Komunikacija, priročnik za mladinske voditelje, WAGGGS

KOMUNIKACIJA PRIROÄŒNIK ZA MLADINSKE VODITELJE

KOMUNIKACIJA Priročnik za mladinske voditelje WAGGGS - World Association of Girl Guides and Girl Scouts (januar 2009) Prevod: Korana Kovačević Uredili: Katarina Novak in Klara Štor Pregled in lektoriranje: Sanja Berend Oblikovanje in prelom: Aljaž Munda Izdalo: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Gradivo izšlo v okviru projekta Vzgoja za poklic Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Ljubljana, 2018

Kazalo 1. UVOD V KOMUNIKACIJO

3

2. NAČELA UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA

5

2.1 Ovire za učinkovito komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

3. MEDKULTURNO KOMUNICIRANJE

12

3.1 Smernice za medkulturno komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 3.2 Veščine medkulturnega komuniciranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 3.3 Usklajeno upravljanje s pomenom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

4. AKTIVNO POSLUŠANJE

18

4.1 Aktivno in odzivno poslušanje sta odsev dobrega poslušalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 4.2 Filtri v poslušanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

5. USPEŠNO SPRAŠEVANJE

24

5.1 VPRAŠANJA – ODPRTA ALI ZAPRTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 5.2 Vrste vprašanj v odnosu s časom in odzivom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

6. PODAJANJE IN SPREJEMANJE POVRATNIH INFORMACIJ

29

6.1 Model Joharijevega okna za razkrivanje in pridobivanje povratnih informacij . . . . . . . . . . . 29 6.2 Nasveti za konstruktivno dajanje povratnih informacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 6.3 Sprejemanje in zaznavanje povratnih informacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

7. TEHNIKE KOMUNIKACIJE NA PODLAGI UČINKOVITEGA SPRAŠEVANJA IN AKTIVNEGA POSLUŠANJA

33

7.1 Appreciative Inquiry (odobravajoče poizvedovanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 7.2 Mentorstvo in coaching kot orodji za komunikacijo in fasilitiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 7.3 Nenasilni jezik (žirafji jezik) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

8 VEŠČINE POZITIVNEGA VPLIVANJA

40

9. POLITIČNO VPLIVANJE: UMETNOST LOBIRANJA IN ZAGOVORNIŠTVA

43

10. VEŠČINE USPEŠNEGA POGAJANJA

45

11. ELEKTRONSKO IN VIRTUALNO KOMUNICIRANJE

48

12. ETIKA KOMUNICIRANJA

50

DODATEK 1: INDIVIDUALNE VAJE

52

DODATEK 2: SKUPINSKE VAJE

59

VIRI

71

3

1. UVOD V KOMUNIKACIJO

“

1

Jaz sem 1 od 10 milijonov!

Komunikacija – več kot le besede

Leta 1965 je v skavtski hiši, ki je stala v neki vasi, potekal sestanek ob dnevu spomina. Medtem ko so skavtinje izdelovale, krasile in pisale voščilnice, je voditeljica pripovedovala zgodbo o Lordu in Lady Baden-Powell, njunih rojstnih dnevih in ideji zbiranja sredstev za podporo svetovnemu skavtskemu gibanju.

Omenila je tudi, da se je na prejšnjem nacionalnem jamboreeju rokovala z Lady Baden-Powell.

Skavtinjam sta se obe zgodbi – tista o Lordu in Lady Baden-Powell ter tista o jamboreeju – zdeli kot nekaj, kar se je zgodilo že dolgo nazaj, njihovi voditeljici pa se je le prva zgodba zdela kot stvar davne preteklosti, medtem ko se ji je zdelo, kot da bi se njena osebna zgodba z jamboreeja zgodila včeraj.

“

Veliko let pozneje je bila ena od takrat prisotnih skavtinj naprošena, da za jubilejni zbornik napiše zgodbo o nacionalnem jamboreeju. Spomnila se je mnogih jamboreejev, ki se jih je sama udeležila, kot tudi tistega, o katerem ji je, ko je bila še dekle, pripovedovala njena voditeljica. V zborniku je tako opisala, zvoke, vonje in čustva, ki so bili kot živi spomini z jamboreejev. Pozneje je prva voditeljica praznovala rojstni dan kmalu za rojstnima dnevoma Lorda in Lady Baden-Powell in njena mlada skavtinja, ki je opisovala spomine za zbornik, ji je poslala voščilnico ter en izvod.

Tako sta med seboj delili vse zgodbe in spomine. Zdaj, ko sedaj vi berete o tem, so te zgodbe že zaokrožile skavtski svet in med poslušalci oz. bralci vedno znova obujajo žive spomine, slike in čustva.

Komuniciranje ne pomeni le izražanja besed in njihovega razumevanja. Predstavlja celotno preoblikovanje vizij, idej in misli iz nezavednega znanja ene osebe prek artikulacije, oblikovanja, prenosa, dojemanja in vključevanja v življenje »poslušalcev«. To sporočilo nato ponovno potuje prek povratnih informacij, da bi dosegli medsebojno razumevanje.

Komunikacija je tisto, kar življenje in posameznike povezuje ali deli.

O komunikaciji med ljudmi obstaja veliko teorij, modelov, člankov in knjig, zato se ta priročnik osredotoča na to, kako se lahko posameznik kot voditelj v prostovoljni skavtski organizaciji zaveda komunikacije in jo učinkovito uporablja. Priročnik vključuje načine, kako razviti lastne komunikacijske sposobnosti.

Ta modul je zasnovan kot proces razvijajočih se elementov učinkovite komunikacije za podporo voditelju, tako da on: • razume in uporablja načela učinkovite komunikacije; • komunicira med različnimi kulturami; • razume, kako uskladiti in upravljati različne pomene; • identificira ovire v komunikacijskem procesu; • uporablja tehnike aktivnega poslušanja; • poslužuje se vprašanj za spodbujanje dialoga; • zaveda se učinka povratne informacije (ang. feedbacka) – dajanje in sprejemanje; • uporablja tehnike odobravajočega poizvedovanja (Apreciative Inquiry) in • uporablja mentorstvo ali coaching v komunikaciji.

4

Vadi tudi veščine pozitivnega vplivanja: • razume pomen političnega vplivanja, umetnost lobiranja; • uporablja učinkovite zagovorniške sposobnosti (Advocacy skills);

1

• spretno uporablja pogajalske spretnosti; • za reševanje konfliktov uporablja nenasilno komunikacijo; • razmišlja o etiki ustnega ali pisnega komuniciranja (vključno z besedilnimi in elektronskimi sporočili) prek elektronskih medijev; • pri svoji dejavnosti ima jasno komunikacijsko strategijo in komunikacijsko etiko.

Ta modul je zasnovan tako, da pomaga prepoznati in uporabiti vrsto komunikacijskih veščin za boljšo uspešnost v vlogi vodje.

Komunikacijski proces ima tri pomembna dejanja: • Pošiljanje sporočila • Sprejemanje sporočila • Upoštevanje sporočila

Vaša pričakovanja za delo s tem priročnikom:

5

2. NAČELA UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA Do neke mere znamo vsi komunicirati. Večina med nami zna govoriti, poslušati, brati in pisati.

Z uporabo široke palete načinov nenehno komuniciramo drug z drugim. Vprašanje pa je, kako učinkovito in uspešno komunicirati. Kako smo lahko prepričani, da naša komunikacija vedno doseže svoje cilje in da lahko natančno interpretiramo sporočila, ki jih prejmemo?

2

V vsaki situaciji, ki od ljudi zahteva, da razmišljajo ali delujejo na drugačne načine, je jasna komunikacija nujna za ustvarjanje pozitivnega ozračja. Sporočilo vključuje obravnavo dveh osnovnih vprašanj: Kaj je sporočilo?

Vsebina sporočila

Kako naj to povem?

Stil sporočila

Da bi povečali svojo komunikacijsko spretnost, moramo razumeti, kaj vse vključuje komunikacijski proces.

razprava

OBNAŠANJE SKUPINE IN POSAMEZNIKA

Kaj dojemate kot komunikacijo?

Navedite primere različnih načinov komuniciranja in analizirajte, kaj naredi komunikacijo učinkovito.

Beseda komuniciranje izhaja iz latinščine in pomeni »ustvariti vzajemno zaznavo«.

Komuniciranje ni le informacija, saj gre pri komuniciranju za večkratno izmenjavo in razumevanje informacij. Informacije so enosmerne.

V svojo opredelitev komunikacije ste verjetno vključili besede, kot so pošiljanje, pripovedovanje, izmenjava, informacije in tako dalje. V nadaljevanju je navedenih nekaj vzorcev delovnih opredelitev, ki so v pomoč pri podrobnejšem raziskovanju komunikacijskega procesa.

»Proces prenosa ali izmenjave informacij, idej ali prepričanj.« »Prenos idej, čustev, informacij, navodil iz misli ene osebe v misli druge osebe, brez izgube pomena ali izkrivljanja.« »Prenos ideje ali informacije od ene strani do druge, tako da se jo razume in se lahko ukrepa.«

6

Navedene opredelitve nudijo nekakšen namig v vpogled največjega izziva uspešnega komuniciranja – kako zagotoviti, da bo sporočilo, ki ga želimo poslati, razumljeno natančno tako, kot smo želeli in nameravali.

2 Svetu vladamo s svojimi besedami.

Napoleon Bonaparte

Ko ste opredeljevali pojem komunikacija, ste verjetno vključili koncepte prenosa sporočila, sprejemanja sporočila in odgovora na sporočilo.

Komunikacija je proces, ki vključuje vsakega od teh osnovnih elementov.

pojdi na skupinsko vajo 2A

KOMUNIKACIJSKI MODELI

Spodnji diagram kaže komunikacijski proces; prvič na način, kot si predstavljamo, da se zgodi, in drugič tako, kot se dejansko dogaja.

Vendar pa mora komunikacija prečkati več ovir, da se zgodi, zato se preneseno sporočilo včasih spremeni:

Kodiranje

Prenos

Sprejem

Dekodiranje

Razumevanje in odgovarjanje 7

Ovira

posploĹĄevanje, zastiranje, izkrivljanje

2

Kodiranje

Prenos Ovira

samozavest, govorica telesa

Sprejem Ovira

samozavest, govorica telesa

Ovira

posploĹĄevanje, zastiranje, izkrivljanje Dekodiranje

Razumevanje in sprejemanje

Vem, da verjamete, da mislite, da veste, kaj sem rekel ... ampak ... ne vem, kako naj vam povem ...

To, kar ste sliĹĄali, ni tisto, kar sem mislil.

8

2.1 Ovire za učinkovito komuniciranje V drugem diagramu lahko vidimo, da se komunikacijski proces sooča z vrsto potencialnih ovir pri prehodu od »ideje« do končnega cilja. Te ovire delujejo kot filtri, ki ovirajo komunikacijski proces, sicer so pa lahko: • fiziološke; • psihološke; • kulturne in/ali • semantične.

2

razprava

UČINKOVITO KOMUNICIRANJE – OPREDELITEV OVIR Razmislite o nedavni izkušnji, v kateri ste se znašli, ki je od vas zahtevala, da razmišljate ali delate na drugačen način, kot ste sicer vajeni (na primer učenje nečesa novega, kako uporabiti nov kos opreme, poslušati nekoga, ki vam daje navodila do neznanega kraja, odločanje na sestanku itd.).

Pomislite na situacijo in se pogovorite o naslednjih vprašanjih: • Kako so se informacije posredovale?

• Kakšne so bile ovire v komunikacijskem procesu?

Fiziološke: Psihološke: Kulturne: Semantične: • Kakšen vpliv so imele komunikacijske ovire na vašo sposobnost odziva?

• Kako ste se spoprijeli z ovirami?

pojdi na skupinsko vajo 2B

KOMUNIKACIJSKE KOCKE

9

Med ovirami, ki ste jih prepoznali, ste morda vključili nekatere od naslednjih: Fiziološke: • Morda niste zmogli slišati govorjenega.

• Morda niste mogli videti govorca.

2

• Morda niste mogli prebrati izrečenega »med vrsticami«.

• Morda je bilo v ozadju preveč hrupa.

• Morda ste bili v neudobnem okolju (soba je prevroča, prehladna, napolnjena, gneča itd.).

• Morda ste bili preveč utrujeni, da bi dojeli sporočilo.

Psihološke: • Morda ste se počutili razdraženi ali zaskrbljeni.

• Morda ste domnevali, da boste slišali »slabe novice«.

• Morda niste bili vključeni v proces posvetovanja.

• Morda ste bili jezni.

• Morda vam ni bila všeč oseba, ki podaja informacije.

• Morda niste zaupali osebi, ki vam je povedala nekaj o situaciji.

• Morda niste imeli priložnosti, da bi postavljali vprašanja.

• Pretekle izkušnje so povzročile vašo sumničavost.

Kulturne: • Morda ste morali delati na vam neznan in nov način, da bi se lahko prilagodili različni kulturi.

• Morda ste napačno interpretirali določene geste ali ton glasu.

• Mogoče so se virtualni znaki razlikovali od tistih, ki ste jih sicer vajeni.

• Formalna pravila in postopki so se lahko razlikovali od tistih, ki ste jih vajeni.

• Morda delate na osnovi različnih kulturnih vrednot.

Semantične: • Morda niste razumeli uporabljene terminologije.

• Tisti, ki so sporočali »slabe novice«, so morda uporabili prispodobe, da bi prikrili resnico.

• Morda ste se počutili izključeni zaradi uporabe vam neznanega ali tujega jezika.

• Po preučitvi teh in drugih ovir lahko sklepamo, da učinkovita komunikacija ni mogoča brez: • skupnega razumevanja; • skupnega izhodišča; • zaznave; • ozaveščenosti; • samozavesti in • jasnosti.

Učinkovito komuniciranje ni preprosto vprašanje pravilnega razumevanja »besed«. Dejanske besede, ki jih uporabljamo, imajo veliko manjši vpliv kot ton glasu in drugi neverbalni signali.

10

Oglejte si model komunikacijskega psihologa Alberta Mehrabiana, čigar delo prikazuje, na kakšen način sporočamo sporočila.

2

Telesna govorica 58%

Neverbalni znaki, ton glasu 35%

Uporabljene besede 7%

To pomeni, da je le približno 7% sporočil, ki jih posredujemo, sprejetih prek besed, ki jih uporabimo; 35% prek naših neverbalnih znakov, kot sta zvok in ton glasu, (npr. »ah« ali »oooo«); večina sporočil je sprejeta prek telesne govorice, in sicer kar 58%.

Ta model temelji na Mahrabianovem delu, izvedenem v ZDA; v različnih kulturah se rezultati nekoliko razlikujejo.

Kljub temu je osnovno sporočilo enako: s telesno govorico sporočamo veliko več o tem, kaj razmišljamo, kako se počutimo ter kaj je za nas pomembno, kot z besedami.

Nekatere novejše študije pa kažejo, da je treba od 100 % odvzeti kar 9 % (večinoma od telesne govorice), ker ta odstotek predstavlja določen moteč hrup, ki nam preprečuje popolno poslušanje, (to so zvonjenje telefonov, prometni hrup, glasba v ozadju itd.).

razprava

VSEBINA IN NAMEN V KOMUNIKACIJI Razmislite o komunikacijski izkušnji, v kateri je vsebina sporočila (samo besede) nasprotovala namenu sporočanja (ton glasu in nebesedni signali, ki se nanašajo na resnične občutke govorca o sporočenem subjektu).

• Kateri od elementov je imel večji vpliv na vas: vsebina ali namen?

• Zakaj?

• Kakšen je bil učinek na vas, ko ste prejeli nejasno ali »mešano sporočilo«?

11

Glede na izkušnje, ki ste jih izbrali, se boste skoraj zagotovo lažje spomnili sporočila neverbalne komunikacije (ton glasu, govornikovo stališče, očesni stik, obrazna mimika, telesna govorica, uporaba rok in podobno) kot dejanskih besed, ki so bile uporabljene.

Da bi bili v komunikaciji uspešni, moramo biti sposobni pokazati skladnost med vsebino in namenom sporočila, ki ga sporočamo. Drugače povedano: neverbalna govorica mora potrditi oziroma podpirati sporočilo naših besed, ne sme ga zavračati.

2

2.1.1. Komunikacijski kontinuum Komunikacijski kontinuum izgleda tako: Surovo Debata

Vljudno Razprava

Vešče Razprava

Dialog

Na tem kontinuumu surova debata predstavlja situacijo, v kateri udeleženci mečejo ideje drug čez drugega z namenom zmage, dialog pa predstavlja skupno raziskovanje, odkrivanje in nudi možnost vpogleda.

razprava

KOMUNIKACIJSKI KONTINUUM Pogovorite se o dojemanju več izrazov za komunikacijo, ki so spodaj navedeni, in jih postavite v kontinuum: • informacija; • dialog; • razprava; • debata; • argument; • soglasje; • poslušanje in dajanje povratnih informacij o razumevanju • postavljanje vprašanj za razumevanje; • postavljanje vprašanj za potrditev razumevanja in • razlaga.

Pogovorite se tudi o tem, ali navedeni načini komunikacije oblikujejo enakost, kakšno je ravnovesje moči ter kakšni so lahko rezultati različnih načinov komunikacije.

Učni dnevnik:

12

3. MEDKULTURNO KOMUNICIRANJE Takoj, ko se glasno izgovori, postane vse nekoliko drugačno.

Herman Hesse

3 Mnogim ljudem je pogosto pogovor, v katerega so vključeni pripadniki različnih kultur, neprijeten. Da bi jim bil tak pogovor prijetnejši, morajo najprej poznati lastna prepričanja in sprejemati svoje postopke in ideje. Obstaja več korakov, kako lahko olajšamo medkulturne pogovore.

Sporočilo vključuje izmenjavo besednih in nebesednih informacij. Kulturne vrednote, predpostavke in norme prispevajo k temu, kako komuniciramo znotraj določene kulture. To lahko vpliva na način in vsebino, kar rečemo in kako to rečemo. Ko se pogovarjajo ljudje iz različnih kulturnih, naletijo na razlike v stilih in vzorcih komuniciranja. Razlike lahko povzročijo nesporazume, napetost in tudi resnejše konflikte.

Ker se kulturna raznolikost v naši družbi nenehno povečuje, je pomembno, da razvijemo veščine medkulturne komunikacije. Pomembno je, da se lahko povezujemo, delamo skupaj in rešujemo vsakodnevne probleme na varen, negrozeč in spoštljiv način.

Kompetentnost v medkulturnem komuniciranju vključuje: • odprto miselnost; • pripravljenost za prilagajanje potrebam drugih; • zavedanje o razlikah v komunikaciji in • spretnosti pri vodenju in fasilitiranju različnih komunikacijskih praks.

Ker WLDP (WAGGGS Leadership Development Programme) temelji na načelu medkulturnosti, bo ta program vedno izražal raznolikost kultur, ki se bodo srečevale. Mi trdno verjamemo, da to srečevanje različnosti podpira naraščajočo strpnost in razumevanje med člani organizacije in širše.

Gradite medsebojno razumevanje Za izgradnjo medsebojnega razumevanja je treba spoštovati razlike in poslušati več kot le besede. Poslušajte ideje, stališča in izkušnje. Resnično spoštujte druge posameznike. Ne sodite ali izprašujte, ampak poslušajte življenjske izkušnje in vrednote ter poskušajte razumeti, kaj se dogaja. Ne pozabite, da ne morete presojati, ker niste bili v njihovi koži.

Aktivno poslušajte Ta praksa vključuje osredotočanje vaše energije na poslušanje in razumevanje, ne da bi pri tem presojali ali da bi vas odvrnile lastne misli, četudi se s povedanim ne strinjate.

Aktivno poslušanje spodbuja pozitivno medkulturno komuniciranje tako, da: 1. pomaga pri preprečevanju predsodkov; 2. povečuje medkulturno zavest in 3. pomaga pri ustvarjanju prijetnega, spoštljivega in podpornega ozračja za odprto razpravo.

Aktivno poslušanje vključuje tudi povzemanje, da se prepričate, ali razumete, kaj drugi misli. Če povzamemo – s svojimi besedami ponovite, kar je oseba rekla. Potem se za trenutek ustavite ter s tako omogočite, da oseba potrdi ali popravi vaše razumevanje.

13

Vprašanja zastavite, da bi razjasnili pomen V komunikaciji med različnimi kulturami obstaja možnost napačnega razumevanja tega, kar so drugi povedali ali njihovega načina komuniciranja. Predpostavljanje lahko povzroči frustracije in konflikte. Namesto tega raje postavljajte vprašanja, da si lažje pojasnite pomen izjave ali dejanja druge osebe. Če želite izvedeti več, postavljajte specifična, jasna in odprta vprašanja z iskrenim, nekritičnim tonom glasu.

Izzive naslovite s komuniciranjem

3

Zaradi stvari, ki smo jih navedli prej, ni nič nenavadnega, če v medkulturni komunikaciji čutimo frustracijo. Če se bodo težave nadaljevale ali poslabšale, se o tem pogovorite, da preprečite škodo v razmerju in se izognete prihodnjim konfliktom. Za konstruktivno in premišljeno obravnavo situacije razložite na neogrožajoč, neagresiven in neoseben način, kaj povzroča vaše frustracije, zakaj in kaj morate spremeniti.

Na koncu ne pozabite biti potrpežljivi, razumni in spoštljivi. Opazujte in poslušajte, ustvarite okolje, v katerem se vsi počutijo vredni in spoštovani, ter bodite voljni učiti se in pomagati drugim, da se tudi oni učijo.

Komunikacija med ženskami in moškimi Še ena kulturna ovira, ki je lahko povezana s predsodki, je vprašanje spolov. V komunikaciji med ženskami se velikokrat poraja določena intuicija – to je zavedanje čustev, ki lahko pomaga, da so ženske med komunikacijo strpne, poslušajo in preprosto uživajo v mreženju in pogovoru.

pojdi na skupinsko vajo 3A

POMEN SPREMEMB

3.1 Smernice za medkulturno komuniciranje V nadaljevanju sledi nekaj smernic, ki bodo pripomogle k spodbujanju pozitivne medkulturne komunikacije.

3.1.1 Razmišljanje o medkulturni komunikaciji • Sprejetje »zlatega pravila« Da bi spodbudili pozitivne medkulturne komunikacijske izkušnje, razvijte zamisel »zlatega pravila«, ki vključuje spoštovanje, in sicer tako, da »ravnate z drugimi, kot želite, da oni ravnajo z vami«. V kontekstu medkulturnega komuniciranja to ne pomeni žrtvovanja lastnih kulturnih norm. To pomeni: 1. iskati razumevanje o tem, kaj drugi menijo, da so primerne komunikacijske prakse; 2. si prizadevati, da upoštevamo potrebe drugega.

• Predpostavimo, da ljudje mislijo dobro Če ljudje iz drugih kultur komunicirajo na načine, ki jih vi prepoznate kot neprimerne, obstaja verjetnost, da se oni preprosto držijo socialnih norm svoje kulture, torej ni nujno, da skušajo biti nesramni. Namesto da bi sogovornike takoj sodili ali jemali kaj osebno, ohranite odprtost in se skozi spremljanje in poslušanje potrudite izvedeti več o njihovih načinih komunikacije.

14

3.1.2 Kaj morate vedeti o medkulturni komunikaciji Zavedajte se, kako medkulturne razlike vplivajo na komunikacijo. Poznavanje, kako se komunikacija razlikuje med kulturami, lahko pomaga: • zmanjšati frustracije pri komuniciranju z ljudmi, ki komunicirajo na različne, ki se razlikujejo od naših; • preprečiti, da bi razlike jemali osebno in predčasno sodili o drugih; • izboljšati naše sposobnosti prilagajanja, tako da bo medkulturna komunikacija pozitivna izkušnja za vse vpletene.

3

V nadaljevanju se boste seznanili z različnimi vidiki, kako kultura vpliva na sloge in vzorce komuniciranja, ter spoznali, kako lahko ti ustvarijo težave.

Načini odločanja in njihove osnove • Posamezniki in skupine v različnih kulturah uporabljajo določena merila za sprejemanje odločitev. Medtem ko nekateri cenijo odločitve, ki temeljijo na dejstvih in podatkih, se drugi odločajo na podlagi intuicije ali presoje. Tudi slogi odločanja se prav tako razlikujejo – od strukturiranih in podrobnih do spontanih in splošnih. Ljudje, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij, lahko postavljajo pod vprašaj veljavnost ali učinkovitost postopkov odločanja drugih.

Usmerjenost k individualnemu ali skupinskemu • Kulture se razlikujejo glede na njihov poudarek na individualnosti. Tako poznamo individualistične in kolektivistične kulture, pri katerih je osnova skupinska pripadnost .

Ljudje, ki prihajajo iz individualističnih kultur, cenijo dosežke posameznika, njegove pravice in postopke odločanja in lahko kolektivne prakse zaznavajo kot nejasne, izmuzljive ali neučinkovite. Po drugi strani posamezniki iz kolektivističnih kultur cenijo skupne dosežke, soglasje in dobro počutje ter lahko dojemajo individualistične prakse kot sebične ali arogantne.

Pristojnost, moč in spoštovanje • Pomembno se je zavedati, da se vpliv neke osebe v različnih kulturah razlikuje glede na moč, ki jo ta oseba ima. Razlikujejo se tudi načini izkazovanja spoštovanja do njihovega statusa.

Avtoriteta lahko izvira iz neke starosti, akademskega ozadja, poklicnega položaja, spola ali dediščine, skupaj z močjo, ki jo ima, pa lahko vpliva na dinamiko komunikacije. V določenih kulturah se ljudje odločajo na podlagi usmeritev in navodili avtoritet, medtem ko je v določenih kulturah oporekanje avtoritetam sprejemljivo. Priznanje družbenega statusa je v nekaterih kulturah manj formalno kot pri drugih, kjer bi bila odsotnost pravilnega pozdrava, primerne telesne govorice in naslavljanja žaljiva.

Posredni in neposredni načini komuniciranja • Kultura vpliva tudi na stopnjo neposrednosti sporočanja. V kulturah, ki cenijo neposredno komunikacijo, ljudje pogosto govorijo eksplicitno in točno, medtem ko se ljudje iz kultur, ki cenijo posredni način komuniciranja, večkrat izrazijo bolj implicitno in izmuzljivo. Posredni komunikatorji lahko zaznajo neposredne komunikacijske prakse kot ostre ali neobčutljive, neposredni komunikatorji pa lahko zaznajo posredno komunikacijsko prakso kot nejasno ali sumljivo.

Pomen neverbalne komunikacije • Obstajajo običajne vrste govorice telesa, kretenj in obrazne mimike, ki jih ljudje iz različnih kultur uporabljajo v nebesednem sporočanju. Vendar pa v vsaki kulturi iste kretnje ali mimika nimajo vedno enakega pomena, kar je lahko zavajajoče.

15

Ritem komuniciranja • Hitrost ali tempo komuniciranja se nanaša na ritem udeležbe v pogovoru. V nekaterih kulturah je hitrost pogovora značilna kot pogosto prekinjanje ali »govorjenje drug čez drugega«. V drugih se ljudje na splošno pogovarjajo tako, da govori le eden, drugi pa poslušajo in se nato odzovejo. Uporaba tišine v pogovorih se tudi razlikuje. V nekaterih kulturah so časi molka med pogovorom cenjeni ​​in sprejemljivi, medtem ko je v drugih tišina povzroča zadrego in napetost.

Izražanje čustev

3

• Pomen in raven sproščenosti do izražanja čustev se razlikujeta od kulture do kulture. Za nekatere kulture je izražanje čustev in povišanje tona glasu neprimerno ali jim predstavlja znak konflikta, druge pa na izražanje čustev gledajo kot način izražanja iskrenosti in je zanje sprejemljivejše.

3.2 Veščine medkulturnega komuniciranja • Aktivno poslušajte in spodbujajte pozitivno medkulturno komunikacijo • To pomeni osredotočanje energije na poslušanje in razumevanje brez obsojanja ali usmerjanja na lastne misli, čeprav se ne strinjate z izrečenim. Aktivno poslušanje spodbuja pozitivno medkulturno komuniciranje, tako da: • pomaga pri preprečevanju obsojanja; • povečuje medkulturno zavest in • pomaga pri ustvarjanju prijetnega, spoštljivega in podpornega ozračja za odprto razpravo.

• Aktivno poslušanje vključuje tudi povzemanje, da se prepričate ali razumete, kaj mislijo drugi: • Pri povzemanju s svojimi besedami ponovite, kar je oseba povedala. Potem se ustavite na trenutek in dajte tej osebi priložnost, da potrdi ali popravi vaše razumevanje.

• Sprašujte, da bi razumeli pomen • Pri komuniciranju med različnimi kulturami obstaja možnost, da napačno razumemo, kaj so drugi rekli ali njihov način komuniciranja. Predpostavljanje lahko povzroči frustracije in konflikte. Namesto tega osebo s katero se pogovarjate prosite, naj vprašanja razjasnijo, da boste razumeli pomen izjave. Če želite izvedeti več , postavljajte specifična in odprta vprašanja z iskrenim, nekritičnim tonom glasu.

• Izzive naslovite s komunikacijo • Zaradi stvari ki smo jih prej navedli, ni nič nenavadnega, če v medkulturni komunikaciji čutimo frustracijo. Če se bodo težave nadaljevale ali poslabšale, se o tem pogovorite, da preprečite škodo v razmerju in se izognete prihodnjim konfliktom. Za konstruktivno in premišljeno obravnavo situacije na varen, neagresiven in neoseben način, kaj povzroča vaše frustracije, kaj morate spremeniti in zakaj.

16

• Komunicirajte, da bi spodbudili razumevanje s tujerodnimi govorci • Pri pogovoru s tujerodnimi govorci upoštevajte, da morda ne poznajo določenih besed, izrazov ali uporabe humorja in da imajo mogoče težave pri razumevanju, če govorite hitro.

Poleg tega se lahko počutijo preveč nerodno, da bi priznali zmedo ali prosili za pojasnilo.

Da bi spodbudili razumevanje, se zavedajte, kako komunicirate. Govorite jasno in počasi, izogibajte se uporabi slenga in pogovornih izrazov ter omejite uporabo humorja, ki bi lahko bil napačno razložen ali žaljiv. Prav tako je koristno, da preverite, ali oseba spremlja in razume, kar govorite.

• S skušanjem razumevanja, kar oseba kaže na obrazu, morda ne boste mogli povedati, ali je prišlo do nesporazuma ali negotovosti. Da bi preprečili morebitno zadrego, lahko rečete: »Zavedam se, da včasih hitro govorim. Ali me težko razumeš, kaj govorim? »

3

Na koncu ne pozabite biti potrpežljivi, razumni in spoštljivi. Opazujte in poslušajte, ustvarite okolje, v katerem so vsi počutijo upoštevani in spoštovani.

3.2.1 Medkulturna komunikacija – kontrolni seznam Razmišljanje o medkulturni komunikaciji Ravnajte se po »zlatem pravilu«.

Domnevajte, da ljudje mislijo dobro.

Kaj je dobro vedeti o medkulturni komunikaciji?

Bodite pozorni, kako kulturne razlike vplivajo na komunikacijo Stili odločevanja in osnove za odločevanje Individualna in skupinska naravnanost Avtoriteta, moč in spoštovanje Neposredni in posredni načini komuniciranja Pomen neverbalne komunikacije Hitrost ali tempo v komuniciranju Izražanje čustev Veščine medkulturne komunikacije Aktivno poslušanje za spodbujanje medkulturne komunikacije Postavljanje vprašanj za pojasnitev pomena Naslavljanje izzivov s komunikacijo Komunikacija za spodbujanje razumevanje s tujerodnimi govorci

17

3.3 Usklajeno upravljanje s pomenom W. Barrett Pearce v knjigi o sodobnem vodenju, komuniciranju in ustvarjanju predstavlja preprost model elementov upravljanja odnosov med različnimi kulturami. Avtor trdi, da je usklajevanje pomembnejše od dejanskega razumevanja, ko različni ljudje opravljajo različne naloge. Njegov model je primeren za uporabo pri reševanju konfliktov in pripravi komunikacije na raznoliko javnost.

Njegova knjiga in model sta razložena skozi precej nov, a dobro znan primer – kako je mogoče razumeti časopisne karikature na različne načine v različnih kulturah z različnimi vrednotami. Model se imenuje »usklajeno upravljanje s pomenom« oz. UPZ-model (Coordinated Management of Meaning CMM) in je prikazan spodaj. Ko dve osebi doživita različno raven razumevanja, lahko njun dialog teče naprej in nazaj na komunikacijski poti. Upamo, da se bosta na neki točki osebi uspeli ločiti in tako najti točko razhajanja.

3

Moč konteksta

Kultura (organizacija/skupnost/družina) Življenjski rokopis (osebna in poslovna zgodovina) Mesto v določeni situaciji (ljudje okrog tebe v situaciji) Epizoda – dogodek (srečanje/pogovor/dogodek itd.)

Artikulacija (kaj je bilo povedano in kaj je bilo narejeno) Moč implikacije

razprava

USKLAJENO UPRAVLJANJE S POMENOM Uporabite svojo prejšnjo razpravo – ne glede na ta kontekst ali temo – za testiranje modela UPZ. Kako vam model pomaga razumeti, sprejeti in odločiti se o naslednjem dejanju in komunikaciji?

Učni dnevnik:

18

4. AKTIVNO POSLUŠANJE Imamo dve ušesi in samo ena usta, ki nas opominjajo, da bi morali dvakrat več poslušati kot govoriti. neznan avtor

Poslušanje igra pomembno vlogo pri procesu komunikacije. Vendar pa pogosto ne razumemo, ali ne prakticiramo spretnosti poslušanja. Besede sicer slišimo, vendar jih ne slišimo zares.

4

• Sluh je fizična funkcija.

• Poslušanje je intelektualna in čustvena funkcija.

Poslušanje je čustveno in intelektualno dejanje slišanja, kaj je bilo sporočeno, in odzivanja na verbalno in neverbalno sporočilo, ki je bilo poslano.

Poslušanje je čustveno in intelektualno dejanje slišanja, kaj je bilo sporočeno, in odzivanja na verbalno in neverbalno sporočilo, ki je bilo poslano.

Kitajska beseda za poslušanje vsebuje pet različnih sestavnih elementov, s katerimi pove, kaj pomeni poslušanje: • oči; • ušesa; • srce; • vi in • moja nedeljena pozornost.

POSLUŠAJ! Ko je nekaj POVEDANO, ne pomeni samodejno, da je SLIŠANO. Ko je nekaj SLIŠANO, ne pomeni samodejno, da je RAZUMLJENO. Ko je nekaj RAZUMLJENO, ne pomeni samodejno, da je SPREJETO. Ko je nekaj SPREJETO, ne pomeni samodejno, da je DOJETO. Ko je nekaj DOJETO, ne pomeni samodejno, da je tudi ZA VEDNO RESNIČNO. 19

razprava

ZAKAJ MORAJO VODJE POSLUŠATI? Razmislite o svoji vlogi vodje. Poiščite različne situacije, v katerih boste kot vodje morali biti dobri poslušalci.

Verjetno ste zaznali katerega ali vse naslednje razloge, zakaj se vam zdi bistveno, da vadite svoje spretnosti poslušanja za zagotovitev uspeha pri vodenju.

4

Vodstvene situacije vključujejo: • zagotavljanje komunikacije med ljudmi z različnimi perspektivami ali mnenji o nekem vprašanju; • razumevanje in odzivanje na strahove in skrbi, ki jih ljudje ne zanjo ubesediti; • videnje neverbalnih signalov in njihovo tolmačenje; • izražanje sočutja in razumevanja; • posredovanje v in reševanje konfliktov; • razjasnitev negotovosti; • pridobivanje in ohranjanje pozornost ter • izgradnjo konstruktivnih in sodelovalnih odnosov z drugimi.

Obstajajo tudi številne druge situacije, v katerih bo uspeh vašega soočanja z izzivi v veliki meri odvisen od vaše sposobnosti poslušanja.

Ljudje uporabljajo štiri načine poslušanja: Neaktivno poslušanje:

Vrsta poslušanja, ki bi se mu morali izogibati. Je neučinkovito in neproduktivno, pri njem slišimo samo besede, ki gredo iz enega ušesa v drugo.

Selektivno poslušanje:

Je najpogostejša vrsta poslušanja. To je, ko slišimo le tisto, kar želimo slišati in izločimo vse drugo.

Aktivno poslušanje:

Pri tem se zavestno trudimo, da ne slišimo zgolj besed, ampak tudi poslušamo celoten pomen, ki ga sogovornik pošilja. Upošteva namen in neverbalno komunikacijo govorca.

Aktivno poslušanje je neobsojajoče in sočutno.

Odzivno poslušanje:

Tudi odsevno poslušanje podobno kot aktivno poslušanje povzema celotno sporočilo. Še posebej je pomembno, če se ukvarjamo z zapleteno težavo ali rešujemo konflikt oziroma spor. Odzivno poslušanje se uporablja za razjasnitev tega, kar je bilo rečeno, in za izražanje medsebojnega razumevanja. Poslušalec pogosto postavlja vprašanja za pojasnitev sporočila.

Z usti, polnimi besed, ne moreš poslušati!

20

4.1 Aktivno in odzivno poslušanje sta odsev dobrega poslušalca Aktivno poslušanje vključuje: • izražanje sočutja; • neobsojanje; • razumevanje in odzivanje na neverbalno komunikacijo; • razumevanje lastnih čustvenih filtrov, ki povzročajo čustvene blokade; • pripravljenost za poslušanje; • motivacijo za poslušanje in • prizadevanje za natančnost.

4

Obstaja pet korakov, s katerimi razvijamo aktivno poslušanje: 1. Poslušanje vsebine • Poslušajte, kaj govornik govori v smislu dejstev in idej.

• Poslušajte besede in ne samo neverbalne komunikacije.

• Bodite natančni, kolikor je le mogoče.

• Uporabite svoj razum, da boste slišali, kaj je bilo rečeno.

• Zavedajte se, kaj govornik govori.

2. Poslušajte namen • Poslušajte čustveni pomen izrečenega.

• Uporabite svojo intuicijo, da »slišite« zastrto sporočilo.

• Govornik bo lahko uporabil različne načine izražanja, na primer prepričevanje, da bi dosegel tvoje strinjanje.

3. Ocenite govornikovo neverbalno komunikacijo • Preberite in razlagajte si, kaj govornik govori s telesno govorico in drugimi neverbalnimi znaki.

• Zavedajte se gibov, drže, očesnega stika, tona glasu in obrazne mimike.

4. Spremljajte svojo nebesedno komunikacijo in svoje čustvene filtre • Zavedajte se sporočil, ki jih pošiljate z neverbalno komunikacijo.

• Zavedajte se čustvenih filtrov, ki bi lahko vplivali na vaše razumevanje sporočevalca (čustveni filtri so »gumbi«, ki lahko povzročajo, da ljudje nehajo poslušati /razmišljati).

• Če se zavedate svojih čustvenih filtrov, jih lahko nadzirate.

5. Poslušajte govornika s sočutjem in brez obsojanja • Poskusite se postaviti na govorčevo mesto in razumeti, kaj oblikuje njegove občutke za sporočilom.

• Ne presojajte govornika; poslušajte s sočutjem in brez sodbe potrdite govorčevo vrednost.

• Morda se ne strinjate s tem, kar je bilo rečeno, vendar pokažite razumevanje, zakaj je bilo to rečeno, in izrazite, da si boste vzeli čas za poslušanje sporočila.

Najpomembnejše v komunikaciji je slišati, kar ni bilo povedano.

J. W. Roper

21

pojdi na individualno vajo 4.1

KAKO DOBER POSLUŠALEC SEM? Glede na rezultate individualne vaje 4.1 ali vaše osebne izkušnje aktivnega poslušanja ste morda odkrili svojo trenutno stopnjo usposobljenosti učinkovitega poslušalca. Morda ste tudi ugotovili dejavnike, ki vam preprečujejo, da bi bili dobri poslušalci, in tiste dejavnosti, na katere lahko vplivate, da izboljšate svoje veščine aktivnega poslušanja.

4.1.1 Načrt aktivnega poslušanja

4

Zastavite si cilje in dejavnosti, s katerimi boste izboljšali aktivno poslušanje z osredotočanjem na izboljšanje svojih šibkih točk.

Razvojno področje

Aktivnost

Kdo poleg mene bo še vključen?

Kdaj bom storil?

1.

2.

3.

pojdi na skupinsko vajo 4A

VEŠČINE POSLUŠANJA

pojdi na skupinsko vajo 4B

SKUPAJ GRE LAŽJE

pojdi na skupinsko vajo 4C

NORI STAVEK

22

4.2 Filtri v poslušanju Do zdaj ste morda že ugotovili, ali vaši čustveni ali razumski filtri vplivajo na vaše sposobnosti poslušanja.

Filtri so nam svojstvena razumska in čustvena prepričanja skozi katere filtriramo vse, kar slišimo. Zaradi filtrov je naše poslušanje selektivno; filtri nam preprečujejo, da poslušamo aktivno in objektivno. Ključna področja, ki vplivajo na naše čustvene in razumske filtre, so: • naša pričakovanja; • naši odnosi; • naše pretekle izkušnje in • naše vrednote ter prepričanja.

4

Če želite postati dobri poslušalci, morate znati obvladovati svoje osebne filtre tako, da jih: • identificirate (opredelite); • razumsko ali fizično ločite od njih, da zmanjšate njihov vpliv; • med poslušanjem se osredotočite na ohranjanje odprtosti.

razprava

PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE FILTROV Svoje misli o svojih osebnih filtrih, ki vam preprečujejo, da bi bili dobri sogovorniki, delite z drugimi.

• Katere vrste razumskih in čustvenih filtrov imate?

• Kakšen je učinek teh filtrov na vaše vodenje?

• Kaj lahko storite, da jih nadzirate?

Ne pozabite, da ko ljudje čutijo močno povezanost z neko temo, bodo ravno njihova čustva vplivala na njihovo sposobnost komuniciranja in poslušanja.

Deset pravil uspešnega poslušanja: • Bodite motivirani za poslušanje.

• Bodite pozorni na govorca in to pokažite.

• Uporabite telesno govorico, da govorcu pokažete, da aktivno poslušate.

• Uporabite vsa svoja čutila, da določite pomen, kaj nam drugi sporoča.

• Prizadevajte si za natančnost.

• Ne sodite.

• Nadzirajte svoje filtre za poslušanje.

• Povečajte svojo moč zadrževanja koncentracije z opazovanjem.

• Vadite dobro poslušanje in bodite vzor drugim.

• Poslušajte sebe.

23

UÄ?ni dnevnik:

4

24

5. USPEŠNO SPRAŠEVANJE

Moder človek ne daje pravih odgovorov; on postavlja prava vprašanja.

Claude Levi-Strauss

Da bi vključili vse tiste, ki jih sodobni vodja vodi, je pomembno, da si prizadeva za ustvarjanje dialoga. V demokratičnih družbah vodje ne dosegajo svojih ciljev s pristopom ukazovanja in nadzora; tako uporabljajo metode, ki druge vključujejo v procese odločanja. Ena od teh metod je znana kot dialog. Proces dialoga je takšen:

5

GOVORJENJE

SPRAŠEVANJE

POIZVEDOVANJE

ZAGOVORNIŠTVO

Vsi se lahko spomnimo dogodkov (velikih in majhnih srečanj ali srečanj med samo dvema osebama), v katerih je bila v komunikaciji uporabljena samo navpično os (govorjenje/ zagovorništvo). Na eni strani bo oseba, ki želi predlagati nek potek dogajanja; temu bo druga oseba nasprotovala in bo predlagala drugačen pristop. Drugi, vključeni v takšne razprave, niso nič drugega kakor le gledalci.

Razmislite, kako so lahko razprave plodnejše, ko vključeni uporabijo os spraševanje/ poizvedovanje in tako globlje raziščejo temo ali vprašanje.

S spremljanjem števila uporabljenih vprašanj lahko vedno merite obseg, v katerem neka razprava uporablja različni osi dialoga.

5.1 VPRAŠANJA – ODPRTA ALI ZAPRTA Vešča uporaba vprašanj bo vodji omogočila: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Raziskati, kaj si drugi želijo/ kaj mislijo / verjamejo / česa se bojijo.

Povečati raven sodelovanja.

Spodbuditi druge, da delijo svoje izkušnje ali izrazijo svoje mnenje.

Razvoj ustvarjalnega reševanje problemov in spodbujanja novih idej.

Spodbujanje ljudi k razmisleku, preden se odločijo o nekaterih ukrepih.

Podporo odločevanju s soglasjem.

Spodbuditi večjo zavezanost odločitvam.

25

Najboljša vprašanja za spodbujanje dialoga so znana kot ODPRTA vprašanja; to so vprašanja, ki odprejo raziskovanje problema in omogočajo sodelujočim, da prepoznajo nove pristope.

Kot nakazuje že sama beseda, nam odprta vprašanja omogočajo, da bolje raziščemo zadevo, prav tako se uporabljajo za: • ustvarjanje širšega pogleda; • izhod iz zastojev; • prepoznavanje drugih možnosti; • spodbujanje zavezanosti; • spodbujanje delovanja; • pridobivanje povratnih informacij in • odkrivanje novih možnosti.

5

Odprta vprašanja se običajno začnejo z besedami oz. besednimi zvezami, kot so: Kaj? Kdo? Zakaj? Kako? Kje? Kdaj? Kateri? Na kakšen način? V kolikšni meri?

Zaprta vprašanja nam bodo pomagala neko temo zapreti. So koristna pri zaključevanju razprave, preden je treba sprejeti odločitev.

Zaprta vprašanja se običajno začnejo z besedami oz. besednimi zvezami, kot so: Je bil? Si naredil? Ali? Ste bili? Je? Lahko? Bi? Ali? Na zaprta vprašanja je mogoče hitro odgovoriti z da, ne ali mogoče, če oseba, ki odgovarja, ne želi pojasniti več.

Previdnost je potrebna glede uporabe besede »zakaj«. Spodaj preberite nasvete o učinkovitem spraševanju.

1. Ponovno oblikujte vprašanja, ki se ne začnejo z besedo »zakaj«, kajti to lahko povzroči, da se ljudje začnejo braniti in opravičevati svoje ideje in obnašanje.

2. Vprašajte eno vprašanje, bodite jasni in jedrnati.

3. Počakajte, da ljudje odgovorijo, in se ne ustrašite tišine.

4. Postavite vprašanja, ki spodbujajo ljudi h globljemu razmisleku.

5. Poskušajte pridobiti vpogled, ne samo zbirati informacije.

6. Poslušajte in vprašajte tako po občutkih kot tudi dejstvih.

7. S povratnimi informacijami se odzovite na neverbalno komunikacijo.

8. Uporabite svojo neverbalno komunikacijo tako, da vaša vprašanja ne bodo zvenela preveč vsiljivo.

9. Premaknite se od splošnih k specifičnim vprašanjem.

10. Izzovite predpostavke in posploševanja.

Vprašanja in načini njihove uporabe zagotavljajo ključno iskro za resničen dialog. V nadaljevanju boste našli okvir ali model, ki vam bo pomagal postaviti pravo vprašanje ob pravem času.

Poznan je kot »CREW ali PRRV« model, ki ga je razvil avtor David Clutterbuck v svojem delu na področju mentorstva. Ta pristop uporablja vprašanja, ki omogočajo poslušalcem, da razmišljajo o svojih vprašanjih na globlji ravni in spodbujajo novo razumevanje in odkrivanje.

Ustrezno spraševanje je v središču dobrega dialoga.

26

Šest iskrenih služabnikov (iz pesmi Gunga Din) Imam šest poštenih služabnikov (naučili so me vse, kar znam).

Njihova imena so Kaj in Zakaj, Kdaj in Kako ter Kje in Kdo. Pošiljam jih na pot po kopnem in morju, pošljem jih na vzhod in zahod.

Toda po tem, ko so delali zame, jim dajem počitek.

Pustim jim počivati od devetih do petih, ker takrat delam, pa tudi med zajtrkom, kosilom in večerjo, ker to so lačni možje.

Ampak različni ljudje imajo drugačne poglede: poznam eno majhno osebo, ima milijon služabnikov, ki sploh ne počivajo!

Ona jih pošilja v tujino in po opravkih, od trenutka, ko odprejo oči, gre za dva milijona Kakojev in sedem milijonov Zakajev!

5

Rudyard Kipling; Slonovo dete (1902)

pojdi na skupinsko vajo 5A

POPOLN KVADRAT

5.2 Vrste vprašanj v odnosu s časom in odzivom Vprašanja ne zadostijo le radovednosti, temveč nam pomagajo izraziti in razumeti problem, o katerem razpravljamo. »Linearna« in »aktivacijska« vprašanja zahtevajo dejstva, kronološki pregled in zaznavanje stanja. »Krožna« in »refleksivna« vprašanja spodbujajo čustvene in domiselne odgovore, možne in še ne dokazane odgovore.

27

POJASNITEV Aktivacijsko Ali bi bila možnost, da …?

Kaj naj bi se zgodilo?

Kdo bo naredil kaj do kdaj?

Linearno (osebni zorni kot) Kaj se je zgodilo?

Kje in kdaj?

Kaj si ti storil?

Kakšen je tvoj način reagiranja?

Kaj so storili drugi?

JASNA PERCEPCIJA

PRETEKLOST/ SEDANJOST

Krožno Če bi bil ti … kaj bi bil tvoj odgovor?

Z druge perspektive, kaj potem?

UKREPANJE

PRIHODNOST

Refleksivno Zakaj pa ne?

Kaj če …?

Kaj bi lahko podprlo, preprečilo …?

Kaj se je zgodilo čez nekaj časa?

PREGLED

5

ŽELJE, SANJE

RAZVOJ

5.2.1 CREW / PRRV-model Model CREW je model spraševanja, pri katerem uporabljamo štiri zgoraj navedene vrste vprašanj.

C

(Clarify) Pojasniti

Pojasnite, o čem se razpravlja in se dogovorite, kakšen naj bo želeni rezultat. »O čem želimo razpravljati in kaj želimo doseči?«

R

(Reality) Realnost

Želite povečati zavedanje o tem, kaj se dogaja sedaj. »Kaj se dogaja sedaj?«

E

(Explore) Raziskati

Spodbujajte zamisli in izbiro, kako nekaj narediti drugače. »Kakšne možnosti imamo?«

W

(Will) Volja

Koliko smo odločeni, da se strinjamo z določenim potekom aktivnosti? »Koliko smo na lestvici od 1 do 10 prepričani, da bomo to storili?«

28

razprava

DOBRO VPRAŠANJE Model CREW / PRRV uporabite v pogovoru o letošnji najboljši skavtski izkušnji.

Pogovorite se o učinkovitosti uporabe vprašanj, ki se natančneje navezujejo na izkušnjo.

Učni dnevnik:

5

29

6. PODAJANJE IN SPREJEMANJE POVRATNIH INFORMACIJ (ANG. FEEDBACK) Redno dajanje in pridobivanje povratnih informacij je ena od bistvenih veščin vodenja.

Ljudje morajo vedeti, kako napredujejo, zato jim je potrebno povedati, da je delo, ki ga opravljajo, zelo dobro; s tem se bodo tisti, ki so vodeni, naučili razumeti in sprejeti povratne informacije o rezultatih svojega dela, ki včasih ni zadovoljivo opravljeno.

Namen povratnih informacij je prejemniku povedati, kako ga zaznava ali doživlja tisti, ki mu daje informacije. Pri tem gre za način učenja o sebi in za to, kakšen vpliv ima naše vedenje na druge. Bolj kot se bomo zavedali samega sebe, bolj uspešno bo naše vodenje. Dobra povratna informacija nudi dragocene vpoglede v različne vidike naše uspešnosti. Tako se lahko seznanimo s tistimi vidiki našega vedenja, ki krepijo naše vodstvene sposobnosti, in tudi s tistimi, ki jih slabijo. Dajanje povratnih informacij je mogočno orodje. Ne pozabite, da ga je treba uporabiti kot hranilo za pomoč drugim, da rastejo in se razvijajo; in ne predstavlja nekega uničevalca plevela, ki lahko povzroči, da se posamezniki umaknejo in ovenijo. V tem smislu mora biti vsako podajanje (pozitivne ali negativne) povratne informacije konstruktivno. Vodja ne bi smel nikoli dati povratne informacije zgolj zato, da bi si s tem olajšal dušo.

6

6.1 Model Joharijevega okna za razkrivanje in pridobivanje povratnih informacij Dva ameriška psihologa, Joseph Luft in Harry Ingham, sta razvila model »okna«, ki ponazarja odnose v smislu zavedanja. Model je opisan tudi v modulu Osebnega razvoja WLDP, in sicer v 3. poglavju z naslovom Moj največji potencial.

Model je mogoče uporabiti za prikaz štirih vidikov našega vedenja in motivacije, ki so poznani nam samim ali kot nas zaznavajo drugi.

Sebi poznano Drugim poznano

Drugim nepoznano

Sebi nepoznano

Odprto/javno

Slepo/nezavedno

Skrito/zasebno

Neznano

Štiri okna predstavljajo naslednje: Odprto/javno

Se nanaša na obnašanje in motivacijo, kar je poznano nam in drugim.

Skrito/zasebno

Predstavlja stvari, ki jih poznamo, vendar jih ne razkrivamo drugim.

Slepo

Pomeni, da drugi lahko vidijo stvari, ki se jih mi ne zavedamo.

Neznano

Je področje neznane dejavnosti; lahko se nanaša na našo neizkoriščeno ustvarjalnost ali potencial ali na nepričakovan izid iz načrtovanih izkušenj.

30

Pri dajanju povratnih informacij drugim pogosto izhajamo iz podokna »slepo«; informacije, ki jih drugim posredujemo o vidikih njihovega vedenja, imajo včasih učinek svetlobe, ki sije v temen kot.

Odprto Slepo Skrito Neznano Na začetku vsakega razmerja bosta podokni skrito in slepo verjetno večji od podokna odprto.

Ko se bo razmerje razvijalo in gradilo zaupanje med ljudmi, bo podokno skrito postalo manjše zaradi razkrivanja drug drugemu in s tem se bo podokno slepo zmanjšalo zaradi dajanja in prejemanja povratnih informacij.

6

Slepo Odprto Skrito

Neznano

Jasno je, da bi se moral vsakdo, ki si želi, da odnos uspeva, truditi, da bo podokno odprto čim večje.

To se lahko zgodi, če zavestno delimo informacije o sebi z drugimi iz podokna skrito in tudi z dajanjem povratnih informacij in spraševanjem po njih.

Na podlagi lastnih izkušenj se boste verjetno strinjali, da so lahko povratne informacije konstruktivne ali destruktivne; uspešen vodja bo vedno dajal konstruktivne povratne informacije.

31

6.2 Nasveti za konstruktivno dajanje povratnih informacij (ang. feedback) • Pozitivne informacije naj bodo vedno pred negativnimi.

• Spodbujajte.

• Bodite specifični.

• Osredotočite se na tisto, kar je mogoče spremeniti.

• Navedite podrobnosti.

• Dovolite prejemniku, da sprejme ali zavrne povratne informacije.

• Ponudite druge možnosti.

• Opišite, ne sodite.

• Prevzemite odgovornost za povratne informacije.

• Pustite nekaj izbire.

• Spoštujte občutke, mnenja in prepričanja prejemnika.

• Zavedajte se, da se stvari ne bodo nujno spremenile zaradi vaših povratnih informacij.

• Zavedajte se, da se lahko stvari spremenijo zaradi vaše povratne informacije.

• Preverite, ali so bile informacije pravilno slišane in pravilno razumljene.

• Vprašajte, ali se prejemnik strinja z vašimi povratnimi informacijami.

• Vprašajte, ali mu je bilo kdaj prej povedano kaj podobnega.

• Vprašajte jih, naj predlagajo alternative.

• Prosite jih, naj določijo, kaj nameravajo storiti drugače.

6

pojdi na skupinsko vajo 6A

S POVRATNIMI INFORMACIJAMI IN BREZ NJIH

6.3 Sprejemanje in zaznavanje povratnih informacij Poleg zagotavljanja povratnih informacij drugim mora uspešen vodja sam poiskati povratne informacije od tistih, ki ga obkrožajo. Tu se pojavi nekaj vprašanj oz. sugestij, ki jih morate upoštevati, da boste zagotovili resnično vrednost povratnih informacij, ki vam bodo dane.

Poskusite nadzorovati kakršno koli obrambo, ki jo morda čutite.

• Strah, da bi jih užalili ali se morali ukvarjali z njihovim obrambnim ali opravičevalnim vedenjem včasih povzroči, da se ljudje neodločno odzivajo, če jih vprašate za povratne informacije.

Poslušajte, da boste razumeli.

• Vadite vse spretnosti aktivnega poslušanja, vključno z uporabo telesne govorice in obrazne mimike, saj ta spodbuja človeka h govorjenju.

Poskusite začasno prekiniti sojenje.

• Ne nazadnje je tako, da ko slišimo, kako tisti, ki nam daje povratne informacije, razmišlja o nas in si razlaga naše ravnanje, ob tem spoznavamo sebe.

32

Povzemite in razmislite, kaj slišite.

• Vaš ponudnik povratnih informacij bo cenil, da resnično poslušate in razumete, kaj pravi, saj s tem kažete, da ugotavljate, da je tisto, kar ste »slišali«, tisto, kar vam on dejansko govori.

Postavite vprašanja za pojasnitev.

• Osredotočite se na vprašanja, da boste razumeli povratne informacije.

Vprašajte za primere in zgodbe.

• Vprašajte za primere, da si lahko ponazorite povratne informacije. S tem se prepričate, da si s svojim ponudnikom povratnih informacij delita tako pomen kot razumevanje.

Samo zato, ker vam oseba daje povratne informacije, to še ne pomeni, da so njene povratne informacije pravilne. Drugi vaša dejanja vidijo in si jih razlagajo skozi lasten filter in lastne življenjske izkušnje.

Bodite dostopni.

6

• Pokažite svojo odprtost do povratnih informacij skozi telesno govorico, obrazno mimiko in s samozavestjo.

Zanesljivost povratnih informacij ugotovite tako, da jih preverite z drugimi. Če le ena oseba verjame v nekaj o vas, je morda edina; včasih ni »problem« v vas, ampak v tej osebi.

Ne pozabite: sami imate pravico in sposobnost, da se odločite, kaj storiti s prejetimi povratnimi informacijami.

Učni dnevnik:

33

7. TEHNIKE KOMUNIKACIJE NA PODLAGI UČINKOVITEGA SPRAŠEVANJA IN AKTIVNEGA POSLUŠANJA Učinkovito spraševanja in aktivno poslušanje v kombinaciji s proaktivnim pristopom k vodenju in osebnemu razvoju nam kot učeči se organizaciji pomagata rasti.

Zaradi tega je smiselno uporabiti nekaj orodij, ki so posebej ustvarjena za sistemsko komuniciranje in grajenje družbenih konstruktov. Nekatera od teh orodij so bila prilagojena za WAGGGS-ovo okolje, ki temelji na vrednotah in prostovoljstvu.

Orodja, kot so Appreciative Inquiry (v prevodu »odobravajoče poizvedovanje«), mentorstvo, coaching in nenasilna komunikacija, vključujejo spraševanje in poslušanje drugih ljudi.

7.1 Appreciative Inquiry (odobravajoče poizvedovanje) Zelo učinkovito in dobro znano orodje za pozitivno in celostno komunikacijo je odobravajoče poizvedovanje ali angleško Appreciative Inquiry (v smislu odkrivanja in raziskovanja dragocenih elementov skozi dialog).

Appreciative Inquiry je tehnika, ki omogoča preučevanje in raziskovanje, kaj daje življenje človeškim sistemom, ko delujejo po svojih najboljših močeh. Ta pristop k osebni rasti in spremembam na vseh ravneh – od osebne do organizacijske – temelji na predpostavki, da vprašanja in dialog o močnih točkah, uspehih, vrednotah, upih in sanjah že v sebi vsebujejo moč preoblikovanja in spreminjanja. Skratka, Appreciative Inquiry predlaga, naj človeško organiziranje in sprememba v svoji najboljši izvedbi temeljita na potrjevanju človeka in občutku vrednosti posameznika.

7

Naslednja prepričanja o človeški naravi in človeškem organiziranju nečesa so osnova za Appreciative Inquiry (odobravajoče poizvedovanje):

• Ljudje imajo posamično in kolektivno edinstvene darove, spretnosti in prispevke, ki jih lahko ponudijo.

• Organizacije so človeški družbeni sistemi, viri neomejene odnosne sposobnosti, ustvarjene in žive v jeziku.

• Slike, ki jih imamo o prihodnosti, izhajajo iz naših družbenih konstruktov, zato služijo za usmerjanje dejanj posameznikov in skupnosti.

• S pomočjo človeške komunikacije (poizvedovanja in dialoga) lahko ljudje svojo pozornost in dejavnost premaknejo stran od le analiziranja problemov in tako gradijo ideale in produktivne možnosti za prihodnost.

(Power of Appreciative Enquiry (2003)

Obstaja veliko različic tehnike Appreciative Inquiry, vendar vse uporabljajo skupna orodja, ki se osredotočajo na: • vprašanja, ki spodbudijo ljudi, da razmišljajo celostno, sistemsko in usmerjeno v prihodnost; • ustvarjanje pozitivnega učenja iz preteklih izkušenj.

34

Vsak problem so neuresničene sanje in sanje so bile prve.

David Cooperrider

Appreciative Inquiry (odobravajoče poizvedovanje) učinkuje, ker vidi ljudi kot ljudi in ne kot stroje. Ta metoda: • oblikuje odnose, ki ljudem omogočajo, da se čutijo potrjeni skozi odnos in ne skozi njihovo vlogo; • ustvarja priložnost ljudem, da so slišani; • za ljudi ustvarja priložnosti, da sanjajo in te sanje delijo; • ustvarja okolje, v katerem lahko ljudje izberejo način, kako prispevati; • ljudem daje diskretnost in podporo, da ukrepajo; • pri ljudeh spodbuja in omogoča pozitivnost.

7

Appreciative Inquiry je uvedla premik paradigme v pristopu k reševanju problemov in reševanju konfliktov: Sprememba v pristopu Osredotočenost na intervencijo Participacija / sodelovanje

Sprememba, ki prinese primanjkljaj

Pozitivna sprememba

Opredeljen problem

Afirmativne teme

Selektivno vključevanje ljudi

Celotni sistem

Raziskava dejavnosti

Diagnoza problema Vzroki in posledice Kvantitativna analiza Profil potrebe Izvedba s strani zunanjih izvajalcev

Odkritje pozitivnega jedra Organizacija na svojem višku Narativna analiza Zemljevid pozitivnega jedra Izvedba članov

Razširjanje

Povratne informacije nosilcem odločanja

Razširjena in ustvarjalna izmenjava najboljših praks

Kreativni potencial

Seznam alternativ, pridobljen z možgansko nevihto

Sanje za boljši svet in prispevek organizacije

Usmerjen na rezultate

Najboljša rešitev za reševanje problema

Oblikovanje za uresničevanje sanj in prizadevanj ljudi

Pridobljena zmogljivost

Zmožnost implementacije in merjenja napredka

Zmogljivost za nenehne pozitivne spremembe

Razmišljujoči pristop

Linearno, analitično razmišljanje

Krožno, sintetično razmišljanje

35

Zato je Appreciative Inquiry tudi pogosto uporabljeno orodje za Coaching.

7 korakov metode Appreciative Inquiry: 1.

2.

3.

4.

Opredelite cilj ali temo.

Na podlagi informativnih vprašanj odkrijte podrobnosti in dejstva o temi.

Sanjajte: preučite pričakovanja in vizije sanj in odnosov med njimi.

Oblikujte alternativne rešitve za izpolnitev čim večjega števila sanj, vključno s posledicami za vsako rešitev.

5. Izberite rešitev, realno in polno zavezanosti, kolikor je le mogoče.

6. Akcijski načrti: kdo dela kaj, do kdaj in kot simbol izpolnjenosti.

7. Izpolnite in preverjajte dogovore.

APPRECIATIVE INQUIRY COACHING

Linearna logika

1

7

7 6 ODKRIVATI

DELATI

Detektiv / arheolog

Kapitan

• Informativna vprašanja.

• Raziščite in omejite.

• Vprašanja ki se nanašajo na spremembo obnašanja.

• Vplivanje na spreminjanje, razmišljanje in obnašanje.

2

5 Prihodnost

Sedaj

3

4

OBLIKOVATI

SANJATI

Umetnik

Raziskovalec / etnolog

• Hipotetična vprašanja.

• Izzivati nove predpostavke in zaznavanja.

• Vprašanja, ki se navezujejo na odnose.

• Raziskovanje odnosov in povezav.

Krožna logika

pojdi na skupinsko vajo 7A

POPOLN DAN

36

7.2 Mentorstvo in coaching kot orodji za komunikacijo in fasilitiranje Pomemben element v WAGGGS-ovem programu za razvoj vodstvenih sposobnosti je prilagoditev strukture mentorstva in coachinga za enostavno uporabo na vseh ravneh organizacije kot orodje za razvoj potenciala članov in vodij v organizaciji.

Coaching in mentorstvo sta načina učenja, kako se učiti s pomočjo usposobljenega mentorja ali coacha. Razlika med coachingom in mentorstvom temelji predvsem na ravnovesju med vprašanji in odgovori ter na fasilitatorjevih izkušnjah.

Total Vprašanje

Učenje glede na odnos in komunikacijo

Coaching Nadzorovanje Posvetovanje

7

Posredovanje Mentorstvo

Svetovanje Dajanje navodil

Odgovor

Moč je pri dajatelju

Moč je pri prejemniku

Relation

7.2.1 Mentorstvo • Mentorstvo je pomeni podpor izkušene osebe posamezniku pri njegovem razvoju v vlogi vodje. Mentorja imamo lahko na zasebni ali poslovni ravni.

• Mentor je starejši kolega, ki daje nasvete in nam je vzor.

• Mentorstvo ni ciljno usmerjeno kot coaching in razprave so tematsko široke.

• Mentor ima običajno veliko izkušenj na klientovem poslovnem področju.

7.2.2 Coaching

Coaching služi za odklepanje potenciala osebe, da doseže čim boljše rezultate. To ne pomeni učiti ljudi, temveč jim pomagati, da se sami učijo.

John Whitmore

37

Coaching pomeni drugi osebi pomagati, da aktivno dela pri doseganju lastnih, osebno opredeljenih ciljev in sanj.

Appreciative Inquiry (odobravajoče poizvedovanje) je eno od orodij, ki jih je mogoče uporabiti pri coachingu.

Coach: • zastavlja vprašanja; • je nevtralen do naloge in cilja; • je odgovoren za postopek ali proces coachinga.

BITI Coaching

Coach NI:

Vprašanja

• sodnik; • tisti, ki svetuje in nudi rešitve; • tisti, ki odgovarja na vprašanja; • terapevt;

DELATI

ZNATI

7

• iskalec vzrokov neke zadeve.

Coachee (spraševanec ali oseba, ki jo coach vodi) JE: • osebno vključen v nalogo in cilj; • tisti, ki odgovarja na vprašanja; • tisti, ki išče in postavlja prednostne ukrepe za doseganje cilja; • odgovoren za doseganje cilja.

Osnovna načela Appreciative Inquirya in Coachinga so: • Teza: vsako dejanje se izvaja z optimalnim namenom – od neposredne logike in predpostavk posameznika.

• Večina tega, kar počnemo, deluje.

• Protislovja so vzroki za življenje in razvoj.

Enostavna metoda coachinga…

Tema: Naloga in cilj?

SEDAJ

POTI DO CILJA

SANJSKA SITUACIJA

Kje si sedaj?

Kaj bi lahko naredil?

Kaj naj bi naredil?

Kako in kje si želiš biti?

Ovire 38

7.2.3 Samocoaching SAMOCOACHING

BITI Zaupanje, radovednost, samoopazovanje Radovednost, zavezanost, zaupanje Razumevanje, ustvarjalnost, fokus

DELATI

JAZ

Strast, vizija, etika

vzajemno razumevanje, standardi, zanesljivost

DRUGI

DEJSTVA IN DOGODKI

ustvarjanje modelov, tehnične veščine, intelektualna neprožnost

VEDETI

7

pojdi na individualno vajo 7.1

SAMOCOACHING

7.3 Nenasilni jezik (žirafji jezik) Marshall Rosenberg je razvil tehniko za preoblikovanje konfliktov in konstruktivno pridobivanje povratnih informacij (ang. feedback), ki jo je poimenoval »žirafji jezik«.

Ko besede izvirajo iz srca, prečkajo ovire in izzovejo sočutje.

Marshall B. Rosenberg

Namen uporabe žirafjega jezika je: • ustvariti celovit in proaktiven stik; • rešiti konflikte in • ustvariti priložnosti za dialog. Žirafa je kopenski sesalec z največjim srcem, dolgim vratom in širokim pregledom.

Ko komunicirate kot žirafa, uporabljate vse te prednosti.

39

Nasprotje žifjega jezika je »šakalji jezik« V nasprotju z žirafjim jezikom je »šakalji jezik«. Šakal: • zavija; • obsoja; • se bojuje ali zbeži stran in • zlorabi slabosti drugih.

Ko komunicirate kot šakal, uporabljate »ti-govorico«, (neutemeljene) predsodke, ki prestavijo odgovornost na vašo »žrtev«. Tako npr. ne rečete »se počutim zapuščenega«, temveč »ti si me zapustil«.

Besede so lahko okna ali zidovi!

Marshall B. Rosenberg

7

7.3.1 Tehnika žirafjega jezika Objektivno opišite situacijo. DEJSTVA Kako se počutite sedaj? ČUSTVA Česa bi si želeli? POTREBE Kaj predlagate? DEJANJA

pojdi na skupinsko vajo 7B

ŽIRAFJI JEZIK

Učni dnevnik:

40

8 VEŠČINE POZITIVNEGA VPLIVANJA Sposobnost vodje, da pozitivno vpliva na druge, je ključnega pomena za zagotovitev, da drugi verjamejo temu, kar govori. To je še posebej pomembno v obdobjih sprememb ali negotovosti.

Pri poskusu, da bi vplival na druge za doseganje določenega izida, mora vodja upoštevati: • raven moči in vpliva deležnikov (zainteresiranih strani); • obseg interesa zainteresiranih strani za to, kar je predlagano, in • meje osebne moči vodje ali avtoritete.

Zato je treba najprej ugotoviti, kdo so deležniki (zainteresirane strani), preden se odločimo, kako pozitivno vplivati ​​na njihov odnos do predlaganega.

Uspešno vplivanje zahteva visoko raven osebnih veščin, ki temeljijo na: • občutljivosti do zahtev v neki situaciji; • sočustvovanju s posebnimi potrebami, strahovi in ​​pričakovanji posameznikov, ki jih skušamo prepričati.

Vplivanje vključuje prizadevanje za sprejetje novega položaja na podlagi tega, da postane sprejemljiv za obe strani. Slogi vplivanja se razlikujejo, tako da celostno odražajo situacijo, preference in značilnosti ter položaj, kje se nahajajo na preferenčni lestvici zainteresiranih strani.

Poznamo dva sloga vplivanja, ki ju lahko povzamemo kot:

8

• slog potiskanja in • slog izgrajevanja.

Slog potiskanja se osredotoča na vašo lastno komunikacijo in načrt, kaj želite doseči.

To vključuje: • jasno izražanje lastnih pogledov in mnenj; • jasno izražanje lastnih občutkov; • potrjevanje pričakovanj ali zahtev do drugih ljudi ter • uporabo spodbud in poudarjanje koristi.

Pri slogu izgrajevanja gre bolj za odzivnost in pripravljenost osredotočiti se na načrte drugih, kar vključuje: • aktivno poslušanje; • raziskovanje čustev in mnenj; • prepoznavanje in izgradnjo skupne podlage; • odprto izražanje lastnih čustev in spodbujanje drugih, da izrazijo svoja čustva; • pripravljenost, da ohranijo prožnost, ko drugi predlagajo potencialno uporabne rešitve.

Izbira, ki bo vplivala na uporabljeni slog, bo odvisna od: • lastne vloge, značilnosti in želja kot vodje; • kulture in vrednot organizacije; • posebnih okoliščin neke situacije; • stopnje samozavesti in kompetenc tistih, ki sodelujejo v procesu; • stopnje eksplicitnega ali implicitnega odpora vpletenih oseb; • osebne moči ključnih deležnikov.

41

pojdi na individualno vajo 8.1

KAKO VPLIVEN SEM? 1. Občinstvo se bo v svojem odnosu razlikovalo na kontinuumu od odprto sovražnega prek neprijaznega, nevtralnega, neodločenega, neinformiranega, tiho podpornega do aktivno podpornega. Vsako od teh vedenj bo od vodje zahtevalo drugačno strategijo vplivanja.

Odprta sovražnost

Vljudnost

Neprijaznost

Debata

Razprava

Nevtralno

Dialog

2. Metoda komunikacije se bo morala razlikovati glede na vrsto vključene publike: sporočilo prilagodite, da bo ustrezalo potrebam poslušalca. Ugotovite, kje na kontinuumu se vaše občinstvo nahaja in načrtujte strategijo »potiskanja«, »izgrajevanja« ali kombinacijo obojega.

3. Čeprav je morda občinstvo, ki vas podpira, lažje prepričati, bodo mogoče vseeno potrebovali vaše veščine vplivanja, ki jih bodo motivirale, da bodo druge naprej prepričevali o vas.

8

4. Odnos udeležene publike se lahko premika po kontinuumu (glejte zgornjo točko 1), kar zahteva čas in potrpežljivost, saj se posamezniki gibljejo naprej in nazaj po kontinuumu odnosa.

5. Cilj vas kot vodje je prakticiranje pozitivnega vplivanja z nudenjem dostopa do informacij, ki so relevantne, točne in ažurne. To povečuje vašo verodostojnost v procesu in ljudi prepriča, da lahko vodite brez pritiska »močne roke«.

6. Uporabo statističnih podatkov za vplivanje na občinstvo je treba vedno kombinirati z drugimi informacijami. Ko uporabljate statistične podatke, naj bodo ti preprosti, ustrezni, uravnoteženi in brez uporabe žargona. Uporabiti jih je treba z namenom, da pojasnite stvari, ne da zmedete občinstvo.

7. Formalna logika z vsemi svojimi pravili in načeli ne more prepričati ljudi, če so zaskrbljeni, jezni ali se počutijo, kot bi bili brez nadzorne moči. Logika ne upošteva čustev ljudi, njihovih odnosov, vrednot in zvestobe.

8. Samo dejstva niso dovolj, da boste uspešno vplivali na ljudi, da se odzovejo pozitivno.

Imeti morajo visoko stopnjo osebnega zaupanja v verodostojnost vas kot vodje, da bi se premaknili vzdolž kontinuuma odnosa. Dejstva bi jih lahko premaknila z neprijazne na nevtralno stopnjo, vendar bodo potrebovali precej višjo stopnjo vplivanja v »izgrajevalnem slogu«, ki jih bo premaknila v odnos aktivne podpore.

9. Dejstva so dejstva le takrat, ko se vse strani strinjajo o njih!

pojdi na individualno vajo 8.2

ALI POTISKAM ALI GRADIM?

42

Opazovanje in podajanje povratnih informacij (ang. feedback) – obrazec Obnašanja v »slogu potiskanja«

Primeri

• Izražanje pogledov in mnenj • Izražanje čustev • Povedo, kaj hočejo • Uporabljajo nagrade in pritisk Popolno potiskovalno obnašanje

Obnašanja v »slogu izgrajevanja« • Aktivno poslušanje • Opogumljanje in spraševanje

Primeri

8

• Odprtost do drugačnih pogledov • Izgradnja in podpiranje skupne podlage Popolno izgrajevalno obnašanje

Učni dnevnik:

43

9. POLITIČNO VPLIVANJE: UMETNOST LOBIRANJA IN ZAGOVORNIŠTVA Lobiranje je posebna oblika vplivanja. Gre za vplivanje na politični proces znotraj vseh vrst institucij, in sicer na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Za vsakogar, ki se ukvarja z družbenim razvojem in razvojem skupnosti, je to bistvena spretnost, podobno kot tudi spodbujanje in oznanjanje interesov neprivilegiranih in slabo zastopanih skupin. Proces lobiranja poteka v treh fazah: 1. priprava politike; 2. oblikovanje politike in odločanje o njej; 3. izvajanje politike (implementacija politike).

Da bi uspešno lobirali, morate: • vzpostaviti in vzdrževati dobre stike s politiki, vodjami skupnosti in ključnimi posamezniki znotraj skupnosti, ki imajo vpliv, izhajajoč iz njihove »osebne moči«; • znati postaviti svoj poseben interes v širši okvir programov in načrtov drugih ljudi; • to storiti v pravem trenutku; • biti sposobni pogajati se in vključiti informacije, argumente ali statistične podatke, ki bodo zanimivi tistim, na katere si prizadevate vplivati; • biti sposobni komunicirati, poznati ozadja in vsebine politike, na katero želite vplivati; • sposobnost, da se postavite v položaj partnerja, s katerim se pogovarjate in poskusite upoštevati njihove težave in prednostne naloge; to vam bo omogočilo iskanje skupne podlage in kompromisov; • nadzorujte izvajanje vseh odločitev; • ohranjajte svoje stike.

9

Z uporabo znanih vprašalnic sledite naslednjim korakom za učinkovito lobiranje.

KAJ? Vedite, kaj želite storiti.

• Bodite jasni, za kaj lobirate.

• Vedite specifično, kakšen rezultat želite.

ZAKAJ? Vedite, zakaj želite nekaj doseči.

• Bodite jasni glede razlogov za lobiranje.

• Bodite zavezani in verjemite v razloge za svojo kampanjo/akcijo.

KAKO? Odločite se, kaj želite storiti glede tega.

• Odločite se o strategiji, ki jo boste uporabljali.

• Odločite se, katere metode boste uporabili.

KDO? Vedite, koga morate lobirati.

• Opredelite organizacije in ključne posameznike, na katere morate vplivati ​​ (izvedite matriko zainteresiranih strani).

• Identificirajte svoje nasprotnike (in poskusite razumeti njihove perspektive).

• Poiščite stike medijev, ki vas bodo podprli.

KDAJ? Vedite, kdaj lobirati.

• Poiščite najprimernejši čas za izvedbo vaše kampanje/akcije.

• Odkrijte, ali obstaja splošna podpora za vašo akcijo ali pa neznanje in nasprotovanje.

44

pojdi na individualno vajo 9.1

NALOGA LOBIRANJA

UÄ?ni dnevnik:

9

45

10. VEŠČINE USPEŠNEGA POGAJANJA Od časa do časa bo vaša vloga vodje zahtevala, da delate kot »posrednik« med različnimi interesi, da bi dosegli uspešen izid. To pomeni, da se morate znati pogajati skozi morebitno »minsko polje« različnih perspektiv.

Pogajanja so proces, s katerim iščemo pogoje za pridobitev tistega, kar si želimo, od nekoga, ki si želi nekaj od nas.

Kennedy

Pogajanja so interaktivni proces, skozi katerega se različne stranke odločijo, kaj bo vsaka od njih dala, naredila in sprejela.

Delbeke

Z drugimi besedami: pogajanje je eksplicitna, prostovoljna izmenjava med ljudmi, ki si drug od drugega nekaj želijo.

Gavin Kennedy (v delu The New Negotiating Edge) govori o treh pogajalskih obnašanjih: Rdeče:

prikazano z agresijo, ustrahovanjem in manipulacijo v pogajalskem procesu.

Modro:

povezano s sodelovanjem, zaupanjem in spravo v pogajalskem procesu.

Vijolično:

edenje, ki se ukvarja z ljudmi, kakršni so dejansko v pogajalskem procesu, in ne takšnimi, kot mi sklepamo ali bi si želeli, da so.

10

Če je rdeče obnašanje jemanja in modro obnašanje dajanja, predstavlja vijolično obnašanje trgovanje ali »jemanje med dajanjem«.

Vodja se bo moral pogajati vsakič, ko: • se zahteva privolitev drugih; • čas in trud pogajanj upravičijo morebitni rezultati; • je rezultat negotov.

pojdi na individualno vajo 10.1

KAKO SE OBNAŠAM KOT POGAJALEC? Do neke mere se bo vaše vedenje kot rdeči / modri / vijolični pogajalec neposredno nanašalo na »MAZ-faktor«, v katerem so: M A Z

= = =

osebna moč, vpliv in verodostojnost ter njihov vpliv na druge ljudi; avtoriteta, ki vam jo daje vaša organizacija; vaše znanje in izkušnje vodje.

46

V vsakem procesu pogajanja poznamo štiri jasne stopnje: 1.

2.

3.

4.

Pripravite se Razprava Predlagajte Trgujte

Kaj mi želimo?

Kaj oni želijo?

S katerimi željami bi lahko trgovali?

S katerimi željami bomo trgovali?

Kontrolni seznam pogajanj Izpolnite seznam, ki bo zagotovil, da bodo vaše priprave za pogajanja ustrezno pokrite.

S kom se pogajam?

Katere so ključne težave?

Kdo so zainteresirane strani/deležniki?

Ali vse zainteresirane strani jasno razumejo vprašanja?

Kakšne so njihove potrebe?

Kaj imamo skupnega?

Kakšne so njihove osebnosti / slogi?

Kaj hočem? Moje potrebe?

Kakšne so njihove razlike?

Kaj sem pripravljen dati?

Kaj hočejo?

Kakšno je pogajalsko okolje?

Kakšen je pogajalski proces?

Kdo je prosil za sestanek?

Kakšen je prostor: javni / zasebni?

Kdo bo začel postopek?

Kakšen je pritisk na odločitve?

Kdo bo določil osnovna pravila?

V čigavem prostoru smo?

Ali potrebujemo popolno soglasje?

Kakšna zavezanost in zaupanje obstajajo?

Kako se odloča?

Kateri stroški so vključeni?

Ali lahko spodbujam pogajanja, ki temeljijo na interesih?

Katere informacije potrebujem za pogajanja?

Kakšna je moja pogajalska strategija?

Kako bom sam ali z drugimi zbral podatke?

Ali poznam svoje alternative?

Ali bodo informacije sprejemljive?

Ali razumem problem?

Ali se o tem pogovarjam pred pogajanji?

Ali poznam svoje interese?

Ali potrebujem več časa za zbiranje podatkov?

Ali poznam najnižjo možno pogajalsko točko?

Kako bo dosežen sporazum?

10

Kakšni so cilji v razmerju?

Pisni sporazum?

Kaj MAZ (moč, avtoriteta, znanje) prinese na mizo?

Ustni dogovor?

Ali poznam dobro rešitev in možnosti?

Formalno ali neformalno?

Ali imam informacije o drugih zainteresiranih straneh?

Ali potrebujem povratne informacije od drugih?

Kako se bo sporazum izvajal?

Kdo je odgovoren?

Kakšna je časovnica?

Ali so potrebni dodatni sestanki?

Ali mora rešitev nadzorovati nekdo drug?

Ali se je treba ponovno pogajati?

47

Vodja bo imel koristi od razvoja in uporabe učinkovitih pogajalskih spretnosti, ko bo npr.: • začenjal spodbujati spremembe; • se bo ukvarjal z deležniki (zainteresiranimi stranmi); • vodil tim in • izvajal spremembe.

Učni dnevnik:

10

48

11. ELEKTRONSKO IN VIRTUALNO KOMUNICIRANJE Večina skavtskih voditeljev danes komunicira na številne druge načine, ne le verbalno in iz oči v oči. Uporaba elektronskih načinov komunikacije in prek interneta je enostavna, hitra in učinkovita ter vse bolj vstopa v naše vsakdanje življenje. K temu lahko dodamo, da so elektronska komunikacijska sredstva veliko cenejša od sestankov in uporabe tradicionalnih poštnih sistemov.

Mnogi še vedno obravnavajo e-sporočila ali e-pošto kot neformalno v primerjavi s pismom ali sestankom, zato so manj previdni z načinom pisanja, pomenom sporočila in slovnico. Vendar pa se e-pošta lahko naknadno shranjuje in obravnava kot uradna informacija ali dokument.

Lahko se zgodi, da se nepazljivost v sporočanju neke informacije napačno razume in/ali prevede, kar posledično povzroči konflikte zaradi dvoumnosti sporočila. Pisanje e-sporočil, odgovarjanje na spletne bloge ali klepet prek Skypa lahko povzročijo, da pospešimo komunikacijo, obenem pa manj razmišljamo, o čem se sploh pogovarjamo ali kako se izražamo.

Pomislite na svoja elektronska sporočila: • Kadar pišete z VELIKIMI ZAČETNICAMI, pomeni, da KRIČITE! • Ko uporabljate več kot le en klicaj, prav tako pomeni, da KRIČITE!!!

• Če uporabljate več vprašajev na koncu, lahko to bralcu sporoča, naj »bere med vrsticami« ali da smatrate, da je mogoče »neumen«.

11 Z uporabo elektronskih medijev lahko hitro dosežemo število judi, obenem se moramo zavedati, da lahko kdo opazuje našo komunikacijo brez naše vednosti.

Nekatere internetne aplikacije uveljavljajo svoje pravice do lastništva tistega, kar delite in naložite na splet (slike, besedila, zamisli itd.), zato razmislite o tem, kaj želite deliti z vsemi in kaj bi radi delili le z manjšo skupino ljudi. Temu ustrezno prilagodite svoje obnašanje na spletu.

Možnost dodajanja oseb v svoja e-poštna sporočila (cc – vidna; bcc – nevidna) je preprost način za souporabo in širjenje informacij z več ljudmi, vendar ob nepazljivosti lahko postane vir obrekovanja, zato razmislite, koga boste dodali ali izvzeli iz posredovanja ali odgovarjanja na elektronsko pošto.

Pri pisanju prispevkov v blogih ali javnih razpravah osebno ali kot predstavnik vašega združenja / organizacije razmislite in jasno povejte, kaj je vaše osebno mnenje in kaj je dogovorjeno mnenje organizacije. Bralec tega morda ne bo mogel razlikovati.

Bodite pozorni tudi pri urejanju spletnih strani, ki bi jih lahko obiskalo veliko ljudi, ki nimajo vašega znanja ali poznavanja teme, o kateri pišete. (useit.com/papers/webwriting)

49

Pravila za elektronsko komuniciranje Pravila veljajo za e-pošto ali e-sporočila, internetno klepetanje in bloganje: • Odkrijte, kaj želite doseči s svojim elektronskim sporočilom in kako želite, da se prejemnik odzove. Pomislite na vprašalnice: kaj, kdo, kdaj, kako, kje.

• Naslovite elektronsko sporočilo.

• Najprej povejte tisto, kar je najpomembnejše.

• Pišite kratka e-sporočila, glede ene tematike je najbolje, da napišete enega. Celotno sporočilo naj bo vidno na zaslonu.

• Bodite previdni pri odgovarjanju vsem oz. funkcijo »odgovori vsem«. Razmislite o seznamu naslovnikov in ali res vsakdo potrebuje vaš odgovor.

• Razmislite o tem, koga dodajate v kopijo ali skrito kopijo sporočila v (cc ali bcc) – včasih je bolje, da se tem ljudem sporočilo naknadno posreduje.

• Bodite previdni pri priponkah, ki jih lahko uredite pred posredovanjem. Uporabite pdf-različice za priloge, za katere ne želite, da jih kdo naknadno spreminja.

• Izbrišite več kot shranite.

• Ustvarite e-poštne sisteme za arhiviranje in označite vhodna e-poštna sporočila glede na pomen in naloge.

• Pomembna in občutljiva sporočila je boljše prenesti v živo. Vaša čustva se lahko prenesejo tudi prek telesne govorice; tako se izognete nesporazumom.

• Bodite previdni s humorjem, sarkazmom in ironijo, če vseh prejemnikov ne poznate zelo dobro.

• Štejte do 10! E-pošta ni namenjena izražanju globokih čustev. Vaša jeza, zapisana v sporočilu, bo ostala pri prejemniku, dokler sporočilo ne bo izbrisano ali še dlje!

11

• Še enkrat preberite sporočilo, sedaj s perspektive prejemnika.

Učni dnevnik:

50

12. ETIKA KOMUNICIRANJA Pazi na svoje misli; one postanejo besede.

Pazi svoje besede; one postanejo dejanja.

Pazi na svoja dejanja; ona postanejo navade.

Pazi na svoje navade; one postanejo značaj.

Pazi na svoj značaj; on postane tvoja usoda. (neznan avtor)

Ta citat nam govori, da moramo biti pri ustvarjanju lastne usode pazljivi do tega, kar izražamo z besedami. Pomembno je tudi, da se zavedamo ljudi okrog nas in pazimo na naše izraze, kajti lahko so razumljeni na veliko različnih načinov.

Razmislite o svojem načinu komuniciranja v vlogi vodje in se zavedajte, da vas drugi pri tem opazujejo. Včasih morda celo neprestano kopirajo vaš način komuniciranja že zaradi dejstva, da ste vi njihov vodja in s tem tudi zgled.

Pri komuniciranju iz oči v oči ali pisno upoštevajte svoja lastna načela ali načela o etičnem komuniciranju: • Kdo mora vedeti kaj?

• Kaj je dovolj vključiti v sporočilo?

• Kdo mora prejeti sporočilo / komu je namenjeno? Ali sporočilo zahteva ukrepanje ali le informira?

• Ali želite obvestiti nekatere osebe, kaj je vsebinsko dovolj in kaj je nepomembno?

• Kako prejemniku sporočila sporočite, da želite da on: – nekaj izve od vas; – ukrepa; – posreduje / razširi med druge in – podaja povratne informacije.

• Kako lahko ugotovite, ali druga oseba razume ali ne razume vašega sporočila?

• Ali posredujete tretji osebi nekaj, kar ste le slišali, vendar za to nimate dokazov?

12

Z drugimi besedam – preberite, ali je to, kar prejemniku sporočate: • prijetno vedeti; • treba vedeti; • nujno vedeti; • nepomembno ali celo škodljivo vedeti.

pojdi na skupinsko vajo 12A

TISTE ZGODBE!

51

Vaš način komuniciranja izraža lastno ustvarjalnost, ki je rezultat preteklih izkušenj in odnosa do sporočila, ki ga pošiljate, ter njegovega prejemnika.

Zato je v komunikaciji pomembno, da upoštevate osebna načela ali splošna pravila dobrega komuniciranja. Razmislite o: • tem, ali posredujete sporočila, ki jih prejmete od drugih; • posledicah posredovanja informacij od drugih; • sistemskem ozadju in kontekstu prejetega sporočila; • pozitivnem pristopu do kakršnega koli sporočila; • o tem, kar slišite od dveh ali več ljudi – to še ne pomeni, da je »dvojno resnično«; • komu je bilo vaše sporočilo posredovano naprej in kdo mora biti o tem obveščen (na primer lahko pride do zlorabe zaupnih podatkov itd.).

Vedno se prepričajte se, ali obstaja povezava med vašimi besedami, stališči, zaznavanjem in tem, kar izražate z besedami in telesno govorico.

Učni dnevnik:

12

52

Dodatek 1: INDIVIDUALNE VAJE

I

53

individualna vaja 4.1

KAKO DOBER POSLUŠALEC SEM? NAMEN: Oceniti in vaditi sposobnosti aktivnega poslušanja in prepoznati ovire pri poslušanju.

POSTOPEK: Preberite vsako vprašanje in se ocenite od 1 do 5. Ko končate z vsemi vprašanji, seštejte števila in rezultat preverite v spodnji lestvici. Črke za vprašanji so povezane s področji, na katerih mogoče želite izboljšati svoje veščine.

Vprašanja: 1. Ali kdaj razumete, kaj je bilo rečeno, ne pa tudi, kaj je bilo mišljeno? (A) 2. Ali se težko osredotočite na to, kar nekdo govori zaradi zunanjih motenj, kot so hrup ali gibanje? (B) 3. Ali se težko osredotočite na to, kar nekdo govori zaradi notranjih motenj, na primer skrbi, strahu, nepripravljenosti ali sanjarjenja? (A) 4. Ali se odzivate na to, na kaj govorec napeljuje, bolj kot na to, kar govori?(A) 5. Ali se jezno odzovete na besede, izgovorjene ali implicirane, na katere iz logičnih razlogov ne bi smeli biti jezen? (A) 6. Ali imate težave pri »branju« govorčeve telesne govorice? (D) 7. Ali vam je težko sogovorniku odgovoriti na nepristranski način, če se z njim ne strinjate? (F) 8. Ali vam je težko sogovorniku odgovoriti na nepristranski način, če vam ni všeč? (E) 9. Ali se pripravite, kaj boste odgovorili, še preden sogovornik konča? (F) 10. Se vam zdi, da poslušate selektivno, se pravi slišite le tiste besede in ideje, ki jih želite slišati? (A) 11. Ali obstajajo določene besede, besedne zveze ali dejanja, ki v vas vedno sprožijo določene pozitivne ali negativne odzive? (F) 12. Ali pogosto vprašate: »Kaj ste rekli?«, čeprav ste govorca slišali?

(B in C) 13. Ali se zanašate na druge, da razložijo, kaj se je zgodilo na sestanku? (A)

nikoli včasih vedno 1 2 3 4 5

I

Zgornja vprašanja vam lahko pomagajo natančneje razumeti nekatere vaše močne in šibke točke v poslušanju. Sedaj preverite svoje vsote v primerjavi s spodnjimi vrednostmi: 13–20: zelo dober poslušalec 21–32: precej dober poslušalec 33–45: povprečen poslušalec 46–58: precej slab poslušalec 59–65: slab poslušalec Oglejte si svoje odgovore (glejte črke za številkami). Ali sledijo določenemu vzorcu?

Vprašanja so označena tako, da lahko enostavno določite področja, na katerih bo treba delati, da bi izboljšali svoje veščine poslušanja.

A – čustveni filtri B – fizične ovire C– notranje ovire D – telesna govorica E – odgovor brez obsojanja F – filtri in predsodki 54

individualna vaja 7.1

SAMOCOACHING NAMEN: Preizkušanje in vadba samocoachinga.

POSTOPEK: Samocoaching vadite z uporabo coaching trikotnika, zvezka in pisala. Razmislite in sami ugotovite, katera so naslednja dejanja, ki jih morate storiti, da se boste približali svojemu cilju. Zastavite si cilj, kaj bi želeli doseči na svoji skavtski poti.

To vajo lahko izvajate tudi skupaj s svojim mentorjem ali coachem.

I

55

individualna vaja 8.1

KAKO VPLIVEN SEM? NAMEN: Oceniti lasten vpliv.

POSTOPEK: Preberite spodnje izjave in vsako ocenite z oceno od 1 do 6 glede na to, kako najbolje opisuje vaše strinjanje ali nestrinjanje z izjavo.

Se sploh ne strinjam

1 2 3 4 5 6

Se popolnoma strinjam

1. Vse, kar morate vedeti o nekom, je ali je »z vami« ali »proti vam«.

2. Za uspešno komuniciranje potrebujete le jasno sporočilo. Jasna in natančna razlaga mora biti prepričljiva.

3. Prijazno občinstvo ne potrebuje prepričevanja.

4. Edini način uspešnega prepričevanja je peljati nekoga od popolnega nesoglasja do popolnega soglasja.

5. Običajno je bolje, da ne poskušate vplivati na ljudi; bolje je obveščati jih.

6. Najboljši način vplivanja na nekoga je z uporabo statističnih podatkov, dejstev in logike.

7. Če ste nekomu svoje stališče podali jasno, logično in natančno, ga boste s tem prepričali.

8. Če ste v nekaj prepričani, bo to verjetno prepričljivo tudi drugim.

9. Če bi vsi imeli dostop do istih informacij, prepričevanje ne bi bilo potrebno.

RAZPRAVA IN REFLEKSIJA: Vse izjave temeljijo na »predpostavkah« o vplivanju. Več o teh predpostavkah boste izvedeli v 8. poglavju na strani 41 pri temi o veščinah pozitivnega vplivanja.

I

Sedaj seštejte svoje izjave. Vaš rezultat vam bo omogočil oceno stopnje usposobljenosti pri vplivanju in prepričevanju drugih.

35–45: zelo uspešen 28–34: pristojen, ima potrebno znanje in veščine 22–28: srednje kompetenten, ima zadovoljivo znanje Manj kot 22: neučinkovit, nima dovolj razvitih kompetenc Pogovorite se o izjavah in razmislite, kako se boste odzvali na svoj rezultat.

56

individualna vaja 8.2

ALI POTISKAM ALI GRADIM? NAMEN: Pripraviti se na sprejemanje povratne informacije (ang. »feedbacka«) o svojem osebnem slogu vplivanja.

POSTOPEK: 1. Prepoznajte težavo ali problem, glede katerega želite vplivati na druge tako, da bodo podprli tisto, kar predlagate.

Težava je lahko kar koli, na primer odločanje o vaših idejah o praznovanju, kam bi radi odšli na počitnice in kar koli drugega, pri čemer morate doseči, da drugi »kupijo« vašo idejo.

2. Odločite se, kako boste drugim predstavili svoj primer. Tiste, ki jim predstavite svoj primer, prosite, naj izpolnijo obrazec za podajanje povratnih informacij. Glejte 8. poglavje.

Ne pozabite pojasniti, kaj pomenita stila »potiskanje« in »izgrajevanje« v povezavi s tehnikami vplivanja.

3. Predstavite svoj primer in prosite za povratne informacije.

4. Opazujte, kako ste se odzvali na povratne informacije.

I

57

individualna vaja 9.1

NALOGA LOBIRANJA NAMEN: Preizkusiti in vaditi na훾rt lastne strategije lobiranja.

POSTOPEK: 1. Opredelite te탑avo, za katero 탑elite lobirati, ter posameznike ali organizacije, na katere morate vplivati, da bi dosegli svoj cilj.

2. Za dolo훾anje svoje strategije uporabite formulo petih korakov iz 9. poglavja na strani 47.

3. Izvedite in spremljajte svojo strategijo.

4. Ocenite rezultate svoje strategije.

I

58

individualna vaja 10.1

KAKO SE OBNAŠAM KOT POGAJALEC? NAMEN: Razmisliti in oceniti svoje naravno in pozitivno obnašanje v procesu pogajanja.

POSTOPEK: Izpolnite spodnji vprašalnik, ki vam bo pomagal ugotoviti, kje na pogajalskem kontinuumu se nahajate. Pomagal vam bo ocenjevati, ali ste bolj »rdeč« ali »moder« pogajalec.

Odnos do pogajanja: Preberite si izjave in v desnem stolpcu označite, ali se z njimi strinjate ali ne.

Se strinjam

Se ne strinjam

1. Pogajalci ne bi smeli pokazati svojih čustev, ker lahko nasprotniki to izkoristijo.

2. Delno sprejemljiv dogovor je boljši od sploh ne doseženega dogovora.

3. Če mi nasprotnik ponudi priložnost, da jo lahko diskretno izkoristim, je to njegov problem.

4. Če drugi pogajalci povedo, da so v težavah, se bom izpogajal za dobičkonosen dogovor.

5. Sledim lastnim interesom, a pustim tudi drugim pogajalcem, da naredijo enako.

6. Na splošno je bolje, če govoriš iskreno o svojih okoliščinah.

7. Ko se pogajam, me skrbi mogoča zavrnitev.

8. Če so nasprotniki šibki in ne znajo skrbeti zase, je to njihov problem.

9. Dober namen je vrednejši od moči.

I

10. Ko se nasprotniki pod pritiskom umaknejo, moram jaz potisniti še močneje.

O odgovorih, ki ste jih navedli, ne moremo govoriti kot o pravilnih ali napačnih. Lahko jih razlagamo kot sprožilce in so le pokazatelji naših prepričanj in obnašanj, ko smo v vlogi pogajalca.

1 se strinjam se ne strinjam

2

3

4

5

6

7

8

9

10

rdeča modra rdeča modra rdeča modra modra rdeča modra rdeča modra rdeča modra rdeča modra rdeča

rdeča modra rdeča modra

S preverjanjem števila rdečih in modrih odgovorov boste lahko ugotovili, do kakšne mere se nagibate v eno ali drugo smer, ali obstaja ravnovesje med rdečimi in modrimi odgovori, v tem primeru ste že »vijolični« pogajalec.

59

Dodatek 2: SKUPINSKE VAJE

I

60

skupinska vaja 2A

KOMUNIKACIJSKI MODELI NAMEN: Vizualno si predstavljati, kako je komunikacija zgrajena iz elementov, ki jih je mogoče pomešati.

POSTOPEK: Velikost skupine: tri do sedem igralcev. Večje skupine razdelite, vendar boste potrebovali več kock.

Materiali in priprava: dva enaka kompleta otroških kock (npr. lego kocke). Vsak komplet naj vsebuje 10 kock in eno osnovno ploščo, na katero bodo skupine polagale kocke. Če se igra več skupin ali med seboj tekmuje, pripravite ustrezno število kompletov kock s pripadajočo osnovno ploščo. Za vsako ekipo po en komplet.

Z enim kompletom kock na osnovno ploščo zgradite naključen predmet in ga skrijte iz vidnega polja igralcev. V tej igri obstajajo štiri komunikacijske vloge, ki si jih igralci izberejo med seboj. Vsak igralec igra po eno vlogo.

Oseba A – direktor Oseba B – tekač Oseba C – graditelj Oseba D – opazovalec (lahko jih je tudi več) Direktor je edina oseba, ki lahko vidi predmet (predhodno ga zgradi vodja igre).

Direktorjeva naloga je dati jasna navodila tekaču, ki mora prenesti sporočilo graditelju, da lahko on potem gradi natančno repliko modela.

Tekač posluša direktorjeva navodila in steče v drug del prostora, kjer se nahaja oseba graditelj. Tekač preda graditelju navodila za gradnjo, ne da bi videl gradnike. Tekač nima omejenega števila, kolikokrat lahko preteče med direktorjem in graditeljem.

Graditelj posluša tekačeva navodila in gradi predmet iz nabora gradnikov, ki jih je dobil na začetku igre. Graditelj je edina oseba, ki lahko vidi predmet v izgradnji in gradbene materiale.

Opazovalec/-ci opazujejo komunikacijo in igro ter zabeležijo, kaj deluje in kaj ne.

Zabeležijo tudi, kako se igralci obnašajo pod pritiskom, kar pozneje podelijo z igralci.

S

Za začetek omejite igro na 10 minut. Po pretečenem času dovolite skupini, da primerja model in svojo repliko ter preveri, kako natančno se ujemata. Na splošno bo replika le malo podobna originalu, kar običajno lahko povzroči vročo razpravo!

Pripadnikom skupine dovolite, da se pogovorijo in povejo eno stvar, ki je delovala dobro, eno, ki ni delovala, in eno, ki bi jo naslednjič naredili drugače.

Ponovite vajo; tokrat naj igralci zamenjajo vloge. Ustvarite nov model iz lego kock!

To preprosto komunikacijsko vajo lahko igrate večkrat. Ekipe lahko dodajajo nove ovire, vloge in načine komuniciranja, na primer z uporabo pripomočkov, kot so diagrami, morsejeva abeceda in uporaba veščin aktivnega poslušanja. ČAS: 45 minut.

61

skupinska vaja 2B

KOMUNIKACIJSKE KOCKE NAMEN: Igralci gradijo samospoštovanje medtem, ko poskušajo obdržati kocke, da ne padejo.

POSTOPEK: Postavitev Postavite tri kocke na vsak nivo in tako zgradite stolp (podobno kot v igri Jenga). Gradite stolp, dokler ne uporabite vseh 48 kock. Kartice z vprašanji pomešajte in jih postavite na kupček z barvo, obrnjeno navzdol.

Igra Izberite igralca, ki začne prvi krog igre. Vsak krog, v katerem igra po en igralec, sestavljajo naslednji koraki: Igralec dvigne karto z vrha kupčka in pogleda barvo. Nato igralec: 1. pazljivo pobere kocko iste barve kot je na karti z vrha stolpa; če je to naredil uspešno ponovno, dvigne karto s kupčka kart; 2. igralec mora sedaj izvleči kocko iz katerega koli nižjega nivoja kock (ne sme ponovno vzeti kocke z vrha stolpa); 3. igralec nato prebere vprašanje, ki je napisano na karti; 4. če na karti piše, da mora igralec zastaviti vprašanje, to naredi in določi drugega igralca, ki mora na vprašanje odgovoriti; 5. ko igralec odgovori na vprašanje, tisti, ki je vprašanje zastavil, nežno položi kocko nazaj na vrh stolpa; 6. vrh stolpa mora vsebovati tri kocke, preden se začne naslednji krog igre; 7. vsak igralec odigra svoj krog igre; 8. igra se tako nadaljuje, dokler se stolp ne zruši. Igralec ki je igral v trenutku, ko se je stolp zrušil, izgubi ta krog igre. Igralec, ki je izgubil krog, mora ponovno sestaviti stolp za naslednjega igralca.

S

MATERIAL: 48 barvnih kock (primerne oblike so tudi kvadri kot npr. v igri Jenga). Potrebujemo enako število kock vsake od treh barv in kartice z vprašanji v istih treh barvah.

Karte so razdeljene v naslednje kategorije: • rdeča – komunikacijsko vprašanje (na primer: kaj so ovire za uspešno komuniciranje?); • zelena – neverbalna komunikacija (na primer: risanje, igranje, mimika itd.); • modra – verbalna komunikacija (na primer: soigralce je treba prepričati, da je modra najpomembnejša barva!) ČAS: 1 ura.

62

skupinska vaja 3A

POMEN SPREMEMB NAMEN: • Razmisliti, kako se spreminja vaš pogled na bistvene vrednote in skupne ideje skozi življenje.

• Izmenjati različna mnenja o skupnih idejah.

POSTOPEK: Skupino prosite, naj razpravlja o nekaterih običajnih izrazih in kaj so pomenili njim osebno v različnih življenjskih obdobjih in situacijah.

Pogovorite se od razumevanju naslednjih besed v obdobju, ko ste bili stari: 7 let, 15 let, 22 let, 35 let, 50 let, 75 let.

Besede: • dom; • družina; • ekonomija;prosti čas; • učenje.

Ali se pomen spreminja. Če se – zakaj?

S

63

skupinska vaja 4A

VEŠČINE POSLUŠANJA NAMEN: • Razmislek o načinih in spretnostih poslušanja in o tem, kaj vpliva na vaše poslušanje in kaj je za vas moteče.

POSTOPEK: Skupini povejte, da ji boste povedali zgodbo in na koncu postavili vprašanje o njej. Počasi preberite »Zgodba z avtobusa«. (glejte spodaj) Potem ko ste prebrali zgodbo, skupino prosite, naj na list papirja, ki se nahaja pred njimi, napiše ime voznika.

MATERIAL: • list papirja • pisalo Zgodba z avtobusa Vozite avtobus, na katerem je 50 volčičev. Avtobus se ustavi na postaji, z avtobusa izstopi 10 volčičev in 3 vstopijo. Na naslednji postaji izstopi 8 volčičev in 2 vstopita. Imamo še dve postaji, na njih 4 volčiči izstopijo in 2 skavtinji vstopita na vsaki postaji. Avtobus nato pelje naravnost do končne postaje, kjer izstopijo še preostali potniki.

Kako je bilo ime vozniku avtobusa?

S

64

skupinska vaja 4B

SKUPAJ GRE LAŽJE NAMEN: • Vaditi jasno komunikacijo in graditi zaupanje v težkih časih in trenutkih zmede.

• Spomniti ljudi, kako se počuti druga oseba v komunikaciji, ter omogočiti vpogled, s katerim lahko izboljšamo medosebni odnos.

POSTOPEK: Igralci se razdelijo v pare. En član iz vsakega para si nadene prevezo skozi oči, tako da ničesar ne vidi. Vsi igralci se postavijo v velik krog. Naloga člana para, ki ima prevezo prek oči, je stopiti v središče kroga in prinesti določen predmet na podlagi navodil, ki mu jih daje partner brez preveze, ki stoji v krogu.

Naloga se zdi preprosta, dokler se ne znajdejo vsi deli parov v krogu in sta potrebna iznajdljivost in načrtovanje komunikacije.

Ta aktivnost je lahko nadgradnja aktivnosti za grajenje zaupanja v timu. V tej aktivnosti udeleženci občutijo potrebo po zaupanju, potrebo po načrtovanju in težave v komuniciranju, medtem ko se nahajajo v vlogi coacha in tistega, ki ga on vodi. ČAS: 20 minut in čas za razpravo.

S

65

skupinska vaja 4C

NORI STAVEK NAMEN: • Vaditi veščine osredotočenega poslušanja in s tem povečati razumevanje podanih informacij.

POSTOPEK: Skupina naj ima 4 ali več igralcev.

Poslušanje podrobnosti je lahko zelo pomembno pri reševanju težave ali sledenju zapletenim navodilom. Včasih podrobnosti niso pomembne za razumevanje, medtem ko so drugič ravno najpomembnejši del posredovanih informacij.

Zmoči pazljivo poslušati vse besede, ki jih nekdo pove, ni enostavna naloga. Včasih moramo poslušati tudi z očmi in opazovati telesno govorico, izraze obraza, mimiko in gibanje oči, da bi dobili vse potrebne informacije. Bolj ko »poslušate« te podrobnosti, več boste slišali in bolje boste razumeli, kaj je bilo rečeno.

Potek igre Pred začetkom na posamezne listke napišemo približno dvanajst stavkov, ki so sicer jezikovno pravilni, vendar vsebinsko morda nesmiselni. Na primer: • Mickey Mouse je moj idol.

• Moja babica je imela ogromno tetovažo.

• Modra krava je plavala čez Luno.

• Za zajtrk je dobro jesti pajke in gosenice za zajtrk.

• Elastika je na božično jutro zalepljena na strop.

Bodite ustvarjalni in sestavite še več stavkov. Pred začetkom igre postavite v sprednji del sobe dva stola. Izberite dve osebi iz skupine in ju prosite, naj sedita na stolih. Vsaki dajte listek papirja z enim od norih stavkov na njem. Igralca morata prebrati stavek v tišini in se nato vključiti v pogovor. Vsak igralec med pogovorom poskuša povedati svoj stavek.

Cilj igre je uspeti vključiti dani stavek v pogovor, ne da bi sogovorec to ugotovil. Za začetek pogovora lahko igralcem določite temo, na primer ribolov, operna glasba, šport, nakup čevljev ali kaj drugega, kar nima nobene zveze s stavki.

S

Dajte jim tudi časovno omejitev (eno do dve minuti časa), da v pogovor vključijo svoj stavk.

Po izteku časa dovolite ljudem v občinstvu, da ugibajo, kateri je bil »nor stavek«. Kdor ugane, ima priložnost igrati v naslednjem krogu.

MATERIAL: • papir, pisala • 2 stola ČAS: 1 ura.

66

skupinska vaja 5A

POPOLN KVADRAT NAMEN: • Izboljšati komunikacijo.

• Ugotoviti, kako napredujemo, če prej načrtujemo.

POSTOPEK: Vsi v skupini naj si čez oči nadenejo poveze. Pripadnikom skupine povejte, da se pred njimi nahaja vreča, v kateri je dolga vrv. Naloga skupine je iz vrvi narediti kvadrat, pri čemer se vsak član drži vrvi, tako da so enako razmaknjeni eden od drugega.

Ko skupina konča, ji dajte nekaj časa za načrtovanje in poskusite znova. Cilj igre je narediti popoln kvadrat.

Različica 1: Oblikujte krog namesto kvadrata ali izvedite aktivnost v tišini (brez povez čez oči).

Različica 2: Skupina naj oblikuje določeno črko. Če imate dve skupini, ju spodbudite, da sodelujeta in naredita kratko besedo.

Različica 3: Klobuk postavite na tla. Oseba, ki med igro naleti na klobuk, ne sme več govoriti, temveč si mora klobuk nadeti na glavo.

Vpogled v vajo: Če skupino postavimo v krog in naročimo, naj vsi sežejo po vrvi, se zgodi, da zgrabijo za tisti del vrvi, ki se nahaja pred njimi. Šele sedaj jim lahko naročimo, da si čez oči nadenejo poveze. Ko skupina meni, da je ustvarila popoln kvadrat, naj si sname poveze in vidi, kako blizu cilja je bila. Ta preprosta vaja je običajno težja, kot se sprva zdi.

MATERIAL: • Skavtske rutke ali trakovi za poveze čez oči, • dolg kos vrvi v vreči, • klobuk.

S

ČAS: 45 minut.

67

skupinska vaja 6A

S POVRATNO INFORMACIJO IN BREZ NJE NAMEN: • Izkusiti učinek dajanja in prejemanja povratnih informacij med sodelovanjem.

POSTOPEK: Igralce razdelite v pare. Vsak par naj se usede tako, da si člana kažeta hrbet. Vsak udeleženec ima papir in pisalo.

Igra je sestavljena iz dveh korakov. V vsakem koraku en udeleženec dobi preprosto risbo, ki jo mora pojasniti drugemu, da lahko ta nariše sliko. Oseba, ki sliko opisuje, mora uporabljati samo geometrijske izraze, kot so črta, krog, trikotnik, kvadrat, kvader, pika itd. Ne sme povedati, kakšna je slika.

Korak 1 (risba 1): Ena oseba v paru razlaga o sliki, poslušalec pa riše. Poslušalec ne sme postavljati vprašanj.

Korak 2 (risba 2): Poslušalec lahko sprašuje, oseba, ki drži sliko, pa sme odgovarjati le z »da« ali »ne«.

Korak 3 (risba 3): Poslušalec lahko vpraša kakršno koli vprašanje in dobi kakršen koli odgovor.

MATERIAL: • Vodja vaje naj naredi ločene kopije spodnjih treh slik, in sicer en paket za vsak par udeležencev. Udeleženci pred igro ne smejo videti slik. ČAS: 45 minut.

S

1

2

3

68

skupinska vaja 7A

POPOLN DAN NAMEN: • Vaditi coaching in odobravajoče poizvedovanje (Appreciative Inquiry).

POSTOPEK: Igralce razdelite v skupine, ki imajo 3 do 4 člane. V vsaki skupinici naj si določijo vloge: • coach ali spraševalec; • coachee ali spraševanec; • 1 do 2 sta opazovalca (lahko opazujeta isto osebo ali vsak enega v skupini, na primer en opazuje coacha, drugi pa spraševanega).

Spraševalec sprašuje spraševanca o njegovem popolnem dnevu ali popolnem skavtskem srečanju ali drugi izbrani temi. Uporabi naj tehniko sedmih korakov odobravajočega poizvedovanja (Appreciative Inquiry).

Po nekaj minutah vloge zamenjajte. Po vsaki zamenjavi se pogovorite o tem, kako so se igralci počutili v različnih vlogah. ČAS: 30 minut (vmes je lahko odmor).

S

69

skupinska vaja 7B

ŽIRAFJI JEZIK NAMEN: • Vaditi »žirafji jezik«.

• Iti skozi izkušnjo uporabe strukturirane metode za preoblikovanje konflikta.

POSTOPEK: Igralce razdelite v skupine, ki imajo 3 do 4 člane.

Vsak član skupine naj razmisli o trenutku, ko se je našel v položaju, kjer je potreboval razumevanje nekoga drugega. Lahko izberemo tudi situacijo, v kateri je bil član v vlogi aktivnega poslušalca. Član naj sedaj to situacijo opiše in pojasni drugim v skupini.

Nato dva člana v skupini z uprizoritvijo opišeta situacijo drugim članom (drugi člani so sedaj opazovalci).

Po uprizoritvi skupina razpravlja o tem, kaj bi bilo mogoče storiti in povedati. Igra se ponovi in pri tem uporabljamo metodo »žirafjega jezika«. Člani v skupini zamenjajo vloge, dokler vsi ne pridejo na vrsto.

Pogovorite se o vseh uprizorjenih situacijah in vlogah ter zapišite, česa ste se ob tem naučili. ČAS: približno 1 ura.

S

70

skupinska vaja 12A

TISTE ZGODBE! NAMEN: • Razmišljati o etiki pri komuniciranju.

• Zavedati se, kako komunikacijski kanali delujejo in se spreminjajo.

POSTOPEK: Preberite ali pripovedujte nekomu zgodbo o komuniciranju z drugimi (na primer Deček in volk ali To je povsem res, avtorja Hansa Christiana Andersena).

Razpravljajte o tem, komu in kako bi junaki morali sporočati in na kakšen način bi morali komunicirati (govoriti in poslušati ter pri tem upoštevati sporočilo). ČAS: približno 1 ura.

S

71

VIRI LITERATURA Clutterbuck, David & David Megginson: Techniques for Coaching and Mentoring ‘What do you need in order to become a good coach or mentor: a life; a position; a qualification; a way of going on; techniques?’.

Giving Presentations. Expert Solutions to Everyday Challenges (2007) Harvard Business School Press Luft, J. and Ingham, H. (1955): ‘The Johari window, a graphic model of interpersonal awareness’, Proceedings of the western training laboratory in group development.

Los Angeles: UCLA O’Connor, Joseph & Andrea Lages (2004): Coaching with NLP: a practical guide to getting the best out of yourself and others. How to be a Master Coach.

London, Element Pearce, W. Barnett (2007): Communication and the Making of Social Worlds.

Whitney, Diana & Amanda Trosten-Bloom (2003): ‘The Power of Appreciative Inquiry. A Practical Guide to Positive Change’ Berret-Koehler Publications

POVEZAVE http://www.useit.com/papers/webwriting/

72