SAUBERMACHER NOVICE 10/10

Page 1

Novice

Oktober 2010, št. 5

1

Interno glasilo družbe Saubermacher Slovenija d.o.o.

Življenje ni problem, ki ga je treba rešiti, ne vprašanje, na katerega je treba odgovoriti. Življenje je skrivnost, ki jo je treba opazovati, se ji čuditi in okušati.


2

KAZALO UVODNE BESEDE

3

PREDGOVOR UPRAVE

3

FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA

4

SAUBERMACHER V PLENICAH – ZGODILO SE JE

4

20-LETNICA DELOVANJA DRUŽBE SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O.

5

POMEMBNI TRENUTKI

10

DRUŽINSKI PIKNIK V MESTNEM PARKU MURSKA SOBOTA

10

LUTKOVNA PREDSTAVA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA MARIBOR: MIŠKA METKA SMETKA DONACIJA SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA

11

OBISK UDELEŽENCEV ORATORIJA ŠKOFIJE MURSKA SOBOTA V CENTRU LENART

12

ZIGI NA OBISKU V VRTCU V MURSKI SOBOTI

12

VSESLOVENSKA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU

13

FRANC KNAUS - SRČEK JE NA VELIKO SLAVIL ABRAHAMA

14

VSI SMO SVETOVNI PRVAKI!

15

OBISKALI SMO TEKMO MED SLOVENIJO IN NOVO ZELANDIJO TER SE OZRLI NA MUNDIAL MOJE PRVO SABLJAŠKO TEKMOVANJE

17

ZBIRANJE STEKLA IN PLOČEVINE – ENOTA KOPER

18

SEJEM AGRA IN INPAK, GORNJA RADGONA

18

PROAKTIVNO VODENJE SODELAVCEV

18

ZANIMIVA STATISTIKA NAŠEGA PODJETJA

19

DOPUSTOVANJE V TURČIJI

20

NOVICE IZ MATIČNEGA PODJETJA SDAG GRAZ

21

2. TEDEN VAROVANJA PODNEBJA

22

DOSEŽKI PODNEBNEGA TEDNA 2010

22

PODNEBNE PREROKBE / PODNEBNI ORAKELJ

23

VSE NAJBOLJŠE …

27

NAJ SODELAVEC

28

KRIŽANKA

28


3

UVODNE BESEDE Drage sodelavke in sodelavci, za nami je že dobra polovica leta, tudi počitnice, za nekatere najlepši čas, ko smo bili dalj časa s svojimi najdražjimi na morju in soncu. Upam, da ste ta čas koristno izrabili in si nabrali novih moči za naloge, ki nas čakajo to jesen. Vesela sem vsakega vašega prispevka za naše Novice in upam, da kljub moji odsotnosti v naslednjem letu ne boste pozabili na prispevke. Želim vam obilo jesenskih radosti ob moštu in pečenih kostanjih. Urednica Tamara Horvat

PREDGOVOR UPRAVE Drage sodelavke, dragi sodelavci, ko nekateri že govorijo, da je najhujše, kar je prinesla gospodarska kriza, za nami, nam slika okolja, v katerem živimo, kaže nekaj povsem drugega. Stečaji, prisilne poravnave, stavke, vedno več brezposelnih, za povrh vsega pa še poplave …, vse to je tisto slabo, kar nas obdaja vsak dan. Moramo si priznati, da samo enega od naštetega ni povzročil človeški faktor – poplav. Vse ostalo je posledica spleta okoliščin, ki jih je ustvaril človek. Ali v zadnjem času res vedno več ljudi išče nekaj slabega, povzroča slabo …? Vse slabo, kar povzroči človek, je mogoče narediti tudi boljše in dobro. V naši družbi in celotni skupini Saubermacher smo izbrali tisto pot, na kateri bomo, moramo in želimo delati dobro – dobro za vse nas – zaposlene, poslovne partnerje, lastnike, okolje, družbo in državo. Konkurenčno okolje, v katerem delamo danes, je neusmiljeno, uspejo le najboljši. Že dolgo ni več dovolj samo pridobiti dela – to delo mora biti opravljeno zelo dobro, kvalitetno in z najmanjšimi stroški – pa tudi to ni dovolj, delo je zaključeno takrat, ko zanj pridobimo plačilo, s katerim lahko poravnamo vse svoje obveznosti. Če dobro preberete zadnji stavek, se v njem najde prav vsak izmed nas. Hote ali nehote smo povezani v zelo odvisno verigo in samo veriga z vsemi močnimi členi je tista, ki nas bo obdržala močne in trdne v še tako turbulentnem okolju. Da bomo v svoje dobro delo še bolj prepričani in bomo odpravili naše slabosti, smo pred kratkim pričeli izvajati projekt SMart.proc (kar je okrajšava za Saubermacher »oblikovanje procesov«). Naš namen je preveriti pravilnost izvajanja obstoječih procesov, jih izboljšati, poenostaviti. Cilj, ki smo si ga zadali v okviru tega projekta, pa je zagotovitev kakovosti izvajanja naših procesov z najbolj primernimi stroški in najbolj primerno količino opravljenega dela. Vse to pa nam bo omogočilo, da se bolj osredotočamo na razvoj in prihodnost. Lahko smo zadovoljni, da imamo možnost izbire. Tisti, ki se soočajo s težavami, nimajo veliko možnosti izbire za svoje spremembe. Mi to možnosti imamo. Spreminjamo se lahko, ker sami tako želimo – ker želimo, da smo boljši in uspešnejši!

Rudolf Horvat, univ. dipl. prav.

mag. Mojca Letnik, univ. dipl. ekon.


4

FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA v prvih sedmih mesecih Skupina Saubermacher Slovenija je v prvih sedmih mesecih leta 2010 dosegla naslednjo višino prihodkov:

Realizacija prihodkov za podjetje Saubermacher Slovenija:

Obdobje Prihodki v tisoč EUR realizirano januar–julij 2009 9.066 planirano januar–julij 2010 15.632 doseženo januar–julij 2010 12.800 planirano 2010 27.128

SAUBERMACHER V PLENICAH

ZGODILO SE JE

V letu 1991 je Slovenijo zajela 10-dnevna osamosvojitvena vojna, ki je ob smrtnih žrtvah pustila precej posledic na objektih. Podjetje Saubermacher se je vključilo v sanacijo posledic v Gornji Radgoni. Na sliki direktor podjetja Saubermacher Süd, g. Rudolf Horvat, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona, g. Anton Tropenauer (kasneje tudi naš sodelavec), g. Hans Roth in njegov sin Hannes Roth.

Podjetje SM Slovenija je v prvih sedmih mesecih leta 2010 realiziralo prihodke v višini 12.800 tisoč EUR, kar je pribl. 41 % nad realizacijo v enakem obdobju leta 2009. Podjetje je v obdobju januar–julij 2010 realiziralo prihodke v višini 82 % planiranih prihodkov.

Realizacija prihodkov za skupino Saubermacher v Sloveniji: Obdobje realizirano januar–julij 2009 planirano januar–julij 2010 doseženo januar–julij 2010 planirano 2010

Podjetje Saubermacher je darovalo dva tovornjaka opeke.

Prihodki v tisoč EUR 17.078 25.612 20.863 44.770

Republika Slovenija je v letu 1991 razpisala mednarodni natečaj za integralni koncept ravnanja z odpadki (IKROS). Naše podjetje je v konzorciju podjetij skupaj z Ekokemijo in Hidroinženiringom iz Ljubljane ter matičnim podjetjem iz Avstrije doseglo najvišje število točk in prejelo drugo nagrado (prva nagrada ni bila podeljena).

Skupina SM-Slovenija je v prvih sedmih mesecih leta 2010 realizirala prihodke v višini 20.863 tisoč EUR, kar je za 22 % več od realizacije v enakem obdobju leta 2009. Skupina SM-Slovenija je v obdobju januar–julij 2010 realizirala prihodke v višini 82 % planiranih prihodkov. Robi Čajič

Na sliki takratni državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, g. Radovan Gačeša, minister za okolje in prostor, g. Miha Jazbinšek, g. Hans Roth in g. Rudolf Horvat ob prevzemu nagrade. Knaus Franc


5

20-LETNICA DELOVANJA DRUŽBE SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu bo petek, 4. junija 2010, vsem zaposlenim, in prepričani smo tudi prijateljem, gostom in poslovnim partnerjem, ostal v trajno lepem spominu. Na ta dan je bilo na lokaciji družbe Saubermacher Slovenija, PE Lenart, Sp. Porčič 4/a, zelo slovesno in živahno – praznovali smo častitljiv jubilej: 20 let delovanja družbe Saubermacher v Sloveniji! Začelo se je pred davnimi 20 leti: • 20. marca 1990 se je v prostorih lenarške občinske skupščine podpisala prva pogodba za zbiranje in odstranjevanje odpadkov: podjetnik Anton Letnik in Hans Roth, podjetnik iz Avstrije, ter takratna predsednica lenarške občinske skupščine ga. Vida Šavli so zapečatili rojstvo družbe za ločevanje odpadkov (prvega podjetja v Sloveniji oz. takrat še v Jugoslaviji). • Aprila 1991 se je začelo zares: po lenarških ulicah je začelo voziti rdeče-srebrno smetarsko vozilo, okrašeno s cvetlicami. • V 6-mesečni pilotni projekt je bilo takrat vključenih 400 gospodinjstev, ki so prejela rdečo posodo za zbiranje papirja in črno posodo za ostale odpadke. Postavili so se tudi ekološki otoki, kjer so lahko občani ločeno zbirali belo in barvno steklo, na dogovorjen termin pa so se zbirali tudi kosovni odpadki. • Rezultati ločenega zbiranja so se pokazali že po prvih dneh, saj je na deponiji končalo za 30 % manj odpadkov kot poprej in z leti se je ta trend samo še nadaljeval: uvedli smo ločeno zbiranje bioloških odpadkov pri gospodinjstvih, zrasli so številni ekološki otoki za ločeno zbiranje sekundarnih surovin po občinah, akcije zbiranja kosovnih odpadkov so se nadgradile z zbiranjem nevarnih odpadkov … • Iz družinskega podjetja Transport Letnik s 3 zaposlenimi in enim vozilom, je v 20 letih zrasla družba z več kot 130 zaposlenimi, 7 povezanimi družbami v Sloveniji s skupno več kot 360 zaposlenimi, ki izvajajo storitve ravnanja z odpadki na območju celotne Republike Slovenije, gospodarsko javno službo v 51 občinah, katere vozni park šteje več kot 110 specialnih vozil ter objektov in naprav za obdelavo različnih vrst odpadkov.

SPREJEM IN POZDRAV GOSTOV S STRANI OBEH DIREKTORJEV:

Ga. Vida Šavli

Lenarški župan mag. Janez Kramberger

G. Janez Erjavec


6 Prišli so številni gostje iz vse Slovenije (bilo jih je več kot 300), mednarodni pečat jubileju pa so s svojo udeležbo dali tudi gostje iz Madžarske, Italije in Avstrije, med njimi številni avstrijski kolegi iz družbe Saubermacher na čelu z ustanoviteljem, g. Hansom Rothom. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi predsednik avstrijsko-slovenske trgovinske zbornice g. August Jost, konzul dr. Kurt Oktabetz in mag. Christian Miller iz avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji. Med govorniki so bili tudi domačin, župan Lenarta g. Janez Kramberger, predstavnica okoljskega ministrstva, ga. mag. Bernarda Podlipnik, ki je namestnica generalnega direktorja za investicije, ter predstavnik Slovenske gospodarske zbornice g. Jože Renar. KR Hans Roth (predsednik uprave SDAG), Thomas Spann (predsednik Gospodarske zbornice avstrijske Štajerske), Rudi Horvat in Anja Hergula ob podelitvi priznanja

Sodelavci so sprejemali goste in jih pospremili do miz Med slavnostjo smo se posebej zahvalili podpisnikoma prve pogodbe: ge. Vidi Šavli, takratni predsednici lenarškega občinskega sveta, in g. Janezu Erjavcu, takratnemu predstavniku Odbora za okolje in kulturo na občini Lenart.

Nastop otroške skupine Mala Langa

Direktor Rudi Horvat in direktorica Mojca Letnik

Prireditveni šotor je pokal po šivih, kar si štejemo v veliko čast!

Posebno priznanje je iz rok predsednika gospodarske zbornice avstrijske Štajerske g. mag. Thomasa Spanna prejel tudi direktor Rudi Horvat, za izredne zasluge v koncernu Saubermacher.

Skozi celotno obdobje razvoja in rasti družbe Saubermacher Slovenija d.o.o. smo si venomer prizadevali za »življenja vredno okolje« tudi s podporo humanitarnih organizacij in prostovoljnih društev na lokalni in širši ravni, ki so si s svojim delovanjem prizadevala za izboljšanje življenja ljudi in okolja, v katerem živijo.


7 Zato je družba v okviru 20-letnice izbrala dve ustanovi, ki si vsak dan prizadevata za izboljšanje in olajšanje življenja mladine in otrok: • Mladinskemu domu Maribor smo darovali opremo za dve mladinski sobi • Vrtcu Murska Sobota smo darovali posebno prilagojeno gugalnico in stol za otroke s posebnimi potrebami

Lenarški župnik je novo vozilo blagoslovil v želji, da bo vedno varno in zanesljivo služilo svojemu namenu

Podelitev simboličnega darilnega Mladinskega doma Maribor

bona

predstavnici

Voznik Viktor Diemat pripelje novo smetarsko vozilo Še ena nova pridobitev v voznem parku je smetarsko vozilo za praznjenje zvonastih zabojnikov. Njegove specifikacije: Mercedes Benz, ECONIC 2633 L/NLA; Euro 5 motor, 240 KM, 7201 ccm nadgradnja Stummer Eurowaren Medium 16,5 m3 in nosilnost 8.500 kg; dvižna roka: Hiab tip 122E-3 Hipro, doseg 10,5 m in nosilnost 1.100 kg. Sledila je blagoslovitev novega vozila s strani lenarškega župnika g. Martina Bezgovška ob navzočnosti predsednika uprave SDAG g. Hansa Rotha, direktorja Rudija Horvata, direktorice Mojce Letnik, vodja centra g. Janeza Letnika in ne nazadnje voznika Viktorja Diemata, kateremu je bilo novo vozilo zaupano.

Sledil je še slovesni akt: iz smetarskega vozila so poleteli golobi in pisani baloni


8

Kot se za tak visok jubilej spodobi, še torta ... pa še ena in ena …. No, saj si je vsak želel poizkusiti »sladki« jubilej.

Predsedniku uprave matične družbe SDAG je ponosni vodja centra Janez Letnik razkazal nove pridobitve voznega parka

Za izkazano zaupanje in dolgoletno sodelovanje je vsak župan občine, v kateri vršimo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, prejel drevo (simbol) družbe Saubermacher – rdeči javor, v želji, naj se to sodelovanje neguje in raste še naprej ...

Predstavila se nam je tudi mlada novinarka Nataša Kramberger, ki je za članek, v katerem je opisala delovni vsakdan smetarjev družbe Saubermacher Slovenija, prejela nagrado na evropskem razpisu za mlade perspektivne novinarje (Young Euro Connect 2009). Navzoče je navdušila z izjavo smetarja, ki je o svojem delu povedal: „Vsako delo je častno, če ga vsak dan opravljaš z odgovornostjo in s ponosom.“ Besedam so z bučnim vsesplošnim aplavzom pritrdili ostali navzoči.

G. Roth predstavi domačinko, mlado novinarko Natašo Kramberger, ki je za objavo reportaže o vsakdanu smetarjev prejela nagrado na natečaju Young Euro Connect 2009

... za spomin pa ni smela manjkati Saubermacherjevega smetarskega vozila.

še

maketa

Po uradnem delu je sledil še dan odprtih vrat za okoliške krajane in družinske člane zaposlenih, ki so si lahko ogledali Center za ravnanje z odpadki, naprave in delovna mesta v njem. Veliko poslovnih partnerjev, gostov in obiskovalcev je ob odhodu izrazilo navdušenje nad praznovanjem, ki jim bo ostalo v trajnem spominu in nam zaželelo še veliko uspešnih let!


9 Že dan poprej je bilo v centru Lenarta živahno, saj smo gostili več kot 200 otrok iz okoliških vrtcev in šol, ki so izdelovali različne umetnine iz odpadne embalaže.

Otroci so iz odpadkov izdelovali najrazličnejše slike in izdelke Veliko zanimanja in nestrpnega čakanja v vrsti je bilo deležno smetarsko vozilo, saj se je vsak želel preizkusiti za volanom tako mogočnega vozila.

Ko bom velik, bom šofer!

Dečki so pridno čakali v vrsti

Lisiček Zigi je bil najbolj oblegan, otroci se kar niso želeli ločiti od njega!


10

POMEMBNI TRENUTKI »Otroci se ne rojevajo zato, da bi bili mi srečni. Naša radost naj bo, da se jim bo dobro godilo in bo njihovo življenje polno …« Ta misel nas je spremljala ob 20. obletnici delovanja družbe Saubermacher Slovenija, ki se je bomo v vrtcu Murska Sobota še velikokrat spomnili. Ob svojem praznovanju so se vodilni iz podjetja Saubermacher odločili, da bodo obletnico obogatili z donacijo tistim, ki se tega najbolj veselijo – otrokom. Tako so otrokom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v razvojni oddelek enote Gozdiček Vrtca Murska Sobota, podarili posebno gugalnico, namenjeno njihovim specifičnim potrebam. Ga. Mojca Letnik in g. Rudolf Horvat, direktorja družbe Saubermacher Slovenija, sta obiskala oddelek v mesecu maju in otroke razveselila z darilom.

vzdušje so poskrbeli animatorji in Saubermcherjeva maskota Zigi. Četrtega junija smo bili gostje na njihovi osrednji proslavi v Lenartu, kjer so Vrtcu Murska Sobota podarili vrednostni bon za nakup stola, primernega za potrebe otrok z motnjami v razvoju. Vodstveni delavci v podjetju Saubermacher Slovenija imajo pozitiven odnos do vseh pomoči potrebnim – posebno do otrok in mladostnikov. S posluhom sledijo željam, ki jim jih zaupamo. Prisotni so tudi z nenehno spodbudo otrokom ob skrbi za čisto in urejeno okolje. Zato je preprosto beseda HVALA tisto, kar jim lahko otroci ponudijo. Strokovni delavci vrtca bomo poskrbeli, da bodo

DRUŽINSKI PIKNIK V MESTNEM PARKU MURSKA SOBOTA V soboto, 22. 5. 2010 Leto je hitro naokrog in tudi letos se je v mestnem parku odvijala prireditev Mestne občine Murska Sobota Družinski piknik. Lepo vreme je privabilo številne obiskovalce in družine, ki so se poveselile na našem trampolinu in se posladkale z bonboni, ki jih je delil lisiček Zigi.

Kot vsako leto je ekipa podjetja Saubermacher & Komunala d.o.o. poskrbela za športno-izobraževalno tekmovanje v ločevanju odpadkov med družinami (ekipo družina sestavlja en odrasli in en otrok).

S svojo maskoto Zigijem so predstavniki podjetja obiskali vse enote v času, ko je potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, povabili otroke k sodelovanju in jih obdarili z drobnimi darili. Med pripravami na praznovanje so otroke povabili v svojo poslovno enoto Lenart, kjer so mladi naravoslovci in tehniki ustvarjali iz odpadnega, a še vedno uporabnega materiala. Njihovi izdelki so krasili stojnico na slavnostnem dogodku. Otroci so iz Lenarta odhajali veseli in polni prijetnih vtisov, saj so bili lepo sprejeti in pogoščeni. Za prijetno

najmlajši, ki so nam zaupani, ob skrbi za okolje rasli v zavestne in odgovorne ljudi. Ob koncu nam dovolite, da vam ob 20-letnici uspešnega delovanja zaželimo izpolnitev zastavljenih ciljev in uresničitev vizije podjetja, ki ste nam jo zaupali ob praznovanju. Mi vam bomo sledili. Murska Sobota, 15. 6. 2010 Za Vrtec Murska Sobota zapisali: Helena Drk in Mojca Buzeti

Ob odlični organizaciji prireditve, visoki udeležbi ter veselju malih in velikih obiskovalcev je zagotovo, da bo prireditev postala tradicionalna. Na svidenje naslednje leto v mestnem parku v Murski Soboti!

Otroci so iz Lenarta odhajali veseli in polni prijetnih vtisov

Gordana Ošlaj


11 Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor:

MIŠKA METKA SMETKA na obisku pri otrocih v Murski Soboti (25. 5.) in Lenartu (26. 5.)

Člani Lutkovnega gledališča Maribor so v okviru sponzorstva v Murski Soboti in Lenartu uprizorili lutkovno igrico Miška Metka Smetka. Odziv v Lenartu je bil ogromen, predstavo si je ogledalo več kot 200 otrok. Otroke je na vhodu z bonboni pričakala naša maskota lisiček Zigi, nato pa so si v dvorani ogledali zanimivo in poučno lutkovno igrico o življenju miške Metke Smetke med odpadki. Otroci so izvedeli, da ima vsak odpadek svojo zgodbo, samo pozorno moraš pogledati. V glavnih vlogah sta se predstavila Metka Jurc in Davorin Kramberger. Gordana Ošlaj

DONACIJA

Splošni bolnišnici Murska Sobota Za čistejšo okolico bolnišnice je družba SM Slovenija d.o.o. bolnikom in zaposlenim Splošne bolnišnice Murska Sobota donirala storitev pometanja notranjih asfaltnih površin bolnišničnega kompleksa. Akcija je potekala v soboto 21. in nedeljo 22. avgusta 2010. V njej so sodelovali: Robi Šef, Matej Jug, Darko Gomboc in Konrad Kranjc. Na fotografiji desno Robi Šef v akciji (vroče in prašno) Gordana Ošlaj


12

OBISK

UDELEŽENCEV ORATORIJA ŠKOFIJE MURSKA SOBOTA V CENTRU LENART V okviru Oratorija murskosoboške škofije smo 21. 7. 2010 gostili otroke, ki so si z velim zanimanjem ogledali naš sodoben center v Lenartu. V treh starostnih skupinah od 6 do 15 let si je center ogledalo 120 otrok.

ZIGI NA OBISKU

V VRTCU V MURSKI SOBOTI V sklopu vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu smo razveselili otroke murskosoboških vrtcev in jih obiskali med delovno čistilno akcijo.

Otroci so se najbolj razveselili našega kosmatinca Zigija. Zapeli so mu pesmice, Zigi pa jih je nagradil z okolju prijaznimi balončki in nepogrešljivimi bombončki ter čokoladicami.

Center so jim razkazali in na vprašanja odgovarjali naši sodelavci: Jasna Gašparič, Andrej Koprivnik, Anja Hergula in drugi, ki so poskrbeli za varnost in nemoteno obratovanje centra. Ob odhodu so se zadovoljni otroci posladkali s Saubermacherjevimi bonboni in čokoladicami. Gordana Ošlaj

Prav tako je podjetje Saubermacher v sklopu vseslovenske akcije in jubileja, ki ga letos praznujemo, enoti vrtca za otroke s posebnimi potrebami v Murski Soboti podarilo gugalnico in jim s tem omogočilo mnogo nepozabnih trenutkov na soncu in med vrstniki. Tamara Horvat


13

OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU Po Evropi vse več uspešnih akcij Serije nacionalnih prostovoljnih čistilnih akcij še ni konec – povsod dosegajo znatne uspehe in premike v zavedanju okoljske problematike. V okviru gibanja Let's do it World! so se Estoniji, Latviji, Litvi, Indiji, Portugalski, Romuniji, Italiji, Braziliji in seveda Sloveniji priključili še v Srbiji in Ukrajini, prepričani pa smo, da nam bodo naslednje leto sledile številne druge države. Da bi znova opozorili na problematiko divjih odlagališč in državo ter njene inšpekcije vzpodbudili k uspešnejšemu reševanju in takojšnjemu ukrepanju, je 15. junija predstavnik organizacijske ekipe projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu, g. Janez Matos, ministru za okolje in prostor RS, prof. dr. Roku Žarniću, simbolično predal register divjih odlagališč. V Sloveniji je v akciji po uradnih podatkih sodelovalo okrog 270.550 prostovoljcev, po neuradnih podatkih daleč čez 300.000, torej je sodeloval praktično vsak 6. Slovenec (!). Pri takšni akciji seveda niso manjkale družbe Saubermacher v Sloveniji, saj je vsaka po svojih najboljših močeh in razpoložljivih sredstvih v obliki delovne sile, vozil in opreme prispevala pomemben del k mozaiku uspešne izvedbe akcije. Zaposleni in družinski člani družbe Saubermacher Slovenija d.o.o. so tako očistili okolico zbirnega centra PE Lenart, Sp. Porčič 4/a, ter sodelovali v posameznih akcijah, organiziranih po okoliških občinah. Da znamo v koncernu Saubermacher Slovenija poprijeti za delo, kažejo naslednje številke: Delovni čas akcije: Ure Osebe Sobota 17. 4. 2010 6 x 60 360 prostovoljnih ur Nedelja 18. 4. 2010 10 x 60 600 plačanih ur Skupaj: 16 960 skupnih ur Štev. oseb, vključenih v akcijo: Štev. delavcev 32 Štev.voznikov 22 Disponenti 6 Skupaj: 60 »Na mladih svet stoji.« Da najmlajši prevzemajo pobudo in odgovornost za čisto ter zdravo okolje, pričajo številni udeleženci čistilne akcije. Pri tem se kažejo uspehi dolgoletnega prizadevanja družb Saubermacher v Sloveniji, izobraževanja in vzpodbujanja ekološke zavesti pri najmlajših članih družbe v vrtcih in šolah, zato ni presenetljivo, da se pogosto zgodi, da na področju

Na mladih svet stoji

ravnanja z odpadki otroci vzgajajo in poučujejo svoje starše, dedke in babice. Da pa Slovenci kljub vsej razpoložljivosti zbirnih centrov in ekoloških otokov še vedno odlagamo odpadke na neprimernih krajih, kažejo številna divja odlagališča. V zbirnem centru v Lenartu zbrani oz. v zbirni center pripeljani odpadki: Vrsta odpadkov Mešani komunalni odpadki Odpadno železo Odpadna plastika Izrabljene gume Odpadno steklo Barve in laki Odpadni les Elektronska oprema Bitumen plošče Akumulatorji Azbestne plošče SKUPAJ (v kg)

V kg 290.200 57.230 2.160 60.440 2.130 1.220 720 240 1.160 270 28.080 443.850

Ob koncu akcije smo za zaposlene in njihove družinske člane pripravili še piknik ter tako ob prijetnem druženju zaključili akcijo, zadovoljni, da smo sledili svojemu motu »za življenja vredno okolje«. Gordana Ošlaj


14

FRANC KNAUS - Srček je na veliko slavil Abrahama Bilo je točno ob polnoči 14. aprila 2010 na Srčekov rojstni dan, ko so se začeli zbirati njegovi prijatelji in znanci:

Zbiranje in pevske priprave v Vaškem domu v Murskih Črncih Vse dobro pride iz zraka, kar trikrat

Od 50. naprej se življenje upočasni, a res?

Da Franca oz. Srčeka pozna pol sveta, druga polovica pa ga še bo, je že znano. To, da je politično zelo aktiven in ima prijatelje v najvišjem političnem vrhu, dokazuje tudi telegram in darilo predsednice LDS, ga. Katarine Kresal, osebna udeležba bivšega veleposlanika RS v Makedoniji, g. Marjana Šiftarja, direktorja Urada za verske skupnosti v Sloveniji, g. Aleša Guliča, ostalih okoliških županov ter predstavnikov kulturnih in športnih društev, direktorjev podjetij ter seveda društva vinogradnikov. Ker se mu kvari škropilnica, so mu kupili novo, pa še nov klopotec za odganjanje škorcev (fotografija desno zgoraj).

Veselo druščino je Franc pogostil (nekateri so vztrajali do zgodnji jutranjih ur).

Sledil je še blagoslov Abrahamovca (od zunaj in od znotraj)

Franc z direktorico Mojco in direktorjem Rudijem

Voščil mu je tudi evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak, ki pa je pripomnil, da bi ga rad večkrat videl tudi v cerkvi, saj se na njegovem mestu v cerkvi že nabira prah.

Vrtnice in zahvala ženi Marti (Desno) Darilo žene in hčerke – Francev portret: »Nej san lejpi?«

Od 50. naprej se življenje upočasni, a res?

V ponedeljek v službi pa je Franc prejel še zadnje darilo – nov udoben pisarniški stol. Gordana Ošlaj


15

Vsi smo svetovni prvaki! Vsesplošna evforija svetovnega prvenstva v nogometu v Južni Afriki in dejstvo, da se je slovenski reprezentanci uspelo kvalificirati nanj, sta botrovala povabilu slovenskih predstavnikov na prijateljsko nogometno tekmo med družbo Saubermacher iz Slovenije in družbo Saubermacher iz Avstrije. Tako sta se 15. junija na igrišču v Bakovcih pri Murski Soboti spopadli obe moštvi, za vzpodbudo pa je na tribuni navijalo tudi lepo število navijačev. Le-ti niso bili razočarani, saj je med napeto tekmo padlo kar 16 golov – zmagali so predstavniki Avstrije z 10 : 6, kar ni skalilo prijateljskega vzdušja.

Za Avstrijo (od zgoraj od leve proti desni): Gerald Schmidt, Hanspeter Plazovnik, Sigi Schweinzer, Richard Dornauer, Kurt Panek, Andi Schwarz, Heinz Kapotschi, Thomas Frieser in Peter Schmid. Gordana Ošlaj

Gosti iz Avstrije na začetku niso uspeli organizirati obrambe in tako so na začetku povedli »naši« na čelu z direktorjem Rudijem Horvatom, Dragom Dervaričem in Igorjem Škaperjem. Do konca prvega polčasa so se gostje uspeli zbrati in celo povedli. Vodstvo se je v drugem polčasu nenehno menjavalo in šele v zadnjih minutah so naši, potem ko so bili zaradi zaostanka prisiljeni vse obrambne sile usmeriti v napad, prejeli odločilne zadetke in morali zmago prepustiti ekipi iz Avstrije. V nadaljevanju se je seveda 3. polčas (s pijačo in jedačo) zaključil v prijateljskem vzdušju, z neodločenim rezultatom. Povratna tekma v Avstriji se že načrtuje. Predstavniki obeh ekip:

Za Slovenijo (od zgoraj od leve proti desni): Igor Došen, Dominik Mitov, Igor Škaper, Andrej Šajnovič, Drago Dervarič, Goran Šnepf, Boštjan Berlak, Stanko Heric in Rudi Horvat.

Napeta tekma, s 16 goli

OBISKALI SMO TEKMO MED SLOVENIJO IN NOVO ZELANDIJO TER SE OZRLI NA MUNDIAL Zadnje dejanje naše reprezentance pred pričetkom svetovnega prvenstva v nogometu je bila tekma med Slovenijo (takrat na 25. mestu) in Novo Zelandijo (78. mesto). Kekovi varovanci so znova dokazali, da zasluženo potujejo na mundial. Fantje so z rezultatom 3 : 1 dobili potrebno samozavest. Nasprotnik iz Oceanije, ki slovi kot taktično discipliniran in močan, se je slovenskim fantom sicer skušal zoperstaviti, a so bili ti pripravljeni na vsak njegov poizkus. Gostitelji so se veselili tudi ponovnega srečanja z navijači, ki so znova dokazali, da jim srce bije za Slovenijo. Dobro napolnjen Ljudski vrt – prišlo je slabih 11 tisoč navijačev – je znova užival v nogometni predstavi.


16

Kiviji, kot pravijo novozelandskim nogometašem, niso imeli veliko priložnosti za veselje, saj je Slovenija povedla že v 7. minuti z golom Novakoviča. V 20. minuti so gostje izenačili, a je Novakovič v 30. minuti znova zatresel mrežo. Gostje so pritiskali na naša vrata, a je uspešno posredoval vratar Handanovič. Končni izid srečanja je ob koncu prvega polčasa postavil Kirm, ki je zadel za 3 : 1. Tudi v drugem polčasu so naši napadali, vendar so imeli malce smole ob zaključnih strelih, gostje pa posebej nevarni niso bili. Prijateljska tekma in zdrava klop naše nogometne reprezentance sta bili dobra popotnica za 19. mundial v Južni Afriki, ki je potekal med 11. junijem in 11. julijem 2010. Verjamem, da so to SP spremljali vsi, tudi tisti, ki niso ravno nogometni navdušenci. Takrat je vsa Slovenija dihala z našimi reprezentanti.

Pa povzemimo svetovno prvenstvo 2010. Južnoafriška republika je bila kot prirediteljica nogometnega vrhunca potrjena leta 2004. Na devetih prizoriščih se je borilo 32 držav iz šestih konfederacij, kjer tokrat prvič ni bilo debitanta. Za nogometni spektakel je bilo zgrajenih pet dodatnih stadionov, ostala športna infrastruktura pa je doživela številna dodatna obnovitvena dela. Izboljšali so tudi javni promet. Na tem svetovnem prvenstvu so reprezentance preizkusile žogo Jabulani, ki jo je izdelal Adidas in v zulujščini pomeni 'prinašajoč veselje vsakomur'. Prvenstvo je zaznamovala tudi posebna maskota, imenovana Zakumi. Gre za leoparda z zelenimi lasmi, kot kamuflaža pred nasprotniki (v barvah domače reprezentance: rumeno-zelen). Otvoritvena tekma se je 11. junija odvijala med reprezentancama Mehike in gostiteljice turnirja ter končala z rezultatom 1 : 1. Slovenija je nastopala v skupini C skupaj z Alžirijo, Anglijo in Združenimi državami Amerike. Svojo prvo tekmo so naši odigrali z Alžirijo, kjer je kapetan Koren dal prvi gol za slovensko reprezentanco na tem mundialu. Tako je Slovenija slavila z 1 : 0 in pristala na vrhu skupine C (Anglija in ZDA sta se razšli brez zmagovalca, 1 : 1). Druga tekma, ki jo je odigrala Slovenija, je bila tekma z ZDA, remi z grenkim priokusom. Naša reprezentanca je povedla z golom Birse, nato je Ljubijankić povišal na 2 : 0, a

so v drugem polčasu naši prejeli dva gola, si tako na koncu razdelili točko in še zmeraj ostali na vrhu skupine. Zadnja tekma z Anglijo je bila odločilna. Verjetno ni bilo Slovenca, ki je ne bi spremljal. Napeta, dobra tekma, uspešno smo se zoperstavili eni izmed nogometnih velesil. Vendar so Angleži v prvem polčasu povedli z golom Defoea. V drugem polčasu so naši odločneje zaigrali, vendar je izenačenje preprečilo premalo športne sreče. Istočasno se je odvijala tudi tekma Alžirija in ZDA, kjer je bil rezultat do podaljška drugega polčasa še vedno 0 : 0 in za slovensko reprezentanco ugoden. Sodnik je odpiskal konec tekme med Slovenijo in Anglijo, Anglija je zmagala 1:0, vsi pa smo nestrpno pričakovali končni žvižg na tekmi med Alžirijo in ZDA. In potem šok, ko je Donovan v sodniškem podaljšku ZDA popeljal v vodstvo in tako izločil Slovenijo. V osmino finala so se uvrstile naslednje države: Urugvaj, Južna Koreja, ZDA, Gana, Anglija, Nemčija, Argentina, Mehika, Nizozemska, Slovaška, Brazilija, Čile, Paragvaj, Japonska, Španija, Portugalska. To SP so zaznamovale tudi sodniške napake, še posebej na tekmah med Nemčijo in Anglijo ter Argentino in Mehiko. In pa seveda hobotnica Paul, ki je napovedovala zmagovalce tekem. Prvič v zgodovini SP se je tudi zgodilo, da je država gostiteljica izpadla že po prvem delu. Izpadle so tudi velike nogometne države, kot so Francija, Italija, Srbija. Tekma med Nemčijo in Anglijo se je končala s 4 : 1 za Nemčijo. Pri rezultatu 2 : 1 so se Angleži prebudili. Proti koncu drugega polčasa je Lampard dosegel izenačujoč zadetek, a ga stranski sodnik ni priznal. Žoga se je namreč od prečke odbila v gol pol metra čez črto. To je bil trenutek, ki je najbrž spremenil nadaljnji razplet tekme. Tekmo med Argentino in Mehiko pa je zaznamoval gol Teveza iz prepovedanega položaja. V prvem polčasu je po akciji Messija Tevez izbil žogo mehiškemu vratarju, pri tem pa ni napravil prekrška, zato pa je ostal globoko v prepovedanem položaju in zadel, ko je žoga prišla do njega. Sodniki so se sicer glede tega zadetka posvetovali, vendar je bil stranski sodnik prepričan, da ni bilo prepovedanega položaja. Tako smo samo v enem dnevu videli dve veliki sodniški napaki, ki sta odgovorne na mednarodni nogometni zvezi (FIFA) bolj kot kdajkoli poprej prisilile v temeljit razmislek o uporabi tehnoloških pripomočkov pri sprejemanju sodniških odločitev. FIFA je doslej vse tovrstne pobude gladko odbijala, češ da bi s tem nogomet izgubil svoj "človeški faktor", a po novi seriji napak je Sepp Blatter obrnil novo ploščo. Sprva se je iskreno opravičil Mehičanom in Angležem, nato pa napovedal korenite spremembe v celotni strukturi sojenja. V četrtfinalu so se pomerile Nizozemska : Brazilija, Urugvaj : Gana, Argentina : Nemčija, Paragvaj : Španija. V polfinale so se uvrstile Nizozemska, Urugvaj, Nemčija in Španija. Finale je potekal med Španijo in Nizozemsko, zmagala pa je Španija in tako prvič postala svetovna prvakinja v nogometu. Drugo mesto je pripadalo Nizozemski, tretje Nemčiji in četrto Urugvaju. Moji favoriti so bili, poleg Slovenije, Argentinci, ki so pod vodstvom selektorja Diega Maradone pristali na 5. mestu lestvice FIFE. Slovenija je po zgodovinskem 23. mestu 'zlate generacije' tako dosegla še eno zgodovinsko mesto, in sicer smo na 19. mestu (lestvica FIFE 11. avgusta 2010).

Španija je prvič postala svetovna prvakinja v nogometu.

Metka Rožman


17

MOJE PRVO

SABLJAŠKO TEKMOVANJE Tokrat se vam oglašam s turnirja. Na mednarodnem sabljaškem turnirju 17. in 18. aprila 2010 se je v meču v vseh starostnih kategorijah za medalje potegovalo več kot 100 sabljačev in sabljačic iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije, Avstrije in Ukrajine. Ta turnir že tretje leto zapored pripravlja Sabljaško društvo Gladio iz Kopra. Tako sem tudi jaz bila ena izmed tekmovalk. To je bil moj prvi turnir in občutki, prvič stati na pisti kot tekmovalka, so neopisljivi. Ni me bilo strah, ker sem se udeležila tega tekmovanja z namenom, spoznati vzdušje in občutke, ki so prisotni ob tem, ko stojiš nasproti nekomu, ki ga moraš premagati. Ni tako kot na treningih, na tekmah je potrebno dati vse od sebe. Potrebno se je zbrati in osredotočiti na nasprotnika. Nimam še veliko izkušenj, ker treniram šele slabo leto, zato tudi pričakovanja niso bila velika. Počutila pa sem se zelo dobro, nabita z adrenalinom in motivacijo, ki nam jo je dala naša športna psihologinja na urah sproščanja pred turnirjem. V naši starostni skupini je bilo 13 tekmovalk, zato so nas razdelili v 2 skupini po 6 in 7 tekmovalk. Imela sem 5 bojev, od tega sem en boj zmagala, 4 pa izgubila. Neverjetni so občutki, ko 'zabodeš' nasprotnico in je tuš (točka) zate. No, na koncu sem zasedla 11. mesto, kar za prvi turnir ni bilo slabo. Udeležila pa sem se tudi državnega prvenstva, ki je bilo 29. in 30. maja 2010 v Velenju, kjer je tekmovanje organiziral Sabljaški klub Rudolf Cvetko iz Velenja s Sabljaško zvezo Slovenije. Za naslove v posameznih kategorijah se je potegovalo več kot 120 sabljačev in sabljačic iz sabljaških klubov iz Maribora, Velenja, Kopra, Nove Gorice in Ljubljane. Rast števila prijavljenih sabljačev v vseh kategorijah prvenstva, predvsem pa mlajših, in zastopanost vseh slovenskih sabljaških klubov kaže na krepitev klubske konkurence, ki je pomembna za dvig kakovosti slovenskega sabljanja. Konkurenca je bila močna, tekmovalke imajo namreč že večletne tekmovalne izkušnje, saj trenirajo 7 let in več. Tekmovanje je potekalo v meču in floretu. Jaz tekmujem v meču. Tokrat sem imela štiri borbe, a sem vse izgubila, tako da sem pristala na koncu lestvice - na 10. mestu. Dobra, lepa, prijetna izkušnja, ki mi bo ostala v spominu. Naš Sabljaški klub Branik pa je drugo leto zapored skupaj s Sabljaško fundacijo Olimpici iz Madžarske organiziral mednarodni Srednjeevropski finale v sabljanju, ki se je odvijal 19. in 20. junija 2010 v Mariboru. Na ekipnem tekmovanju v meču so se pomerili mladi sabljači, stari od 8 do 14 let.

Lansko tekmovanje je pritegnilo okoli 200 mladih, nadebudnih sabljačev iz 10 držav. Tudi letos je bil odziv velik, tekmovanja se je udeležilo več kot 200 sabljačev iz Madžarske, Italije, Slovaške, Nemčije, Romunije, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Fundacija Olimpici je bila ustanovljena leta 2006 pod pokroviteljstvom Madžarskega olimpijskega komiteja in Madžarske sabljaške zveze ter idejnega vodje sabljaških olimpionikov in sabljaškega mojstra Győző Kulcsárja. Osnovni cilj fundacije je približati sabljaški šport mladim in predstaviti sabljanje kot zanimiv šport, v katerem se prepletajo igra, borba in tekmovalni duh. Organizaciji tekmovanja Olimpici, ki otrokom prinaša tekmovalno izkušnjo in prispeva tudi k prepoznavnosti in priljubljenosti sabljanja med mladimi v Sloveniji, smo se pridružili tudi sabljači Sabljaškega kluba Branik iz Maribora. Priprave na tekmovanje so se pričele že več dni pred tekmovanjem. Da bi bilo na dvodnevnem turniru vse, kot je treba, smo se po svojih najboljših močeh v pripravo vključili vsi člani in tudi starši mlajših članov. In seveda nam je uspelo. Sama sem sicer malo 'prestara', da bi tekmovala, sem pa navijala za naše najmlajše. Sabljanje smo predstavljali tudi v okviru festivala športa in zabave Športna pomlad 2010, ki v Mariboru poteka med 14. in 23. majem 2010. Kratki tečaj in predstavitev sabljanja sta potekala v športni dvorani Lukna, v soboto 22. maja 2010 pa smo sabljanje predstavili v centru mesta. Na Grajskem trgu smo trenerji in sabljači Sabljaškega kluba Branik Maribor mimoidočim predstavili veščine sabljanja, dokler nas ni zmočil dež. Predstavili smo se tudi v okviru Festivala Lent. Goste so navdušili športniki v belih oblekah, s skrivnostnimi maskami in orožjem. Program festivala smo tako popestrili s športnim dogajanjem, kajti borbe so izvajali po pravilih sabljanja, kot ga podpirata Sabljaška zveza Slovenije in Mednarodni olimpijski komite. Tokrat je to vse iz moje strani. Ponovno se beremo v naslednji sabljaški sezoni, ki se bo pričela septembra. Sabljaški klub Branik Mladinska ulica 29, 2000 Maribor Slovenija

Metka Rožman

Spletni naslov: www.sabljanje-maribor.org info@sabljanje-maribor.org


18

ZBIRANJE STEKLA IN PLOČEVINE – ENOTA KOPER Saubermacher Slovenija d.o.o. s povezanimi podjetji v skupini zbira odpadno steklo in stekleno embalažo v sklopu izvajanja javnih služb in pri svojih poslovnih partnerjih. Delovanje našega podjetja smo razširili tudi na zbiranje stekla in nadaljnje ravnanje z njim. Tako smo pri iskanju prevzemnika odpadnih stekel pričeli sodelovati z italijanskimi in avstrijskimi prevzemniki. Logistično je to za Slovenijo primerno, saj sama nima direktnega prevzemnika odpadnega stekla. Za stekleno embalažo v Republiki Sloveniji skrbijo družbe za ravnanje z embalažo, enako tudi za kovinsko embalažo. Pri dobavi stekel gre za predelavo le-teh in predpripravo stekel za nadaljnjo predelavo v stekleno volno, kot izolacijo. Predelovalec steklene volne za izolacijo je v Sloveniji, medtem ko je pripravljavec stekla za proizvodnjo v Avstriji. Pri poslovanju s prevzemnikom odpadnega stekla v Italiji pa poteka poslovanje s povratnimi dobavami pločevink. Pločevinke se v nekaterih regijah v Italiji zbirajo na zbiralnicah (ekoloških otokih). So železne in aluminijaste. Glede na sezonske vplive se količine dobavljenega stekla in kovin oz. pločevink povečujejo. Tako pričakujemo večji porast količin z dolgoročno dobrim sodelovanje s poslovnimi partnerji in z zaposlenimi v podjetju. Damijan Kravos

SEJEM AGRA IN INPAK, Gornja Radgona Saubermacher Slovenija d.o.o. je v sodelovanju s Slopak d.o.o. za ločeno zbiranje odpadkov prisoten tudi na sejmu AGRA in INPAK v Gornji Radgoni (21.- 26. 8. 2010). Vzporedno s sejmom poteka športno-zabavna prireditev za mlade, kjer SM Slovenija akcijo podpira z brezplačno postavitvijo posod in s prevzemom ločeno zbranih sekundarnih frakcij, ki gredo naprej v snovno predelavo. Gordana Ošlaj

PROAKTIVNO VODENJE SODELAVCEV Janez Hudovernik, direktor podjetja Pro Acta d.o.o., predavatelj Dragi udeleženci! Dobimo se v Gostišču Prodnik v Savinjski dolini, ravno na polovici poti med avtocestnim odcepom in Logarsko dolino. Mogoče gostišča ne poznate, nam, udeležencem delavnic, pa je zapisano v lepem spominu …

Stara vedska modrost Obstaja stara vedska zgodba o mladeniču, ki se je odpravil v svet iskat bogastvo. Mesece in mesece je potoval po deželi, dokler ni nekega dne globoko v gozdu srečal duhovnega voditelja in ga vprašal, če pozna ključ do brezmejnega bogastva. Mojster je odgovoril: »V srcu vsakega človeka sta dve boginji. Lakšmi, boginja bogastva, je darežljiva in lepa. Če jo boš častil, te lahko obdari z zakladi in bogastvom. Vendar vedi, da je nepredvidljiva, muhasta in ti lahko odreče pomoč brez vsakega opozorila. Druga boginja je Sarasvali, boginja modrosti. Če se odločiš častiti boginjo modrosti in se posvetiti iskanju znanja in modrosti, bo boginja bogastva postala ljubosumna in ti bo posvečala vedno več pozornosti. Bolj ko boš iskal znanje in modrost, bolj te bo boginja bogastva lovila in te zasipala z darovi in bogastvom.« Mi smo se odločili, da bomo pri Prodniku častili boginjo modrosti …

Sproščenosti polna delovna srečanja

Pohvaliti moram pripravljenost udeležencev za sodelovanje in njihovo samoangažiranost na vseh delavnicah. Mislim, da je bila slednja na zelo visokem nivoju. Vsa naša srečanja so bila zelo delovna. Bilo je tudi veliko smeha, kar kaže na sproščeno atmosfero in na dobro klimo v podjetju. Ne smemo pozabiti, da takrat, ko se odnosi krhajo, smeh najprej izgine. Smeh je indikator pozitivnih odnosov. Rad bi poudaril tudi pomen izmenjave izkušenj, druženja, medsebojnega spoznavanja in pogovorov med udeleženci. Kljub raznolikosti, tako v smislu starosti udeležencev, delovnih izkušenj kot veščin, se je skupina lepo oblikovala v zaključeno celoto in udeleženci so pogosto spraševali, kaj bo naslednja tema ali kdaj se zopet dobimo, kar je za predavatelja vedno dober znak. Seveda je potrebo poudariti, da udeleženci močno prispevajo h kvaliteti seminarja tako s svojim pristopom kot tudi s pripravljenostjo za sodelovanje. Tu so zagotovo uspešno odigrali svojo vlogo. Veselil sem se srečanja z vsemi in upam, da se bomo videvali tudi v prihodnje. Večinoma lahko pohvalim tudi tisto, kar je najbolj pomembno na vsakem treningu, to je dogajanje v praksi. To smo preverjali s pomočjo preverjanja znanja in povratne informacije o izpeljanih projektih v praksi. Uspeli smo ujeti nekaj izredno zanimivih dobrih praks, ki smo jih priporočili vsem udeležencem. Še posebej pa bi


19 rad poudaril angažiranost udeležencev, ki so na preverjanju znanja dosegli nadpovprečne rezultate. Sedaj vsi vemo, kaj se zgodi, če častimo boginjo znanja in modrosti.

V delavnicah smo razkrili marsikatero skrivnost Izobraževanje je potekalo v obliki delavnic, kar pomeni, da so udeleženci zelo aktivno sodelovali. Preko različnih iger vlog in praktičnih primerov smo spoznavali tako skrivnosti vodenja sodelavcev, seznanili smo se s ključnimi vlogami, ki jih morajo igrati menedžerji, spoznali vrednost postavljanja ciljev, načrtovanja časa in delegiranja. Seznanili in praktično uporabili smo postopek vodenja razgovora z zaposlenim in uporabili model GROW. Praktični primeri udeležencem omogočajo, da v varnem okolju delajo napake. Nihče ni bil odpuščen, noben sodelavec neprimerno obravnavan, pridobili pa smo bogate izkušnje in znanje. Tako učenje je veliko trajnejše kot zgolj poslušanje predavanj. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bodo praktični primeri čim bolj pisani udeležencem na kožo. V zadnjem modulu pa smo se dotaknili tudi komunikacije na osnovi vedenjskih stilov. Vsak konec je začetek nečesa novega. Sedaj je potrebno pridobljeno znanje, izkušnje in spoznanja le še začeti uporabljati v praksi. Upam, da bodo udeleženci sprejeli in ohranili ključna sporočila delavnice, jih začeli uporabljati v praksi in tako na najboljši možni način častili boginjo znanja in modrosti.

Janez Hudovernik: »Ne smemo pozabiti, da takrat, ko se odnosi krhajo, smeh najprej izgine. Smeh je indikator pozitivnih odnosov.« Izjave udeležencev delavnic za vodenje: • Fantastično. • Odlično, zanimivo – res dobro! • Aktivno sodelovanje! • Strukturirana, povezana vsebina, integrirana v celoto. • Veliko uporabnih idej – komaj čakam, da pridem domov in jih uporabim. • Spodbujanje aktivnega sodelovanja. • Način predavanja, odprti dialogi. • Uporabnost. • Razširitev obzorja, AHA-efekt, potrditev razmišljanja, rušenje predsodkov.

ZANIMIVA STATISTIKA NAŠEGA PODJETJA Skupina Moški Ženske Skupaj % 11–20 let 1 0 1 0,81 % 21–30 let 19 7 26 20,97 % 31–40 let 34 14 48 38,71 % 41–50 let 31 5 36 29,03 % 51–60 let 12 1 13 10,48 % Skupaj 97 27 124 100,00 % Stopnja šolske izobrazbe Število % zaposlenih 4–7 razredov osnovne šole 3 2,42 % Osnovna šola 25 20,16 % Šola za kvalificirane delavce 12 9,68 % Gimnazija ali srednja strokovna šola 3 2,42 % Tretja stop.srednj.usm.izob. (dvoletna šola) 3 2,42 % Četrta stop.srednj.usm.izob (triletna šola) 38 30,65 % Peta stop.srednj.usm.izob (srednja šola) 19 15,32 % Višja šola ali prva stopnja fakultete 6 4,84 % Visoka šola ali fakulteta 15 12,10 % Skupaj 124 100,00 %

Mi smo se odločili, da bomo pri Prodniku častili boginjo modrosti …

Janez Letnik


20

DOPUSTOVANJE V TURČIJI Letos sem se v mesecu juniju odpravil na dopust v Turčijo. Za ta turistični cilj sem se odločil po tehtnem premisleku, in sicer po principu, kako se v tednu dni pustiti čim bolj razvajati, in to za sprejemljivo ceno. V turistični agenciji so mi svetovali, da je prava rešitev turistična ponudba »all inclusive« v Turčiji. Glede na to, da gre za mlado državo s turističnega vidika, nudijo veliko, saj imajo pretežno nove hotele, prijazno osebje, pester izbor hrane in veliko sončnih dni – vse za ugodno ceno. Pregledal sem aktualne ponudbe in v Alanyji v bližini morja našel hotel s štirimi zvezdicami z »all inclusive« storitvijo. Z letalom smo se iz Ljubljane odpravili v zgodnjih jutranjih urah in po dveh urah in pol pristali na letališču v Antaliyi. Od tam smo pot do Alanye nadaljevali z avtobusom, pri čemer so nas v hotel pripeljali približno uro in pol pozneje. Po prijaznem sprejemu na recepciji so nam okrog roke ovili barvno plastično zapestnico, ki zagotavlja možnost uporabe storitve »all inclusive«. Soba, ki se je nahajala v zadnjem, 6. nadstropju, je imela velik balkon ter lep razgled na mesto. Ob hotelu je bazen s toboganom in z brezplačnimi ležalniki ter s senčniki, v dopoldanskem in popoldanskem času pa so na voljo tudi brezplačne lokalne brezalkoholne in alkoholne pijače ter malice. Od hotela do peščene plaže je le nekaj korakov in tam si si lahko za 2 evra na dan izposodil dva ležalnika in senčnik. Konec junija je temperatura morja ravno pravšnja, saj je bila voda lepo osvežujoča, a ne premrzla. V primerjavi z Jadranskim morjem je voda manj slana, a tudi bolj motna, saj pogosti valovi razburkajo pesek na dnu morja. Ob obali nudijo relativno poceni pijačo in sladoled ter ponudbo vodnih športov, od srfanja, jadranja do potapljanja. Že v bližini hotela je nakupovalna promenada, kjer se nahajajo gostilne, trgovine s hrano in pijačo, spominki, nakit in predvsem oblačila. Znano je, da lahko dobiš kakovostne ponaredke priznanih znamk po zelo ugodni ceni. Pravzaprav je barantanje v Turčiji nujno, saj lahko s tem dosežeš bistveno boljše nakupne pogoje. Celo v gostilni, kjer sem kadil vodno pipo, sem barantal, saj so bile cene nekoliko višje kot v boljši gostilni dan prej. Do centra Alanye vodi široka avenija s širokim pločnikom, kjer se sprehajajo turisti in v jutranjih urah rekreirajo tekači. Blizu hotela je tudi avtobusna postaja, od koder vsakih 20 minut pelje minibus za 50 centov v eno smer. En dan smo izkoristili za izlet na trdnjavo Alanye, do koder smo morali enkrat prestopiti. Razgled s te trdnjave na hribu nad mestom in morjem je enkraten. Ko smo z avtobusom prispeli nazaj v center Alanye, smo si ogledali t. i. bazar (sl. tržnico), kjer spretni trgovci prodajajo svoje blago in vabijo kupce v angleškem, nemškem in drugih jezikih. Barantanje je tudi tukaj obvezno.

Drugi dan smo si privoščili tradicionalno turško kopel za 20 evrov, ki traja 2 uri. Le-ta vključuje savnanje, turško kopel, masažo in masko. Turško kopel bi si v Turčiji moral privoščiti vsak turist, saj gre za sproščujoč ritual čiščenja. Najprej se namestiš na vroč marmorni kamen, kjer pripravijo »piling« peno, s pomočjo katere te umijejo po telesu in tako očistijo odmrle celice kože. Nato te splaknejo s toplo vodo. S tem postopkom dobiš čistejšo kožo in tudi na soncu lepše porjaviš. Pri vsakodnevnem razvajanju velja omeniti tudi uživanje različne hrane za zajtrk, kosilo in večerjo, ki poleg glavne jedi obsegajo tudi pester izbor sadja, predvsem osvežilnih lubenic in sladic. Skratka, vsakomur, ki si želi teden poležavanja na plaži, brezplačne hrane in pijače (v hotelu), nakupovanja, pridih Orienta in njegove drugačnosti po ugodni ceni (od 350 evrov naprej za 4 zvezdice), priporočam turistični aranžma »all inclusive« v Turčiji. Sicer pa Turčija nudi tudi precej naravnih znamenitosti in bogato zgodovinsko ter kulturno dediščino. Simon Koroša


21

NOVICE IZ MATIČNEGA PODJETJA SDAG GRAZ Saubermacherjev »E-cycling« park, prva večja predelovalna naprava za električno in elektronsko opremo na širšem območju »Alpe-Jadran« 8. junija 2010 je na lokaciji Unterpremstätten potekala slovesna prireditev, na kateri so deželni svetnik g. dr. Christian Buchmann, komercialni svetnik g. Hans Roth, CEO Saubermacher, in podžupan g. Anton Schmölzer položili temeljni kamen nove predelovalne naprave za odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). Poslovna enota družbe Saubermacher s predelovalno napravo za OEEO na tej lokaciji obratuje že od leta 1996. Le-to bodo sedaj nadomestili s posebno, večjo predelovalno napravo za OEEO, kar pomeni, da bo nastal enkraten celovit predelovalni objekt, t. i. e-cycling park za predelavo celotne OEEO, ki nastane na širšem območju Alpe-Jadran. V preteklih letih so se količine OEEO zelo povečale. Po ocenah jih letno v Avstriji nastane okrog 100.000 ton (!). Na Avstrijskem Štajerskem že danes dnevno, v skladu s predpisi, odstranijo okrog 30.000 kg, kar predstavlja pribl. 8 kg na prebivalca na leto. S to predelovalno napravo družba Saubermacher zagotavlja, da ostane dodana vrednost v Avstriji, kjer se letno na okolju prijazen način predela do 15.000 ton OEEO. Do sedaj so morali OEEO prevažati v predelavo več 100 kilometrov daleč, saj na tem območju Alpe-Jadran ni bilo primerne naprave. Družba Saubermacher s to napravo ne prispeva samo k zmanjševanju količin izpustov CO2 zaradi krajših transportnih poti, ampak se z novo investicijo povečuje vrednost lokacije Unterpremstätten s pribl. 80 regionalnimi delovnimi mesti. To kaže na samoumevnost delovanja družbe Saubermacher: podjetje se kot pionir avstrijskega gospodarjenja z odpadki čuti odgovornega za ljudi in okolje v regiji in le-to podpira s ciljnimi investicijami. G. Hans Roth, CEO Saubermacher, je ob tej priložnosti izjavil: „S tem Saubermacherjevim e-cycling parkom polagamo trajno znamenje za življenja vredno okolje in omogočamo

številne pozitivne učinke na področju zagotavljanja delovnih mest, inovativnosti, čuvanja naravnih virov in podnebja kakor tudi trajnostnega razvoja gospodarjenja z odpadki in obstoja poslovne enote."

Podatki o napravi

Investicijska vrednost: 4,5 mio evrov Čas gradnje: od maja do septembra 2010 Letna kapaciteta: 15.000 ton Namen: ločevanje kovin in plastike za ponovno uporabo sekundarnih surovin, snovni količnik izrabe je pribl. 85 % Območje: južna Avstrija, Slovenija, zahodna Madžarska, severna Italija Zaposleni na 80 oseb, od tega 22 delavcev v PE Unterpremstätten: e-cycling parku 7 novih delovnih mest delo poteka v dveh izmenah

Kaj se dogaja v napravi?

Z ločevanjem t. i. iverilnik (drobilec) navzkrižnega toka (Querstromzerspaner) pazljivo razgradi aparate na posamezne sestavne dele. Nato se s pomočjo magnetnega traku ločijo železni delci in predelajo kot staro železo. Nemagnetni delci se na tekočem traku ločijo v sestavne dele glede na plastiko in neželezne kovine (kot npr. baker in aluminij). Sestavni deli, ki vsebujejo nevarne snovi, kot so kondenzatorji ali baterije, se odstranijo v skladu s predpisi. Samo delež baterij znaša pribl. 1 % vseh malih EE-aparatov. S pomočjo ločevanja se v napravi v Unterpremstättnu tako dnevno izloči pribl. 1.000 kg okolju škodljivih snovi. Ostali sestavni deli se nato zdrobijo, preostali kovinski in nekovinski delci ter plastika pa se samodejno izločijo. Vse pridobljene sekundarne surovine je tako mogoče ponovno uporabiti.

Kaj se lahko predela v napravi?

Predela se lahko vsa odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev in obrti/industrije do velikosti stranice predmeta 50 cm kot npr. mikrovalovne pečice, avtomati za kavo, opekači, sesalniki za prah, mešalni stroji, sušilniki za lase, brivski aparati, računalniki, tiskalniki, telefoni, mobilni telefoni, fotokopirni stroji …


22

2. TEDEN VAROVANJA PODNEBJA v družbi Saubermacher v Avstriji od 13. do 17. septembra 2010 Po uspehu lanske akcije »Varuj podnebje« sodelavk in sodelavcev družbe Saubermacher v Avstriji, ko so v enem tednu zbrali skoraj 18.000 km, tj. prihranili izpust skoraj 2 ton CO2 v okolje, je akcija ponovno stekla v tednu od 13. do 17. septembra 2010. Ves teden je bila v središču pozornosti, kje in koliko emisij CO2 lahko prihranimo v našem vsakdanu. Sporočilo je jasno: Vsak ima možnost prispevati svoj delež k varovanju podnebja – s skupnimi močmi pa gre ponavadi še lažje! Če pustimo avto doma in gremo v službo peš ali s kolesom, če uporabimo javna prevozna sredstva, če oblikujemo prevozne skupnosti ..., lahko zmanjšamo emisije CO2.

Nagrajence je med vsemi sodelujočimi izžrebal sam predsednik uprave g. Hans Roth: 10 izžrebanih nagrajencev je prejelo denarne in praktične nagrade, podeljeni pa sta bili dve posebni nagradi za posameznika (največje število prekolesarjenih kilometrov in privarčevanih kilometrov v vozni skupnosti).

Dosežki podnebnega tedna 2010 Podnebni teden družbe Saubermacher je dogodek, na katerega so lahko naši avstrijski kolegi ponosni. V akciji je sodelovalo 114 sodelavk in sodelavcev, ki so zbrali (pešačili, kolesarili, se vozili v skupinah ali z javnimi prevoznimi sredstvi) skupno 29.093 kilometrov in s tem v okolju zmanjšali za 2,77 ton emisij CO2. Če upoštevamo posamezna podjetja oz. poslovne enote, je PE Krems z zbranimi 7.210 km na prvem mestu, pred PE Dunaj s 6.104 km. Posebej je potrebno izpostaviti celoten kolektiv družbe Thermo Team iz Retzneia, v katerem so skupaj zbrali – prekolesarili – 499 km. Tudi najslabše vremenske razmere niso preprečile, da se Sepp Kulmer in njegova ekipa ne bi zavihteli na kolo, krepko poganjali pedale in zbirali kilometer za kilometrom za čistejše okolje. Prisrčna hvala vsem varstvenikom podnebja – odličen ekipni dosežek!

Na fotografiji (z leve proti desni): Doris Auerböck, Hans Roth, Marion Pumhösl

Varstveniki okolja družbe Thermo Team, Retznei, Avstrija Članek: Doris Auerböck, SDAG Prevod: Gordana Ošlaj


23

PODNEBNE PREROKBE / PODNEBNI ORAKELJ Koliko CO2 preprečijo varčne sijalke?

„Koliko izpustov CO2 naj bi preprečila splošna uporaba varčnih sijalk?" Z uredbo EU se s trga umikajo žarnice in halogenske svetilke, ki so se v gospodinjstvih uporabljale do sedaj. Poraba električne energije v gospodinjstvih članicah EU naj bi se v primerjavi z dosedanjim trendom do leta 2020 zmanjšala za 39 teravatnih ur (tj. 39 milijard kWh) na leto, kar bi pomenilo zmanjšanje za 5 %. To je enako zmanjšanju izpustov CO2 za 15,5 milijonov ton.

Prižiganje/ugašanje luči?

„Ali s prižiganjem in z ugašanjem luči res privarčujemo energijo? Ali pa se ob stalnem prižiganju in ugašanju porabi še več energije, kot če bi gorelo več luči istočasno?" To je samo mit. Resnica je, da če prižigamo in ugašamo luči po potrebi, porabimo veliko manj energije, kot če bi luči gorele neprestano. V obrazložitev še malo fizike: energija = moč x čas. Seveda je pravilno, da je vrednost moči ob prižigu visoka, vendar ta traja le delček sekunde. Tako porabljena količina električne energije je zanemarljiva. Torej: če niste v sobi, enostavno ugasnite luč. Podnebje in vaša denarnica vam bosta na vsak način hvaležna. Pozor pri varčnih sijalkah: neodvisno od njihove kakovosti lahko pogosto prižiganje in ugašanje, kot npr. na hodniku ali stopnišču, skrajša njihovo življenjsko dobo.

Pomivalni stroj proti ročnemu pomivanju posode?

„Kaj je bolj podnebju prijazno: pomivalni stroj ali ročno pomivanje?" Pri ročnem pomivanju posode se porabi relativno veliko tople vode in je zato tudi poraba energije višja kot pri pomivanju z učinkovitim pomivalnim strojem. Tudi če upoštevamo porabo energije pri proizvodnji in odstranitvi pomivalnega stroja, so učinki na okolje manjši kot pri ročnem pomivanju. Predpogoj za pomivanje s strojem pa je upoštevanje naslednjih točk: • stroj vklopite samo, ko je poln; • pravilno odmerite količino pomivalnega sredstva, izberite primeren program, po možnosti z nižjo temperaturo (npr. 50 °C); • opustite predhodno ročno pomivanje. Nasvet: V kolikor nimate pomivalnega stroja, ne umivajte posode pod tekočo vodo. Tako tudi ročno pomivanje varuje podnebje in istočasno prihrani nekaj denarja.

Kako najceneje skuhamo vodo?

"Je bolj gospodarno, če vodo v gospodinjstvu segrevamo z električnim kuhalnikom ali na štedilniku?" Če upoštevamo samo ceno, je najugodnejši plinski štedilnik. Da skuhamo liter vode, porabimo okrog 1,5 centa. Tudi kuhalnik vode je ugoden, stroški kuhanja 1 l vode so okrog 2

centa. Dosti dražje pa je kuhanje vode na električnem štedilniku. Poraba energije je med 3 in 4 centi, pri čemer imajo indukcijske plošče prednost pred sevalnimi in le-te pred litoželeznimi ploščami. Najdražja je mikrovalovna pečica – da skuhamo 1 l vode, nas stane okrog 5 centov. Vendar najcenejša oblika kuhanja vode ni nujno tudi energijsko najbolj varčna. Če se osredotočimo izključno na porabo energije, je kuhalnik vode daleč pred plinskim štedilnikom in mikrovalovno pečico. Če pa upoštevamo prijaznost do podnebja, je plinski štedilnik na prvem mestu, ker tu primarni energent plin vodo segreje direktno. Pri vseh ostalih se mora najprej proizvesti električna energija preko primarnih energentov, pri čemer se izgubi veliko energije.

Uživanje mesa škoduje podnebju?

„Ali uživanje mesa res škoduje podnebju?" Prehranjevanje povzroča okrog 15 % vseh toplogrednih plinov, ki nastajajo dan za dnem zaradi našega načina življenja. Če se na naših mizah pogosto pojavi meso, je podnebna bilanca posebej slaba. Npr. en kilogram govejega zrezka s pašnika na krožnik povzroči v povprečju 13 kilogramom toplogrednih plinov. To je toliko, kot nastane ob vožnji z avtomobilom na razdalji 100 km. V primerjavi z mesom je podnebna bilanca zelenjave mnogo boljša. Kdor iz kilograma sveže zelenjave skuha vegetarijansko enolončnico, obremeni

„Kaj je bolj podnebju prijazno: pomivalni stroj ali ročno pomivanje?"


24 atmosfero s samo 150 grami podnebju škodljivih plinov, tj. 1 % podnebne bilance mesa. Velike količine podnebnih plinov nastanejo, ker živali najprej pretvorijo veliko količino hrane (pojedo veliko trave in žit) v meso. Že ob pridelavi njihove hrane nastanejo podnebni plini z gnojenjem, namakanjem polj, žetvijo in transportom. Tudi njihov gnoj predstavlja obremenitev. Potem se mora meso do transporta h končnemu potrošniku še skladiščiti, predelati, hladiti in prodati. Vsak korak porabi energijo, vodo in povzroča toplogredne pline. Od vseh vrst mesa ima goveje meso najslabšo podnebno bilanco. Govedo sodi med prežvekovalce, ki že pri presnavljanju hrane proizvajajo posebej škodljiv toplogredni plin metan. Ta količina je nekajkrat višja kot pri ostalih vrstah živali, ki se gojijo za pridobivanje mesa. Če že mora biti na mizi meso, naj bo to svinjina ali perutnina, ki sta podnebju prijaznejši alternativi.

Ali bioproizvodi pomagajo podnebju?

"So proizvodi označeni z »eko« v vseh primerih boljši za podnebje od običajnih proizvodov?" Posplošena izjava, da so proizvodi z oznako »eko« vedno boljši za podnebje, ne drži. Praviloma smo z oznako »bio« vsaj na pravi poti, če proizvodi izhajajo iz regije in niso potratno embalirani. »Bio« proizvodi so namreč v več pogledih okolju prijazni. Če se proizvodi pridelujejo ekološko, je to pozitivno za oblikovanje humusa, raznolikost vrst, porabo energije in varovanje voda. Kdor kupuje »bio« proizvode, pospešuje prehod na ekološko in podnebno sprejemljivo poljedelstvo. Praviloma ima ekološko kmetovanje boljšo energijsko bilanco od konvencionalnega kmetovanja. Na bilanco CO2 določenega proizvoda pa vplivajo tudi drugi faktorji, kot so transportne poti ali vrsta proizvoda. Rastlinska živila pogosto bolje vplivajo na podnebje kot mesna.

Ali pri semaforju ugasnemo motor?

"Mar obstaja pravilo, kdaj je ugašanje motorja pred rdečim semaforjem ekološko smiselno? Moramo razlikovati

kompenzirali eno tono CO2. Ob tem je potrebno še upoštevati, da imajo drevesa v prvih nekaj letih rasti zelo malo zalogo biomase, šele s starostjo lahko povečano vežejo CO2.

Časopis ali novice iz interneta?

med pogonom vozil na bencin, dizel ali plin?" Če obstaja verjetnost, da boste čakali vsaj 10 sekund, potem naj bi ugasnili motor. Ob ponovnem vžigu motorja v nobenem primeru ne stopite na plin! Pri starih in slabo vzdrževanih vozilih, ki se prižgejo samo ob hkratnem dodajanju plina, se ugasnitev motorja pred semaforjem seveda ne izplača. Ta nasvet velja v enaki meri za vozila na bencinski, dizelski ali plinski pogon.

Koliko dreves potrebujemo, da le-ta vežejo nase/absorbirajo eno tono CO2?

"Koliko dreves oz. koliko kvadratnih metrov gozdov bi morali zasaditi, da bi iz zraka lahko vezali eno tono CO2?" Kako hitro oz. koliko CO2 lahko veže eno drevo, je odvisno od številnih faktorjev: vrste drevesa, njegove starosti, gostote lesne mase ali stopnje letnega prirasta. Odvisno pa je tudi od zunanjih faktorjev, kot so podnebje, kakovost tal ali oskrba z vodo. Zato posplošene izjave ni možno dati. Da pa bi dobili grobo predstavo o kapaciteti vezave CO2 s strani dreves, naj nam bo v pomoč naslednji primer: Za vezavo ene tone CO2 mora npr. bukev rasti okrog 80 let. To pomeni: na leto veže bukev 12,5 kg CO2. Torej bi morali posaditi 80 dreves, da bi letno

„Ali je podnebju prijaznejše prebrati novice preko računalnika kot kupiti časopis?" Splošno lahko svetujemo: če želite na kratko nekaj preveriti ali pogledati, je z vidika varovanja podnebja smiselno, da to storite s pomočjo interneta – uporabljajte energetsko učinkovit računalnik, ki ima aktiviran energetsko varčen potencial in nabavite samo tisto strojno opremo, ki jo res potrebujete. Za obsežnejše prebiranje literature pa je s podnebnega vidika smiselno uporabiti časopis iz papirja – prijaznejši je tudi za vaše oči. Prosim pa, da greste po časopis peš ali s kolesom (ne z avtom) in ga potem odložite v posodo za star papir.

Je ogljikova kislina v pivu škodljiva za podnebje?

„Ali mineralna voda, gazirana pijača in pivo škodujejo podnebju, ker vsebujejo CO2?" CO2 v naših pijačah je ali fosilnega izvora (mineralni vrelci) ali je stranski proizvod, ki nastane pri proizvodnji in nadaljnji uporabi, npr. pri varjenju piva ali proizvodnem procesu v industriji (npr. pri proizvodnji amoniaka). CO2 iz proizvodnje piva ni izvor emisij CO2, saj je bil ta CO2 tako rekoč odvzet iz atmosfere preko rastlin (hmelja in slada) v preteklem letu. CO2 iz industrijskih procesov je bil tukaj torej nadalje uporabljen. Vzrok emisije tako ni pijača, ki vsebuje ogljikove kisline. Naravna mineralna voda iz fosilnih izvorov pa povzroča emisije, saj je bil CO2 vezan in shranjen pred mnogo leti in se šele danes sprošča. Vendar je potrebno upoštevati: porabljena količina mineralne vode na leto in na osebo, ki se sprosti v atmosfero, je zelo majhna in se lahko primerja z emisijo CO2 pri vožnji z avtomobilom na razdalji pribl. 500 m.

Ali je podnebju prijaznejše prebrati novice preko računalnika kot kupiti časopis?


25

Zakaj pogosto mirujejo vetrna kolesa?

"Zakaj v vetrnih parkih pogosto mirujejo vetrna kolesa? So v okvari ali se ne uporabljajo več?" Pogosto se na vetrnih elektrarnah ali pa na priključku na omrežje izvajajo vzdrževalna dela, zaradi česar je potrebno ustaviti vsa vetrna kolesa. Pogosto so vetrne elektrarne sestavljene iz različnih vrst naprav, ki postavljajo posebne zahteve glede hitrosti vetra, da se po npr. brezvetrju lahko spet zaženejo v pogon. Zato se lahko zgodi, da posamezna vetrna kolesa znotraj vetrnega parka mirujejo, druga pa ne. Nadaljnji vzrok je: hitrosti vetra so lahko tudi znotraj enega vetrnega parka zelo različne in lahko tudi naprave iste vrste obratujejo ob različnih trenutkih. Varovanje podnebja v vsakdanu je lažje, kot si mislimo. V tednu varovanja podnebja vam dajemo predloge za učinkovito varovanje podnebja, hkrati pa privarčujete še svoj denar.

NAKUPOVANJE Bodi pozoren na kakovost

Kupuj manj, zato pa kakovostne proizvode z daljšo življenjsko dobo. Veliko denarja potrošimo na manjvrednem blagu, ki se hitro porabi, uniči ali postane nemoderno. Dober par čevljev ob primernem čuvanju in negi zdrži tudi 10 let, avto 20 let in kakovostno pohištvo celo generacijo. Odvržejo naj se samo res iztrošene stvari.

Boj s piraterijo/plagiatorstvom proizvodov

Ilegalne kopije blagovnih znamk pogosto proizvajajo otroci v t. i. »Sweatshops« (izkoriščevalskih obratih), ne oziraje se na okoljske standarde. Lahko meniš, da visoke cene blagovnih znamk dizajnerjev le-te ne opravičujejo, vendar so ta podjetja podvržena določenemu javnemu pritisku. Vedno več velikih podjetij sprejme lasten etični kodeks, se zadolži k plačilu zakonskih minimalnih plač, kakor tudi upoštevanju okoljskih standardov in določenih delovnih pogojev. Pirati/plagiatorji tovrstnih proizvodov se ne zmenijo za tovrstna načela, za njih šteje le profit.

Lepota s pomočjo naravne kozmetike

Na trgu je nešteto ekoloških znamk mil, šamponov, utrjevalcev za lase in gelov za tuširanje. Izberi tisto, ki ima najmanj vsebovanih snovi in predvsem čim več naravnih (naravna kozmetika „Ringana“).

Varčno doziranje/odmerjanje

Začne se pri čiščenju zob. Pogostokrat izpljunemo večji del zobne paste v umivalnik. To ni nič dramatičnega, klub temu stane kilogram zobne paste več kot kilogram boljše govedine – toliko v razmislek. Če je priporočen odmerek tekočega pralnega sredstva vsebina enega pokrovčka na vedro vode, ne bodo tla nič bolj čistejša, če namesto enega odmerka uporabite trikratnega. Tudi perilo ne bo s prekomernim odmerkom pralnega sredstva bolj čisto. Zmanjšaj življenjske stroške in istočasno prihrani surovine in energijo za proizvodnjo ter transport blaga. Denarnica ti bo gotovo hvaležna. Kuhaj količine, ki jih tudi porabiš. Škoda je ostanke zavreči ali pustiti propasti v hladilniku (kuharski recepti „Restlos genießen“ – kako iz ostankov živil pripraviti odlične obroke? Sodelovanje podjetja Plenty, Saubermacher in priznanega kuharskega mojstra Heinza Reitbauerja, za kar so prejeli priznanje TRIGOS 2010).

PREHRANA Uživajte sezonske proizvode

Regionalna, letnemu času primerna živila porabijo manj energije pri proizvodnji in transportu. Pozimi je na izbiro veliko vrst zelja in sadja, kot so jabolka in hruške. Poleti posebej dobro tekne sezonska zelenjava, kot so beluši in grah ali sadje, kot so češnje in jagode.

Načrtuj svoj nakup

Prepreči nepotrebne vožnje za nakupe z vozilom. Naša živila imajo danes za seboj v povprečju za 50 % daljše transportne poti, da prispejo v trgovino kot pred ������������������������������� 20 leti, kar je predvsem posledica povečanega uvoza živil. S pomočjo izboljšane transportne logistike s m o danes oskrbljeni s svežimi, kakovostnimi in z raznovrstnimi proizvodi. Vendar nastane skoraj polovica povzročenih emisij CO2, povezanih z živili, šele na poti od trgovine k nam domov.

ODPADKI Odloči se za embalažo z možnostjo ponovnega polnjenja

Večina v gospodinjstvu nastalih odpadkov sestavlja embalažni material. Z ločevanjem odpadkov (posoda za papir, rumena vreča oz. posoda …) je možna ponovna uporaba le-teh. Še boljše pa je, če za varčevanje z energijo in za ohranjanje surovin opustimo nepotrebno embalažo. Uporabljaj večkrat uporabne nosilne vrečke in transportno embalažo blaga z možnostjo ponovnega polnjenja.

Skrbno odstranjuj svoje odpadke

Nesortirani odpadki so iz okoljskega vidika zelo problematični in povzročajo visoke stroške odstranjevanja. Čiste ločene odpadke je možno ponovno

Kupuj manj, zato pa kakovostne proizvode z daljšo življenjsko dobo.


26 uporabiti in za njih dobiti celo denar. Recikliranje aluminijaste pločevinke prihrani 95 % energije, ki bi bila potrebna za proizvodnjo nove pločevinke. Z recikliranjem PET-plastenke prihranimo energijo, ki bi zadostovala, da 11-vatna varčna sijalka gori 33 ur. Tona recikliranega starega papirja reši 17 dreves, ki jih nujno potrebujemo za vsrkanje odvečnega ogljikovega dioksida. Naj ti pride v navado, da skrbno ločuješ svoje odpadke in jih odvržeš v namenske posode.

Prepreči odpadke reklam

Ogromne količine dreves, tiskarske barve in energije se porabijo za reklamno pošto, ki po navadi potuje iz poštnega nabiralnika direktno v koš. Če ne želiš prejeti teh reklam, nalepi na svoj poštni nabiralnik nalepko, ki jo dobiš na pošti. Na ta način razbremeniš svojo posodo za odpadni papir tudi za 50 kg na leto.

MOBILNOST Dobre gume se dobro vrtijo

S pravilnim tlakom v gumah se zmanjša poraba energije/goriva tvojega vozila. Letno lahko s tem prihraniš denar in okrog 140 kg CO2. Pri nakupu novih gum izberi tiste, ki imajo lastnost lahkega teka (manjši kotalni upor) in so neoporečne materialne sestave. Od januarja 2010 se v EU ne smejo prodajati gume, ki bi vsebovale določene rakotvorne snovi, ki ob drgnjenju onesnažujejo okolje.

Drži se priporočenih (najvišjih) hitrosti

Poraba goriva in s tem emisij toplogrednih plinov nesorazmerno bolj narašča s povečanjem hitrosti nad 100 km/h. Pri hitrosti 100 km/h porabi vozilo srednjega razreda okrog 6 l goriva na 100 km, pri hitrosti 160 km/h pa porabimo že 10 l na enaki razdalji. Vozi s konstantno hitrostjo in na cilj prideš prav tako hitro in predvsem varno.

Pelji se podnebno nevtralno v službo

Na osebna vozila odpade več kot polovica vseh povzročenih emisij CO2 v prometnem sektorju. Največji delež imajo dnevne vožnje na delo in z njega. Tudi tu imamo možnost porabo energije zmanjšati, npr. z uporabo javnih prevoznih sredstev. Še boljše pa je, če uporabite kolo ali greste peš. Pot na delo v razdalji 9 km, torej 18 km tja in nazaj, nanese na letnem nivoju okrog 4000 km. Če bi se na tej relaciji vozili z osebnim vozilom, bi povzročili za 1 tono emisij CO2. Druga možnost je oblikovanje voznih skupnosti. Če imajo sodelavci enako pot na delo kot vi, je to ekološko in ekonomsko zelo smiselno – skupaj uporabite samo eno vozilo in tako zmanjšate emisije CO2 ter stroške.

Popraviti namesto odvreči

Zagotovo si že slišal stavek: „Popravilo se ne splača." Naslednjič dobro premisli. Iz ekonomskega vidika res ni smiselno, da aparat v vrednosti 200 € damo popravljat za 175 €. Iz ekološkega vidika pa je še kako smiselna odločitev, če popravilo porabi manj energije in surovin, kot pa proizvodnja novega proizvoda. Istočasno na ta način zmanjšamo goro odpadkov.

Članek: Doris Auerböck, SDAG Prevod: Gordana Ošlaj in Sandra Leiner Lebar

S pravilnim tlakom v gumah se zmanjša poraba energije/goriva tvojega vozila.


27

Smeh je pol zdravja! Mujo in Fata sta že dolgo poročena, pa hoče Mujo za vsako ceno vedeti, če ga je Fata kdaj prevarala. Fata najprej trdi, da nikoli, na koncu pa le prizna, da ga je prevarala trikrat. Mujo vzroji in hoče takoj izvedeti vse podrobnosti. Fata: "Mujo, znaš ono kad si počeo da igraš futbal? Uvjek si sjedio na klupi. A kad sam ja dala tvome treneru, odmah si ušao u prvi tim." Mujo: "E, Fato, baš si kurva. Ali neka ti bude, bilo je za mene. A drugi put?" Fata: "Znaš ono kad si počeo da igraš u prvom timu, niko nije hteo da ti doda loptu. A kad sam ja dala tvojim suigračima, svi su počeli da ti dodavaju." Mujo: "E, Fato, baš si kurva. Ali neka ti bude, bilo je za mene. A treči put?" Fata: "Znaš Mujo, ni publika te nije baš voljela ..."

Slovenija

Novice Saubermacher Slovenija Interno glasilo družbe Saubermacher Slovenija d.o.o.

Uredniški odbor: Tamara Horvat, Mojca Letnik, Aleš Lipko Odgovorna urednica: Tamara Horvat / 041-668 065 Fotografije: Arhiv uredništva Oblikovanje in tisk: Štrakl d.o.o. E-naslov: t.horvat@saubermacher.si Naklada: 250 izvodov Oktober 2010

VSE NAJBOLJŠE… MIR KODBA NEKREP BRAČIČ KAUČIČ ROKAVEC PETROVČIČ LOVREC TAŠNER LIPKO HAUSMAISTER PEČOVNIK ČAJIĆ LORBER VIDNAR HABJANIČ PERKO TRATNJEK SUŽNIK ČASAR HORVAT VOGRIN MARČIČ OMAN FLEISINGER KOS SLAVICA ČASAR HORVAT DAMIŠ JURAK ROZMAN ROŠMAN OMAN BAŠNEC KOROŠA OŠLAJ DAJNKO FRIC MITOV POTRČ KURNIK PRIMOŽIČ

DRAGO IVAN DARJA ANDREJA ALEŠ RENATA SIMON NATALIJA ZOFIJA ALEŠ IGOR BORIS ROBERT DAMJAN STOJAN BRANKO MITJA MARTIN MILKO UROŠ RUDOLF EMIL ROBERT IGOR ROMAN IVAN ŠUGMAN BARBARA TAMARA JERICA DANIELA FRANC METKA BARBARA MATJAŽ SIMON GORDANA JOŽE SREČKO DOMINIK IGNAC DRAGO SILVESTER

Čisto vse, kar dolgo že želiš si, naj kar danes se že uresniči! Vse, kar uresničila še nisi, (kar do zdaj še uresničil nisi,) naj izpolni se ta hip - pri priči!

8. 9. 11. 9. 12. 9. 22. 9. 25. 9. 28. 9. 29. 9. 2. 10. 4. 10. 8. 10. 14. 10. 15. 10. 21. 10. 23. 10. 23. 10. 24. 10. 26. 10. 28. 10. 1. 11. 1. 11. 2. 11. 3. 11. 5. 11. 7. 11. 7. 11. 12. 11. 13. 11. 15. 11. 16. 11. 19. 11. 28. 11. 29. 11. 1. 12. 3. 12. 14. 12. 15. 12. 16. 12. 17. 12. 20. 12. 25. 12. 27. 12. 30. 12. 31. 12.


28

Malo zabave za vaše možgane

Smeh je pol zdravja! Kaj bi naredil, če bi zadel sto milijonov? – Kupil bi si dober avto. In če bi zadel več? – Bi vrnil dolgove!

Ga prepoznate?

Rešitev - geslo križanke, ki ga dobite na oštevilčenih poljih, napišite na kupon in ga oddajte v škatle, ki jih boste našli na vseh lokacijah naše družbe SM-Slovenija (Lenart, M. Sobota in Kidričevo). Med reševalce s pravilno vpisanim geslom, bomo razdelili tri nagrade.

V prejšnji številki ste seveda na "smešni" fotografiji prepoznali Darka Gomboca.

KUPON KRIŽANKA

NAJ SODELAVEC

Geslo: ...........................................

Z vsako novo številko našega glasila, boste sodelavci imeli možnost, da izberete najzaslužnejšega, najprijaznega, najuspešnega, skratka po vašem mnenju najsodelavca meseca…

......................................................

Postopek je sledeč: 1. 2.

...................................................... ......................................................

3. 4.

IZREŽETE KUPON NA KUPON NAPIŠETE IME IN PRIIMEK SODELAVCA TER RAZLOG, ZAKAJ SI PRAV ON ZASLUŽI TA NAZIV. KUPON ODVRŽETE V SKRINJICO MED VSEMI KUPONI, KI BODO ODDDANI BOMO DOLOČILI NAŠEGA NAJ SODELAVCA NA PODLAGI, KDOR BO NAJVEČKRAT NOMINIRAN IN ZAKAJ NA KONCU LETA BOMO MED NOMINIRANCI IZBRALI NAJSODELAVCA LETA, KI BO PREJEL PRAKTIČNO NAGRADO

Pošiljatelj: ......................................................

5.

......................................................

ZA NAJ SODELAVCA PREDLAGAM:

......................................................

……………………………......................................................………..

Nagrado za pravilno rešeno križanko iz prejšnje številke (Geslo: Saubermacher čisti Slovenijo) prejmejo: Damijan Primožič, Emica Zorec in Jasna Drozg. Čestitke! Nagrado lahko prevzame pri g. Alešu Lipku, PE Lenart.

RAZLOG: ………………………………………....…………………………

.......................................................................................................... Za najsodelavko ste izbrali Jasno Drozg.


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.