivme za ovaa vo restoranot pokraj kaskadata na Golemata reka, tokmu poradi na~inot na koj se pojavuvaat nevestata i zetot. Vo takviot na~in na pojavuvaweto na mladoèncite, jas ja vidov simbolikata na mojot ìvot. Kako pticata feniks koja od pepelot se izdignala i se vivnala vo nebesnite viso~ini, taka i jas se izvlekov od zapaleniot avtomobil, go izodev ìvotniot pat pokrien so najè{kата pepel i se krenav na vrvot na sre}ata na moeto postoewe {to ja po~uвstvuvav tokmu vo momentot koga podiumot poleka se krena nad site prisutni. Posle ovaa iskrena ispoved soprugata pu{ti solzi, zetot si ja pregrna nevestata a jas si ja dopiv ~a{ata so òlta rakija. Se potrudiv {to pobrzo da ja sovladame vozbudata, postavuvaj}i pra{awe koe nema{e vrska so trogatelnoto kaùvawe na mladata i ubava èna. Go pra{av mladiot bra~en par dali uspeale da gi zavr{at site podgotovki za nivniot prestoj vo Ve~niot grad. 404

Roman za Skopje

Odgovorot go dobiv od veselata, mlada na{a kuma{inka: - Blagodarej}i na Va{iot Pobratim, nie imame golemi mo`nosti mnogu sre}no da ìveeme i uspe{no da gi zavr{ime na{ite studii vo prekrasniot Ve~en grad. Sigurno }e zgre{am ako ne kaàm deka i kumskiot podarok ni obezbeduva isto taka mnogu ubav ìvot posle vra}aweto vo na{iot Grad. Za nego ne znam kako i kolku da Vi se zablagodaram. Toa so zborovi, na voobi~aen na~in ne moàm da go napravam. Na{ata blagodarnost ostavam da ja po~uĐ˛stvuvate vo vremeto {to doaŃ&#x201C;a. Zboguvaweto so mladiot bra~en par za nas sepak zna~e{e ta`na razdelba so ovie mladi lu|e. Za kuso vreme tie ni postanaa mnogu dragi prijateli, zatoa }e ni nedostasuvaat. Po tri dena tie zaminaa vo Ve~niot grad. Nivnite majki ja imaa istata sudbina kako i majkata na mojot Pobratim.

2 Bev cvrsto ubeden deka e golema sramota da si kum a da ne znae{ {to si ÂŁ podaril na nevestata. Znaev deka toa e {tedna kni{ka so oro~en iznos na pari, no ne go znaev najva`noto - kolkav e toj iznos. Zatoa pobarav od Pobratimot da mi go kaè vistinskiot iznos na parite {to jas treba nemu da mu go prefrlam, kako dobrodetelsko u~estvo na Stariot prijatel vo kumskiot podarok. Ako mi go kaè{e vistinskiot iznos jas lesno }e presmetev kolkava e vrednosta na podarokot. No toj ne go napravi toa. Mi kaà nekoj mal, duri sme{en iznos, koj sigurno ne e nitu priblièn do visinata na vistinskiot. Bezuspe{ni ostanaa moite insistirawa, duri i zakani deka }e mu se nalutam dokolku ne mi ja kaè vistinata. Na site niv toj smireno mi odgovori: - Koga jas gi podgotviv parite za da ti go platam znaeweto i trudot {to gi vloì vo pisanieto za Svetecot-iscelitel i pokrovitel na mojata Klinika, ti ne samo {to odbi da gi primi{ tuku ne be{e nitu qubopiten i ne saka{e da vi405

Milan Porjazov

di{ kolku se. Jas toga{ se po~uvstvuvav navreden i ponièn no se trudev ti toa da ne go zabeleì{. Ako ne postape{e taka sega }e znae{e kolku vredi kumskiot podarok. Posledicite od gre{kata {to toga{ ja napravi sega gi ~uvstvuva{ i zatoa nema{ pravo da mi se luti{. Pobratiot i ovoj pat ne mi ostana dolèn, mi vrati so ista mera. Se otkaàv od namerata kumot da doznae {to podaril na nevestata. Va`no e {to mladoèncite se mnogu blagodarni od podarokot koj vo imeto na kumskoto trojstvo no i na Stariot prijatel, imav ~est jas da im go predadam. Razgovorot za visinata na kumskiot podarok go prekina Pobratimot. Toj pak ima{e vrska so mladoèncite, no ne be{e povrzan so svadbata. Se odnesuva{e na tatkoto na zetot. Doznav deka toa e onoj na{ drugar od maaloto pod Planinata {to nadvisnala nad Gradot, koj be{e mnogu talentiran za muzika. So odli~en uspeh gi zavr{i site specijalizirani u~ili{ta vo na{iot Grad, a na Muzi~kiot konzervatorium vo Glavniot grad na federalnata dràva, be{e prvenec na generacijata. Se vraboti vo Filharmonijata i nabrzo stana nejzina prva violina. êsto ima{e solisti~ki koncerti vo svetskite muzi~ki centri kade {to sozdade uspe{na me|unarodna kariera. No site tie uspesi traeŃ&#x2DC;a relativno kuso. Od vesnicite doznav deka posle te{ko boleduvawe, po~inal vo stranstvo kade {to se nao|al na lekuvawe. Toga{ ne znaev deka imal samo eden maloleten sin. Go izgledala negovata majka koja ne se premaìla. Na na{e golemo zadovolstvo, sinot na po~inatiot violinist sega e maòt na Ubavata devojka. Ako toj e ~esen i vreden kolku {to be{e negoviot tatko, toga{ sum siguren deka na{ata mileni~ka }e ima ìvoten sopatnik kakov {to zasluùva nejzinata dobrina i ubavina. Sudbinata ne im dozvolila na tatkovcite da bidat prisutni na svadbata na svoite edinstveni deca. Tatkoto na Ubavata devojka po~inal posle penzioniraweto. Nenadejno go pokosil infarktot pred vratata na svojot dom, vra}ajŃ&#x153;i se od redovnata utrinska poseta na Supermarketot. Takov e ìvotot. ]e te izneveri toga{ koga o~ekuva{ da ti pokaè kolku navistina toj e ubav. 406

Roman za Skopje

DVAESET I OSMA GLAVA 1 Treba{e da pomine доста dolgo vreme za da bide zadovolena na{ata iskrena, dobronamerna a pred s¢ prijatelska qubopitnost za noviot `ivot na Stariot prijatel. Najavenoto pismo kone~no pristigna na mojata adresa. Be{e adresiranо na moeto i na imeto na mojot Pobratim. Zatoa ne sakav sam da go otvoram tuku go povikav Pobratimot da dojde kaj mene i zaedno da go pro~itame. Mi odgovori deka nema ni{to protiv jas prv da otkrijam {to ni pi{uva prijatelot. Potoa da mu go dadam pismoto za da mo`e toj vo mir da go ~ita ona {to go izbral da ni go soop{ti negoviot nekoga{en kolega i drugar, porane{en baxanak a sega{en prijatel. Vo pismoto Stariot prijatel go napi{al slednovo: "Po~ituvani prijateli, Koga pristignav vo ova dale~no mesto, mnogu razmisluvav dali vedna{ da Vi pi{am ili pak prvo da steknam dovolno vpe~atoci, pa duri potoa da Ve izvestam kade sum i {to mi se slu~uva. Na krajot odlu~iv toa da go napravam otkako }e pomine edna godina od moeto poletuvawe od aerodrumot na na{iot Grad. Sega to~no znaete koga go napi{av ova pismo. Toa e mnogu va`no a zo{to, }e doznaete oтkako celoto }e go pro~itate. Za patuvaweto sakam da znaete deka ne be{e lesno i deka dolgo trae{e. Patuvav so site mo`ni prevozni sredstva: so avion, brod, avtobus, odev i pe{ za na krajot, ka~en na ubavo ukrasena dvokolka, stignam kaj mojot sin koj me ~eka{e so golem orkestar, eden od onie {to svirat i peat na nivnite 407

Milan Porjazov

svadbi. Moeto krevko zdravje uspea da gi izdrì i psihi~kite i fizi~kite optovaruvawa {to gi imav na ova patuvawe. Niv ne moàm da gi sporedam so nitu edno od mnogute patuvawa {to sum gi imal vo ìvotot. Poznavaweto na jazikot na zemjata vo koja patuvav, zalepenite dolgi musta}i, temnite o~ila i elegantnata slamena {apka, bea dovolni za site {to me presretnuvaa, proveruvaa i mi poèluvaa dobar pat, да ne se posomnevaat deka go imam smenetо identitetot. Golemiot imot na mojot sin se nao|a vo sredinata na ju`niot kontinent, pokraj edna od najgolemite reki vo svetot. Toj se sostoi od eden dvorec na nekoj osvojuva~ od starite vremiwa, so prostrani livadi okolu nego i so plantaì na kafe koi zavr{uvaat tamu od kade {to zapo~nuva gustata xungla. Sinot go renoviral dvorecot, izgradil novo ergele kade {to gi smestil rasnite kowi, no i onie za rabota, kako i obezbedil pristojni ìveali{ta za poмошниците vo dvorecot i za rabotnicite na plantaìte. Seto toa go zagradil so visoki yidovi na koi postojano ima straàri. Vnatre vo yidinite vrie kako vo ko{nica na p~eli, no sekoj si ja znae i si ja izvr{uva svojata rabota. Vrevata prestanuva nave~er, koga }e se slu{nat ubavite melodiи {to gi ispolnuvaat ma{ki ili ènski glasovi, vo pridru`ba na gitari. Predniot del na dvorecot e moderen rezidencionalen objekt, kakov {to imav mo`nost da vidam vo televiziskite serii snimeni vo ovie kraevi. Mojot apartman zafa}a edno krilo od dvorecot. Vo po~etokot imav te{kotii sam da si go najdam patot do moite prostorii, no brzo si gi odrediv znacite za orientacija i efikasno go re{iv ovoj problem. Delot od dvorecot vo koj e smesten sinot go imam videno dvapati. Nemam potreba da odam po~esto. Sinot ne e ènet i zatoa tamu nema moi vnuci za da si gi ispolnuvam denovite, igraj}i se so niv. Go pra{av sinot zo{to ne se oènil. Mnogu me iznenadi negoviot odgovor. Mi re~e deka e ènet i toa so site onie preubavi èni so koi sme postojano opkoleni i koi se griàt 408

Roman za Skopje

da bidat ispolneti site na{i èlbi. Decata {to tr~aat pred dvorecot, site da ti bile moi vnuci. Sinot mi veli deka ovde bilo voobi~aeno golemoposednicite da ìveat na takov na~in. No toj ima u{te edna golema pri~ina. Ako se oèni postoi mo`nost da bide otkrien negoviot vistinski identitet i potoa da stane lesen plen za bandite od Golemoto jabolko. Ovde e s¢ ubavo. Prekrasnata priroda, qubeznite i veseli lu|e a osobeno prisustvoto na sinot, me pravat da se ~uvstvuvam kako da sum glavniot heroj vo sapunska novela. Duri me nau~ija i da javam na kow. Dodu{a mojot kow sekoga{ nekoj go vodi, no sepak jas gordo sedam na nego i so krenata glava gledam napred, nekade daleku duri do gustata {uma. Toga{ se ~uvstvuvam kako gord vojskovodec, pobednik na bojnoto pole nare~eno "ìvot“. No ne e sekoga{ taka. Nikako ne moàm da se priviknam na golemite è{tini, ~estite porojni do`dovi i vla`nata klima. Jas sum doktor i so golema preciznost za sebe moàm da kaàm koga mojata op{ta zdravstvena sostojba ne e dobra. Ovde sega taa e takva i nema nikavi izgledi da se podobruva. Taa samo se vlo{uva, s¢ pobrzo i pobrzo. Se ~uvstvuvam kako kapetan na prekrasen brod koj odamna go posakuval, no za àl kuso prestojuval na nego bidej}i zlobnite pirati go zarobile i go odnele tamu od kade {to nema враќање. Sigurno se se}avate koga Vi kaùvav deka moite uspesi i padovi nalikuvaat na ka~uvaweto i sleguvaweto na alpinistot od pokrivot na svetot. Padovite na va{iot alpinist ne zavr{ija vo podno`jeto na visokata planina, tuku prodolìja vo dlabo~inite na golemata voda. Seto ova nema da mu go kaàm na mojot sin. Toj vedna{ mnogu }e se zagriì za moeto zdravje i }e saka da me odnese na lekuvawe vo Golemoto jabolko. Ne smeam da go dozvolam toa bidej}i tamu moè da bide otkrien i likvidiran od bandite. Osven toa, jas se somnevam deka imam dovolno sili u{te edna{ da go izdràm toj dolg i naporen pat. ]e prodolàm da si go ìveam ovde ovoj moj ìvot za koj sum siguren deka nema dolgo da trae. Prekrasnata srebrena peperutka {to mi ja daruvaa mojot prijatel i negovata so409

Milan Porjazov

pruga, ja zaka~iv na zavesata na golemiot prozorec za da moàm postojano da ja gledam a i taa da moè da gi gleda ubavite cvetovi {to se nao|aat na terasata pod nea. Koga bi moèla da poleta i da doleta do va{ite dlanki, toga{ bi Vi razkaàla za mojata golema prijatelska qubov kon site Vas kako i za tagata koja me obzema za se ona {to go ostaviv tamu daleku vo mojata dràva. Na krajot zbogum. @alam {to ne moàm da Vi napi{am - dogledawe. Vi blagodaram za site dobrini {to gi napravivte za mene i toga{ koga ne gi zasluùvav. Ako nekoga{ vo va{ite ìvoti jas sum vi pomognal, nemojte toa da go zaboravite zatoa {to sekoga{ s¢ {to sum napravil za vas sum go pravel so golemo zadovolstvo, bez da o~ekuvaм sooдvetno da mi bide vozvrateno. Po~ituvani prijateli, Ova pismo }e go primite koga ve}e mene nema da me ima na ovoj svet. Mu ostaviv amanet na sinot da go isprati posle mojot pogreb vo dvorot na dvorecot, do grobot na osvojuva~ot {to go izgradil. Moèbi ne go zasluùvam toa po~esno mesto zatoa {to jas vo mojot ìvot ni{to ne osvoiv nitu izgradiv. Zbogum za posleden pat.“ Koga go zavr{iv ~itaweto, pismoto mi ispadna od racete. Go krenav, gi izbri{av solzite od o~ite i ja povikav soprugata za da £ ja soop{tam ta`nata vest. Krajot na pismoto mu go pro~itav i na Pobratimot na koga vedna{ mu se javiv. Toj nabrzo pristigna vo mojot dom. Otkako go pro~ita celoto pismo, ni se obrati so tivok i taèn glas: - Neka po~iva vo ve~en mir. Na{iot najblizok drugar i star prijatel zasluìl takov mir, zа{to celiot negov zemski ìvot naj~esto mu be{e ispolnet so begawe od ne{to mnogu grdo ili tr~awe po ona koe, oтkako }e go osvoe{e, nikoga{ ne go usre}uva{e.

410

Roman za Skopje

2 A koga po~inal na{iot Star prijatel? Ova pra{awe na soprugata go svrte na{eto vnimanie kon baraweto na negoviot odgovor. Lesno go utvrdivme datumot koga go napi{al pismoto bidej}i go pomnevme to~niot datum na negovoto poletuvawe od na{iot aerodrum i na nego mu dodadovme u{te edna godina. Toga{ konstatiravme deka na toj den be{e svadbata na Ubavata devojka, na koja nego ~esto go spomenuvavme. A toj na{ol na tolku ubav den za nas, da sedne i da go napi{e prvoto i poslednoto pismo do svoite prijateli, na koi mnogu im nedostasuva{e. Od pe~atot na plikoto utvrdivme deka toa pred deset dena e isprateno od Golemoto jabolko. Na opa~inata na plikot e napi{ano celoto ime i prezime na Stariot prijatel, a pod nego ja nema{e negovata adresa tuku samo osum brojki. Po~navme da razmisluvame {to treba da doznaeme od tie brojki. Soprugata go ima{e najuverlivoto tolkuvawe. Taa otkri deka imeto i prezimeto kako i brojkite gi napi{al nekoj drug a ne prijatelot, bidej}i tie mnogu se razlikuvaat od rakopisot na pismoto {to se nao|a vo plikoto. Potoa ni go kaà svoeto mislewe, kako bi moèle broevite da bidat protolkuvani: - Brojkite n£ kaùvaat koga to~no po~inal na{iot drag prijatel. Prvite dve brojki go kaùvaat denot, slednite dve mesecot a poslednite ~etiri - godinata koga toj go napu{til ovoj svet. Se soglasivme deka toa e vistinskiot den na smrta na Stariot prijatel. Od takvoto na{e tolkuvawe proizleze i zaklu~okot deka pominale samo tri meseci otkako prijatelot go napi{al pismoto pa do negovata smrt. Kutriot ne izdràl mnogu. Po~uвstvuval deka mu se nabliùva krajot i pobrzal da ni se javi za posleden pat. 411

Milan Porjazov

Sleduva{e mojot predlog, vo trite najtira`ni vesnici da objavime nekrolog so negovata fotografijata {to toj ja ostavil vo Pansionot a bila ista kako onaa vo diplomatskiot paso{. Pod fotografijata }e bide negovoto ime i prezime, sekako so doktorskata titula, a pod nego tekstot: "Po~ivaj vo mir vo dale~niot tvoj ve~en dom. - Od tvoite stari prijateli“. Predlogot be{e prifaten a jas ja prezedov obvrskata da go realiziram objavuvaweto na nekrologot. Posle ovoj na{ dogovor nastana molk. Sekoj od nas vo sebe se prisetuva{e na nekoj nastan povrzan so na{iot po~inat prijatel. Molkot go prekina Pobratimot. - Sakam da Vi go predloàm slednovo: Dodeka sme ìvi, pa duri da ostane i samo eden od nas, sekoja godina da go posetuvame Domot za deca bez roditeli, na denot koga po~ina Stariot prijatel. Vo toj Dom izrasna na{iot prijatel i za nego go vrzuvaa ta`ni, no i mnogu ubavi spomeni. Na toj den, na {titenikot koj go zavr{il srednoto obrazovanie so najdobar uspeh, }e mu vra~ime pari~na nagrada koja bi bila dovolna da go prodolì {koluvaweto. Stariot prijatel ostavi dovolno pari a ako treba i jas }e dodadam, na ovoj na~in sekoja godina да gi obnovuvame spomenite i да mu izrazuvame po~it i blagodarnost za ubavoto {to za nego go nosime vo sebe. So golemo zadovolstvo go prifativme ovoj predlog. Potoa Pobratimot, ostavaj}i vpe~atok kako da se setil za ne{to mnogu zna~ajno koe be{e go zaboravil, se izvini i si zamina. Ne se iznenadiv {to nenadejno ja prekina ovaa sredba so taèn povod. Pobratimot sekoga{ znae{e kolku treba da trae i kako da go prekine svoeto prisustvo na кој bilo nastan. Toa ne e darba, tuku se u~i.

3 So smrtta na Stariot prijatel iz~eznaa interesnite sredbi, razgovori i nastani povrzani so negoviot dramati~en `ivot. Prestanavme ~esto da go spomenuvame, a koga toa go 412

Roman za Skopje

pravevme se trudevme da ne trae mnogu dolgo. Spomenite na nego deprimira~ki dejstvuvaa na nas. Pobratimot ubavo si ìvee vo luksuzniot apartman vo negovata Klinika, opkruèn so golemo vnimanie i po~it. Sega toj isklu~itelno e posveten na nov nau~noistraùva~ki proekt. Ginekolo{ko-aku{erskata dejnost ja izvrшuvaat visokostru~ni specijalizirani timovi koi gi so~inuvaat mladi i nadareni doktori na medicinskite nauki i na drugite propratni dejnosti. Me|u niv e i sinot na kolegata od vremeto koga ja prodolì specijalizacijata vo Ve~niot grad, od kogo podocna be{e kidnapiran. Vpro~em negoviot sin ni{to lo{o ne mu napravil. Go pra{av Pobratimot na kakov proekt sega e posveten. Ne se dvoume{e dali da mi go otkrie najnovoto negovo nau~noistraùva~ko angaìrawe, zа{to toa ne be{e pove}e tajna. Dolgo mi ja objasnuva{e su{tinata na noviot proekt, upotrebuvaj}i nau~ni termini koi mene ne mi bea poznati i zatoa ne moèv da doznaam kakov i kolkav }e bide negoviot pridones za lu|eto, sekako otkako }e bide kone~no zavr{en. Zatoa go zamoliv na poednostaven na~in da mi каже за каков проект се рабори. Toa go napravi so posebno zadovolstvo. - Sakam da znae{ deka moeto najnovo nau~no otkritie nema da preтstavuva tajna za stru~nata i po{irokata javnost. Vo ovaa zavr{na faza, vo rabotata na proektot se vklu~eni многуbrojni institucii i vidni nau~nici od stranstvo i od na{ata dràva. Ednostavno kaàno, moeto novo nau~no otkritie e od oblasta na genetikata i ima za cel da ovozmoì selektivno prenesuvawe od roditelite na nivnite deca, samo na onie geni koi }e im obezbedat zna~itelno podolg ìvot. Dali sega ti e s¢ jasno? - Ete, tokmu taka sakam da mi gi obrazlaga{ tvoite nau~ni otkritija - kuso i jasno. Sosema te razbrav, - mu odgovoriv na Pobratimot. Go iskoristiv zapoznavaweto so ova negovo najnovo nau~no otkritie, za da mu izrazam priznanie za s¢ ona {to dosega go sozdal, velej}i mu: 413

Milan Porjazov

- Na{iot Star prijatel vo svoeto edinstveno pismo {to ni go isprati, se poàli deka vo svojot ìvot ni{to trajno ne osvoil nitu izgradil. Ti moè{ u{te sega da se pofali{ deka svetot }e te pomni po ona {to }e mu go ostavi{. ]e gi spomenam slednive tvoi nau~ni otkritija: Neinvazivnoto lekuvawe na karcinomot kaj ènite. Potoa ona, barem zasega opasno otkritie za transmutacija na polot na fetusot. Na krajot posebno }e go istaknam ova poslednovo, sprema mene najzna~ajno tvoe otkritie. Idnite generacii }e gi oslobodi{ od mnogu bolesti i }e im obezbedi{ dolg i se nadevam, sre}en ìvot. - Ne se samo tie, me prekina vo kaùvaweto mojot Pobratim. Ima u{te mnogu drugi koi dovedoa do tie {to ti gi kaà. I jas tie tri otkritija gi smetam za najzna~ajni. Svetskata asocijacija na doktorite vo koja i jas ~lenuvam, za poslednoto moe otkritie }e me predloì da bidam kandidat za dobivawe na mnogu visoko priznanie. Sekako ako uspeam da go zavr{am proektot pred eden drug tim, koj nastojuva da dojde do isto ili sli~no otkritie kakvo {to treba da bide moeto. Jas im predloìv zaedni~ki da rabotime no tie smetaat deka se poblisku do otkrиtieto i ne go prifatija mojot prelog. - Ova {to mi go kaà neka ne te voznemiruva. Ti prodolì so tvojata rabota, a tie koga ne }e znaat kako da go finaliziraat, }e ~uknat na tvojata vrata. Ne treba ova da go kaùvam zа{to znam deka mojot Pobratim e golem borec, izrasnat vo maaloto pod Planinata {to nadvisnala nad Gradot, kade {to zborot "poraz“ ne postoe{e. Na Pobratimot kako da mu nedostasuva{e edna vakva golema falba i edno tolku silno ohrabruvawe, pa otkako ги slu{na фалбите od mojata usta, izvika: - Ete zo{to e potrebno da ima{ prijatel-pobratim. Samo ti znae{ kako da me ohrabri{ i da me motivira{ so u{te pogolem entuzijazam da ja prodolàm zapo~natata rabota. Vakvata reakcija na Pobratimot mi gode{e pa zatoa se obidov da go zavrtam razgovorot kon {ega:

414

Roman za Skopje

- [tom }e go zavr{i{ ovoj proekt vedna{ da se posveti{ na sledniov: Sakam da otkrie{ metod koj na mene }e mi ovozmoì, namesto da staream, jas da se podmladuvam. - E sega pretera! Ako go otkrijam ova {to go bara{ od mene, toga{ }e dojde vreme koga tvojata sopruga }e ti bide „дадилја“. So ovaa {ega go zavr{ivme razgovorot so Pobratimot. Kontaktite so Pobratimot mnogu gi proret~ivme. Povremeno }e se slu{nevme na telefon i toga{ moè{e da se slu~i da dogovorime sredba vo Gradskata kafeana. Na vakvata promena na na{eto odnesuvawe sekako ima{e vlijanie zaedni~kata odluka za minatoto ni{to da ne зборуваме bidej}i za nego imavme dolgi i mnogu konkretni razgovori. Za sega{nosta moèvme da zboruvame no nemavme {to da si kaème bide}i ni{to zna~ajno ne se slu~uva{e, barem kaj mene. Pobratimot na tie sredbi saka{e da se relaksira i za toa kuso vreme da ne razmisluva za nau~noistraùva~kata rabota. Idninata ja smetavme za ne{to mnogu individualno i intimno i zatoa ne ja spomenuvavme. Razgovorite so Pobratimot se sveduvaa vo razmena na informacii za na{eto zdravje, za ~aevite {to gi upotrebuvame bidej}i blagotvorno deјствuvaat na site organi i za vremenskite promeni koi lo{o vlijaat na hroni~nite zaboluvawa {to im одговараат na na{ata vozrast. Se pokaà deka ovie temi i pokraj nivnata aktuelnost, sepak ne se dovolno inspirativni za kaj nas да ja predizvikaat potrebata od po~esto druèwe. Sinot stana eden od najuspe{nite ugostiteli a negovata Gradska kafeana se zdobi so epitet na kultno mesto za sre}avawe osobeno na postarata generacija. Ne saka, a i ne smee da zaboravi deka ona {to sega go ima nikoga{ nema{e da go stekne, ako ne be{e moeto golemo prijatelstvo so Pobratimot. Snaata i ponatamu si raboti kako profesorka vo istata gimnazija. Vnukot go prodolì obrazovanieto no ne vo baletskoto tuku vo srednoto ugostitelsko u~ili{te.

415

Milan Porjazov

Soprugata najbrzo gi sovlada posledicite od nastanite koi ja predizvikaa prazninata vo na{ite ìvoti. Moèbi zatoa {to taa najmalku u~estvuva{e vo niv. Taa prodolì da si gi izvr{uva voobi~aenite dnevni aktivnosti, dodavaj}i im nekoi novi sodrìni. Takvi bea i ~estite zamni poseti so novata prijatelka - majkata na na{ata kuma{inka. Nikoga{ ne se posomnevaв deka mladoèncite nema uspe{o da gi zavr{at studiite i da se steknat so titulite - doktori na naukite od nivnata potesna specijalnost. Tie se vratija od Ve~niot grad so mnogu pofalbi dobieni od tamo{nite eminentni profesori i vedna{ prodolìja da rabotat vo Klinikata na na{iot Pobratim. Toga{ vistinski go zapo~naa svojot bra~en ìvot, sre}ni {to se zaedno i zadovolni so ona {to go imaat. Otkako prethodno se najavija mladite sopru`nici n¢ posetija. So golemo zadovostvo gi pre~ekavme, a osobeno se izraduva mojata sopruga. Me|utoa, pri~inata za raduvaweто bila nameneta za mene. Mladoèncite ni soop{tija deka o~ekuvaat da im se rodi sin i sakaat na nivnata prva ro`ba da £ go dadat moeto ime. Jas se po~uvstvuvav neprijatno zatoa {to takov predlog mu dolikuva{e na sinot koga se rodi mojot vnuk, a ne na ovaa mlada bra~na dvojka na koja sme im prvo prijateli a posle kumovi. Im rekov deka e podobro na bebeto da mu go dadat imeto na eden od dedovcite, vpro~em toa go nalaga i tradicijata. Na ovaa moja zabele{ka tie mi odgovorija srame`livo deka }e imaat i druga mo`nost toa da go napravat. Tokmu taka i se slu~i. Posle prviot dobija и vtor a po nego i tret sin. Другите нивни sinovi gi dobija imiwata na svoite dedovci. *** Nastanite {to mi se slu~ija a i onie {to gi doznav, spomenite na mojot Grad i na poznati i nepoznati li~nosti od minatoto kako i tegobite od sekojdnevјeto koi ne me osta-

416

Roman za Skopje

vaat ramnodu{en, se mojot baga` od koj ne sakam da se oslobodam za da ne go prepu{tam na zaboravot. Zatoa pristapiv kon sobirawe na kam~iwata od mozaikot na moeto opstojuvawe koi vremeto gi pokrilo, izmestilo, izbledelo ili nekade zafrlilo. So golemo vnimanie nastojuvam da gi postavam na nivnoto vistinsko mesto. Vo mozaikot sekoe kam~e si ima svoe posebno zna~ewe no toa samo ni{to ne pokaùva, dodeka ne se vklopi vo su{tinata na celinata. Toa go pravam vo Gradskata kafeana, tri dena vo sedmicata od koi edniot mora da bide petok. Vo 10,30 ~asot sednuvam na stolot od masata do prozorecot, od kade {to se gleda Centralniot plo{tad. Vedna{ mi donesuvaat dve krigli studeno pivo, od ona Gradskoto. Kako {to prave{e stariot urbanist i jas pravam kusi bele{ki no ne za ona {to sakam da bide, tuku za ona {to ve}e bilo. Potoa doma, vo knigata {to ja pi{uvam za svoja du{a, go redam mozaikot so kam~iwata {to se na{le vo mojot bele`nik. Narediv kolku {to moèv no za redewe ostanaa u{te mnogu. ]e se pojavat i novi. Eden den jas, a moèbi nekoj drug vqubenik vo Gradot, }e uspee da gi naredi site kam~iwa na mozaikot. Здравје!

kraj

417

Milan Porjazov

418

Roman za Skopje

Pogovor ÔVEKOVATA IDENTIFIKACIJA SO NEGOVIOT GRAD Zapi{uvaweto na ne{tata pretstavuva nivno trajno memorirawe. Samo taka od zaboravawe i progoltuvawe na mrakot moàt da se spasat lu|eto, vremiwata i nastanite koi nekoga{ bile ìvot. A toj ìvot ja ima vrednosta vo sopstvenata ispolnetost i oblagoroduvawe. Kako da se prodolì ìvotot i koi se idnite pati{ta na ~ovekuvaweto po penzioniraweto, e pra{awe {to kako Дamоklov me~ visnalo nad glavata na naratorot. Milan Porjazov vo Roman za Skopje. Toa e negovata prva kniga. Na pra{aweto odgovаra/priznava vo poslednite redovi: Nastanite {to mi se slu~ija a i onie {to gi doznav, spomenite na mojot Grad i na poznati и nepoznati li~nosti od minatoto, kako i od tegobite od sekojdnevјeto koi ne me ostavaat ramnodu{en, se mojot baga` od koj ne sakam da se oslobodam za da ne go prepu{tam na zaboravot. Zatoa pristapiv kon sobirawe na kam~iwata od mozaиkot na moeto opstojuvawe koi vremeto gi pokrilo, izmestilo, izbledelo ili nekade gi zafrlilo. So golemo vnimanie nastojuvam da gi postavam na nivnoto vistinsko mesto. Vo mozaikot sekoe kam~e si ima svoe posebno zna~ewe, no toa samo ni{to ne pokaùva, dodeka ne se vklopi vo su{tinata na celinata. So taa tvore~ka tendencija se sozdala tvorba koja sosema go zasluùva predznakot kako najskopski roman. ]e se obideme toa i da go argumentirame. Sozdavaweto na prikaznata Roman za Skopje po~nuva vo eden od nejzinite simboli Gradskata kafeana i vo toj magi419

Milan Porjazov

~en prostor kako rezime se ispi{uvaat i poslednite redovi od ~etivoto. ôvekot, negovata sudbina i edna{ i kratko dadeniot ìvot se neraskinlivo povrzani so Gradot. Negovoto ispi{uvawe so golema bukva ne e samo formalnost. Toa se dolì na faktot {to toj, gradot vsu{nost e glavniot lik/heroj. Od nego poteknuvaat, nemu postojano mu navra}aat i neminovno vo nego zavr{uvaat site ne{ta. Bez nego tie bi bile ne{to drugo so sosema poinakvi zna~ewa i vrednosti. Ednostavno gradot gi predodredil i gi osmislil ne{tata (~ovekot, nastanot, slu~kata, karakterot, etikata, estetikata) i gi presozdal mislata i akcijata. Ottuka ni eden lik vo romanot nema ime, tuku nego go otkrivaat strogo odredeni znaци izvle~eni od negovata sudbina. Toa se stariot prijatel, stariot pobratim, devojkata so polovina ubavo lice, ubavite sestri bliznaчki ќerki na popot od maloto provincisko gratчe, nekoga{niot golem arhitekt. Primenuvaweto na jas formata vo kaùvawata nedvosmisleno ja ima funkcijata na dokumentarnoto. Gradot ne e samo vreme i prostor, potcrtuvame toj e junak nad junacite vo prikaznata odnosno vo prikaznite na Milan Porjazov. Ne e bitno dali li~nostite i nivniot ìvot se vistinski, vo primerov stanuva zbor za iсpis oti ona {to go ~itame kako navistina da bilo i se slu~ilo. Taa i takvata uverlivost na sekoj ~ekor ja sledi subjektot Grad. Vo ostvaruvaweto na edna vakva koncepcija Porjazov sosema prirodno gi koristi soodvetniot jazik i stil. Tie se preslikuvawe na katadnevnosta, na negovata govorlivost, ne retko iskrenost i naivitet, izbegnuvaj}i pritoa каква bilo estetizacija. Taka ~itatelot, gra|aninot na makedonskata metropola, se prepoznava sebe, se identifikuva so pro~itanoto/zbidnatoto. Nasprema taa i takvata lesnotija vo sudbinata na lu|eto paradoksalno se otkriva epskoto platno na egzistencijata. Ona {to sekako pritoa treba da go istakneme e onaa visoka vrednost i dostoinstvo vo zapisot na avtorot vo koj ne{tata ne se pojavuvaat slu~ajno ili nekade i neo~ekuvano se izgubile. Toa literaturata ne go trpi. Taka kaj nego ne{tata gi imaat svojata misla i smisla, predizvik i posle420

Roman za Skopje

di~nost, ili ednostavno re~eno imaat i kraj i po~etok. Celosni se negovite likovi i karakteri, slu~ki, nastani i sudbini. Gradot vo niv go vtisnal svojot neizbri{liv znak na identifikacija. Toj ednostavno e papok na svetot. Шto било da se slu~uva ili каде bilo ne{tata se zbidnuvaat, tie ja imaat genetskata vrska so Skopje. Svetoto trojstvo so misla i qubov, so meso i krv go vozvi{uvaat trite glavni lika: penzionerot pisatel, golemiot nau~nik so svetsko renome i poznatiot diplomat so golem me|unaroden respekt. So niv avtorot nurnuva vo registrirawe na sopstveniot i na ìvotot na svoite sakani i verni prijateli. Tradicijata e pottekst na ideite i idealite {to ni gi nudi ovoj Roman za Skopje. Nema pogolemo bogatstvo od vistinskiot prijatel, пred onoj pred kogo vo sekoj mig moè{ da gi otvori{ du{ata i srceto, da gi kaè{ najskrienite misli i ~uvstva, da se nasmee{ i da popla~e{, da vozdivne{ i da pobara{ prostuvawe. I pritoa sekoga{ da bide{ to~no protolkuvan, nikoga{ da ne bide{ sam i osamen. Si ostanuva ~ovekot toa {to e i togа{ koga se raspadnala nekoga{nata golema i mo}na dràva, koga i samiot grad moral mnogu da se izmeni vo likot i vo navikite, da se pobaraat zaedno vo novoto vreme, no nikoga{ pritoa da ne go zaboravat sopstveniot koren. Samo eden detal vo taa smisla. Avtorot ne moè da go prifati kako svoj stariot avtomobil so koj go minal celiot ìvot, кој sega bil popraven i izgledal kako nov. Vo tie prikrpuvawa ili obnovuvawa se otkrivaat trajnite egzistencijalni vrednosti vo ~ovekot, opstojuvaweto, domot i semejstvoto, karierata i ~ovekuvaweto, vo vistinata i lagata, qubovta i omrazata, zlobata i licemerсtвoто. Ottuka penzionerot, nekoga{niot diplomat i golemiot nau~nik vo svoite ìvotni vrvici otvoreno i iskreno ja pokaùvaat sopstvenata diplomatija na istrajuvawe {to mu e dadena na slobodniot ~ovek. A samo toj, slobodniot ~ovek, e sre}en ~ovek. Od nego Porjazov gi razvrzuva i mnogute prikazni za nivnite bliski i dragi lu|e so {to ja pokaùva i onaa druga strana oti sam za sebe ~ovekot go nema vo ìvotot. Vo svetskite nau~ni otkritija na nau~nikot se otkrivaat i mnogute li~ni porazii. Negovata licemerna i zla sopru421

Milan Porjazov

ga, e vo trka za pari i telesni uìvawa, stariot i ugleden doktor od ve~niot grad kaj kogo specijalizira, nedozvolenata qubov so mladata doktorka i nivniot vonbra~en sin, najpoznatata fudbalska ѕvezda koja neminovno }e dojde da go vidi svojot biolo{ki tatko vo magi~noto Skopje. Vo nego po mnogu godini kako porazen i uni{ten se vra}a i svetskiot diplomat. Sam i nesre}en po tragi~nata смрт na sakanata i verna sopruga, daleku od }erkata maèna za filmski reìser vo zemjata na vetena sre}a i sinot narkoman koj bil najgolema potraga na svetskata mafija. ]e mu se vrati nemu, tamu da go skon~a ìvotot, kako makedonska tradicija da se qubi i da se bide so semejstvoto. Toa mu se slu~uva i na penzionerot/pisatel kako mal i obi~en ~ovek vo krugot na doma{noto ogni{te. Неговиот син оd tatkoviot prijatel kako podarok ja dobiva Gradskata kafeana, a daruva samo prijatelot, so {to na eden luciden na~in se ukaùva pak na tradicijata i na tradicionalnite vrednosti od civilizacijata. A taa prekrasno obedineta problesnuva od prikaznata/bajka za devojkata so polovina ubavo lice. Taa bi rekle, e svoevidno rezime oti ìvotot e ve~na borba. Na toa postojano insistira Milan Porjazov. Bara aktiven odnos, postojano sebepobeduvawe i presozdavawe, bara visoko krenato ~elo, ~est i dostoinstvo, borba do posleden zdiv. Какво бilo poinakvo odnesuvawe e kukavi~luk i predavstvo. @ivotot se ìvee so golemo i iskreno srce, so {iroko otvoreni o~i. Toj ne e bajka, tuku arena na dobrina i ~estitost, prostor na pozitivna energija. Nasprema niv se grobot i grobarite. Vo dene{noto prevrteno vreme kolku mnogu se namnoìle! Nema to~na mera {to ni se slu~uva. Da veruvame deka tie se pomalubrojni, no stravot e golem od zloto vo koe ednostavno se presozdale. Taka Mile Porjazov strplivo i molkum, а tivkosta i skromnosta se сепак kvalitet, go sozdava svojot Roman za Skopje. Kako stranici koi nekoga{ bile ìvot, kako amanet da se pomni toj ìvot. Ednostavno za{to na{eto ~ove~ko bogatstvo ne e samo vo karierata, politikata i diplomatijata, vo poziciite, klanovite i partiite, nagradite i priznanijata, vo op{тestvenata mo} i presudba. Taa isto 422

Roman za Skopje

taka, e sopstvena prozivka vo mig na samotnost kon srceto i du{ata, ~uvstvata, soni{tata i kopneìte, qubovta, po~itta i doverbata, sre}ata i radosta, no sekako i kon tagata i bolkata, solzata i pokajuvaweto. Bi bilo ~udesno sekako koga mislata bi gi sledela i sekoga{ bi imala soodvetni odnesuvawa kon ~uvstvata. Postoi li takvoto obedinuvawe!? Pati{tata po koi ne vodi Roman za Skopje ukaùva na tie neramnini i nedoumici. Mnogupati kako da go ima odgovorot oti takvo ne{to ne e vozmo`no! No sigurno e edno. Idninata postojano bila posakuvana kategorija, iako pritoa ostanuvala nepoznatica. No stremeòt kon tie i takvi celi nesomneno bil i ostanuva misla i smisla na na{eto ~ove~ko i tvore~ko istrajuvawe. A samo toa, i samo tolku e ramno na podvig. Drugoto neminovno ostanuva da go storat drugi, da go proveri i prosudi pak nekoe drugo idno vreme. Vasil Tocinovski

423

Milan Porjazov

SODR@INA

PRVA GLAVA 1. Sredba so Stariot prijatel .................................................................7 2. Nade`тa - vodilka kon celta .............................................................10 3. Dve krigli studeno pivo .....................................................................14 VTORA GLAVA 1. Fotografiite od drveniot sandak ...................................................27 2. Solzite na starata u~itelka za ku~kata {to ja mraze{e ......................................................................................29 3. Sudbinata na prodava~ot na luk .......................................................32 4. Od isto ime nema polza .......................................................................34 5. @rtvite od bravarskata rabotilnica .............................................35 TRETA GLAVA 1. Vreme na promeni .................................................................................37 2. Tranziciski patalnici .......................................................................40 ^ETVRTA GLAVA 1. Sredba so pobratimot .........................................................................45 2. Pisanie za Svetecot-iscelitel i pokrovitel ..............................51 3. Vo klinikata na Pobratimot ............................................................55 4. Navra}awe vo minatoto ......................................................................95 5. Doktori vo Maloto provincisko mesto ..........................................63 6. @enidbi so }erkiте на попот .............................................................66 7. Vra}awe vo svojot grad ........................................................................70 PETTA GLAVA 1. Novi predizvici ..................................................................................74 2. Otvoren pat kon ve~niot grad ...........................................................76 [ESTA GLAVA 1. Kodo{ot od na{ata zgrada .................................................................79 2. Vistini i lagi .......................................................................................87 SEDMA GLAVA 1. Specijalizacija vo Ve~niot grad .....................................................95

424

Roman za Skopje

2. Vo timot na Profesorot ....................................................................98 3. Slatkiot grev na Pobratimot .........................................................102 4. Studiite prodolùvat ......................................................................108 OSMA GLAVA 1. Kidnapiraweto na pobratimot .......................................................112 2. Lekuvawe na posledicite od rabotata vo duvloto ......................121 DEVETTA GLAVA 1. Portret na Mar{alot .......................................................................124 2. Ksmetlijata .........................................................................................127 DESETTA GLAVA 1. Stranski investitor .........................................................................135 2. Golemata nau~na tajna .......................................................................139 3. Pobratimot pred fotografite na sinot ......................................147 EDINAESЕTTA GLAVA 1. Vo poseta kaj baxanakot - diplomat ...............................................154 2. Sinot na baxaнаkot zaguben vo mo`nostite .................................161 3. Zemjata na blagosostojbata videna od blizu ................................168 4. Ve~era vo restoran vo Golemoto jabolko .....................................170 DVANAESЕTTA GLAVA 1. Padot na diplomatot .........................................................................177 2. Vo poseta na bolniot baxanak .........................................................182 3. Zaginuvaweto na soprugata na baxanakot .....................................185 4. Vo pansionot .......................................................................................190 TRINAESETTA GLAVA 1. Vo poseta na Stariot prijatel ........................................................196 2. Na terasa na Pansionot ....................................................................202 3. Vo apartmanot na Stariot prijatel ..............................................206 4. Razuznava~ki zada~i ..........................................................................214 ÊTIRINAESЕTTA GLAVA 1. Diplomatot izgonet od Golemoto jabolko ....................................220 2. Prijatelskiot ru~ek neo~ekuvano odloèn ................................224 3. Obnovuvaweto na Gradskata kafeana ............................................232

425

Milan Porjazov

PETNAESETTA GLAVA 1. Navredlivi zabele{ki za mojot avtomobil .................................235 2. Obvinuvawa za baxanakot .................................................................237 3. O~i v o~i so smrtta ...........................................................................243 [ESNAESETTA GLAVA 1. Crni damki ..........................................................................................352 2. Stariot avtomobil se posramotuva ...............................................256 SEDUMNAESETTA GLAVA 1. Neo~ekuvana poseta ...........................................................................260 2. Iznenaduvawe za Pobratimot .........................................................268 OSUMNAESETTA GLAVA 1. Devojkata so polovina ubavo lice ..................................................272 DEVETNAESETTA GLAVA 1. Zboguvawe so stаriot avtomobil ....................................................276 2. Stariot prijatel go pronao|a sinot ..............................................280 3. Prijatelite pak prijateli ...............................................................289 4. Perfidna prostitucija ....................................................................293 5. Sinot si e sin ......................................................................................299 DVAESETTA GLAVA 1. Stariot prijatel se podgotvuva za dolg pat .................................304 2. Pravewe dobrina ................................................................................307 3. Povik od direktorot na Pansionot ...............................................310 DVAESET I PRVA GLAVA 1. Vo potrаga po devojkata so polovina ubavo lice ........................317 2. Abeweto na ~ovekovata ma{inerija ..............................................325 3. Pivo i ~okoladni napolitanki ......................................................327 DVAESET I VTORA GLAVA 1. Neo~ekuvan predlog od sinot ..........................................................331 2. Odgovorot boli no e edinstveno mo`en ........................................337 3. Re{enieto stasuva od Pobratimot ................................................342 4. Novi `ivotni celi ............................................................................348 5. Nastan {to go voodu{evil stranskiot kolega na pobratimot .....................................................................................353

426

Roman za Skopje

DVAESET I TRETA GLAVA 1. Srebrenata peperutka na Stariot kujunxija ............................... 358 2. Prijatelski ru~ek za zboguvawe .....................................................363 3. Pobratimot se sre}ava so }erkata na Stariot prijatel ................................................................................374 DVAESET I ^ETVRTA GLAVA 1. Dobredojde za ubavata devojka .........................................................376 2. Ubavata devojka se vrabotuva vo klinikata .................................379 3. Pokana za kumstvo ..............................................................................384 DVAESET I PETTA GLAVA 1. Gradska kafeana so noviot sopstvenik .........................................386 2. Sinot - uspe{en ugostitel ...............................................................389 DVAESET I [ESTA GLAVA 1. Pokana za kumovite ...........................................................................392 2. Pobratimot go smestuva svoeto nau~no otkritie kaj svetite tajni ................................................................395 3. Podarok za nevestata .........................................................................399 DVAESET I SEDMA GLAVA 1. Svadbata na ubavata devojka .............................................................402 2. Kolku iznesuva svadbeniot podarok ..............................................405 DVAESET I OSMA GLAVA 1. Pismoto od Stariot prijatel .........................................................407 2. Koga po~inal prijatelot ..................................................................411 3. Ne{to za toa potoa ............................................................................412

427

Milan Porjazov

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka ''Sv. Kliment Ohridski'' Skopje

428