Page 1

!"#$%"&'()%"*+&,-.&/$,. )0$1("2()#*"&,$-/"#34$5$-3236(%$

703-"85" ,$-/"#3236(%" 93:5$&832$;5(&(5&#</3-%(&4&4)"*,"5%(&0-"*)(


!"#"$% *+$%,-%.%. */*0"12.!%3/4 #56"1$7/-78.2-.-/92

81%5 &' !"#$

(' 55

%&%'("()*#+&

56

)' #%,#"&)$&-.('#/#0*&1())) 2$-("/3&,3()4,)$&-.('4*4

57


!%3-/.A%$/#-2 :' #*!+8&)*#+&) 4:)8(*'&-43%*&)#*!+8&)*#+&)

Impetigo, Impetigo contagiosa Folikulitis, Folliculitis Perianalni streptokokni dermatitis Šen ali erizipel, Erysipelas Škarlatina, Scarlatina Celulitis, Cellulitis Eritrazma, Erythrasma Acne inversa, Hydradenitis suppurativa

44:)*#+,&)%=-&.&.8&) =#)=4*!)*/#=()

Migratorni eritem, Erythema mygrans, Lymska borelioza

444:)"4-!%,&)#*!+8&)*#+&)

Okužbe s herpes virusi Okužbe s herpes simplex virusom 1 Okužbe s herpes simplex virusom 2 Okužbe z virusom varicella zoster ∙ Norice, Varicella ∙ Pasovec, Herpes zoster Bradavice in druge okužbe s humanimi papiloma virusi Druge virusne okužbe ∙ Moluska, Molluscum contagiosum ∙ Rdečke, Rubella ∙ Ošpice, Morbilli ∙ Infekcijski eksantem, peta virusna bolezen ∙ Exanthema subitum, Roseola infantum, šesta virusna bolezen

4":)1/4"4ÿ,&)#*!+8&)*#+&) 4,),#?'#")

Pityriasis versicolor Mikrosporija Tinea, okužbe z dermatofiti Glivične okužbe nohtov Okužbe kože in nohtov s kvasovkami Okužbe sluznic s kvasovkami Okužbe s plesnimi Reakcije kože na glivične okužbe

?' 59 ;<

20 21 22 22 23 23 23 24

;6 24

;>

27 27 28 29 29 30

33 35 35 36 36 37 37

9@

39 39 40 42 42 43 43 43

":)#*!+8&)%)=(-(24'4) Garje, Scabies Ušivost, Pediculosis Trombidioza

66

44 46 47

;' (/&-143%*&)*#+,&)8#/&2,4) 4:)('#=4ÿ,4)$&-.('4'4%A) $&-.('4'4%)('#=4B()

Juvenilna palmoplantarna dermatoza

44:)*#,'(*',4)$&-.('4'4%4) 4,)&*B&.4)

Akutni iritativni kontaktni dermatitis Kronični iritativni kontaktni dermatitis Akutni alergični dermatitis oz. ekcem Kronični alergični kontaktni dermatitis oz. ekcem

6@ 6@

52

7;

53 53 55

56

444:)!-'4*(-43()(/4)*#=-4",4B() 7@

<' ,(3=#1#%'&30&),&%=&B4C4ÿ,&)) 4.!,%*&)*#+,&)-&(*B43&)

>;

Numularni dermatitis, Dermatitis nummularis Dishidroza, Dyshidrosis Nodozni eritem, Erythema nodosum Erythema exudativum multiforme, EEM Figurirani eritemi

62 63 63 64 65

=' %#=#3("4),()*#+4)2(-($4)2$-("4/)>>

>' 1-(,!/#.%*&)8#/&2,4)

>D

Anularni granulom, Granuloma annulare Sarkoidoza, Sarcoidosis Necrobiosis lipoidica

69 70 70

/!%*("4B()(/4)=%#-4(2()

E5

&@' $-!1&)&-4'&.('#2,#) %*"(.#2,&)*#+,&)8#/&2,4) Pityriasis rubra pilaris Parapsoriaza, Parapsoriasis Pleva, Pityriasis lichenoides et varioliformis acuta, Mucha haberman Rozea, Pityriasis rosea Lichen ruber planus

E@ 78 79 79 80 80

&&' %&8#-&3()4,).(%',()*#+()

@;

Akne ∙ Acne vulgaris ∙ Acne inversa Seborojični dermatitis, Dermatitis seborrhoica

83 83 87 88

&(' -#2(B&()4,) =&-4#-(/,4)$&-.('4'4%)

@D

Rozacea, Rosacea 89 Perioralni dermatitis, Dermatitis perioralis 90

&)' .#',3&)=#-(0ÿ&,#%'4)*#+&) D; 4:)42=($(,3&)/(%)4,)=/&0("#%') D; Simptomatsko izpadanje las, Telogeni efluvij Anageni efluvij in plešavost Androgena ali moška plešavost, Alopecia androgenetica Areatna plešavost, Alopecia areata Brazgotinska plešavost Folliculitis decalvans Trakcijska plešavost in trihotilomanija

93 94 94 95 96 97 97


&=' 44:)=-&*#.&-,()=#-(0ÿ&,#%')

Hipertrihoza (običajna prekomerna poraščenost) Hirzutizem (povečana poraščenost po moškem tipu)

DE 98 98

&:' .#',3&)=41.&,'(B43&)*#+&) 4:)?4=#=41.&,'(B43&)#2:) =#.(,3*(,3&)*#+,&1() =41.&,'() Vitiligo Pityriasis versicolor alba Pityriasis alba Prehodne hipopigmentacije Gutatna hipomelanoza Albinizem

5<< 5<<

100 101 101 102 102 102

44:)?4=&-=41.&,'(B43&)#2:) =#"&ÿ(,()*#/4ÿ4,()=41.&,'() 5<9 Melazma Solarni lentigo, Lentigo senilis

103 104

&;' ("'#4.!,%*&)8!/#2,&) *#+,&)8#/&2,4) Vulgarni pemfigus, Pemphigus vulgaris Bulozni pemfigoid, Pemphigoid bullosus Dermatitis herpetiformis Duhring, DHD

5<7 105 106 106

&<' %4%'&.%*&)8#/&2,4)"&24"() Sklerodermija, Sclerodermia ∙ Sistemska sklerodermija ∙ Lokalizirana sklerodermija ali Morfea ∙ Lichen sclerosus et atrophicus Lupus eritematosus, Lupus erythematosus ∙ Akutni sistemski lupus eritematosus ∙ Kronični diskoidni kutani lupus eritematosus Dermatomiositis, Dermatomyositis

5<E 107 107 108 109 110 110 111 112

*-"("4'"&)")*#+4)4,)",&'3() *-",4?)+4/)")*#+4)F)*#+,4) "(%*!/4'4%4) Vaskulitisi Krioglobulinemija, Cryoglobulinemia Nodozni poliarteritis Pigmentne purpurne dermatoze Lichen aureus Modrikasta marmoriranost kože, Livedo ∙ Livedo retikularis ∙ Livedo racemosa

559 113 115 115 115 116 116 116 116

&>' 1&,#$&-.('#2&)F)*#+,&)8#/&2,4A) *4),(%'(,&3#)2(-($4)%=-&.&.8) G.!'(B43H)")=#%(.&2,4?)1&,4?) $&$,&1()2(=4%()$,() 55E Palmoplantarne keratodermije ∙ Difuzne palmoplantarne keratodermije ∙ Druge palmoplantarne keratodermije Ihtioze ali ribja koža ∙ Navadna ihtioza, Ichtyosis vulgaris dominans ∙ Recesivna, na x kromosom vezana ihtioza, Ichtyosis vulgaris recesiva ∙ Kongenitalne ihtioze Darierova bolezen, Dyskeratosis follicularis Hailey hailey, Benigni familiarni pemfigus Porfirije ∙ Eritropoetična protoporfirija, Protoporphyria erytropoetica ∙ Porphyria cutanea tarda Ksantomi in ksantelazma Enteropatski akrodermatitis, Acrodermatitis enteropatica Kseroderma pigmentosum Nevrofibromatoza, Mb. Recklinghausen Dedne bulozne epidermolize

117 118 119 119 119 120 121 121 122 122 123 123 124 124 125 125 126

∙ Navadna dedna bulozna epidermoliza, Epidermolysis bullosa hereditaria simplex 126 ∙ Distrofična dedna bulozna epidermoliza, EBH dystrophica 127 ∙ Junkcijska EBH, EBH junctionalis 127

&?' 8#/&2,4)2,#3,4B)4,) =-&*#.&-,#)=#'&,3&) Prekomerno potenje, Hiperhidroza, Hyperhidrosis Miliarija, Miliaria ∙ Miliarija apokrinih žlez oz. Fox Fordyceova bolezen Okužbe ob prekomernem potenju

5;@ 128 129 130 130

(@' 8#/&2,4)!%',4BA)3&24*() 4,)!%',&)%/!2,4B&)

595

Vnetje ustnic, Cheilitis 131 ∙ Angularni heilitis 132 ∙ Vensko jezerce 132 Bolezni ustne sluznice, Stomatitis 133 ∙ Afte, Stomatitis aphtosa 133 ∙ Levkoplakija 134 Spremembe na jeziku, Glositis 134 ∙ Sindrom pekočih ust 135 Druge spremembe jezika 135 ∙ Razbrazdan jezik, Lingua plicata 135 ∙ Dlakav jezik, Lingua villosa 136 ∙ Migratorni glositis, Lingua geographica 136 Maligni melanom ustne sluznice 136 Ploščatocelični karcinom ustne sluznice 137


(&' %=-&.&.8&),#?'#") Deformirani in zadebeljeni nohti Onihomikoze, Onychomycosis Oniholiza, Onycholysis Krhki, lomljivi nohti Vzdolžne brazde nohtov Prečne brazde nohtov Hrapavi nohti, Trachyonychia Drobne punktantne vdolbinice Belo obarvanje nohtov, Leukonychia Temno obarvanje nohtov, Melanonychia Paronihija, Paronychia

()'

(<'

59@

%=-&.&.8&)*#+&)"),#%&ÿ,#%'4) 576

138 139 139 139 140 140 141 141 142 142 143

Fiziološke spremembe v nosečnosti 154 Kožne bolezni, na katere nosečnost znatneje vpliva 155 Kožne bolezni, ki se pojavljajo samo v nosečnosti in ob porodu 156 ∙ Polimorfni izpuščaj nosečnosti ali PUPP (Pruritične urtikarijske papule in plaki) 156 ∙ Srbež nosečnosti, Pruritus gravidarum 157 ∙ Herpes gestationis oz. Pemphigoid gestationis 157 ∙ Impetigo herpetiformis 158

%=#/,#)=-&,#%/34"&)#*!+8&) 4,)$-!1&)8#/&2,4)*#+&) 4,)%/!2,4B)%=#/#"4/)

(('

(:'

,(3=#1#%'&30&)*#+,&)'&+("&) =-4).(3?,4?)#'-#B4?) 566

%-8&,3&)*#+&) (/4)=-!-4'!%)G%-8&+H)

Plenični izpuščaj ∙ Glivične okužbe kože pod plenico ∙ Atopični dermatitis kot vzrok pleničnega izpuščaja ∙ Psoriaza kože pod plenico ∙ Vnetje kože pod plenico zaradi presnovne motnje cinka ∙ Neprava uporaba mazil Perianalni streptokokni dermatitis Bolezen rok-nog-ust Gianotti-Crostijev sindrom, Acrodermatitis papulosa infantum Atopični dermatitis Seborojični dermatitis otrok Okužbe Acne infantum Prurigo simplex acuta infantum, Strophulus infantum Juvenilna palmoplantarna dermatoza Miliarija pri otrocih, Miliaria Milija, Milia

Suha koža, Kseroza Drugi vzroki Prurigo chronica Prurigo nodularis Lichen simplex chronicus

144 145 146 147 147 148 148 148

(;'

149 150 150 151 151

Imunosupresija Sončne opekline Polimorfna fotodermatoza Solarna urtikrija Fototoksične in fotoalergične reakcije kože Hydroa vacciniforme Fotostaranje Fotokancerogeneza Ustrezna uv zaščita pred škodljivimi vplivi prevelike količine sončnih žarkov

152 152 153 153

57D 159 160 160 161 161

C#'#$&-.('#2&I)-&(*B43&)*#+&) ,()!"F+(-*&)4,)!%'-&2,() 2(0ÿ4'()=-&$)!"F+(-*4) 5>; 163 163 164 164 165 165 166 166 167

5>D

Genitalne bradavice ali kondilomi Genitalni herpes Gonoreja Klamidijske okužbe Okužbe z mikoplazmami Sifilis ali lues Moluska, Mollusca contagiosa Glivične okužbe Druge bolezni kože in sluznic spolovil Lichen sclerosus et atrophicus Kožne spremembe pri okužbi z virusom HIV

169 170 170 170 171 171 172 172 173 173 173


C$/A%$%927"

!%3-2.08B%672

(=' C/&8#/#143() 4:)*-#,4ÿ,#)"&,%*#) =#=!0ÿ(,3&)G*-ÿ,&)+4/&H) 44:)/4.C&$&.) 444:)/4=&$&.)

(>' 5E> 5E> 5ED 5@;

8&,41,4)*#+,4)'!.#-34)#2:) ,#"#'"#-8&) Seborojična keratoza, Senilna veruka Solarni lentigo, Starostna pega Acanthosis nigricans Mehki fibrom, Fibroma molle Dermatofibrom, Fibroma durum Kožni rožiček, Cornu cutaneum Keratoakantom, Keratoacanthoma Epidermalni nevus, Nevus epidermales Sebacealni nevus, Nevus sebaceus Beckerjev nevus Siringomi Milija, Milia Epidermalne ciste, Ateromi Hipertrofične brazgotine in keloidi Senilni angiom, Cherry angiom Ognjeno znamenje, Nevus flammeus Hemangiom Materina znamenja, nevusi oz. benigni melanocitni tumorji

(?' 5@6 184 185 185 185 186 186 186 187 187 188 188 188 189 189 189 190 190 190

.(/41,4)*#+,4)'!.#-34A) *#+,4)-(*) 4:)=-&*(,B&-#2&)

5D; 5D;

44:),&.&/(,#.%*4)-(*)*#+&)

5D9

444:).(/41,4).&/(,#.A)..) 4":)*#+,4)/4.C#.4)

5D7 5DE

Aktinična keratoza, Keratosis actinica MB Bowen

Bazalnocelični rak kože ali bazaliom, BCC Ploščatocelični rak kože oz. planocelularni karcinom kože Mycosis fungoides Sezaryjev sindrom Limfomatoidna papuloza

192 193 194

194

197 198 198

)@' #%'(/4)'!.#-34)*#+&)#2:) ,#"#'"#-8&) Mastocitom Urticaria pigmentosa Juvenilni ksantogranulom, Xanthogranuloma juvenile

5D@ 199 199 200


1+$21.58,/1-%*024. *0"6"-7".2-.-"ÿ2-". 321$7/-7".-".!%3%

)&' "=/4")%'-&%(),()*#+#)

;<;

)(' 2,(ÿ4/,#%'4)4,),&1()2-&/&) 4,)%'(-&30&)*#+&)

;<6

))' $&8&/#%')4,)*#+()

;<@

):' 8-(21#'4,&)4,).#+,#%'4) 2$-("/3&,3()

;55

);' ,(3=#1#%'&30&)*-#,4ÿ,&) -(,&)#2:)-(23&$&),()*#+4) Preležanine, Decubitus Venske razjede Arterijske razjede Diabetično stopalo Pioderma gangrenozum, Pyoderma gangrenosum Maligni tumorji Drugo

;56 215 216 216 217 218 219 219

)<' '&'#"(+&)G'('##34H)4,) .#+,#%'4)#$%'-(,3&"(,3()

;;<

O AVTORICI STVARNO KAZALO

222 223


*+6/B-".A/*/5" Priročnik Uporabna dermatologija: Kožne bolezni v vsakdanji praksi, obsežno delo doktorice Mateje Lisjak spec. dermatovenerologije, je pomembna novost in osvežitev v našem prostoru. Strokovnih knjig s področja dermatoloških znanosti je sicer veliko, vendar je večina dostopna le v tujih jezikih. Edino obsežnejše monografsko delo v slovenskem jeziku je knjiga Kožne in spolne bolezni, avtorja prof. dr. Alekseja Kanskega in sodelavcev, ki jo je izdalo Združenje slovenskih dermatovenerologov in je izšla leta 2002. Vsa ta literatura je bolj ali manj namenjena strokovni javnosti, predvsem študentom medicine in specialistom dermatovenerologom.

Avtorica se pri zdravljenju ne osredotoča samo na zdravljenje z zdravili in ostalimi medicinskimi postopki, ampak poudarja tudi pomen pravilne nege. Kako sta ti dve področji medsebojno prepleteni, ni treba posebej poudarjati, saj je o tem že 1995 govoril starosta slovenskih dermatologov, že pokojni prof. Bunta v prispevku z naslovom Med dermoterapijo in kozmetiko. Bolezni kože, zlasti tiste, pri katerih ne zdravimo vzroka, ampak zdravimo oz. odpravljamo zgolj simptome, so namreč neločljivo povezane z ustrezno nego kože, ki lahko izid zdravljenja pospeši ali pa ga upočasni. Poleg pomena ustrezne nege so bolnikom zlasti dobrodošle realne ocene o izidu zdravljenja in prognozi bolezni.

Priročnik, ki je pred nami, pa je nekoliko drugačen. Drugačen v tem, da sicer obravnava vse pomembne kožne bolezni ali kožne manifestacije sistemskih bolezni, vendar na nekoliko bolj priljuden in prijazen način. Priročnik obsega 36 poglavij. Nekatera so bolj splošna: uvod, sestava kože, osnove dermatološkega zdravljenja in dermatiki, značilnosti in nega zrele kože, vpliv stresa na kožo, debelost in koža, sopojavi na koži zaradi zdravil; medtem ko je glavnina teksta namenjena prepoznavanju kožnih bolezni in njihovemu zdravljenju. Avtorica opiše okužbe kože, razdeljene po povzročiteljih, alergijske kožne bolezni, nespecifične imunske kožne reakcije, granulomske bolezni, luskavico, druge eritematozno skvamozne kožne bolezni, seborejo in mastno kožo, rozaceo in perioralni dermatitis, motnje poraščenosti kože, motnje pigmentacije kože, avtoimune bulozne kožne bolezni, sistemske bolezni veziva, kožne vaskulitise, genodermatoze, bolezni znojnic in prekomerno potenje, bolezni ustnic, jezika in ustne sluznice, spremembe nohtov, najpogostejše kožne težave pri majhnih otrocih, spremembe v koži v nosečnosti, srbenje kože, fotodermatoze, spolno prenosljive okužbe, flebologijo in kožne tumorje. Vsako poglavje vsebuje naslov bolezni v slovenskem in latinskem jeziku, v nadaljevanju pa je razčlenjeno na opis bolezni in zdravljenje. Tekst dodatno pojasnjujejo številne fotografije iz dermatološke prakse. Besedilo posameznih poglavij je precizno strokovno in konsistentno.

Komu je priročnik namenjen? Nedvomno bolnikom, ki živijo z boleznijo in trpijo zaradi nje. Včasih si dermatologi zaradi svoje preobremenjenosti ne morejo vzeti dovolj časa, da bi bolniku pojasnili bolezen v preprostem laičnem jeziku. Res je tudi, da je z razvojem komunikacijskih tehnologij in interneta mogoče veliko podatkov poiskati samoiniciativno. Tu pa se pojavlja drug problem - ni težko pridobiti podatkov, težava je njihova verodostojnost. Kateri spletni strani zaupati in kateri ne? Vsi pa vemo, da so nepopolne ali celo napačne informacije včasih bolj nevarne kot nevednost. Naslednja ciljna skupina so farmacevti v lekarnah, ki bodo na osnovi opisov bolezni, lažje svetovali pri samozdravljenju ali ustrezne postopke nege, vključno z izbiro ustreznih kozmetičnih čistilnih in negovalnih izdelkov. Ali pa bodo pri pacientih v lekarni prepoznali resno obliko in pacienta napotili v dermatološko ambulanto. Avtorica si želi, da bi priročnik uporabljali tudi kolegi v splošni medicini, nedvomno pa bo pomembno študijsko gradivo tudi študentom farmacije in predvsem kozmetologije.

=

Na vseh zgoraj omenjenih področjih je poznavanje področja, ki ga sistematično prinaša zgoraj omenjeni priročnik, vitalnega pomena. Prof. dr. Mirjana Gašperlin UL – Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko tehnologijo


Dermatologija obravnava največji človeški organ, kljub temu pa je v primerjavi z ostalimi vedami medicine pogosto zapostavljena. Je nepogrešljiva pri prepoznavanju in zdravljenju številnih, pogostih in kroničnih obolenj, pa vendar se jo nemalokrat slepo zamenjuje z estetiko ali kozmetologijo. Dermatologija si zasluži priznanje vse večjega pomena alergijskih in vnetnih kožnih obolenj, rakavih kožnih rašč in številnih drugih dermatoz. Le tako se bo kot stroka lahko uvrstila na mesto, ki ji v sodobnem času pripada. Stroka sama pa je mrtva stvar, če zanjo ne živijo in delajo pravi ljudje. Pri tem lahko največ naredimo prav zdravniki sami, s svojim predanim in vestnim delom, nenehnim učenjem in razvojem ter osveščanjem strokovne in laične javnosti. Malo nas je, dermatologov, kljub temu pa smo že velikokrat dokazali, da zmoremo ogromno.

Pričujoči priročnik odpira nova vrata temu področju. Ponuja dovolj relevantnih in kvalitetnih podatkov, prirejenih za slovenskega bralca in bo kot tak zagotovo dobrodošel pripomoček pri vsakodnevnem reševanju dermatoloških težav. Kot dermatologinja in kolegica pozdravljam pogum, vnemo in požrtvovalnost avtorice, ki je zagrizla v to sladko-kislo jabolko, njenemu priročniku pa želim čim večjo branost. Letako bo dosegel svoj namen; približati to čudovito vedo vsem, ki se znajdejo v neverjetnih razsežnostih dermatologije. Ana Slana, dr. med., specialistka dermatovenerologije Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana

Dolgo smo čakali slovenski uporabni priročnik, ki bi približal dermatologijo; tako zdravnikom »nedermatologom« in strokovnjakom drugih strok, ki se z njo pogosto srečujejo, kakor tudi laikom, ki jih dermatologija zanima ali se jih osebno dotika. V poplavi informacij, ki predvsem na spletu prežijo na nas, je praktično nemogoče ločiti pomembno in strokovno od vsega ostalega. Izbrati najpomembnejše informacije, jih izluščiti, poenostaviti in nazorno predstaviti bralcu, hkrati pa zaobiti neskončno »motečih« podrobnosti, ki jih najdemo v dermatologiji, je zahtevno in nehvaležno delo.

>


K zdravnikom družinske medicine prihajajo bolniki z bolezenskimi težavami vseh organskih sistemov ter osebnimi in socialnimi stiskami. Ob tako široki simptomatiki in velikemu številu pacientov, ni mogoče nenehno poznati vseh podrobnosti posameznih specialnosti. Zato so nam v veliko pomoč pri vsakodnevnem delu praktična navodila in priročniki posameznih specialističnih strok. Prav tako se številne notranje bolezni lahko najprej pokažejo s spremembami na koži. Praktični priročnik Uporabne dermatologije dermatologinje dr. Mateje Lisjak predstavlja dobrodošlo pomoč pri vsakodnevnem ambulantnem delu, saj na zelo pregleden in praktičen način prikaže najpogostejše kožne bolezni v slovenski populaciji in njihovo zdravljenje. Poleg tega je vse več kožnih reakcij na vedno številčnejše dražeče snovi iz okolja (različni kontaktni dermatitisi) in kožnih reakcij na sistemske alergene (npr. urtikarije). V priročniku Uporabne dermatologije so sistematično in pregledno opisane reaktivne in alergijske kožne spremembe ter njihovi najpogostejši vzročni dejavniki in povzročitelji v slovenski populaciji. Incidenca kožnega raka v zadnjih letih tudi precej hitro narašča. V poglavju o kožnih tumorjih so razumljivo in sistematično opisane značilnosti benignih in malignih kožnih tumorjev. V omenjenem priročniku so opisane tudi nekatere metode t. i. antiageinga, področja medicine, ki se ukvarja s procesi staranja kože ter njihova realna pričakovanja.

?@

Nekatere kožne težave lahko bolniki pozdravijo sami, ali pa z ustrezno preventivo in pravilno nego kože zmanjšajo njihovo število izbruhov. Ker je v medijih in na internetnih straneh veliko informacij, laiki težko izberejo pravo. Žal so nekatere informacije celo zavajajoče. Priročnik, ki je pred nami naj bi vsaj nekoliko olajšal to zmedo informacij in bo mogoče nekaterim prihranil nepotrebno pot do zdravnika in dolgotrajno čakanje v čakalnicah, mamam majhnih otrok in najstnikov pa nepotrebno skrb. Jasna Blaha, dr. med. Zasebna ambulanta splošne medicine, Ljubljana


&'.81%5

Koža je naš največji organ, s površino 1,5–2 kvadratna metra in sestavlja približno 1/6 telesne teže. Je tudi pomembno skladišče vode in energije. Njena debelina je 0,5 mm na vekah, do 2 mm na hrbtu in 2,5 mm na podplatih. Koža ščiti notranjost organizma pred škodljivimi vplivi okolja in skozi kožo oddajamo odvečno toploto. Z njo komuniciramo s soljudmi, zato je zdrav in negovan videz le-te zelo pomemben za našo samozavest. Videz kože vpliva na našo privlačnost. Včasih se znaki bolezni notranjih organov pokažejo najprej na koži. Želela bi na praktičen in preprost način opisati najpogostejše kožne bolezni in nevšečnosti, s katerimi se srečujemo dermatologi pri svojem delu ter možnosti in načine zdravljenja. Pogosto bolniki ne znajo vprašati o podpornem zdravljenju, dermatologi pa ob gneči v ambulantah nimajo časa podrobno razložiti vsega, kar bi bolniki želeli izvedeti oz. bi pripomoglo k hitrejšemu zdravljenju in boljši negi kože in kožnih adneksov.

V knjižici poskušam pojasniti, katere učinkovine resnično preprečujejo prekomerno izpadanje las in posledično plešavost ter kakšna naj bodo realna pričakovanja. Poskušam tudi pojasniti, kakšna naj bodo realna pričakovanja uporabnikov do kozmetičnih pripravkov in neinvazivnih metod za pomlajevanje kože. V poglavju o kožnih tumorjih so opisane osnovne razlike med benignimi pigmentnimi znamenji – nevusi in za maligni melanom in druge oblike kožnega raka sumljivimi spremembami ter ustrezen način samopregledovanja in zaščite pred soncem. Mogoče bo knjižica v pomoč kolegom farmacevtom pri njihovem vsakodnevnem svetovanju in kolegom iz družinske medicine, ki se ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem vseh organskih sistemov. Da bi lažje razumeli opise posameznih bolezni, si bomo ogledali, kako je koža sestavljena.

Nekatere kožne bolezni, kot so atopični dermatitis, akne in plenični izpuščaj dojenčkov, lahko znatno izboljšamo ali celo preprečimo s pravilno nego kože. ??


('.*/*0"1".!%3/

Koža je živ organ, v katerem se odvijajo številni fiziološki procesi. V koži se na primer sintetizira vitamin D, ki sodeluje v številnih presnovnih procesih.

1 Sestava kože

V epidermisu se nahajajo tudi melanociti, ki tvorijo pigment melanin. Melanin je odgovoren za barvo kože in las ter ščiti do neke mere skupaj s poroženelo plastjo globlja tkiva pred škodljivimi vplivi UV-sevanja. V epidermisu so tudi imunske razvejane Langerhansove celice, ki ščitijo globlja tkiva pred okužbami in tujimi snovmi, soudeležene pa so tudi pri nastanku kontaktne preobčutljivosti in posledičnih ekcematoidnih sprememb na koži. Pregrada v roženi plasti je najpomembnejša zaščita pred vdorom mikrobov in tujih snovi iz okolja v globlje ležeča tkiva. Preprečuje tudi prekomerno transepidermalno izhlapevanje vode iz kože in prispeva k homeostazi notranjega okolja. Sestavlja jo več plasti tesno prilegajočih se korneocitov s poroženelo ovojnico, katere obdaja dvojslojna plast epidermalnih lipidov, kot obdaja malta opeko. Epidermalni lipidi so po kemični sestavi predvsem fosfolipidi, ceramidi, steroli in trigliceridi. Če je epidermalna pregrada (bariera) poškodovana ali genetsko slabše kakovosti, pride do prekomernega transepidermalnega izhlapevanja vode, koža postane izsušena in luščeča ter močno srbeča. Poškodovano ?B

1. povrhnjica ali epidermis 2

4

2. usnjica ali dermis 3. podkožje ali subcutis 4. lasni mešiček

6 vir: Eucerin

EPIDERMIS ALI POVRHNJICA Zunanjo plast kože predstavlja epidermis. Sestavljen je iz celic keratinocitov, ki nastajajo iz multipotentnih zarodnih celic v bazalni plasti epidermisa in nato potujejo proti površini. Na 28 dni trajajočem potovanju postajajo vse bolj sploščeni in poroženevajo, tako da so na površini že povsem ploščati, poroženeli in brez jeder. Nastanejo t. i. korneociti, ki sestavljajo povrhnjo poroženelo plast kože. Korneociti se nato odluščijo v okolico v obliki drobnih lusk.

5

5. žleza lojnica 6. žleza znojnica

3

pregrado se lahko obnovi z nanosom ustreznih negovalnih sredstev z vsebnostjo ceramidov, fosfolipidov, sterolov in drugih ustreznih maščob.

DERMIS ALI USNJICA Usnjica je čvrsta plast kože, ki je sestavljena iz kolagenskih in elastičnih vlaken, katere proizvajajo fibroblasti, najštevilčnejše celice v dermisu. Med vlakni je medceličnina, ki je sestavljena pretežno iz želatinoznih mukopolisaharidov in proteoglikanov. S staranjem, predvsem pa z ekstrinzičnim staranjem, zaradi prekomernega izpostavljanja UV-žarkom, elastična in kolagena vlakna degenerirajo, prav tako se znatno zmanjša količina mukopolisaharidov. V dermisu ležijo dlačni in lasni mešički (folikli) ter žleze lojnice (glandula sebacea), ki se z izvodili izlivajo v dlačne mešičke. V dermisu se nahajajo tudi žleze znojnice, ki po cevastem izvodilu izločajo znoj na površino kože (eksokrine znojnice).


)'.%*-%1/.5/6B"0%$%,!/9". #56"1$7/-7".2-.5/6B"02!2

1 2 3

4

Povrhnjica oz. epidermis 1. rožena plast oz. stratum corneum: celice korneociti so ploščate in brez jeder 2. zrnata plast oz. stratum granulosum 3. trnasta plast oz. stratum spinosum 4. bazalna plast oz. stratum basale z matičnimi celicami, iz katerih nastajajo keratinociti (keranociti potujejo do površine 28 dni, kjer se postopoma odluščijo)

Apokrine znojne žleze ali dišavnice se nahajajo predvsem v pazduhah, okoli prsnih bradavic in anogenitalno. V usnjici so še povrhnji in globoki splet krvnih žil, mezgovnice, živčna vlakna in čutilna telesa ter imunske celice (mastociti, makrofagi, limfociti). Med usnjico in povrhnjico leži bazalna membrana.

PODKOŽJE ALI SUBCUTIS Sestavljajo ga pretežno dobro prekrvavljene maščobne celice in vezivno tkivo. Če nimate prenizke ali prekomerne teže, predstavlja podkožje ali subcutis približno 10 % vaše telesne mase. Predstavlja izolacijo in ščiti globlja tkiva pred udarci. Maščevje je tudi endokrini organ, saj se v njem sintetizirajo in skladiščijo različni hormoni, uravnava pa tudi apetit in občutljivost na inzulin, predvsem z izločanjem hormona leptina in adipokinov.

Ko zdravimo kožno obolenje ali nevšečnost, je zelo pomembno, v kakšni podlagi nanašamo zdravilno učinkovino na kožo. Prav tako je pomembno, s čim v času zdravljenja negujemo kožo. Včasih je pri odpravljanju kožne težave bolj učinkovita pravilno izbrana podlaga brez zdravilne učinkovine, kot pa pravilno izbrana zdravilna učinkovina v nepravi podlagi z nepravilno podporno nego. Zato smo dermatologi poleg znanstvenikov tudi malo umetniki z dobrim darom opazovanja. V grobem uporabljamo v dermatološkem lokalnem zdravljenju razstopine za obkladke in izpiranja, tekoče emulzije (podobno mleku) in poltrde emulzije, in sicer kreme, ki so lahko hidrofilne in hidrofobne. Uporabljamo tudi različno mastna mazila, suspenzije, praške, tekoče pudre in paste. Kot sem že omenila, je pri zdravljenju potrebno upoštevati določene zakonitosti. V akutni fazi kožnih bolezni, ko je koža vneta, peče, rosi (secernira), je potrebno najprej umiriti vnetje z obkladki s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo. Čisto krpo namočimo in ožamemo ter za 20–30 min položimo na vnetje. Voda zaradi visoke temperature izhlapeva in s tem zmanjšuje vnetje, kožo hladi in suši. Obkladke ne pustimo na vneti koži predolgo, saj bi se tkanina lahko sprijela s kožo ali pa bi kožo preveč izsušili. Apliciramo jih dva- do trikrat dnevno. Tekočina mora biti ogreta na sobno temperaturo, zato jo je pozimi včasih potrebno pred nanašanjem nekoliko ogreti. Ko koža preneha rositi in je samo še pordela in rahlo otekla, kot npr. pri blažjih sončnih opeklinah, jo lahko posipamo s praški, npr. smukcem ali namažemo s tekočim pudrom. Lahko uporabimo tudi hidrofilne gele z dodatkom aloje. Akutno vnete kože z rdečino (eritemom), oteklino in rosenjem nikoli ne mažemo z mastno kremo ali mazilom, prav tako ne nanašamo različnih past, ker s ?C


pokrovnim učinkom preprečujejo izhlapevanje vode in oddajanje toplote. Koža bi tako postala še bolj vneta, vlažna, otekla in macerirana. Lahko bi tudi prišlo do dodatnih okužb kože zaradi ugodnih pogojev. Pri akutnih vnetjih zdravilne učinkovine nanašamo v hidrofilnih kremah, iz katerih vodna faza hlapi in blaži vnetje. Mastne kreme in mazila nanašamo na suho kožo in na kronične spremembe, kjer želimo koži dodati vlago. Za boljši učinek je lahko kremi dodan humektant (vlažilec), npr. 5–10 % uree ali hialuronska kislina. Prav tako mastna krema izboljša absorbcijo zdravilne učinkovine v kožo, ker kožo zmehča. Mastne kreme in mazila se težko sperejo z vodo. Na suho, luščečo se kožo nikoli ne apliciramo hidrofilnih krem, gelov ali obkladkov. S tem bi koža postala še bolj suha, zelo srbeča, lahko pa celo sprožimo nastanek asteatotičnega dermatitisa. Za odstranjevanje lusk (npr. pri psoriazi) ali zadebeljene keratotične kože na dlaneh in podplatih je mazilom in kremam dodanih 5–10 % salicilne kisline. Za odstranjevanje lusk v lasišču uporabljamo olivno olje z dodano 5–10 % salicilno kislino v oljni kapi. Na lasišče nanesemo zvečer salicilno olje, pokrijemo s kapo in zjutraj lase operemo. Mastno, k aknam nagnjeno kožo, negujemo s hidrofilnimi kremami ali geli, nanjo nikoli ne nanašamo mastnih krem. Prepogosta uporaba mastnih krem lahko povzroči nastanek aken. Otrok ne mažemo s pripravki z ureo in salicilno kislino. Temenca pri dojenčkih zmehčamo z običajno kremo in nato previdno odstranimo luske z gazico. Če želimo odstraniti kraste (npr. pri okužbah kože), krasto namažemo z mazilom ali mastno kremo ali napravimo obkladek z olivnim oljem, da se zmehča in ?D

nato previdno odstranimo s pinceto. Krasta (crusta) nastane iz posušenega izločka, npr. gnoja, krvi ali vnetnega eksudata. Lahko je rdeče ali rjave barve. V globlje plasti kože se dobro absorbirajo snovi z manjšo molekulsko maso, ki penetrirajo skozi epidermalno bariero in bazalno membrano med epidermisom in dermisom. Absorbcija je lahko izboljšana s pomočjo novih tehnologij, npr. liposomov in nanodelcev. Zato obljube, da snovi z visoko molekulsko maso prodirajo v globlje plasti kože, običajno ne držijo. V medijih lahko preberemo informacije o različnih učinkovinah, ki naj bi izboljšale videz zrele in starejše kože. Približno po 35. letu starosti začnejo v naši koži potekati izrazitejši razgradnjo-presnovni procesi, kar se na vzven kaže kot staranje kože. Koža postaja tanjša, manj elastična, povešena, bolj suha, pojavijo se gube in drobne razširjene žilice. Že dolgo so na voljo kreme, ki vsebujejo kolagen. Kolagen je beljakovina, ki se v obliki vlaken, ki tvorijo nekakšno mrežasto oporo koži, nahaja v dermisu ali usnjici. Poleg kolagena dajejo koži čvrstost tudi elastična vlakna v usnjici in medcelični matriks, ki je sestavljen iz različnih glikozaminoglikanov in proteoglikanov. Glikozaminoglikani so polisaharidi, sladkorne dolgoverižne molekule, med katerimi je v koži zelo pomembna hialuronska kislina. Hialuronska kislina veže vodo in daje koži volumen in čvrstost. Kolagen, nanesen na kožo topikalno v kremi, se ne absorbira v globlje plasti kože, ker je njegova molekula prevelika in ne prehaja čez dermoepidermalno bariero. S kože se odstrani z vsakim nadalnjim umivanjem oz. čiščenjem kože. Ker delno veže vlago iz okolice, lahko začasno izboljša videz kože. Nekateri dermatokozmetični izdelki vsebujejo delno hidrolizirane molekule kolagena, ki penetrirajo v globlje plasti kože. O natančnih učinkih na sintezo telesu lastnega kolagena in elastina bo potrebno opraviti obsežnejše študije.


Hialuronska kislina, nanesena na kožo topikalno v kremah in gelih, prav tako veže nase vodo iz okolice in daje videz bolj gladke in čvrste kože. V globlje plasti kože prodirajo in imajo trajnejši učinek le manjše molekule od 20000Da, večje pa ostanejo in delujejo na površini kože. Če želimo, da bo hialuronska kislina imela učinek na videz kože, je potrebno popiti dovolj vode. Prav tako bo njen učinek manjši v zelo suhih klimatskih pogojih. Sintezo kolagena in elastina v koži dokazano stimulirajo retinoidi, derivati vitamina A, predvsem tretionin in retinaldehid, aplicirani na kožo v kremah ali gelih. Prav tako retinoidi uravnavajo delovanje lojnic. Sintezo kolagena in elastina v koži poveča tudi vitamin C, nanesen lokalno. Težava je le, ker je vitamin C zelo nestabilen in se hitro razgradi na zraku. Kremam proti staranju kože in kremam za nego aknaste kože so lahko dodane tudi sadne kisline (alfa hidroksi kisline) v nizkih koncentracijah, ki blago luščijo odvečne poroženele celice in sebum. Najpogostejše uporabljene sadne kisline so glikolna, mlečna in citrična kislina. Lokalne pripravke za nego kože (npr. maske za kožo in pilingi), ki vsebujejo višje koncentracije alfa hidroksi kislin kot 15 %, naj ne bi uporabljali laiki. Za odstranitev otiščancev in zadebeljenih nohtov lahko predpišemo 40 % ureo (sečnino) v mastni kremi ali mazilu. Za beljenje rjavih kožnih madežev (melazma) lahko uporabimo 19 % azelaično kislino, ki se uporablja tudi za zdravljenje aken ali 2–4 % hidrokinon, ki moti sintezo melanina. Nosečnice poleg sistemskih ne smejo uporabljati tudi lokalnih pripravkov z retinodi (derivati vitamina A) zaradi visoke teratogenosti. Zato je potrebno prebrati natančno sestavo krem za zdravljenje aken in krem proti staranju kože v času nosečnosti in dojenja.

Na lasišču uporabljamo gele, hidrofilne kreme in losjone, ker se dobro sperejo z vodo. Lokalno zdravljenje s pripravki, ki vsebujejo kortikosteroide Bolniki pogosto ne želijo uporabljati predpisanih lokalnih kortikosteroidnih pripravkov in zdravljenje potem ni učinkovito. Zaradi nekritične uporabe kortikosteroidnih pripravkov v preteklih letih so nastale številne neželjene posledice prepogoste uporabe, zato se jih ljudje bojijo uporabljati. Kortikosteroidi so hormoni nadledvične žleze, ki delujejo protivnetno, imunosupresivno in antiproliferativno. Nepravilno uporabljeni lokalni pripravki kortikosteroidov povzročajo številne stranske učinke: • povečajo možnost okužb na koži, • tanjšajo kožo, • povzročijo nastanek razširjenih žilic in aken na obrazu, • povzročijo povečano poraščenost, • povzročijo nastanek strij, • bolezen kože se po prenehanju uporabe povrne v še hujši obliki. Pravilno uporabljeni kortikosteroidi v dermatologiji so dobro in učinkovito zdravilo. Na obrazu naj bi se uporabljali le nekaj dni, do umiritve vnetja in to le kortikosteroidi s šibkim ali zmerno močnim delovanjem (npr. hidrokortizon, hidrokortizonbutirat) pri atopičnem in kontaktnem dermatitisu. Pri kroničnih dermatozah, kjer je koža zadebeljena, zadebeljeno in vneto kožo želimo stanjšati, tako da je strah pred stranskimi učinki odveč. Posebno pozorni moramo biti kadar mažemo večje površine kože otrok, ker je zaradi nezrele otroške kože absorbcija večja, zaradi višjega razmerja med ?E


površino in volumnom pa se možnost sistemskih stranskih učinkov poveča. Pri otrocih uporabljamo le kortikosteroide s šibkim in zmerno močnim delovanjem. Absorbcija je večja v kožnih gubah, poraslih predelih in spolovilih. Zadošča mazanje ena- do dvakrat dnevno, ker se kortikosteroidi kopičijo v epidermisu in tvorijo depo.

?=


QKMYNKLPKP& [JNPKSG'GN&

!K9NGPQGNKOL

Omenjene kožne težave so pogoste poleti, ko je znojenje večje, in pozimi, ko ljudje pogosteje obiskujejo savne in bazene, ki so lahko vir glivičnih okužb.

Sl. 4.27 Pityriasis versicolor

OPIS BOLEZNI Skoraj ni odrasle osebe, ki se ne bi v življenju vsaj enkrat srečala z nadležnimi, rožnatorjavimi, drobnoluščečimi se lisami po zgornjem delu hrbta, nadlahteh in ramenih (sl. 4.27), ki za seboj puščajo vidne belkaste hipopigmentacije, ki ne minejo vse do naslednjega sončenja. Gre za t. i. pityriasis versicolor, ki jo povzroča kvasovka Mallassezia furfur. Omenjena glivica je normalno prisotna v majhnem številu na seboroičnih predelih kože s povečanim številom lojnic. V ugodnih pogojih (prekomerno znojenje, nezračna, sintetična oblačila, padec odpornosti) pa se lahko tako namnoži, da povzroča vnetni odziv. Pitiyriasis versicolor se običajno pojavi po vratu, zgornjem delu hrbta, ramenih in prsnem košu, redkeje drugje. Omenjeno obolenje kože je pogosto pri športnikih. Okužba se lahko širi tudi z oblačili, ki si jih ljudje izmenjujejo.

Kvasovka Mallassezia furfur dokaj pogosto povzroča tudi vnetje dlačnih foliklov – folikulitis v obliki srbečih gnojnih mehurčkov (pustul) po trupu ali obrazu,t. i. malassezia folikulitis.

ZDRAVLJENJE • Običajno zadošča zdravljenje z lokalnimi azolnimi antimikotiki 3–4 tedne v kremah (npr. ketokonazol), sprejih, razstopinah. Potrebno je tudi razkužiti oblačila, ki so bila v stiku z okuženo kožo. • Pri pogostem ponavljanju bolezni (recidivih) in pri imunsko oslabljenih ljudeh, kratkotrajno predpišemo sistemske antimikotike v tabletah ali kapsulah (npr. itrakonazol 200 mg na dan, en teden).

Sl. 4.28 Bratec in sestrica sta se igrala z isto mačko

OPIS BOLEZNI Vedno pogostejša je tudi mikrosporija, ki jo najpogosteje povzroča glivica Microsporum canis. Vir okužbe so običajno potepuške mačke (kljub poimenovanju – canis), manj psi. Lahko se prenaša prek osebnega stika ali prek predmetov (brisače, oblačila, pokrivala, glavniki). Izvor je lahko tudi na videz zdrava žival. Pojavnost je največja v poletnih mesecih in pri manjših otrocih. Neredko je več okuženih v šoli, vrtcu ali v družini. Najverjetneje so povzročitelja k nam prinesli turisti v 80. letih iz Španije ali Italije. Za mikrosporijo so značilna rožnata žarišča s poudarjenim robom, ki se drobno luščijo ter zmerno srbijo (sl. 4.28). Običajno se nahajajo na nepokritih delih telesa (roke, obraz, vrat, podlahti), lahko je R ' K [ K è T J & G 9 7 H I J & 9G H J & K T & T G Z M G [

A>


MKTJL&]& G97HIJ&W&VJN!LMGUKMK eno samo ali pa jih je več in se med seboj združujejo. Okužbe lasišča so redke, vidimo jih predvsem pri majhnih otrocih, kjer lojnice še niso aktivne (loj ima antimikotično delovanje). Po lasišču vidimo drobno luščeča, rahlo rožnata žarišča, lasje nad njimi so odlomljeni in različno dolgi. Sl. 4.29 Tinea

ZDRAVLJENJE • Zdravljenje je odvisno od prizadetosti posameznika. • V primeru manjšega števila manjših žarišč po koži zadostuje lokalno zdravljenje z antimikotiki v kremah in dosledno pokrivanje žarišč. • Potrebno je natančno pregledati vse družinske člane in živali (pri veterinarju), s katerimi je bil okuženi v stiku. • Odsvetuje se udeležba pri telesni vzgoji in vseh skupinskih športih, plavanje v bazenih oz. kopališčih do prvega negativnega mikološkega pregleda. • V primeru večjega števila oz. večjih žarišč in pri okužbi lasišča predpišemo tudi sistemske antimikotike, npr. grizeofulvin, terbinafin ali itrakonazol za vsaj 4 tedne, oz. do prvega negativnega mikološkega pregleda, nato pa nadaljujemo zdravljenje z lokalnim antimikotikom do dveh negativnih mikoloških pregledov. Zdravljenje mikrosporije traja najmanj 2 meseca.

OPIS BOLEZNI Okužbe kože lahko povzročajo tudi drugi dermatofiti, s skupnim imenom jih imenujemo tinea. Okužbo kože trupa z dermatofiti imenujemo tinea corporis. Okužba se začne običajno z rožnato liso ali bunčico, ki se kasneje razširi v značilna rožnata žarišča s poudarjenim robom in svetlejšo notranjostjo žarišča, ki je posledica eliminacije povzročitelja s strani imunskega odziva gostitelja v centru žarišča (sl. 4.29). Tinea obraza (tinea faciei): značilna žarišča so pogosto zabrisana zaradi pogoste predhodne uporabe kortikosteroidov in dražilnega vpliva različnih kozmetičnih preparatov.

ZDRAVLJENJE • Zdravimo z lokalnimi antimikotiki, večja žarišča s sistemskimi antimikotiki nekaj tednov. Glivična okužba rok (tinea manuum, sl. 4.29) se običajno prenese iz okuženih žarišč na stopalih. Žarišča pordele in luščeče kože se najpogosteje najprej pojavijo na eni roki, kasneje se okužba prenese še na drugo roko. Koža je lahko tudi razpokana med prsti rok, pokrita z mehurčki in erodirana.

ZDRAVLJENJE • V blagih primerih zadošča lokalno zdravljenje z antimikotiki, pri zelo razširjenih in trdovratnih primerih predpišemo sistemski antimikotik za 2–4 tedne (npr. terbinafin, itrakonazol).

B@

G 9 7 H I J & 9G H J


;'."$/6927*!/.!%3-/.A%$/#-2 K.&LMGQKèTK&VJN!LMKMKP ETIOLOGIJA Atopični dermatitis je kronična, ponavljajoča se kožnovnetna bolezen, za katero je značilno hudo srbenje. Bolezen se ne prenaša z direktnim dotikom z osebe na osebo. Večina prizadetih ljudi ima vse življenje suho, občutljivo srbečo in drobno luščečo kožo celega telesa.

idr.. Citrusi lahko sprožijo izbruh na nespecifičen način.

Atopija je družinsko nagnjenje k tvorbi protiteles skupine IgE kot odgovor na alergene iz okolja in posledično nastanek astme, senenega nahoda, alergijskega konjuktivitisa in atopičnega dermatitisa.

Na koži atopikov je pogosteje kolonizirana bakterija Staphylococcus aureus, ki kot superantigen poslabša izbruhe in povzroča gnojne okužbe kože. Kasneje v adolescenci so pogostejše okužbe kože s kvasovko Pityrosporum ovale.

Incidenca atopičnega dermatitisa v razvitih državah hitro raste. Možni vzroki so: vse večja onesnaženost okolja in večja izpostavljenost različnim alergenom in dražečim snovem, manj imunostimulacije v zgodnjem otroštvu zaradi boljše higiene (manjša izpostavljenost parazitom in mikrobom) ipd.. Pri 60–70 % bolnikov z atopičnim dermatitisom ima eden od staršev atopijo. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da ima poleg dedne nagnjenosti najpomembnejšo vlogo pri nastanku atopičnega dermatitisa pomanjkljiva sestava kožne pregrade. Pri osebah z atopičnim dermatitisom je motena sinteza beljakovine filagrin, ki je pomemben sestavni del rožene ovojnice korneocitov ter sinteza ceramidov, pomembnih lipidov v dvoslojni lipidni ovojnici rožene plasti epidermisa. Tako je olajšan vdor alergenom, mikrobom in drugim dražečim snovem iz okolja v kožo. Prav tako je povečano transepidermalno izhlapevanje vode iz globljih plasti kože in podkožja, zato je koža suha, srbeča in se lušči. Koža atopikov je bolj sprejemljiva za virusne, bakterijske in glivične okužbe, ki tudi običajno potekajo v težjih oblikah. Pri približno 10 % bolnikov ne ugotovimo alergij. Do prvega leta starosti so sprožilni alergeni v hrani, predvsem kravje mleko, jajce, soja, arašidi, pšenica B=

L ' J N R K O P 9 J & 9G H T J & I G ' J W T K

Po prvem letu starosti se jim pridružijo inhalacijski alergeni, predvsem pršica v hišnem prahu, mačja dlaka, pasji epitel, pelodi trav, dreves in plevelov, perje idr. Po šestem letu so sprožilni alergeni predvsem inhalatorni alergeni ter bakterije in glivice.

OPIS BOLEZNI Je najpogostejša kožna bolezen v otroštvu. Prvi izbruh atopičnega dermatitisa se v 50 % pojavi v prvem letu starosti, predvsem v tretjem mesecu, v 80 % pa do petega leta starosti. Seveda lahko prvič izbruhne tudi kasneje v adolescenci in v odrasli dobi. Izbruh lahko povzroči stik z alergenom, okužba, psihični stres, nespecifično draženje kože z volnenimi ali sintetičnimi oblačili ali preprosto potenje. Izbruh lahko sprožijo ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu. Izbruhi potekajo specifično v različnih starostnih obdobjih. Lahko so blagi ali pa zelo hudi. Razvijejo se lahko zelo hitro, v nekaj urah. Za vse starosti pa je značilno hudo moteče srbenje, ki moti spanje in vsakodnevne aktivnosti. Značilno je tudi, da je izpuščaj simetrično razporejen po koži. DOJENČKI Okoli 3. meseca starosti se na ličkih pojavijo žarišča pordele, vnete kože, ki rosi. Kasneje se lahko pojavijo tudi bunčice in drobni mehurčki. Spremembe so zelo eksudativne (secernirajoče). Izpuščaj se lahko razširi na lasišče (sl. 5.1), iztezne predele zgornjih okončin


in na trup. Nikoli ni prizadeta koža pod plenicami, v kožnih gubah in v popku. Otrok joka in se intenzivno praska, zato so vidne tudi razpraskanine. Če se pojavijo gnojni mehurčki, je to znak dodatne (sekundarne) bakterijske okužbe. Koža celega telesa je izrazito suha in drobno luščeča.

Sl. 5.2 Atopični dermatitis pri adolescentu

V 50 % težave izzvenijo do tretjega leta starosti. V tej starosti se izpuščaj zelo lahko zamenja s seborojičnim dermatitisom, ki ni srbeč. Pri seborojičnem dermatitisu je prizadeta koža pod plenico, v popku in v kožnih gubah (pazduhe, dimlje) in je manj pordela. Značilne so tudi mastne luske na lasišču. Neprizadeta koža ni suha. Sl. 5.1 Atopični dermatitis pri dojenčku

Redkeje se lahko zamenja s psoriazo in garjami. MAJHNI OTROCI Pri majhnih otrocih spremembe niso več tako secernirajoče, temveč bolj suhe (sl. 5.2). Tipično je prizadet hrbtni (dorzalni) predel zapestij, gležnjev, rok in nog, ter upogibne (fleksorne) strani komolcev in kolen. Prizadeta so lahko tudi lica, veke in tilnik. Na omenjenih predelih se pojavijo neostro omejena žarišča pordele, vnete, suhe kože z rožnatimi bunčicami, krastami in razpraskaninami. Zaradi praskanja lahko postane koža na teh mestih kasneje zadebeljena s poudarjeno kožno risbo (lihenificirana). Izpuščaj se lahko zamenja z garjami in DHD. ADOLESCENTI IN ODRASLI

Sl. 5.2 Atopični dermatitis pri majhnem otroku

Žarišča pordele, suhe kože z luščenjem, bunčicami in krastami se najpogosteje pojavijo na vekah, čelu, obrazu, vratu, prsnem košu (sl. 5.4), ramenskem obroču, upogibnih straneh komolcev in kolen (sl. 5.3), ter hrbtiščih rok in nog. Včasih se atopija pri odraslih kaže le kot zelo srbeči, drobni vodeni mehurčki po prstih rok, t. i. dishidroza. Dishidroza ni posledica potenja, temveč gre za napačno poimenovanje. Podobne spremembe vidimo pri t. i. asteatotičnem oz. zimskem dermatitisu, ki prizadene odrasle in otroke z občutljivo kožo zaradi LMG Q K è T K & V J N ! LM K M K P

B>


pomanjkanja vlage v zraku, ki je posledica centralnega ogrevanja in nizkih temperatur. Po izteznih delih okončin se pojavijo ostro omejena žarišča nekoliko pordele, luščeče in razpokane kože, ki včasih spominja na star porcelan pri starejših ljudeh (eczema craquele). Koža le blago srbi, bolj peče. Stanje poslabša pogosta uporaba tekočih mil ter ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu. Za atopični dermatitis značilni znaki: • razpokana koža pod ušesnimi mečicami (sl. 5.5), • kronično vnetje ustnic: ustnice se drobno luščijo, še posebej pozimi; otroci si sesajo spodnjo ustnico, zato nastane rdečina v obliki črke U, • pogosto so vnete prsne bradavice, • generalizirano suha, srbeča in drobnoluščeča se koža, • poleti se po licih otrok in po okončinah pojavijo bele, drobnoluščeče se lise, t. i. pityriasia alba, ki nastanejo, ker UV-žarki ne prodrejo skozi luske, • dvojna spodnja veka, • keratosis pilaris – keratinske bunčice ob dlačnih foliklih, predvsem po okončinah in gluteusih, ki so na dotik hrapave, • poudarjena kožna risba dlani, • lahko je pridružena vulgarna ihtioza (ribja koža).

Sl. 5.4 Atopični dermatitis pri odrasli ženski

Preiskave Opravimo osnovne krvne preiskave, alergološko testiranje ob sumu na alergijo, pregled blata na parazite, bris nosu in žrela ter bris kože na patogene bakterije in glivice.

ZDRAVLJENJE • Potek bolezni ni nepredvidljiv. Lahko poteka blago in spontano izzveni. Pri približno 20–30 % bolnikov bolezen vztraja tudi še po puberteti ali pa preide v astmo oz. seneni nahod.

Sl. 5.5 Značilno razpokana koža za AD

kaj sproži nastanek izbruhov. Če se posumi na preobčutljivost na hrano, opravimo vbodne teste in pregled krvi na celokupna in specifična IgE protitelesa.

• Z zdravljenjem želimo pomiriti izbruhe bolezni in preprečiti nastanek novih izbruhov.

• V obdobju otrokove rasti in razvoja so lahko zelo enostranske diete škodljive za otrokov napredek. Dieto bo predpisal lečeči pediater-alergolog v sodelovanju z dermatologom.

• Mame so pomembni partner v zdravljenju atopičnega dermatitisa. Pomembno je, da se ugotovi,

• Če se dokaže preobčutljivost na pršico, je potrebno dosledno upoštevati navodila za odstranitev pršice v

C@

L ' J N R K O P 9 J & 9G H T J & I G ' J W T K


• Osnova preventivnega zdravljenja je vztrajno vsakodnevno obnavljanje kožne pregrade (bariere) z ustreznimi negovalnimi mazili in vlaženje kože. Svetujejo se kopeli, ki naj trajajo 10–20 min, da se povrhnjica navlaži, nato pa se je potrebno v 5–10 min namazati z negovalnim mazilom, da se voda obdrži v povrhnjici in da se obnovijo kožni lipidi. Občasno se svetujejo oljne kopeli, vendar ne, kadar je koža vneta.

V lekarnah se dobijo pripravljene oljne kopeli, lahko pa vodi dodamo nekaj žličk olivnega olja. • Odsvetuje se uporaba tekočih mil, ker se težko sperejo v celoti. Na voljo so različni sindeti za umivanje, ki ne vsebujejo mil. • Koža ne sme biti suha, temveč voljna in primerno navlažena in namaščena. • Če je prisotna pilarna keratoza, svetujemo kreme in losjone s 5–10 % ureo (sečnino), ki vlaži in blago lušči. Uree ne uporabljamo pri majhnih otrocih. • Preden gre otrok v bazen, jezero ali morje, ga je smiselno namazati z zaščitno barierno kremo, ki je na voljo v lekarnah.

ZDRAVLJENJE IZBRUHOV • V akutni fazi, ko koža rosi, svetujem indiferentne obkladke s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo dvado trikrat dnevno, vendar ne več kot za 20 min.

začetku uporabe koža lahko nekoliko peče. Dokazano je, da se ob redni uporabi zmanjša število okužb kože pri atopikih.

hišnem prahu. V primeru preobčutljivosti na živalsko dlako ali perje se je potrebno izogibati le-temu. • V nekaterih primerih preobčutljivosti (npr. na pelode) je možna specifična hiposenzibilizacija.

• Zelo vneto kožo mažemo z lokalnimi pripravki kortikosteroidnih krem nekaj dni. Pri otrocih moramo biti posebno previdni in uporabljamo samo nizkopotentne in zmernopotentne kortikosteroidne kreme (locoidon, afloderm). Prav tako moramo biti previdni pri uporabi lokalnih kortikosteroidnih krem na obrazu. • Na vneti koži in le ob kratkotrajni uporabi lokalnih kortikosteroidnih krem je strah pred neželenimi stranskimi učinki odveč. • Blage in srednje hude izbruhe zdravimo z lokalnimi imunomodulatorji, ki zmanjšujejo izločanje vnetnih mediatorjev iz T limfocitov v koži, t.i. inhibitorji kalcinevrina (pimecrolimus, tacrolimus). • Mažemo ju dvakrat dnevno na vneto kožo, in sicer že ob pojavu prvih znakov poslabšanja na koži. Ob

• Proti srbenju se predpišejo sedativni antihistaminiki v sirupu ali tabletah. • Izogibati se je potrebno dražečim snovem v okolju, npr. volnenim in sintetičnim oblačilom in cigaretnemu dimu. • Potrebno je poskrbeti za zadostno količino vlage v bivalnih prostorih. • V primeru sekundarne okužbe predpišemo lokalni antibiotik, npr. fusidno kislino ali mupirocin (ne neomicin, ker je potenten senzibilizator). • V primeru, da je prizadeta večja površina kože oz. so pogosta poslabšanja, je potrebna hospitalizacija in sistemsko zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili (kortikosteroidi, ciklosporin, fototerapija ...).

LMG Q K è T K & V J N ! LM K M K P

C?


O7[JTK'TL& QL'!GQ'LTMLNTL& VJN!LMGWL

22'.!%-0"!0-2.5/6B"0202*2. 2-./!\/B2 OPIS BOLEZNI Kontaktni dermatitisi nastanejo zaradi stika kože z dražečo snovjo iz okolja ali delovanja fizikalnih faktorjev okolja (UV-žarki, mraz, vročina) na kožo. Kožo lahko dražijo tudi telesni izločki, npr. urin, znoj, blato. Tudi nestrokovno opravljeni laserski posegi v kozmetičnih salonih, lahko trajno poškodujejo kožo. Kontaktni dermatitisi pogosteje nastanejo pri osebah, ki že imajo okvarjeno kožno bariero zaradi predhodne kožne bolezni, npr. atopičnega dermatitisa, ihtioze ipd.

Sl. 5.6 Juvenilna palmoplantarna dermatoza

OPIS BOLEZNI Pri otrocih atopikih, pa tudi neatopikih, se v zimskih časih pogosto pojavi pordela, luščeča in razpokana koža na blazinicah prstov nog (sl. 5.6) in redkeje rok. Gre za nekakšen iritativen dermatitis, ki nastane zaradi draženja mokrih nogavičk in rokavičk. Najpogosteje se pojavi omenjena težava okoli 5. leta, lahko pa tudi prej ali kasneje. Razvije se lahko, če se zaradi neprodušne obutve noge potijo. Pogosto se težave zamenjajo z glivičnim obolenjem stopal, kjer je koža razpokana med prsti in ne na konicah prstov. Lahko se zamenja tudi s prebčutljivostjo na snov, iz katerega je obuvalo (npr. usnje).

ZDRAVLJENJE • Je preprosto. Potrebno je skrbeti za suhe nogavičke oz. rokavičke in zračno obutev. Noge oz. roke je potrebno redno mazati z negovalnim mazilom. • Ko je koža vneta, se kratek čas maže prizadeto kožo z nizkopotentnimi kortikosteroidi ali imunomodulatorjem pimecrolimusom.

CF

L ' J N R K O P 9 J & 9G H T J & I G ' J W T K

Dražeče snovi poškodujejo kožno pregrado in tako prehajajo v kožo, kjer jo nadalje direktno okvarjajo prek različnih toksičnih mehanizmov ali pa sprožijo alergično reakcijo. Zato razlikujemo: I. Iritativni kontaktni dermatitis, kjer kožna reakcija nastane že ob prvem stiku z dražečo snovjo. II. Alergični kontaktni dermatitis, kjer kožna reakcija nastane na predhodno senzibilizirani koži šele ob ponovnem stiku z določeno dražečo snovjo pri genetsko nagnjenih osebah.


L97MTK& KNKMLMK[TK&9GTML9MTK& VJN!LMKMKP Nastane akutno v nekaj minutah ali urah po stiku z visoko koncentracijo močno toksične snovi, ki bi povzročila podobno reakcijo pri vseh ljudeh. Takšne snovi so običajno visoke koncentracije kislin, lugov, organskih topil ali zelo koncentrirani in nestrokovno pripravljeni zeliščni ekstrakti. Lahko nastane tudi zaradi visoke temperature. V nekaj minutah ali urah postane koža rdeča, otekla, boleča, pojavijo se boleči mehurji (sl. 5.7). Prizadeta koža je ostro omejena od okolice. Če se prekine stik z dražečim agensom, proces ne napreduje.

Sl. 5.7 Akutni iritativni dermatitis

V nekaterih primerih pride do draženja kože aerogeno s prahom ali hlapljivimi snovmi. Oseba postane rdeča in otekla v obraz, vrat, roke in ostale nepokrite predele kože (sl. 5.8). Pogosto povzroča opisane spremembe cvetni prah cvetlic iz rodu primul, lilij in krizantem. Koža lahko tudi rosi in pojavijo se lahko mehurji. Včasih zadostuje že, če je oseba v istem prostoru kot rastline. Podobne spremembe povzroča lahko tudi lesni prah na žagah. Cvetni prah sproži pogosteje opisane aerogeno povzročene kožne spremembe na alergijski način (alergični kontaktni dermatitis).

Sl. 5.8 Kontaktni dermatitis zaradi cvetnega prahu

9NGTKèTK& KNKMLMK[TK& VJN!LMKMKP&

Sl. 5.9 Alergija na lateks v gumijastih rokavicah

Je precej pogostejši in nastane zaradi dolgotrajnega, ponavljajočega izpostavljanja kože rok manj dražečim snovem (blažjim iritantom), npr.: detergentom, vodi, razkužilom, razredčilom, različnim topilom in drugim snovem, ki raztapljajo kisli in maščobni zaščitni plašč v koži. Je najpogostejše poklicno obolenje, predvsem v poklicih, ki imajo pogost stik z vodo in omenjenimi snovmi. Prizadene osebe, ki si morajo pogosto umivati roke. Pogosto imajo težave kuharji, gospodinje, mamice z majhnimi otroki, vzgojiteljice v vrtcih, čistilke, hišniki in zdravstveni delavci. Pri slednjih neredko nastanejo težave zaradi drgnjenja kože rok z delci smukca v gumijastih rokavicah, kar vodi še v dodatno senzibilizacijo na lateks v gumi (sl. 5.9) in posledično kontaktno urtikarijo. 9G T M L 9 M T K & V J N ! L M K M K P K & K T & J 9S J ! K

CA


&('.6%#"\/". 2-.+/62%6"$-2. 5/6B"0202*

NGWLSJL

OPIS BOLEZNI Rozacea je predvsem kožna težava žensk v srednjih letih, lahko se pojavi tudi v menopavzi ali pred 30. letom. Moški imajo sicer redkeje težave z rozacejo, vendar pri moških potekajo kožne spremembe v hujši obliki. Nastane predvsem pri psihično občutljivejših osebah, ki so nagnjene k zardevanju in pri osebah s svetlejšo poltjo. Rozaceo lahko povzročijo tudi kortikosteroidne kreme, ki se mažejo po obrazu dalj časa zaradi drugih težav –steroidna rozacea. Kortikosteroide lahko uporabljamo na obrazu le ob hudih vnetjih kratek čas, to je nekaj dni in to le kortikosteroidne kreme z nizko močjo. Rozacea se neredko pojavi na obrazu skupaj s seboroičnim dermatitisom.

Sl. 12.1 Rozacea

Sl. 12.2 Rinofima

Nekateri povezujejo pojav rozacee s prebavnimi težavami in okužbo z želodčno bakterijo H. pylori. Ob višjih temperaturah ali psihičnem stresu oseba zardi v obraz, lahko se pojavijo rdeče lise tudi po vratu in prsnem košu. Ko dražljaj mine, tudi rdečina počasi premine. S časom postanejo žilice na obrazu trajno razširjene. Pojavijo se tudi drobne bunčice in gnojni mehurčki-pustule (sl. 12.1). V hujših oblikah se lahko nenadno pojavijo modrikasti vozliči po obrazu, predvsem pri mladih ženskah – fulminantna rozacea. Bolezen ni nevarna, niti ne povzroča hujšega srbenja, je pa zelo estetsko moteča. Pri starejših moških, redkeje pri ženskah, se lahko pojavi gomoljast nos, ki je posledica vnete, zadebeljene kože in hiperplazije lojnic – rhynophyma (sl. 12.2). Gomolji (phyme) se lahko pojavijo tudi drugje po obrazu. Bolniki so neredko po nedolžnem obtoženi alkoholizma. NG W LS J L & K T & Q J N K G N L ' T K & V J N ! LM K M K P

=>


QJNKGNL'TK& VJN!LMKMKP ZDRAVLJENJE • Izogibati se je potrebno vsem dejavnikom, ki širijo žile: alkoholu, vročim pijačam in začinjeni hrani, savnam in sončnim žarkom idr. • Nikakor ne uporabljamo kortikosteroidnih krem, ki prehodno – mogoče za kratek čas – zmanjšajo vnetje, dolgoročno pa kožne težave poslabšajo in vzdržujejo! • Kožno vnetje pomirimo z 0,75–2 % metronidazolm ali 2 % eritromicinom v kremi. Včasih pomaga tudi azelaična kislina. • Razširjene žilice lahko odstranimo z laserjem oz. kombinacijo svetlobne energije in radiofrekvence. Večjih stranskih učinkov ob posegu običajno ni, le kratkotrajna rdečina. • V lekarni so na voljo tudi prekrivne kreme, ki so rahlo zelenkasto tonirane in zakrijejo rdečico ter nekoliko vplivajo na razširjene žilice. • Potrebna je potrpežljivost, saj se znatnejše izboljšanje pokaže šele po 4–8 tednih. • V trdovratnih primerih bolnik prejme tetracikline ali novejše makrolidne antibiotike za nekaj tednov oz. retinoide. • Gomoljast nos poskusimo najprej več mesecev zdraviti z retinoidi, v primeru neuspeha pa je možno zdravljenje pri plastičnem kirurgu.

OPIS BOLEZNI Perioralni dermatitis je predvsem težava mladih žensk in žensk v srednjih letih, lahko pa ga vidimo tudi pri otrocih in moški populaciji. Najpogostejši vzrok za nastanek perioralnega dermatitisa je kozmetika. Navadno ga povzroči dolgotrajnejša uporaba vlažilnih in nočnih krem, lahko v kombinaciji s pudri in uporaba kortikosteroidnih krem. Včasih nastane perioralni dermatitis po uporabi kortikosteroidnih inhalacij za astmo in kronični bronhitis. Verjetno sodeluje pri nastanku tudi pršica Demodex foliculorum, ki se nahaja v dlačnih foliklih. Okoli ust, na bradi, na koži zgornje ustnice in ob nosu se pojavijo rožnate bunčice (papule) in gnojni mozoljčki (pustule). Včasih se bunčice pojavijo tudi okoli oči – periorbitalni dermatitis (sl. 12.3). Koža peče, včasih nekoliko srbi. Kožne težave poslabšajo sončni žarki.

>@

NG W LS J L & K T & Q J N K G N L ' T K & V J N ! LM K M K P


ZDRAVLJENJE • Najpomembnejše je opustitev kozmetike, vključno s čistilnimi sredstvi. Obraz umivamo le s toplo vodo. Če koža močno peče, se lahko aplicirajo obkladki s fiziološko raztopino. • Po inhalaciji kortikosteroidov kožo rahlo umijemo z olivnim oljem. • Za nego dermatolog predpiše magistralne indiferentne kreme. Vnetje pomirimo z lokalnim 0,75–2 % metronidazolom ali eritromicinom. Lahko mažemo z lokalnim imunomodulatorjem pimekrolimusom. Tudi 2–5 % žveplo lahko deluje ugodno.

Sl. 12.3 Perioralni in periorbitalni dermatitis

• V trdovratnih primerih predpišemo antibiotike (tetracikline, makrolide) za 4–6 tednov. • Potrebna je potrpežjivost, saj se težave znatno izboljšajo šele po nekaj tednih. • V izogib ponovitvi kožnih težav, odsvetujemo uporabo zelo mastnih vlažilnih in nočnih krem, še posebej v kombinaciji s pudri. • Nega naj bo čim bolj nevtralna.

NG W LS J L & K T & Q J N K G N L ' T K & V J N ! LM K M K P

>?


(('.-"7+%9%*0/7,/. Q'JTKèTK&KWQ7XèLO !%3-/.0/3"1/.+62. B"7[-2[.%06%\2[ Otroška koža je nežna, tanka in še ni povsem razvita, zato se tudi potek kožnih bolezni razlikuje od poteka kožnih bolezni pri odraslih. Pri zdravljenju kožnih težav moramo biti pazljivi, ker se učinkovine nanešene na kožo hitreje vpijejo skozi kožo in lahko povzročajo sistemske stranske učinke z vplivom na celoten organizem.

OPIS BOLEZNI Malčkom v plenicah in njihovim mamicam včasih zelo dolgo povzroča težave trdovratno vnetje kože pod plenicami, ki lahko peče, srbi ali je celo pokrita z mehurčki, erodirana in obilno rosi. V vročih dneh se težave lahko precej stopnjujejo in krajšajo spanec malčkom in njihovim staršem.

Sl. 22.1 Iritativno vneje kože pod plenico

S pojavom plenic za enkratno uporabo je število prizadetih malčkov sicer upadlo, še posebej z razvojem materialov, ki močneje vpijajo vlago, vendar ostaja še precej otrok, ki imajo težave zelo dolgo. Vzrokov za nastanek pleničnega izpuščaja je precej, zato je zelo pomemben natančen pregled otroka in temeljit pogovor z mamo. Tudi zdravljenje mora biti zelo natančno, postopno in prilagojeno vsakemu posameznemu malčku. Univerzalnega zdravila za vse podobne primere namreč ni. Je pa zelo pomembna tudi ustrezna, skrbna in redna nega celotne nežne kože, ne samo kože pod plenicami. Plenični izpuščaj je lahko samostojno obolenje ali sestavni del katere druge kožne ali presnovne bolezni. Najobičajnejši vzrok za vneto kožo pod plenicami je draženje kože z izločki (urin in blato). Koža po ritki in spolovilu je pordela, otekla, včasih pokrita z mehurčki in erozijami in rosi. Značilno je, da, v primeru t. i. iritativnega vnetja kože pod plenicami, koža ni vneta v kožnih gubah (sl. 22.1). Težave se pojavijo običajno med 3. in 9. mesecem starosti. Nekateri dojenčki so bolj nagnjeni k omenjenim spremembam. Še posebej občutljivi za draženje kože so dojenčki z atopijo (nagnjenost k alergijam po I. tipu) in dojenčki z ihtiozo. Ihtioza je podedovana motnja poroženevanja kože, ki se različno izraža, od blagega drobnega luščenja suhe kože do t. i. ribje kože. V obeh primerih je motena epidermalna zaščitna plast in zunanji dražeči dejavniki lažje prehajajo v kožo in jo okvarjajo. Težave so pogostejše, če ima dojenček drisko zaradi različnih vzrokov. Včasih so prisotne spremembe le na mestih stika kože z lepilnim trakom.

? B B T L O Q G R G P M J O X J & 9G H T J & M J H L [ J & Q N K & ! L O Z T K Z & G M N G S K Z


R'K[KèTJ&G97HIJ& 9GHJ&QGV&Q'JTKSG ZDRAVLJENJE • V primeru, da so težave le posledica zunanjega draženja, v akutni fazi, ko je ritka zelo vneta in rosi, apliciramo indiferentne obkladke s fiziološko raztopino. Nato lahko kožo nekajkrat namažemo z nizkopotentnimi kortikosteroidnimi kremami. Čez noč pa zaščitimo kožo z mehko cinkovo pasto, ker cink še dodatno zmanjšuje vnetje. • Pomembno se mi zdi poudariti, da kratkotrajna uporaba nizkopotentnih kortikosteroidnih sredstev na vneti koži ni nevarna. Pogosto je zdravljenje neuspešno, ker se mamice bojijo uporabljati predpisana kortikosteroidna lokalna sredstva. Problem je, ker je nastala zmeda med informacijami in zaradi nekritične uporabe v preteklosti. • Kortikosteroidna sredstva se res ne sme uporabljati nekontrolirano in dolgo časa, sploh pa ne pri dojenčkih. Upoštevati je potrebno naslednja dejstva: 1. Novejši nizkopotentni kortikosteroidi imajo manj stranskih učinkov. Uporabljamo jih krajši čas na manjših površinah. Daljše mazanje velikih površin dojenčkove kože z visokopotentnimi kortikosteroidi bi lahko povzročilo supresijo nadledvične žleze. 2. Kortikosteroidi res tanjšajo kožo (zaradi svojega antiproliferativnega in protivnetnega delovanja), vendar je vneta koža zadebeljena in je to pričakovan učinek. Ne smemo jih mazati po zdravi koži namesto negovalnega sredstva. Uporabljamo jih sočasno z ustreznimi negovalnimi kremami in jih ukinemo čim prej. Vedno zdravimo tudi morebitne sočasne okužbe. 3. V nekaterih primerih kožnih obolenj je nujna kratkoročna uporaba nizkopotentnih kortikosteroidnih zdravil (hidrokortizon, hidrokortizonbutirat, aklometazon …). • Svetuje se tudi zamenjava plenic in da je malček čim več brez plenic, kadar je to možno.

Sl. 22.2 Značilne satelitske papule in pustule

Sl. 22.3 Okužba s kvasovko

OPIS BOLEZNI Toplo, vlažno okolje pod plenicami omogoča razrast mikrobov. Novorojenčki in dojenčki stari med 2. in 4. mesecem starosti so dovzetnejši za okužbe s kvasovkami iz rodu Candida. Koža je vneta tudi v gubah. Pogosta je sočasna okužba ustne sluznice, t. i. soor. Značilne so satelitske bunčice (papule) in gnojni mehurčki (pustule) na koži (sl. 22.2, sl. 22.3). Glivice se namnožijo tudi ob jemanju antibiotikov in posledičnimi driskami. Zadošča zdravljenje z običajnimi antimikotiki in zaščita kože ponoči z mehko cinkovo pasto. Včasih se pojavijo gnojni mehurčki, ki so posledica bakterijskih okužb, pogosto sočasno z okužbo žrela s streptokoki. V teh primerih je potrebno ustrezno antibiotično zdravljenje. Pri otrocih starih približno 3–12 tednov se lahko pojavijo mastne luske na pordeli koži lasišča, ki se v T L O Q G R G P M J O X J & 9G H T J & M J H L [ J & Q N K & ! L O Z T K Z & G M N G S K Z ? B C


LMGQKèTK&VJN!LMKMKP& 9GM&[WNG9&Q'JTKèTJRL&KWQ7XèLOL naslednjih tednih razširijo še na obrvi, lica, popek in na predel kože pod plenico. Sprembe spadajo v t. i. seborojični dermatitis, ki v nekaj tednih izzveni. Seborojični dermatitis pod plenico je težko ločiti od atopičnega dermatitisa, ki je v tej starosti zelo pogost. Pomaga nam natančen pregled in anamneza ter preiskave IgE protiteles v krvi.

OPIS BOLEZNI V primeru atopičnega dermatitisa je zelo pomembna skrbna nega (obvezno po vsakem kopanju ali tuširanju in vsaj ena- do dvakrat dnevno), da se obnovi epidermalna bariera. Zadoščajo običajne kreme in mazila (hladilno mazilo, olivno olje v belobazi, voda v eucerolu ali že pripravljeni komercialni izdelki za otroško atopično kožo). Koža mora biti vedno voljna in elastična. V primeru blagega vnetja bo zdravnik predpisal inhibitorje kalcinevrina (pimekrolimus, takrolimus), v primeru hudega vnetja pa kratkotrajno kortikosteroide do umiritve vnetja. Preden gre otrok v bazen, jezero ali morje, ga je smiselno namazati z barierno kremo, ki zaščiti kožo in se dobi v lekarni (Glej poglavje 5/I Atopični dermatitis.).

ZDRAVLJENJE • Debele luske odstranimo z indiferentnimi mazili (npr. hladilno mazilo, bepanthen, voda v eucerolu ipd.), katere namažemo na obloge za dan ali dva, da jih zmehčajo in jih nato pri umivanju s krpico odstranimo. Za vneto kožo bo zdravnik za kratek čas predpisal antimikotike in/ali nizkopotentne kortikosteroide (odvisno od jakosti vnetja).

? B D T L O Q G R G P M J O X J & 9G H T J & M J H L [ J & Q N K & ! L O Z T K Z & G M N G S K Z


TJQNL[L& 7QGNLIL&!LWK'

QJNKLTL'TK& PMNJQMG9G9TK& VJN!LMKMKP

IG'JWJT& NG9`TGR`7PM

Glutealnih granulomov danes skoraj ne vidimo več. Rdečkasti vozlički so nastali kot posledica nekritične uporabe visokopotentnih kortikosteroidov (betametazon ipd.).

OPIS BOLEZNI Zbolijo predvsem otroci do 10. leta starosti, redkeje kasneje. Prvi znak je lahko, da je otrok zaprt in noče odvajati blata, ker je odvajanje blata zelo boleče. Okoli zadnjične odprtine je koža pordela in razpokana. Vnetje kože je posledica bakterijske okužbe s Streptokokom skupine A, ki se prenese z rokami ob sočasni okužbi žrela.

OPIS BOLEZNI Pojavlja se najpogosteje v poletnih mesecih in je posledica okužbe z virusi Coxackie A in B, ki se prenašajo z izcedki iz nosu in dihal.

Vzrokov za vneto otroško ritko pod plenicami je torej veliko. Preventivno lahko mame poskrbijo za kožo pod plenicami z ustrezno nego in opazovanjem svojega malčka. Za kopanje naj uporabljajo nevtralna sredstva in redno naj negujejo kožo z negovalnimi sredstvi. Včasih pa bodo težave minile šele, ko bo odpravljeno neko dodatno obolenje.

Povzročitelja dokažemo z brisom kože in žrela.

ZDRAVLJENJE • Penicilinske tablete 3 tedne in antibiotično mazilo (Glej poglavje 4/I. Bakterijske okužbe kože.).

? B = T L O Q G R G P M J O X J & 9G H T J & M J H L [ J & Q N K & ! L O Z T K Z & G M N G S K Z

Po ustih, dlaneh in podplatih se pojavijo boleči drobni mehurčki (sl. 22.5), ki počijo in povzročajo razjede (sl. 22.6). Otrok ima ob tem lahko povišano temperaturo in povečane bezgavke.

ZDRAVLJENJE • Otrok potrebuje počitek, dovolj tekočine in toaleto dlani in podplatov. Usta lahko izpiramo s kamiličnim čajem ali antiseptičnimi raztopinami.


!K'KLNKOL+&!K'KLNKL

!K'KOL+&!K'KL

OPIS BOLEZNI Če je otrok pretoplo oblečen in se prekomerno poti ter zlasti v toplejših mesecih se po koži lahko pojavijo drobni vodeni ali rožnati mehurčki (sl. 22.12, sl. 22.13) zaradi zamašitve izvodil znojnic (Glej poglavje 19. Bolezni znojnic in prekomerno potenje.). Miliarija se pogosto pojavi v prvih tednih življenja, ker otrok še nima povsem razvitih termoregulacijskih mehanizmov.

OPIS BOLEZNI V prvih tednih po rojstvu se pri nekaterih otrocih pojavijo drobne 1–2 mm velike belkaste ali rumenkaste pikice – milija, ki nastanejo zaradi zapore lojnic.

ZDRAVLJENJE • Zadoščajo ukrepi za zmanjšanje potenja in hlajenje.

ZDRAVLJENJE • Zdravljenje ni potrebno, saj spremembe spontano izzvenijo.

Sl. 22.12 Miliarija

• Otroku lahko apliciramo obkladke. • Redko se svetuje uporaba cinkovih in drugih tekočih pudrov.

Sl. 22.13 Miliarija

T L O Q G R G P M J O X J & 9G H T J & M J H L [ J & Q N K & ! L O Z T K Z & G M N G S K Z ? C A


K!7TGP7QNJPKOL

PGTèTJ&GQJ9'KTJ

OPIS BOLEZNI Velika količina UV-žarkov zavira tudi imunski odgovor organizma lokalno v koži in sistemsko v celotnem organizmu. Pogost je izbruh herpetičnega izpuščaja po dogotrajni ekspoziciji sončnim žarkom.

OPIS BOLEZNI Vsaka opeklina (sl. 25.1) je znak vnetnega dogajanja v koži. Pogosto se pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana temperatura. Znano je, da se poškodbe kože zapišejo v genetski material in prispevajo k nastanku kožnega raka tudi šele čez 20 let ali več. Dejstvo je, da smo izpostavljeni soncu med vsemi aktivnostmi na prostem, med športnimi aktivnostmi, delu na vrtu ipd. Upoštevati moramo tudi odboj sončnih žarkov od svetlih površin, morske gladine. UVB-žarki prodirajo tudi skozi vodo, ne pa skozi steklo.

Z direktnimi učinki sevanja na žive organizme se ukvarja fotobiologija.

Sl. 25.1 Sončna opeklina

ZDRAVLJENJE • Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo pa si lahko aplicira hladne obkladke ali hladilno kremo. Najbolje pa je, da se že preventivno zaščitimo pred sončnimi žarki s klobukom, gosto tkanimi, ohlapnimi oblačili in ustreznim zaščitnim faktorjem, ki mora vsebovati zaščito proti UVA-žarkom in UVB-žarkom sončne svetlobe. Neposredno izpostavljanje sončnim žarkom ni priporočljivo med 10. in 16. uro, ko je kot žarkov največji.

UGMG V J N ! LMG W J ? D A


%."10%62\2

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije je Medicinsko fakulteto zaključila v Ljubljani. Po diplomi je nekaj let delala kot družinska zdravnica. V tem času je pri delu z bolniki spoznala, kako pomemben je poleg visoke strokovnosti pri zdravljenju bolezni tudi odkrit pogovor z bolnikom. Specializacijo iz dermatovenerologije je opravljala na Dermatološki kliniki v Ljubljani, nato se je odločila za samostojno pot v okviru zasebne ambulante v Ljubljani. Velik pomen pripisuje tudi preventivi in izobraževanju, zato redno objavlja članke s področja zdravljenja kožnih bolezni in kožnih tumorjev v različnih revijah in časopisih z zdravstveno in poljudno vsebino. O novostih v dermatološkem zdravljenju in negi kože predava tudi slovenskim farmacevtom.

FFF


*01"6-%.!"#"$%

"

\

Acanthosis nigricans 185 Acrodermatitis chronica atrophicans 25 Aciklovir 27, 28, 29, 32 Acrodermatitis papulosa infantum 149 Afte 133 Akne 83 – 87, 151 AIDS 33, 43, 45, 174 Aktinična keratoza 192 Akutno vnetje 170 Alergični dermatitis 55 Angioedem 58, 67, 68 Angiom 189 Angularni heilitis 132 Antimikotiki 39 – 43 Anularni granulom 69 Ateromi 189 Atopija 48, 49 Atopični dermatitis 48 – 51, 95, 117, 146, 150, 155

Celulit Celulitis Cheilitis

A Bakterijske okužbe kože 20 – 24 Bazaliom 194 Bazalnocelični karcinom 194 Benigni kožni tumorji 184 – 191 Bolezni kože in sluznic spolovil 169 – 174 Bradavice 33 – 34 Brazgotine 83, 127, 189, 211 – 213 Bulozni pemfigoid 106

C 209 23, 209 86, 131

5 Dapson 106, 132 Darierova bolezen 121 Dedne bulozne epidermolize 126 – 127 Dermatofibrom 186 Dermatiki 15 Dermatomyositis 112 Dermis 14 – 18 Dermatitis herpetiformis Duhring, DHD 106 Dermatitis nummularis 62 Derivati vitamina A 17, 24, 85, 87, 205 Derivati vitamina D 76 Dishidroza 49, 63 Dyskeratosis follicularis 121

/ Ekcemi 52 – 57 Enteropatski akrodermatitis 124 Epidermalne ciste 189 Epidermalni nevus 187 Epidermis 14 – 18 Erythema exudativum multiforme, EEM 64 Erythema mygrans 24 Erythema nodosum 63

Fibrom 185, 208, 209 Fibroma molle 185 Filerji 206 Folikulitis 21, 39, 130, 174, 209 Fotokancerogeneza 166 Fotoalergične reakcije 165 Fotodermatoze 162 – 168 Fotostaranje 166 Fototoksične reakcije 76, 85, 86, 139, 165 Fusidna kislina 21

9 Garje 44, 45 Genitalne bradavice 169 Genitalni herpes 170 Genodermatoze 117 – 127 Glivice 38, 48, 50, 139, 143, 145, 150, 169 Glivične okužbe 38 – 43 Glositis 136 Gnide 46 Gonoreja 170 Granuloma annulare 69

[ Hemangiomi 170 Herpes simpleks 27, 28, 170 Herpes zoster 30 – 32, 174 Henoch Schönlein purpura 114 Hialuronska kislina 16, 17, 159, 205, 206

FFA


HIV 33, 43, 45, 173 Hiperhidroza 128 – 129 Hiperpigmentacije 103 – 104, 176, 178 Hipopigmentacije 39, 100 – 102, 104 Hirzutizem 98 – 99, 209 Humani papiloma virusi 33

2 Ihtioze 52, 119 – 121 Impetigo 20, 21 Iritativni kontaktni dermatitis 52, 53 Izpadanje las 77, 86, 92 – 97, 127, 154, 203

7 Juvenilna palmoplantarna dermatoza 52, 152

! Kalcipotriol 76, 118, 140, 155 Keratodermije 117 – 119 Keratolitiki 34, 82, 118 Komedoni 83 – 85 Kondilomi 34, 134, 169 Kontaktni dermatitisi 52 – 57 Koprivnica 58 – 61, 67, 68 Kortikosteroidi 17, 18, 51, 57, 62, 70, 76, 93, 96, 105, 108, 111, 121, 156, 198 Kožni rak 125, 131, 166, 184, 192 – 198 Kraste 16, 20, 21, 28, 31, 56 Krčne žile 176 – 179, 155, 216

FFB

Krhki nohti 140 Krioglobulinemija 115 Kronični diskoidni lupus eritematozus 111 Kronično vensko popuščanje 155, 176 – 179

$ Levkoplakija 134, 174 Levkocitoklastični vaskulitis 113 – 114 Lichen ruber planus 80, 81 Lichen sclerosus et atrophicus 109, 173 Limfedem 179 – 181, 22, 25, 182, 208 Limfna drenaža 181, 209 Limfomatoidna papuloza 198 Limfomi 26, 105, 197, 219 Lipedem 182, 208 Livedo 116 Lomljivi nohti 139 – 140 Lues 171 – 172 Lupus eritematosus 110 Luskavica 71 – 77, 117, 139, 141, 147, 158, 173, 174

B Maligni kožni tumorji Marmoriranost kože Mastna koža Mastocitom Materina znamenja

192 – 198 116 82 – 88 199 190 – 191, 199

Medikamentozni eksantem 66, 67 Melanocitni tumorji 190 – 191 Melanom 195, 196 Melazma 17, 103 – 104, 154 Mezoterapija 206 Mikrosporija 39 – 40 Miliaria 129, 153 Minoksidil 93, 95 Moluska 35, 151, 172 Morfea 108

Necrobiosis lipoidica Nevusi melanocitni Nevrofibromatoza Nodozni eritem Numularni dermatitis

70, 217, 218 154, 190, 191 125 63 – 64, 70, 155 62

% Obnohtje 20, 27, 124, 143 Ognjeno znamenje 190 Ogrci 84, 85, 151, 166 Opekline 123, 125, 162, 163, 167, 206 Otekanje okončin 179

+ Palmoplantarne keratodermije 117 – 119 Paronihija 143 Parapsoriaza 79


*

1

Pediculosis 46 – 47 Pekoča usta 135 Pemfigus vulgaris 105 Perioralni dermatitis 90 – 91 Permetrin 45, 46 Pimekrolimus 91, 109, 146, 173 Pityriasis rosea 80 Planocelularni karcinom 194 Plenični izpuščaj 144 – 148 Plešavost 92 – 97 Ploščatocelični rak kože 194, 219 Pigmentne spremembe 100 – 104 Pigmentne purpurne dermatoze 115 – 116 Polimorfna fotodermatoza 164 Porfirije 122 – 123, 165 Prekomerna poraščenost 97 – 99, 209 Prekomerno potenje 128 – 130 Prurigo 152, 160, 161 Pruritus 157, 159 – 161 Psoriaza 71 – 77, 78, 79, 138, 147, 155, 202

Sarkoidoza 70 Seboreja 82 – 88 Seborojični dermatitis 88, 146, 150, 174 Sebacealni nevus 187 Seborojična keratoza 184 Senilna veruka 184 Sifilis 170 – 172 Sklerodermija 107 Sklerozacija 216 Solarni lentigo 104, 185 Spolno prenosljive okužbe 169 – 173 Srbež kože 159 – 161 Starostna pega 185 Stomatitis 27, 133 – 134 Suha koža 48, 159

Valaciklovir 28, 29, 32, 121, 132, 170 Varice 176 – 179, 216 Vaskulitisi 113 – 116 Vensko popuščanje 176 – 179 Veruke 33, 34, 184 Virusne okužbe 26 – 37 Virusne bradavice 34, 151 Vitiligo 95, 100 – 101, 106 Vnetje ustnic 50, 131 – 132 Vulgarni pemfigus 105

6

Temenca Tinea

Razjeda 29, 122, 124, 171, 177, 178, 214 – 219 Rozacea 89 – 90 Rozea 80 Retinoidi 17, 24, 57, 77, 85, 86, 87, 90, 118, 121, 122, 131, 139, 189, 197, 208, 209 Ribja koža 50, 119 – 121 Rožiček 186

, Šen

22, 23, 180, 181

# Znamenja 154, 166, 184, 190, 195, 196, 199 Zaščita pred UV žarki 167

3 Žarišče

60, 62, 108, 160

0 16 40 – 41

8 Urtikarija Urticaria pigmentosa Ušivost

58 – 61, 67, 164 199 46 – 47

FFC


Naslov: Uporabna dermatologija - Kožne bolezni in tumorji v vsakdanji praksi Avtor: Mateja Lisjak, dr.med. Založba CHIARA Za založbo: Simona Boc Jezikovni pregled: Ana Godec Oblikovanje: www.mixer.si Tisk: Grafika 3000 Leto izdaje: 2013 Naklada:1000 izvodov Naročanje: www.zalozba-chiara.si Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe CHIARA, je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. www.zalozba-chiara.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616.5 LISJAK, Mateja, 1961Dermatologija v praksi / Mateja Lisjak. - Ljubljana : Chiara, 2013 ISBN 978-961-93134-7-3 267107328

Uporabna dermatologija  

Mateja Lisjak, dr. med. specialistka dermatovenerologije, Uporabna dermatologija - Kožne bolezni in tumorji v vsakdanji praksi

Uporabna dermatologija  

Mateja Lisjak, dr. med. specialistka dermatovenerologije, Uporabna dermatologija - Kožne bolezni in tumorji v vsakdanji praksi

Advertisement