Razvijanje pismenosti je za večino otrok prijeten izziv, za nekatere pa velika težava, zato potrebujejo posebno pozornost in podporo. Zavoljo slednjih je pod peresom dr. Tanje Černe nastala monografija, v kateri se odraža njeno dolgoletno strokovno delovanje in zavzeto raziskovanje. Avtorica je s svojo tenkočutnostjo zaznala potrebo po celovitem strokovnem pregledu in oblikovala besedilo, ki je zapolnilo vrzel zahtevne in občutljive vsebine.
Dragocen prispevek te monografije se odraža v avtoričinem temeljitem poznavanju obravnavane tematike, saj je naslovni problem osvetlila s sodobnimi teoretičnimi spoznanji, ki jih je spretno povezala s primeri specialnopedagoškega dela, kar naredi besedilo razumljivo, sprejemljivo in v vsakdanjem življenju uresničljivo za učitelje in tudi starše. Avtorica je besedilo zasnovala pregledno in vsebinsko strukturirano. V svojem izražanju je jasna in eksaktna s primeri, ki so namenjeni različnim strokovnim profilom, v prvi vrsti pa učiteljem. Besedilo ni le sodoben recept za pedagoško delo, temveč ponuja izhodišča, s katerimi strokovne delavce usmerja k razmišljanju o svojem védenju, pristopih in uporabi različnih strategij, ki so v pomoč otrokom. Predlagane primere lahko učitelj uporabi kot napotke za izboljšanje svoje poučevalne prakse in posledično za izboljšanje učnega uspeha otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Dodatno lahko strokovni delavci, ki se že ukvarjajo z otroki s predstavljenimi težavami, dobijo potrditev svojega strokovnega delovanja ali pa s to monografijo nadgradijo svoje znanje.
Dr. Černe na začetku s podporo relevantne literature podrobno razloži pojma splošnih in specifičnih učnih težav. V nadaljevanju se osredotoča na postopek obravnave, ki jo potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami, in opredeli stopnje, po katerih obravnava poteka. Avtorica opozori, da mora učitelj poleg svoje »dobre poučevalne prakse«, ki jo avtorica podrobno predstavi, upoštevati tudi strokovna izhodišča, načela in oblike prilagoditev, povezane z otroki, ki imajo splošne ali specifične učne težave. Svoje delo dopolni z ustreznimi motivacijskimi naravnanostmi, ki so temeljnega pomena za otrokov uspešen učni napredek. Če je v preteklosti učitelj deloval samostojno, si danes takšnega načina dela ne moremo več predstavljati, zato se dr. Černe pri pisanju osredotoča na partnersko sodelovanje s starši. Natančno opredeli vsebine, o katerih naj bi se učitelji in strokovni delavci pogovarjali s starši, pri čemer izpostavlja korektnost stroke. Poseben poudarek nameni ustreznim pričakovanjem učiteljev do staršev, saj ta za uspešen napredek otroka ne smejo biti niti prenizka niti prezahtevna. Avtorica izpostavlja podporno vlogo staršev pri delu s svojimi otroki, hkrati pa se za uspešen napredek otroka obrača k učiteljem, ki poznajo vsebino poučevanja, obvladajo metodične pristope, didaktična načela in raznolike poučevalne prakse. O dobrem sodelovanju avtorica govori, kadar vsi deležniki prevzamejo svojo odgovornost ter razvijejo najvišjo možno mero spoštljivosti in medsebojno zaupljivo komunikacijo. K celoviti obravnavi otroka sodi tudi interno timsko sodelovanje strokovnih delavcev v šoli in medinstitucionalno timsko sodelovanje, pri čemer avtorica opredeli razmerje odgovornosti v povezavi z otrokovim delom, dodatno pa je vzpostavljena preglednost dela, kar vodi k doseganju ciljev.
V tematskem sklopu opismenjevanja učencev, ki so rizični za razvoj disleksije, disortografije in disgrafije, so izpostavljene pomembne razlike, ki se kažejo že v predšolskem obdobju na področju predznanja jezika, v šolskem obdobju pa se izražajo pri usvajanju branja, pisanja in računanja. Avtorica združuje vertikalno povezavo na področju razvijanja pismenosti tako v predšolskem kot šolskem obdobju, pri čemer nazorno predstavi različne stopnje razvoja začetnega branja in pisanja.
Monografija učiteljem, drugim strokovnim delavcem šole in staršem ponuja celovit pregled vedno bolj razširjene problematike ter jih usmerja k praktičnim in izvedljivim aktivnostim in strategijam, kar je pomembno z vidika vsakdanjega poučevanja v sodobnem izobraževalnem sistemu.
Dr. Katarina Grom, mag. prof. pouč. na razredni stopnji