Issuu

Angleščina 9 9789612097189 6,85 € 3831075925526 6,85 €

Angleščina 9+ Nacionalno preverjanje znanja

9789612710385 6,85 €

9789612714369 6,85 €

Angleščina 6–7 Besedišče

Angleščina 8–9 Besedišče

9789612099930 6,85 €

9789612099923 6,85 €

Fizika 8 Računske vaje

Fizika 9 Računske vaje

9789612713089 6,85 €

9789612713096 6,85 €

FIZIKA Znam za več

Nemščina 9

Fizika 8

Fizika 9

9789612710446 6,85 € 9789612714383 6,85 €

9789612711399 6,85 € 3831075925496 6,85 €

9789612714246 6,85 €

PLONK Slovenščina

Matemat ka

PiSMO Pisma so javna in zasebna. Zasebna so lahko neuradna ali uradna. Uradno pismo ima naslednjo obliko:

Ime in priimek ter naslov sporočevalca

Kraj in čas pisanja

Ime in priimek ter naslov naslovnika

Ime in priimek ter naslov sporočevalca Kraj, datum pisanja

Zadeva: Prošnja za … Vsebina: podatki o o rojstvu, šolanju, zaposlitvi in podatki, pomembni za ugodno rešitev prošnje

Nagovor Vsebina

Pozdrav

Priloge (dokazila): -

Podpis

Kuverto izpolnimo:

čevalca

mo podatke): datum in kraj rojstva, ršev, število otrok v družini, šolanje hom, izobrazba, delovne izkušnje, nja, dejavnosti, dosežki, poklicna nje, znanja, spretnosti

Spoštovani gospod Mitja Pokorn Cankarjeva cesta 13 1000 Ljubljana

Lastnoročni podpis

poveduje, kod je potoval, kaj je videl Glagoli so v 1. os. ednine, dvojine ali ku.

PROŠNJA V uradni prošnji navajamo samo resnične, preverljive podatke. Ima obliko uradnega pisma:

Ime in priimek ter naslov naslovnika

Zadeva

Neuradno in uradno pismo se razlikujeta po obliki, nagovoru (neuradni/uradni nagovor), ogovarjanju (tikanje/vikanje), pozdravu (neuradni/uradni pozdrav) in podpisu (ime/ime in priimek).

Podpis

VOŠčiLO in čeSTiTKA Z voščilom izrekamo dobre želje, s čestitko pa priznanje za doseženo. Napisano voščilo in čestitka vsebujeta podatke o kraju in času pisanja, nagovor, vsebino in podpis. Uradno in neuradno voščilo in čestitka se ločita v nagovoru, ogovarjanju (vikanje/ tikanje) in podpisu. POGOVOR Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoje mnenje in na koncu dosežeta soglasje, je pogajalni pogovor. V prepričevalnem pogovoru skuša eden od sogovorcev prepričati drugega o pravilnosti svojega mnenja. V raziskovalnem pogovoru pa se izmenjujejo vprašanja in odgovori. intervju je raziskovalni pogovor. Ločimo tematski (o temi, o kateri vprašani največ ve) in osebnostni (o življenju, navadah, lastnostih vprašanega) intervju.

JEZIK Slovenski jezik Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji Državni jezik v Sloveniji je slovenščina. Uporabljajo jo državni organi (npr. predsednik vlade, predsednik države, člani parlamenta). V slovenščini je tudi državna himna. Na območju, na katerem živijo Slovenci in Italijani, je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina, na območju, kjer živijo Slovenci in Madžari, pa tudi madžarščina.

Slovenski jezik v zamejstvu in izseljenstvu Materni/prvi jezik Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu je slovenščina. Zamejski Slovenci uporabljajo slovenščino predvsem v zasebnem življenju, medtem ko je v uradovalni, poklicni in drugih javnih govornih položajih ne morejo/smejo uporabljati. Slovenci v Italiji imajo slovenske vrtce, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom. V Avstriji so vrtci in osnovne šole na dvojezičnem področju dvojezični, gimnazija in trgovska akademija v Celovcu imata slovenski učni jezik, na Madžarskem pa je slovenščina izbirni predmet. Slovenski izseljenci uporabljajo slovenščino zasebno (v pogovoru z drugimi Slovenci, v slovenskih društvih). Slovenščina se npr. v ZDA, Avstraliji, Kanadi meša z angleščino.

Jezikovne družine

Razvoj slovenskega knjižnega jezika

Zvrsti slovenskega jezika

Najstarejša ohranjena besedila v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki (okoli l. 1000). V obdobje srednjeveškega pismenstva spadajo še Celovški rokopis (2. polovica 14. st.), Stiški rokopis (15. st.) in Starogorski rokopis (15. st.). Prvi tiskani knjigi v slovenščini sta Trubarjev Abecednik in Katekizem (1550). Utemeljitelji slovenskega knjižnega jezika so razen Primoža Trubarja še Jurij Dalmatin (prevod Biblije, 1584), Adam Bohorič (Zimske urice, prva slovnica slovenskega jezika v latinščini, 1584) in Sebastijan Krelj (Otročja biblija, 1566). V 17. st. in prvi polovici 18. st. nastajajo verske knjige, v 2. polovici 18. st. pa se začneta razvijati posvetno pesništvo in dramatika. V 1. polovici 19. st. Valentin Vodnik izda prvo slovensko slovnico v slovenščini (Pismenost ali gramatika za perve šole, 1881), Jernej Kopitar pa prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika v nemščini (Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, 1809), v kateri zahteva enoten knjižni jezik in reformo pisave (bohoričice). To je čas polemik za uveljavitev slovenske pisave (dajnčico in metelčico za kratek čas izpodrine bohoričica, to pa gajica, v kateri pišemo še danes). V drugi polovici 19. stoletja ima pri uveljavitvi slovenščine pomembno vlogo delo Frana Levstika Napake slovenskega pisanja (1858). L. 1894 izide Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika, 1899 pa Fran Levec izda prvi Slovenski pravopis. Pomembni jezikoslovci 20. stoletja so npr. Anton Breznik, Mirko Rupel, Fran Ramovš, Jože Toporišič. L. 1991 postane slovenščina državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, l. 2004 pa tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije.

Slovenski jezik se deli na knjižni (enak je po vsej Sloveniji) in neknjižni jezik (npr. narečja, pokrajinski pogovorni jeziki, sleng). Knjižni jezik je lahko zborni (strožja različica; uporabljamo ga pri branju in pisanju ter javnem govornem nastopanju) in knjižni pogovorni (manj stroga različica; uporabljamo ga v pogovoru z ljudmi iz drugih delov Slovenije). Sleng govorijo ljudje iste starosti; posebno pogost je mladostniški sleng. Zanj so značilne iz tujih jezikov prevzete besede, ki se nenehno spreminjajo. Raba slenga ni primerna za vse okoliščine sporočanja.

Glasovi in besede Glasovi slovenskega knjižnega jezika

Besedna družina V besedno družino spadajo besede z istim korenom (npr. pisk, piskati, piskanje, zapiskati …). Koren je osnovni pomenski del besede (npr. -pisk-). Besede iz iste besedne družine morajo biti pomensko sorodne (npr. besedi piskniti in pisker nista iz iste besedne družine).

Pomenska povezanost besed Besede z enakim/podobnim pomenom so sopomenke (npr. pes, kuža), besede z nasprotnim pomenom so protipomenke (npr. svetel, temen), besede z ožjim pomenom so podpomenke (npr. cvetača), besede s širšim pomenom so nadpomenke (npr. zelenjava), besede z več pomeni so večpomenke (npr. kmet – poljedelec in kmet – šahovska figura), besede z enim pomenom pa enopomenke (npr. medmet).

Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede Besede, ki jih lahko uporabljamo v vseh okoliščinah, so slogovno nezaznamovane in poimenujejo le predmetnost (npr. glava, pes). Slogovno zaznamovane besede lahko uporabljamo le v določenih okoliščinah in razen poimenovanja predmetnosti razodevajo sporočevalca (npr. buča, cucek).

Stalne besedne zveze

LASTNA iMeNA BiTiJ Lastna imena bitij so lahko iz ene besede/enobesedna (npr. Marjeta) ali iz več besed/večbesedna (npr. Tina Podgoršek Vesel). V večbesednih imenih pišemo prvo besedo vedno z veliko, neprvo pa, če je sama po sebi lastno ime (npr. France Prešeren, Rdeča kapica). Med lastna imena bitij spadajo: a osebna imena: rojstno/krstno ime (npr. Matjaž), priimek (npr. Ravnik), skrivno ime/psevdonim (npr. Nevesekdo), domišljijsko ime (npr. Sneguljčica), vzdevek (npr. Čibi), a živalska imena (npr. Muri), a veroslovna in bajeslovna imena (npr. Amor), a imena prebivalcev krajev (npr. Ptujčan), pokrajin (npr. Štajerec), držav (npr. Slovenec), celin (npr. Evropejec), planetov (npr. Marsovec), a imena pripadnikov narodov (npr. Slovenec), ljudstev (npr. Čič). ZeMLJePiSNA LASTNA iMeNA Mednje spadajo: a imena celin (npr. Evropa), držav (npr. Slovenija), pokrajin (npr. Koroška), krajev (npr. Jesenice), njihovih delov (npr. Murgle), ulic (npr. Jesenkova ulica), trgov (npr. Kongresni trg), cest (npr. Prešernova cesta), a imena morij in oceanov (npr. Jadransko morje), tekočih voda (npr. Sora), slapov (npr. Rinka), prekopov (npr. Sueški prekop), jezer (npr. Blejsko jezero), a imena dolin (npr. Poljanska dolina), nižin (npr. Panonska nižina), vzpetin (npr. Dolomiti), gozdov (npr. Trnovski gozd), jam (npr. Taborska jama), puščav (npr. Gobi), imena otokov (npr. Krk), polotokov (npr. Istra), rtov (npr. Debeli rtič), a imena nebesnih teles (npr. Jupiter).

Glede na sorodnost združujemo jezike v jezikovne družine. Največje jezikovne družine v Evropi so slovanska, germanska in romanska. V slovansko jezikovno družino spadajo vzhodni, zahodni in južni slovanski jeziki. Slovenščina (poleg hrvaščine, srbščine, makedonščine, bolgarščine) spada med južne slovanske jezike. Večina evropskih jezikov izvira iz skupnega jezika: indoevropščine.

Slovenski knjižni jezik ima 29 glasnikov, 8 samoglasnikov (a, npr. vaza, široki e, npr. metla, ozki e, npr. mesto, polglasnik, npr. dež, i, npr. mlin, široki o, npr. koza, ozki o, npr. noč, u, npr. luna) in 21 soglasnikov (vsi drugi glasniki). Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki, nenaglašeni pa so vedno kratki. Soglasnike delimo na zvočnike (m, n, l, r, v, j) in nezvočnike (vsi drugi). Nezvočniki se delijo na zveneče (b, d, g, z, ž, dž) in nezveneče (p, t, k, f, s, š, c, č, h). Vsi samoglasniki in vsi zvočniki so zveneči.

Mala začetnica Z malo začetnico pišemo: a imena prebivalcev vrste naselja (npr. vaščan, meščan), a določila pred osebnim imenom (npr. prof.), a vrstna imena bajeslovnih in veroslovnih bitij (npr. vila, škrat), a imena pripadnikov ras (npr. črnec), a imena pripadnikov gibanj, nazorov, organizacij, društev, strank, redov … (npr. protestant, marksist, prežihovec, demokrat, frančiškan), a imena priznanj in nagrad (npr. viktor), izjema so svojilni pridevniki iz lastnega imena (npr. Vegovo priznanje), a občna imena, nastala iz lastnih imen (npr. matevž – jed), a imena vojn, revolucij, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov (npr. druga svetovna vojna), a imena praznikov (npr. novo leto, velika noč), a imena vrste zgradb, ne posamezne zgradbe (npr. mestna hiša), a vrstna imena zdravil (npr. aspirin), a imena gibanj (npr. protestantizem).

Velika začetnica

nijo nekaj drugega kot besede, iz katerih so sestavljene, so stalne besedne zveze (npr. pustiti koga na cedilu ¶ pustiti koga brez pomoči/podpore).

Prevzete besede Po izvoru so besede domače in prevzete. Prevzete besede so tiste, ki so k nam prišle iz tujih jezikov, npr. iz stare grščine, latinščine, nemščine, angleščine (npr. geografija, vikend). Kadar ima prevzeta beseda domačo ustreznico, uporabimo domačo (npr. kompjuter – računalnik).

Tvorjenke Netvorjene besede/netvorjenke so prvotno dane besede (npr. mati, hiša). Tvorjene besede/tvorjenke pa so besede, narejene iz že danih besed (npr. materni, hišnica).

Česar ne moremo poimenovati z eno besedo, poimenujemo z besednimi zvezami. Tiste besedne zveze, ki pome-

11.indd 1

Prvo besedo v enobesednih in večbesednih zemljepisnih lastnih pišemo z veliko začetnico. V večbesednih naselbinskih imenih pišemo z veliko tudi drugo besedo (npr. Nova Gorica), razen če niso v imenu naselja besede mesto, vas, trg, selo ali predlogi (npr. Novo mesto, Dolga vas, Opatje selo, Stari trg, Most na Soči). V večbesednih nenaselbinskih imenih pišemo prvo besedo z veliko začetnico (npr. Krn), drugo pa z malo (npr. Bohinjsko jezero), razen če je sama lastno ime (npr. Kamniške Alpe). STVARNA LASTNA iMeNA Mednje spadajo: a naslovi besedil (npr. Kam), imena časopisov, revij (npr. Delo), a imena umetnostnih stvaritev (npr. Kofetarica), a imena ustanov, zavodov (npr. Osnovna šola Prežihovega Voranca, Mercator), a imena društev (npr. Društvo slovenskih pisateljev), a imena lokalov (npr. As), a imena prireditev (npr. Barok na Slovenskem), a znamke izdelkov (npr. avto Fiat), a imena poslopij in drugih objektov (npr. Križanke, Zmajski most). Enobesedna stvarna lastna imena pišemo z veliko (npr. Pastirci); prav tako prvo besedo v večbesednem stvarnem lastnem imenu (Slovanska knjižnica), neprvo pa le, če je sama lastno ime (npr. knjiga Pika Nogavička).

VRSTNi PRiDeVNiKi NA -OV, -eV a Pridevniki na -ev in-ov včasih ne zaznamujejo svojine, ampak vrsto. Takrat jih pišemo z malo začetnico (npr. višnjev).

Pisanje izrazov za barve Če je kaj večbarvno, pišemo izraze z vezajem (npr. sivo-zelen), barvne odtenke pišemo skupaj ali narazen (npr. sivomoder ali sivo moder). Barvne odtenke, ki jih lahko s čim primerjamo, pišemo ločeno od barve (npr. čokoladno rjav " rjav kot čokolada).

Ločila PiKA Piko pišemo na koncu povedi (npr. Danes bom obiskal bolnega prijatelja.). Piko pišemo za vrstilnimi števniki (npr. 12.) in za okrajšavami (npr.) Za naslovi in napisi navadno ni pike (npr. Nikec, Slaščičarna). VPRAŠAJ Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih povedi (npr. Kam greš?), v premem govoru na koncu vprašalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom (npr. »Kaj si rekel?« je vprašala mati.). KLiCAJ Klicaj pišemo na koncu čustveno obarvanih povedi (npr. Molči!, Ojoj!). VeJiCA ločuje: a enakovredne dele stavka (npr. V puščici imam svinčnik, radirko, barvice, šilček in ravnilce.), a enakovredne stavke, in sicer stavka v protivnem priredju (npr. Prišel bi, vendar ne morem.), v pojasnjevalnem priredju (npr. Babica je v naši družini najstarejša, saj ima 63 let.), sklepalnem priredju (npr. Prepir je pozabljen, torej sva prijatelja.), stopnjevalnem priredju (npr. Sosed nam pri delu ne le svetuje, ampak tudi pomaga.), posledičnem priredju (npr. Kajenje škoduje zdravju, zato ga zdravniki odsvetujejo.), a glavni stavek od odvisnega (npr. Vprašal ga je, če pride.), a pastavke od ostale povedi (npr. Av, kako me boli! Le, samo ne vozi prehitro. Meta, pridi k meni.), a polstavek od ostale povedi (npr. Prodam jadrnico, dolgo 7 metrov. Novica, objavljena v včerajšnjem časopisu, je prvoaprilska šala.). Z vejicama ločimo vrinjeni stavek od ostale povedi (npr. Knjigo, ki mi jo priporočaš, si bom takoj kupil.). Pri naštevanju v stolpcih na koncu vejico lahko pišemo ali pa ne. Če jo napišemo, moramo na koncu naštevanja postaviti piko (npr. Za maslene kekse potrebujemo - moko - moko, - jajca - jajca, ALI - maslo - maslo, - sladkor - sladkor.).

DVOPičJe Uporabljamo pri naštevanju (npr. Prišli so vsi: mama, oče, babica in dedek.) in za napovednim stavkom v premem govoru (npr. Metka je zavpila: »Kmalu se vrni!«).

POMiŠLJAJ (–) Pomišljaj (daljša črtica) uporabljamo vedno znotraj povedi, nikoli znotraj besede. Je nestičen na levi in na desni strani (npr. poštenost – dobra lastnost). Z enodelnim predložnim pomišljajem nadomestimo predloga od … do (npr. Uradne ure 15.00–17.00); v tem primeru je pomišljaj levo- in desnostičen. VeZAJ (-) Vezaj (krajša črtica) uporabljamo vedno znotraj besede, in ne znotraj povedi. Je levo- in desnostičen. Z njim povezujemo enakovredna/priredna dela zložene besede, in sicer namesto veznika in (npr. nemško-slovenski slovar). Rabimo ga še v besedah, v katerih je prvi del besede številka ali črka (npr. 100-letnica, B-vitamin). TRi PiKe Stično jih pišemo, kadar zaznamujejo nedokončano besedo (npr. Pošiljam ti veliko p…), nestično pa kadar zaznamujejo nedokončano poved (npr. Stavčni členi so povedek, osebek …). OKLePAJ Dvodelni oklepaj je ločilo, ki ga uporabljamo, kadar hočemo dopolniti/pojasniti zapisano – npr. 12. 3. (petek) bomo praznovali 20-letnico šole. Dvodelni oklepaj je levo- in desnostičen. Enodelni oklepaj uporabljamo za črko (npr. a) …) ali redkeje za številko (npr. 1) …) pri naštevanju.

Premi govor Premi govor ima dva dela: spremni stavek (npr. Mama je vprašala) in dobesedni navedek, ki je med dvojnimi narekovaji (npr. »Imaš kaj za nalogo?«). Če je spremni stavek pred dobesednim navedkom, je od njega ločen z dvopičjem (npr. Mama je vprašala: »Si napisal nalogo?«), sicer pa z vejico (npr. »Kmalu pridi,« je naročila mama.), vprašajem (npr. »Kdaj prideš?« je vprašala mama.), klicajem (npr. »Ojoj!« je vzkliknil dedek.). Ločilo na koncu dobesednega navedka se piše pred drugim delom narekovaja (npr. Mama je vprašala: »Imaš kaj za nalogo?« ali »Imaš kaj za nalogo?« je vprašala mama.). Za spremnim stavkom na koncu premega govora stoji pika (npr. »Posodi mi svinčnik,« je prosil Janko.).

Besede oz. besedne zveze lahko krajšamo na tri načine: a s kraticami, tj. s samimi velikimi črkami (npr. Republika Slovenija " RS), a z okrajšavami, tj. z malimi črkami in piko (npr. dajalnik " daj.), a s simboli, tj. z malimi črkami brez pike (npr. dekagram " dag), izjemoma tudi z velikimi črkami (npr. kisik " O).

Deljenje besed

Besedilo: Nevenka Drusany Ilustracije: Pšena Kovačič Uredniški pregled: Dubravka Berc Prah Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Janez Kotar 1. izdaja, 1. ponatis Naklada: 2.000 izvodov Tisk: Foliart Ltd. Ljubljana, 2011

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(035)

789612 098292

DRUSANY, Nevenka Osnovnošolski plonk. Slovenščina. Jezik / [besedilo Nevenka Drusany ; ilustracije Pšena Kovačič]. - 1. izd., 1. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2011 ISBN 978-961-209-829-2 1. Gl. stv. nasl. 252733440

• preglednice • primeri

• razlage • namigi

4,50 EUR ISBN 978-961-209-829-2

TEMELJNI POJMI

• opozorila

29.6.11 10:25

6,85

H I

Književnost (tudi leposlovje, literatura ali slovstvo) je vrsta umetnosti, ki ima za izrazno sredstvo besedo (zato včasih tudi besedna umetnost).

Literatura nonsensa/nesmislica/poezija ne-

smisla temelji na domiselnih nesmislih. Prvič se je pojavila v Angliji v 19. st. in na Irskem, od tam se je razširila po vsem svetu. Pripovedovali smo si šale in jopice. Ljubezenska pesem je vrsta pesmi, ki govori o močnem čustvu naklonjenosti do nekoga oz. o ljubezni. Glavni pesniki ljubezenske poezije: France Prešeren, Janez Menart, Boris A. Novak idr. Ljubezenski roman je vrsta romana, ki govori o ljubezni; besedilo z ljubezensko vsebino. Ljudska pesem je vrsta pesmi, ki jo je ustvarilo ljudstvo; širi se in ohranja zlasti v peti obliki; malo se spreminja. Ljudska pravljica je vrsta ljudske pripovedi o čudežnih (pravljičnih) dogodkih, predmetih in osebah, kjer je ponavadi zlo kaznovano in dobro nagrajeno. Nedoločena čas in kraj dogajanja. Ljudska pripovedka je vrsta ljudskega besedila, ki pripoveduje o čudežnih dogodkih. Iz vsebine je možno ugotoviti čas in/kraj dogajanja. Npr. ljudska pripoved o Petru Klepcu. Lutka je vrsta majhnih figur, ki predstavljajo človeka, žival ali lik pri uprizoritvi (poznamo več vrst lutk: ročne lutke se dajo ali nataknejo na roko, lutke na palicah so pritrjene na palice, marionete so lutke, ki se premikajo z žicami, nitmi ali vrvmi). Lutrova kitica je vrsta kitice, ki je zgrajena na osem- in sedemzložnih verzih oz. osmercih in sedmercih. Metafora/prenos je pogosta besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav. Metrum/mera je prvina pesniškega jezika, ki pomeni urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu; urejen ritem. Miselna/refleksivna pesem je vrsta pesemskega besedila z izrazito razmišljujočo vsebino. Mladinska povest je srednje dolga vrsta književnega besedila za mladino, s poučno vsebino in zabavnim namenom. Mladinski roman je vrsta romana, napisanega za mladino. Znani so primeri romanov za odrasle, ki so v času literarne recepcije postali tudi mladinski, npr. Daniel Defoe: Robinson Crusoe (1719), Jonatan Swift: Guliverjeva potovanja (1726). Monolog/samogovor je daljši govor ene osebe; glasno govorjenje sebi. Moška rima je vrsta rime, t.i. krepka rima (končuje se z naglašenim zlogom; enozložna rima, npr.: krák – mrák – korák – voják – korenják. Nagovor/apostrofa je beseda ali poved, s katero oseba ogovori prisotne osebe. Kratka pozdravna beseda, stavek, s katero/katerim se začne pesem. Notranja zgradba je pomenska ali vsebinska zgradba književnega besedila, ki jo sestavljajo naslednje prvine: književna oseba, čas, prostor, dogajanje, motivi idr.

POGOVARJANJE BESEDA SPORAZUMEVANJE BESEDILO NIHANJE IN VALOVANJE SLOVENŠČINA BESEDILO BESEDILO POGOVARJANJE BESEDA SPORAZUMEVANJE BESEDAKNJIŽNI JEZIK BESEDILOBESEDILO SLOVENŠČINA SPORAZUMEVANJE BESEDILO KNJIŽNI JEZIK BESEDA SPORAZUMEVANJE BESEDILO BESEDA POGOVARJANJE SPORAZUMEVANJE B

Besede delimo po zlogih (npr. po-so-da). Besede z več zaporednimi soglasniki sredi besede navadno delimo tako, da razdelimo soglasnike (npr. poš-ta) ali pa zaporedne soglasnike ohranimo, če se z njimi začne katera slovenska beseda (npr. se-stavina " star, stanovanje, starši …). Besed ne delimo tako, da v vrstici pustimo eno samo črko (npr. u-ho). Enozložnih besed ne delimo (npr. meč).

z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo. Kratka zgodba je vrsta zgodbe, ki je krajša od romana in daljša od črtice. Likovna (konkretna) pesem je vrsta pesmi, ki z različno oblikovanimi verzi ponazarja podobo stvari, predmeta, bitja itd., ki ga likovno ubeseduje; narisana pesem. Literarna kritika je pisno mnenje, sodba, zlasti o kakovosti književnega besedila; ovrednotenje; presoja; mnenje. Literarni prevod je prevod književnega besedila iz enega, najpogosteje iz izvirnika, v drug jezik. Literarni vpliv je delovanje obdobja, smeri, avtorja na drugega avtorja, ki se izraža v njegovem delu in razmišljanju.

SLOVENŠČINA SPORAZUMEVANJE

OSNOVNOŠOLSKI

Krajšave

❱❱

RACIONALNA ŠTEVILA (nadaljevanje)

Kostumograf je oseba, ki se poklicno ukvarja

Notranja zgradba dramskega besedila

Sestavni deli notranje zgradbe so: zasnova, zaplet, vrh, razplet in razsnova.

❱

Književna besedila delimo tudi po obliki, in sicer na poezijo (pesmi, napisane so v verzih) in prozo. Lirika

Po izvoru je književnost

ljudska

avtorska ali umetna

(ljudsko slovstvo – avtor ni znan, besedila se prenašajo po ustni poti iz roda v rod)

(pišejo jo avtorji, tj. pesniki, pisatelji, dramatiki)

Epika

Poezija gazela ep (npr. glosa junaški podoknica ep) sonet Proza

črtica

basen povest pravljica roman

Dramatika radijska igra (v verzih) komedija tragedija

Po umetniški vrednosti se književna besedila delijo na

Književna besedila (tako ljudska kot avtorska) delimo na lirska, epska in dramska. Lirika, epika in dramatika so književne zvrsti. – Lirska besedila so izpovedna. V njih lirski ali pesniški subjekt (najpogosteje je to avtor sam) izpoveduje svoja čustva in razpoloženja.

besedila z visoko umetniško vrednostjo (t. i. visoka, elitna književnost)

– Pri epskih besedilih je v ospredju pripovedovanje o dogodkih, krajih, časih in ljudeh, o njihovih lastnostih, razmišljanju ipd. Tistega, ki nam zgodbo pripoveduje, imenujemo pripovedovalec.

Besedilo z visoko umetniško vrednostjo ima bogato vsebino, zgradbo in izviren slog.

– Dramska besedila dogajanje prikazujejo in so namenjena uprizarjanju na odru. Napisana so obliki dialoga, ki ga spremljajo didaskalije.

trivialna besedila (t. i. množična književnost, tudi plaža, šund) Trivialno besedilo je vrsta besedila, ki ima vsebinsko prazno, nekakovostno besedilo, namenjeno je množični uporabi.

SLOVAR LITERARNOTEORETIČNIH POJMOV

❱Nova

beseda, neologizem/novotvorba je beseda ali besedna zveza, ki še ni splošno uveljavljena; nesmiselnica, npr.: zzzbudilka, korenjakati, palicaj, Mba, nebomski, rimogojnica …

Okvirna pripoved je uvodni in sklepni del

besedila, pri katerem začetek in zaključek uvajata in pojasnjujeta osrednjo zgodbo; ogrodje zgodbe; oporni deli zgodbe: uvod in zaključek. Primer: Giovanni Boccaccio: Dekameron.

Nove besedne zveze so povezave besed, ki te-

meljijo na naključnem povezovanju (npr. čevlji iz testa, stekleni gozd, čokoladno jezero) in se razlikujejo od stalnih besednih zvez, ki so ustaljene (npr. vleči se kot kurja čreva, biti v rožicah). Novela je krajše pripovedno besedilo s stvarno tematiko in nepričakovanim razpletom. Oder je vzdignjen prostor v gledališču, operi, koncertni dvorani in drugih prizoriščih. Odlomek je krajši, vsebinsko zaključen del književnega besedila. Oklepajoča rima je vrsta rime, ki se izmenjuje abba; prva in četrta rima oklepata kitico; objemalna rima. Okrasni/ukrasni pridevek je beseda (pridevnik), ki slikovito, nazorno, s prenesenim pomenom opiše samostalnik; pridevniška metafora; zveza samostalnika in pridevnika. Oksimoron je vrsta stilske figure iz dveh izključujočih se pojmov (bistroumni nesmisel), npr. plešasti si ruje lase, človeški robot, grozno lep, hiti počasi. Pošiljam ti toliko pozdravov kot ima brezrokavnik rokavov.

Onomatopeja/glasovno slikanje/onomatopoija/podobnoglasje je posnemanje naravnih

glasov, zvokov, da bi dosegli podoben zvočni vtis. Kako se oglaša krava? Mu–mu. Kako se oglaša mačka? Mjav, mjav. Kako se oglaša miška? Klik–klik.

Parodija je književno besedilo, ki posmehljivo posnema kakšno drugo, že znano književno besedilo; smešenje; posmehljivka. Pasica je krajša oblika stripa v eni vrstici. Perspektiva je stališče, gledišče, vidik, pogled ali zorni kot pripovedovanja v književnem besedilu; pripovedna drža. Pesem domislica je vrsta pesmi, ki je tvorjena na osnovi domislic.

Množenje, deljenje Predzgodba/retrospektiva je zgodba pred + znak za pozitivno število, –glavno zgodbo, ki ima pomemben vpliv na poznak za negativno število tek osrednjega dogajanja. + · + = + – · + = – + : + = + – : + = – Prestopna rima prestopa z ene kitice na dru+ · – = – – · – = + + : – = – – : – = + go, s prve na drugo, z druge na tretjo itn.: aba, bcb, cdc … 3 + 3 · (+ 5) = + 15 + 3 :poučne (+ 5) =pripovedi, ki sliPrilika/parabola vrsta 5 kovito ponazarja misel, nauk zgodbe. + 3 · (— 5) = — 15 Primera/komparacija je vr+ 3 :(tudi (— 5)prispodoba) = −3 5 s katero sta slogovne figure oz. besedna zveza, je v ustaljeni obliki podobnost kake — 3 · (+ 5) = — 15 −3 — izražena 3 : (+ 5) = stvari z drugo stvarjo zaradi kake5skupne lastnosti, npr. točen kot pivo. 3 — 3 · (— 5) = + 15 — 3 : (— 5) = Pripev/refren je slogovna figura, 5 ki ponavlja besede v pesmi zlasti na koncu verza ali kitice. Množenje več racionalnih števil Pripovedka krajevno, časovno določena, naMladinska književnost je del književnosti, na-sodo število negativnih vadno krajša (književna) pripoved o čudežnih Če množimo faktorjev, je predznak +, in neverjetnih Lahko menjen mladim bralcem, otrokom rojstvaliho število negativnih Če(od množimo faktorjev,dogodkih je predznak —. je ljudska (Peter Klepec) in avtorska (Fran Levstik: Martin do 12. leta) in mladostnikom (od 12. do 15. oz. Odpravljanje oklepajev Krpan) Avtorska pripovedka se imenuje tudi 18. leta). Poleg mladinske književnosti poznaumetna pripovedka. mo tudi književnost za odrasle.+ ( + a) = + a Prizor je najmanjša vsebinska enota odrskega + ( – a) = – a (dramskega) določena navadno s spre+(+a+b)=+a+b + in oklepaj dela, izpustimo, vsa števila znotraj oklemembo števila istočasno nastopajočih oseb; več Mladi smo na križišču. +(+a–b)=+a–b paja prepišemo (ker ohranijo predznak) prizorov tvori dejanje, več dejanj dramsko delo. Ali smo v napoto? +(–a+b)=–a+b +(–a–b)=–a–b Problemski roman je vrsta romana, ki obravnava problemsko tematiko (ljubezen, spolnost, zloraba). – ( + a) = – a Prosti/svobodni verz je oblikovan s prostim/ – ( – a) = + a svobodnim ritmom in različnim številom znotraj zlogov. –(+a+b)=–a–b – in oklepaj izpustimo, vsem številom Psevdonim je izmišljeno, skrivno ali umetniško –(+a–b)=–a+b oklepaja spremenimo predznak ime, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da –(–a+b)=+a–b prikrijejo svoje pravo ime. –(–a–b)=+a +b Psihološka motivacija je vrsta motivacije, ko je književna oseba + ( + 3) = + 3 – ( +spodbujena 3) = – 3 s psihološkimi (duševnimi) spodbudami, + ( – 3) = – 3 – ( – 3) =vzroki, + 3 da spremeni kakšno dejanje. Notranja spodbuda za zunanje dejanje. +(+3+4)=+3+4=+7 –(+3+4)=–3–4=–7 Psihološke lastnosti književnih oseb so ču+ ( + 3 – 4 ) = + 3 – 4 = – stvene 1 – ( + 3 (notranje) – 4 ) = – 3lastnosti + 4 = +književ1 in duševne Mladinska trivialna književnost+je( – vrsta za3 + 4 ) = – 3 + 4 = +nih 1 oseb. – ( – 3 + 4 ) = + 3 – 4 = – 1 bavne mladinske književnosti, ki umetniško + ( – 3 – 4 ) = – 3 – 4 = – 7Pustolovska – (zgodba – 3 – 4 je )= + 3zgodbe, + 4 = +v7kateri vrsta površno prikazuje dogajanje po predvidljivih prevladujejo nenavadna, nevarna in izzivalna vzorcih: ustvarja »sanjski svet« in IRACIONALNA spodbuja beg ŠTEVILA doživetja. pred realnostjo, ne pa soočenja zMnožica njo. Pogosto iracionalnih števil Pustolovski vsebuje neperiodična decimalna nesfilm je vrsta filma, kištevila temeljiz na izhaja v nadaljevanjih (ljubezenski, zdravniški, končnim številom decimalk nenavadnih, nevarnih in izzivalnih doživljajih. kavbojski, znanstvenofantastični romani ipd.). 2 , 3 , 5 , 6 , 7 , 8 ,Pustolovski 10 ... π ...} roman je daljše pripovedno beℑ= sedilo s pustolovsko (nenavadno, vznemirljivo, Ilustrator/ilustratorka je oseba, ki ilustrira zanimivo) vsebino; zgodba o nenavadnih doknjiževno besedilo in/ali knjigo. Množica racionalnih števil  življajih. ℑ Prevajalec/prevajalka je oseba, kiinsemnožica poklicnoiracionalnih številRadijska igra je vrsta dramskega besedila v tvorita realnih radijski izvedbi, spremljano z različnimi zvoki; ukvarja s prevajanjem iz enega jezika oz. množico jezika števil . (mladinsko) književno besedilo, namenjeno raizvirnika v drugi jezik. dijski predstavitvi. Odnosi med številskimi množicami Razpoloženjska/miselna pesem opisuje razod N do P ⊂¢⊂⊂ položenje in počutje. Pesniški jezik je vrsta umetniškega jezika, ki za Realistična pripoved je vrsta pripovedi, v kaRAČUNSKI ZAKONI izrazno sredstvo uporablja sredstva pesnišketeri prevladujejo dejstva in stvarni podatki iz Veljajo v vseh številskih množicah: ga jezika (besedna zveza, metafora, nagovor, realnega življenja. v množici naravnih, celih, racionalnih števil … okrasni pridevek, onomatopeja, poosebitev, Recitacija je umetniško branje (pesniškega) primera, refren/pripev, simbol,Zakon sopomenka, o zamenjavi velja za seštevanje besedila. in množenje. stopnjevanje, zvočno slikanje idr.). a+b=b+a a ·predmeti b = b · a in priprave, ki se uporaRekviziti so Ponavljanje/iteracija je vrsta slogovne figure, Vsota se ne spremeni, če bljajo pri Produkt se ne spremeni, če predstagledaliških, lutkovnih ipd. ki ponavlja iste besede, besedne zveze, povedivrstni red seštevancev. zamenjamo zamenjamo vrstni red faktorjev. vah; pripomočki. ali verze. Retorično vprašanje je vrsta slogovne figure, Poosebitev/personifikacija je vrsta slogovne Zakon o združevanju velja zakiseštevanje množenje. temelji na in vprašanju, na katerega se ne prifigure, ki prikazuje živali, stvari, pojave s člove(a + b) + c = a + ( b + c) čakuje odgovor. (a · b) · c = a · ( b · c) škimi lastnostmi. Vsota se ne spremeni, če k vsoti se ki nesespremeni, produkt Režiser je Produkt umetnik, ukvarja zčeoblikovaPotopis je vrsta pripovednega besedila, ki opinjem gledališke predstave, filma, radijske ali prvih dveh števil prištejemo tretje prvih dveh faktorjev pomnožimo suje potovanja z osebnimi vtisi, doživetji in če do-k prvemu številutelevizijskesigre. število ali tretjim faktorjem ali če prvi faktor godivščinami. prištejemo vsoto drugega in Rima tretjega pomnožimo s produktom drugega je slogovna figura, kjer se ujemajo zvočPovest je krajše, vsebinsko in izrazno manj zahštevila. in tretjega faktorja. no enaki samoglasniki in soglasniki od naglatevno pripovedno delo, navadno v prozi; daljša šenega samoglasnika dalje; zvočno ujemanje; zgodba z izmišljenimi sestavinami; zgodba. Zakon o razčlenjevanju povezuje seštevanje (alirima, odštevanje) množenje. zvočni stik. Moška ženska in rima. Pravljica je vrsta besedila, ki pripoveduje o Ritem bolj ali manj urejeno zaporedje poa · (b + c) = a · b + a · c Številoje pomnožimo z vsoto (razliko) dveh števil čudežnih in neverjetnih dogodkih. Pripoved, udarjenih in nepoudarjenih zlogov glede a · (b — c) = a · b — a · c tako, da pomnožimo vsak člen posebej in na v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domipomensko vrednostseštejemo besed v (odštejemo). stavku; skladno dobljena produkta šljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga gibanje zlogov, besed ali povedi. dobro. Najpomembnejše vrste so ljudska, klaIzpostavljanje skupnega faktorja Roman je daljše pripovedno delo, navadno z sična avtorska in sodobna pravljica (kratka in zgodbo in(razlike) večjim številom a · b + a · c = a · (b + c) izrazito Če vsi členi vsote vsebujejooseb, enakzlasti obsežna). v prozi. Npr.: Lojze Kovačič: Prišleki. a · b — a · c = a · (b — c) faktor, ga izpostavimo in tako vsoto (razliko) Roman imam narejen. Moram ga le še napreoblikujemo v produkt. pisati.

PLONK OS knjizevnost Bostjan.ind1 1

ALGEBRSKI IZRAZI  ENAČBA  NEENAČBA

a Zbirk

NK PLO

Tema je osnovni, osrednji predmet ali gradivo

zensko imaračunske predpisano obliko (daljše kiknjiževnega besedila (Ooklečem govori besedilo?). Najprejvsebino: izvedemo operacije v oklepajih. Če ima izraz večkratne tice s troheji, štirimi stopicami asonancami). paje, najprejs razrešimo najboljinnotranji oklepaj. Tragedija je vrsta dramske ali gledališke igre, v kateri glavni junak, ki se zavzema za dobro, = 40 — (36 — (84 : 6)) = 1 notranji oklepaj (24 + 16) : 5 = čustva, občutke, domišljijo; čustveno ali osebno v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive oklepaj pisanje; pisanje.= 40 — (36 — 14) = 2 zunanji usode propade, izgubi življenje; žaloigra. = 40sanjarsko :5 = Tragična perspektiva je žalostno stališče, vismehljiv način prikazuje življenje; zbadljivka ali dik, zorni kot. = 18 posmehljivka. Tragičnost je značilnost tragedije, ko oseba Izrazi je brez oklepajev Scena likovna oprema v gledališki predstavi zaradi hudega trpljenja, težav vzbuja sočutje, Upoštevamo vrstnina redodru). operacij: (kulise in predmeti žalost. 1. potenciranje, korenjenje besedila z opisi Scenarij je vrsta dramskega Trohej je vrsta dvozložne stopice s prvim pou2. množenje, deljenje dogajanja in dialogi (dvogovori) za izvajanje darjenim in drugim nepoudarjenim zlogom. 3. seštevanje, odštevanje dramatizacij v gledališču, filmu, po radiu, TV Uganka je kratko poučno besedilo, ki duhoviali na prireditvi. Kadar izraz vsebuje enakovredne računske operacije, računamo to opisuje stvar,od ki leve jo je proti treba uganiti. desni. Scenograf je oseba, ki se poklicno ukvarja z liPrejmi beautiful pozdrave iz big države. kovno 8opremo v gledališču Kdo sem jaz, pa uganeš brez težave, ker si ⋅ 33 + 16 − 36 : 2 = in/ali v filmu. bistre glave. Serija knjig/knjižna serija je vrsta knjig, sesta= 8 ⋅ 9 + 4 − 36 : 2 = Umetnostno besedilo je vrsta besedila, ki vljena iz več knjižnih del, ki imajo nekaj podob= npr. 72 +istega 4 −18 glavnega = govori o izmišljenem svetu in kjer je lepotna/ nosti, junaka, in skupaj seestetska vloga besedila zelo pomembna. stavljajo = 76 celoto. −18 = Simbol Verz/vrstica je ritmično urejena, navadno = 58je predmet, lik, črka, kratica, ki izraža, predstavlja ali označuje določene stvari, pojskladenjsko in pomensko zaključena enota peZapisovanje izrazov po besedilu me; znak, znamenje. sniškega besedila; ritmično oblikovana vrstica pesmi, ki je tudi grafično viden del pesmi. Računske zgradba operacije je sooblika nakazane z besedami: Sintetična besedila, ki vsebinsko zaokrožen dogodek ali izsek iz življenja Vsevedni pripovedovalec je vrsta pripovedoRačunska predstavlja časovnem zaporedju valca, ki vse vidi in vse ve o vseh književnih oseoperacija v naravnem znak besede (začetek, sredina, konec). bah; vsevednež. seštevanje vsota,pesmi prištej, dodaj, povečaj zaZaporedna rima je vrsta rime, za katero je Socialna pesem+je vrsta s socialno oz. družbeno tematiko, Simon Gregorčič: Soči, značilno zaporedno rimanje dveh verzov aa odštevanje — npr. razlika, odštej, zmanjšaj za Josip Murn: Kmečka pesem, Pavel Golia: Grajbb cc. · produkt, zmnožek, pomnoži, n-kratnik, n-krat skimnoženje vrtnar. Zgodba, karpovečaj kdo pripoveduje o resničnih ali izSociološka je vrsta motivacije v mišljenih dogodkih, deljenje motivacija : količnik, kvocient, deli, razdeli na n enakih delov povezanih v celoto. književnih besedilih, ko je oseba spodbujena Zgodovinska pripovedka je vrsta pripovedke, z družbenimi razmerami, da spremeni kakšno za katero značilno preoblikovaPo besedilu zapišemo izračunaj vsoteještevil 16 indomišljijsko 13 s dogajanje. Družbena alištevilski zunanjaizraz: spodbuda za produkt no zgodovinsko dogajanje, npr. Kralj Matjaž, številomdejanje. 5: notranje Peter Klepec. + 13 Sonet je vrsta pesmi; sestavljen je (16 iz štirinajstih Zgodovinski roman je vrsta romana z zgodoverzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičvinsko pomembno tematiko; roman z zgodonih in dveh trivrstičnih kiticah. vinsko snovjo. Sonet z odmevom je vrsta ali oblika soneta, Zlogovni/silabični verz je vrsta verza, ki ima ko odmev rima samo rimo; beseda, ki odmeva, stalno le število zlogov, ne pa tudi prepoznavrima poudarja ali ponovi. ne metrične sheme. Song je vrsta pesmi, za katero je značilna družZlogovnonaglasni/silabotonični verz je vrsta bena kritičnost. Glavni predstavnik: Bertold verza, ki ima stalno število zlogov in prepoBrecht. znavno metrično shemo. Soobčutje/sinestezija je vrsta slogovne figure, Znanstvena fantastika je vrsta pripovedne za katero je značilno združevanje različnih čuproze, v kateri izmišljeni svet temelji na dosežtnih zaznav (slišanje barv, videnja zvoka, vonjakih znanosti, tehnike, vesolja, vesoljskih bitij in nje barv), npr.: kričeča barva, zeleni zvok, barve domišljije. pojejo. Znanstvenofantastični roman je vrsta romaSpominska književnost je vrsta književnosti, na, ki temelji na domnevah znanosti in domiki temelji na spominih na osebe, dogodke, srešljije. čanja, ki jih je pisec sam doživel. Zvočno slikanje/zvočno ujemanje (samoglaStalni okrasni pridevek je vrsta pridevnika, ki snikov – asonanca, soglasnikov – aliteracija) je stalno določa samostalnik. Ustaljen prilastek, ki vrsta slogovne figure, ki temelji na zvočni podoloča samostalnik (beli grad, lepa Vida, hrabri dobnosti dveh ali več zaporednih besed; zvočvitez, bistra voda, črna smrt). na zveza ali zvočna povezanost. Življenje zajemati z a) veliko žlico,potenca b) veliko vrednost potence Ženska rima je vrsta rime, imenovana tudi vilico? šibka rima, ki ima naglas na predznanjem zlopotenčna osnova stopnja ali eksponent Stopica je osnovna metrična enota verza, ki je gu; dvozložna rima, npr. dáma – sáma – máma sestavljena iz poudarjenih (–) in nepoudarjenih – dráma – ráma ... (U) zlogov. Najpogosteje uporabljane so nasleŽivalska pravljica je vrsta pravljice, v kateri nadnje metrične enote verza: jamb (U–, npr. spostopajo poosebljene (personificirane) živali kot mín), trohej (–U, npr. čáša) in amfibrah (U–U, glavne književne osebe, npr. Svetlana Makarovič: npr. planína). Sovica Oka, Sapramiška, Pekarna Mišmaš ipd. Stopnjevanje/gradacija je besedno sredstvo, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko močnejših besed, npr. Minute se Besedilo: dr. Milena Blažić Ilustracije: Pšena Kovačič plazijo, dnevi hodijo, leta pa bežijo. Uredniški pregled: Dubravka Berc Prah 4,05 EUR Direktor produkcije: Klemen Fedran Strip je vrsta zgodbe, prikazane z zaporedjem Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Rok Kvaternik slik in z besedilom, navadno v oblačkih. Strip je Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Danilo Frlež / Studio Rokus Klett tudi revija s takimi zgodbami. Tisk: tiskano v Bolgariji Naklada: 5.000 izvodov Šanson je vrsta pete pesmi z zahtevnejšo vse1. izd.: 1. natis Ljubljana, 2008 bino, nastal v Franciji. Glavna predstavnica: Svetlana Makarovič. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Španska romanca je vrsta lirsko–epske pesmi 821.163.6.09(035) 82.0(035) z ljubezensko vsebino, ki je nastala v srednjeBLAŽIĆ, Milena veški Španiji. Osnovnošolski plonk. Slovenščina. Književnost / [besedilo Milena Blažić ; ilustracije Pšena Kovačič]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008 Televizijska igra je dramska vrsta z multimeISBN 978-961-209-742-4 dijskimi učinki, ki je namenjena predvajanju po 1. Gl. stv. nasl. 239817984 televiziji.

MATEMATIKA

Romantično pisanje je način pisanja, ki izraža

Satira besedila, = 8je vrsta književnega = 40 — 22 ki = na po-

00 ih 60.0 prodan v izvodo

ALGEBRA

} }

{

❱❱

od P do Ž

REŠEVANJE IZRAZOV Izrazi z oklepaji Romanca je daljša lirsko-epska pesem z ljube-

ALGEBRA

ovnem zapovrstju predstavimo poke dogodke od rojstva do sedanjosti. s napišemo:

ZAHVALA Ločimo ustno in pisno, zasebno in javno ter neuradno in uradno zahvalo. Napisana uradna zahvala je namenjena ustanovam ali posameznikom v njih. Ima obliko uradnega pisma.

Same velike črke S samimi velikimi črkami pišemo kratice (npr. SAZU).

Z veliko začetnico pišemo prvo besedo v povedi (npr. Gremo v gledališče.), začetek dobesednega navedka v premem govoru, in sicer za dvopičjem (npr. Oče je dejal: »Tako se ne bomo pogovarjali.«), z veliko začetnico začnemo tudi poved znotraj katere druge povedi (npr. V povedi Na proslavi so otroci z občutkom zapeli slovensko himno podčrtaj povedek.). Z veliko začetnico pišemo svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki se končujejo na -ov, -ev, -in (npr. Jankov, Alešev, Metin), tudi izraze spoštovanja (npr. Vi). Z veliko začetnico pišemo lastna imena bitij, zemljepisna lastna imena in stvarna lastna imena.

življenju, pogosto v obliki dvogovora. Ep/epska pesnitev je obsežna pripovedna pesnitev o znamenitem dogodku. Evfemizem je vrsta slogovne figure, s katero omilimo ali olepšamo neprijeten ali neprimeren izraz, npr. laž — neresnica, umreti — odditi, kradljivec — dolgoprstnež … Fantastična pripoved/fantastična zgodba je vrsta sodobne pravljice, ki temelji na domišljijski pripovedi in zgodbi, za katero so značilni čudežni dogodki in predmeti; obsežna sodobna pravljica, npr.: Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici; Joanne Cathleen Rowling: Harry Potter. Film je umetniško delo iz slik, zvokov in animacije na filmskem traku. Pustolovski film je vrsta filma, ki opisuje nenavadne dogodke, pustolovščine in dogodivščine. Filmska kriminalka je vrsta filma, ki temelji na preprečevanju in odkrivanju kriminala. Gazela je orientalska vrsta (ljubezenske) pesmi, O z rimo v prvem SAM verzu in drugem ter v vseh sodih (parnih) verzih, pogosto z refreEUR nom. Kaj je pisal F. Prešeren: sonete, gazele, antilope? Gledališka predstava je uprizoritev dramskega besedila v gledališču. Glosa je vrsta kratke štirivrstične pesmi z zaključno mislijo v zadnji vrstici. Glose je pisal npr. France Prešeren. Groteska je vrsta pripovedne proze, ki na grozljivo-smešen način prikazuje življenje. Grozljivka/grozljiva zgodba je vrsta pripovedi z grozljivo, napeto zgodbo o nenavadnih dogodkih. Humoreska je vrsta kratke vedre zgodbe, ki na šaljiv način prikazuje življenje; dobrodušno šaljiva in nagajiva zgodba obenem. Igralec/igralka je oseba, ki umetniško upodobi osebe v dramskem/filmskem delu; glavni in stranski igralci. Ilustracija besedila je umetniška dejavnost risanja/slikanja kot nazorna upodobitev književnega besedila; likovna ponazoritev književnega besedila; domišljijskočutna predstava besedila. Impresionistična pesem je vrsta pesmi, v kateri pesnik izrazi svoja trenutna čustva, razpoloženja in vtise; pesem bežnega trenutka. Glavni predstavniki: Dragotin Kette, Josip Murn idr. Impresionizem je literarni slog v času moderne/nove romantike (1899–1918), ki izraža notranje (čutne) vtise (impresije) na zunanji svet. Jamb je dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim (U) in drugim poudarjenim (–) zlogom; jambski verz (U–). Karakterizacija/orisovanje je postopek, s katerim se označujejo glavne značilnosti, lastnosti oseb, zlasti značajske. Kitica je osnovna enota pesmi iz dveh ali več verzov/vrstic. Književna oseba je oseba, ki nastopa v besedilu, lahko je glavna ali stranska. Komedija/veseloigra je vrsta dramskega besedila vesele ali šaljive vsebine; šaloigra, npr. Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, Matiček se ženi idr. Komično, komik, komika je umetniška predstavitev komičnega, smešnega, šaljivega, šegavega; vzrok za smeh. Konstruktivistična pesem je vrsta pesmi, ki temelji na izvirni sestavi (konstrukciji) besednih, simbolnih in drugih prvin. Konstruktivizem je književna smer po prvi svetovni vojni (1918), ki pod vplivom tehničnega razvoja poudarja obliko ali konstrukcijo. Glavni predstavnik: Srečko Kosovel.

MATEMATIKA

LJeNJU OSeBe nem zaporedju navajamo pomembne e iz življenja osebe od njenega rojstva so v pretekliku. enju osebe se razlikuje od opisa osein življenja) in oznake osebe (duševne

OBVeSTiLO Sporočevalec jedrnato pisno ali ustno sporoča, kdo obvešča, koga obvešča, kdaj in kje se bo kaj zgodilo. Uradno obvestilo vsebuje ime (logotip) ustanove ali podjetja, ime naslovnika, kraj in datum, naslov Obvestilo, osrednje sporočilo, pozdrav in podpis sporočevalca.

v izvodo

JEZIK

NO BeSeDiLO mo enkratni dogodek, ki se je zgodil v dogodka morajo biti pravilno razvrščeezana. Navadno je iz uvoda (napovemo m bomo pripovedovali), jedra (pripoveje zgodilo) in zaključka (povzamemo , povemo svoje mnenje o dogodku, evanje …).

V pomoč besedilo razdelimo na odstavke, nato pa si zastavimo vprašanji: O čem govori odstavek? in Kaj nam o tem pove?

SLOVENŠČINA

OBNOVA V podrobni obnovi obnovimo bistvene podatke in nekaj podrobnih, v skrčeni pa samo bistvene podatke. Te razvrščamo kot v izhodiščnem besedilu.

a ali govorjena. Vsebuje vprašanja in odgovore. Rezultati ankete so lahko dno (ustno/pisno) ali nebesedno (z oravnimi stolpci, z diagrami …).

dnoti strokovno ali umetniško delo. tem delu, nato pa sledi njegovo osebno meljitvijo. Pod oceno se sporočevalec e.

ŠPORTNi PROGRAM Je javno obvestilo o vrsti športnega dogodka, času in kraju ter načinu poteka dogodka. VABiLO Navedemo, kdo, koga, čemu, kdaj in kam vabi. Vabila so ustna ali pisna, zasebna ali javna, uradna ali neuradna. Neuradno in uradno vabilo se razlikujeta po obliki, nagovoru, ogovarjanju, pozdravu, podpisu. Uradno ima podatke o sporočevalcu, kraj in datum pisanja, pod podatki sporočevalca naslov Vabilo, spoštljiv nagovor, besedilo vabila, pozdrav in podpis sporočevalca. OPRAVičiLO Navedemo, kdo opravičuje, koga in za kaj opravičuje, zakaj in kdaj je do tega prišlo. Opravičila so lahko zasebna ali javna. Zasebna so lahko neuradna ali uradna. Napisano uradno opravičilo ima obliko uradnega pisma.

Ekloga je vrsta pesmi o idiličnem, pastirskem

}

ANKA POJAVA o izbrani pojav in navedemo, katere nosti ima, zakaj nastane in kaj povzroči. jiku.

00 ih 60.0 prodan

KULTURNi SPOReD Je javno obvestilo o naslovu, avtorju, izvajalcu, kraju in času prireditve.

}

čASOPiSNO POROčiLO V njem sporočevalec/novinar o dogodku objektivno poroča, torej pove, kdaj in kje se je kaj zgodilo, kdo je udeleženec dogodka in kako je ta potekal. Časopisno poročilo vsebuje nadnaslov, naslov in podnaslov ter ime in priimek poročevalca.

Aforizem je kratko in jedrnato izražena duhovita, globoka misel ali izrek, npr. Alkohol mi gre na jetra. Aliteracija je ponavljanje dveh ali več soglasnikov ali soglasniških skupin v besedah; soglasniški stik. Dva balona letita čez puščavo. Prvi reče: »Pazi kaktusssss…!« Drugi pa: »Kje ga vidiššššš…!« Amfibrah je trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom; shema: U–U, tj. stopica z nepoudarjenim, poudarjenim in nepoudarjenim zlogom. Anagram je vrsta besedne igre, pri kateri nastanejo nove besede s prestavljanjem črk, npr. telo — leto. Analitična zgradba je zgradba razkritij, ki temelji na analizi/razkritju/odkritju preteklih dogodkov. Zgodba, ki je zgrajena analitično, se začne na sredini, sledi predzgodba, ki je bistvena za potek nadaljnje zgodbe in za zaključek (2 – 1 – 3). Anekdota je kratka duhovita zgodbica iz življenja (znamenitih) ljudi. Animirani film je vrsta filma, v katerem nastopajo narisani liki (predmeti, lutke). Najbolj znani vrsti animiranega filma sta lutkovni film in risani film. Antropomorfizem je pripisovanje človeških lastnosti živalim, igračam, naravi, predmetom, izmišljenim bitjem ipd. Asonanca je ujemanje dveh ali več samoglasnikov v zaporednih besedah (verzih), samoglasniški stik. Avtobiografija je vrsta pripovedi, ki opisuje lastno življenje pisca; ki temelji na resničnih doživetjih in izkušnjah; življenjepisno besedilo. Bajka je vrsta ljudske pripovedi o bogovih, bajeslovnih bitjih, nenavadnih pojavih in dogodkih. Balada je vrsta lirsko-epske pesmi z grozljivim, mračnim vzdušjem in tragičnim koncem, npr. France Prešeren: Povodni mož. Basen je vrsta poučne pripovedi, v kateri nastopajo poosebljene živali, stvari ali naravni pojavi, npr. Ezop: Lisica in krokar. Basnopisec je oseba, ki piše basni (Ezop, Phaedrus, La Fontaine, Ivan Krilov, Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Slavko Pregl idr.). Basnoslovec je oseba, ki preučuje basni. Biografija je vrsta pripovedi, ki popisuje življenje kake osebe; življenjepisno besedilo. Bulvarka je vrsta igre iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje sodobne probleme. Črtica je vrsta kratkega književnega besedila, ki na oseben, čustven način opisuje dogajanje. Dejanje je vsebinska in oblikovna enota dramskega, odrskega ali književnega besedila. Deklamacija je umetniško podajanje ali govorjenje (pesniškega) besedila na pamet. Didaskalije/režijske opombe so del dramskega besedila, v katerem dramatik opiše sceno, osebe, njihovo gibanje; dramsko navodilo ali pojasnilo. Dnevniški roman je vrsta romana z osebnimi zapiski o dnevnih dogodkih in doživljajih. Dogajalni/književni čas je čas, v katerem se dogajanje v besedilu vrši/dogaja. Dogajalni/književni prostor je mesto ali kraj, v katerem potekajo dogodki. Domoljubna/domovinska pesem je vrsta pesmi, ki izpoveduje, izraža ljubezen do domovine. Drama je gledališka igra resne vsebine. Dramatizacija je vrsta predelave proznega ali pesniškega besedila v dramsko obliko; uprizoritev takšnega besedila v gledališču in/ali razredu. Dvojni naslovnik je značilnost sodobne mladinske književnosti, ki je namenjena mlademu in odraslemu bralcu.

}

NOViCA Je krajše govorjeno ali zapisano besedilo. Ima naslov in (navadno) ime in priimek sporočevalca. Ta sporoča, kdaj in kje se je kaj zgodilo, kdo je udeleženec dogodka in (včasih) zakaj se je dogodek zgodil.

rej navede definirani pojem (Lekarna), pomenko (je zdravstvena ustanova,) aterih se definirani pojem loči od pojki izdeluje, pripravlja in izdaja zdravila). navede nadpomenko, nato lastnosti in b).

Pravopis

SLOVAR LITERARNOTEORETIČNIH POJMOV RACIONALNA ŠTEVILA  IRACIONALNA ŠTEVILA  RAČUNSKI ZAKONI  REŠEVANJE IZRAZOV  POTENCE

od A do N

SLOVAR LITERARNOTEORETIČNIH POJMOV

a Zbirk

NK PLO

MA a je zdravstvena ustanouje, pripravlja in izdaja zdravila. ki izdeluje, pripravlja in izdaja zdravila,

sanja

Angleščina 6+ Nacionalno preverjanje znanja

7/21/08 1:33:04 PM

Jezik

Jez k

Kn ževnost

A gebra

Geometr a

9789612098292 4,50 €

9789612097431

9789612097424

9789612096953

9789612096946

K A T A L O G 31

30 37 ndd 31

4 22 15 8 50 AM