katalog zgodovina 200910 splet A4

DOSEDANJE IN POSODOBLJENE IZDAJE

Rokusova Rokusova

zgodovina zgodovina

VVOO SS NN OO VV NN I IŠ Š OO L IL I 10 š oš o l slks ok ol el teot o2 02 00 90 /91/ 0

ZNANJE NAS DELA VELIKE

www.rokus-klett.si www.praktik.org www.knjigarna.com www.devetletka.net www.raziskujem.si

Drage kolegice in dragi kolegi!

Učitelji, ki poučujemo zgodovino, smo z velikim zanimanjem spremljali nastajanje posodobljenega učnega načrta. Lahko bi rekli, da so se njegovi avtorji potrudili in ga prenovili tudi po naših željah. Že hiter pogled v posodobljeni učni načrt nam odkrije, da so med cilje poučevanja zgodovine vključeni cilji, ki učencem z raziskovalnim učenjem omogočajo poglabljanje in razširjanje znanja o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in o vzrokih za njihovo spreminjanje. Učencem z uporabo različnih zgodovinskih virov in literature ter učenjem ob tem omogočajo razvijanje spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod.

Zdaj učitelji potrebujemo še učbenike, delovne zvezke in drugo gradivo, ki bi nam pomagalo učne ure oblikovati dinamično in aktualno ter z aktivnim vključevanjem učencev.

Danes, ko je spodbujanje kritičnosti in pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj pomemben cilj poučevanja zgodovine, si želimo, da bi imeli v rokah pedagoško gradivo, ki bi nam omogočilo doseči navedene cilje.

V Založbi Rokus Klett smo se že pred leti odločili, da učiteljem zgodovine v osnovni šoli pomagamo pri sodobnem poučevanju zgodovine, zato smo pripravili učbeniške komplete za zgodovino z naslovom Raziskujem preteklost. Še posebno smo se potrudili, da bi ponudili obilo idej in zamisli za oblikovanje učne ure. Pripravili smo tudi letne in dnevne učne priprave, ki so dostopne na spletnih straneh www.praktik.org. Z letom 2008 smo zasnovali novo spletno stran www.raziskujem.si, na kateri lahko najdete tudi elektronske prosojnice za 6. razred, v pripravi pa so tudi prosojnice za 7. razred.

Povsem nov pristop smo ubrali pri zasnovi delovnega zvezka in priročnika.

Delovni zvezek je oblikovan kot zbirka učnih delovnih listov in je uporaben pri pouku v razredu. Priročnik za učitelje pa je zasnovan tako, da omogoča hitro pripravo dnevne učne priprave ter učitelju ponuja nabor metod in nalog, ki jih lahko uporabi pri pouku.

Pred seboj imate katalog, s katerim vam podrobneje predstavljamo učbeniške komplete za 6, 7., 8. in 9. razred. Še posebej bi radi izpostavili prenovljen učbenik in delovni zvezek za 7. razred.

Vabim vas, da pregledate katalog in naše učbeniške komplete. Prepričana sem, da vas ne bodo pustili ravnodušne.

mag. Jelka Razpotnik, urednica za zgodovino Založba Rokus Klett, d.o.o.

Učbeniški komplet Raziskujem preteklost 9 je prejel bronasto nagrado Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG) za leto 2006.

Združenje EEPG vsako leto podeljuje nagrade in priznanja za najboljše evropske učbeniške komplete.

SESTAVNI DELI UČBENIŠKIH KOMPLETOV

Raziskujem preteklost 6

Avtorica: Helena Verdev Zgodovina za 6. razred: u na priprava PRIPRAVA ZA U NO URO 1 Razred: _____________________________ Datum: _____________________________ U na tema: Ostanki preteklosti: spoznajmo zgodovino

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST učbe

nik

za zg

odov

Hel

ino

za 6.

razr

ed

osno

ena

delo

Ver dev

vne

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

6

vni

zvez

ek za

zgod

šole

ovin

Hel

o za

6. ra

zred

osno

ena

reši

Ver dev

vne

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

6

tve

nalo

g iz

delo

vneg

a zv

ezka

za 6.

razr

ed

osno

šole

vne

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

prir

6

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

Hel

ino

za 6.

razr

ed

šole

Učbenik b k

Delovni l zvezek k

Rešitve nalog l

70 strani, 6 zemljevidov, 136 ilustracij in fotografij

40 strani, 105 ilustracij in fotografij

iz delovnega zvezka

osno

ena

eni doblj Poso t bo na le komp pomladi s o j l vo .

2011

Skupaj: 14 ur LITERATURA:

Literatura: • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.

• Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. ƒ Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001.

• Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Ver dev

vne

Vzgojno-izobra evalni cilj l i: cilji:

Glavni: pozna cilj l e pouka zgodovine in cilje • zna opisati spremembe, ki jih povzroèila u enec francoska revolucija. zna ilnosti zgodovinske vede. • Napoleonov kodeks 11.–12. Kako je Napoleon ustvaril Uèenec: evropski imperij • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • celinska zapora U na• enota: opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, Delni: vojn, Kaj u i zgodovina • pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih zgodovina, - pozna anaèin prou uje • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne,kaj vojskovanja in - pojasni pomen poznavanja taktiko, preteklosti/zgodovine • navede tri usodne napake Napoleona in zna pojasniti, zakaj so bile zanj usodne. oblike: 13. Kako je francoska revolucija U neUèenec: • Ilirske province Delovni: f ontalna, fr odmevala v slovenskih deželah frontalna, • ve,, individualna kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija - u enci komuniciraj komunicirajo a o in odgovarjajo odgovar arjaj a o na Slovenskem, vpra anja, • poznajo dežele, ki so bile del Ilirskih provinc, re ujejo re ujej eFrancozi o razli ne tipe nalog, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih -uvedli v èasu Ilirskih - razvijejo razvij i ej e o sposobnost uporabljanja uporablj l anja razli nih U neprovinc. metode: virov in razbiranja informacij infor f macij i v njih razlage, metoda razgovora, metoda metoda • dunajski kongres 14. Kako je dunajski kongres Uèenec: demonstracije, dela z slikovne demonstracij preuredil Evropo • ve, zakaj soi e, se metoda evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil • restavracija zgodovinskim besedilom, metoda dela s • legitimizem njihov namen, gradivom, slikovnim • razloži, kakometoda se jeslikovnospremenil evropski zemljevid po dunajskem • sveta aliansa grafi nih izdelkov grafi f nih kongresu, U na• sredstva: opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

- delovni zvezek Uèna tema: - u benik EVROPA IN SVET V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Doma e delo:

6

šole

Letna in dnevne priprave ter elektronske prosojnice na www.praktik.org in www.raziskujem.si

Priročnik k za učitelje

Raziskujem preteklost 7

Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

Posodobljena izdaja

Dosedanja izdaja 11.–12. Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST učbe

nik

za zg

odov

ino

za 7.

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST reši

Jelk Da a Raz mja pot n Sno nik j

razr

ed

osno

vne

7

tve

nalo

g iz

delo

vneg

a zv

ezka

za 7.

razr

ed

osno

šole

vne

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

prir

7

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

šole

ino

za 7.

13. Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

14. Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

ed

osno

vne

• Napoleonov kodeks • celinska zapora

• Ilirske province • Kraljestvo Ilirija

• dunajski kongres • restavracija • legitimizem • sveta aliansa

Uèna tema: EVROPA IN SVET V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Skupaj: 14 ur LITERATURA: • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.

• Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. ƒ Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001.

• Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Jelk Da a Raz mja pot n Sno nik j

razr

• zna opisati spremembe, ki jih povzroèila francoska revolucija.

Uèenec: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, • pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn, • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, naèin vojskovanja in taktiko, • navede tri usodne napake Napoleona in zna pojasniti, zakaj so bile zanj usodne.

Uèenec: • ve, kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na Slovenskem, • poznajo dežele, ki so bile del Ilirskih provinc, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi v èasu Ilirskih provinc.

Uèenec: • ve, zakaj so se evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil njihov namen, • razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu, • opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

7

Letna priprava

šole

na www.praktik.org in www.raziskujem.si

Učbenik

Delovni zvezek

Učbenik

Delovni zvezek

Rešitve nalog

Priročnik za učitelje

140 strani, 16 zemljevidov, 264 ilustracij in fotografij

104 strani, 24 zemljevidov, 160 ilustracij in fotografij

144 strani, 13 zemljevidov, 220 ilustracij in fotografij

80 strani, 16 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

iz delovnega zvezka

116 strani

Izdaja je usklajena s posodobljenim učnim načrtom. Učbenik in delovni zvezek bosta na voljo že spomladi 2009. Rešitve nalog iz delovnega zvezka, posodobljeni priročnik za učitelje, letne in dnevne priprave ter elektronske prosojnice bodo brezplačno dostopni na www.praktik.org in www.raziskujem.si že avgusta 2009.

Dosedanja izdaja je še vedno na voljo. Njena potrditev bo veljala še dve leti po uvedbi posodobljenega učnega načrta.

Raziskujem preteklost 8

Avtorji: Anita Mirjanič, mag. Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

11.–12. Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

13. Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

14. Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST reši

tve

nalo

g iz

delo

vneg

a zv

ezka

za 8.

razr

ed

osno

vne

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

prir

8

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

šole

ino

za 8.

ed

osno

vne

• Ilirske province • Kraljestvo Ilirija

• dunajski kongres • restavracija • legitimizem • sveta aliansa

Letna priprava

8

na www.praktik.org in www.raziskujem.si

šole

Delovni l zvezek k

Rešitve nalog l

Priročnik k za učitelje

176 strani, 29 zemljevidov, 278 ilustracij in fotografij

152 strani, 19 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

iz delovnega zvezka

192 strani

Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj 11.–12. Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

13. Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

14. Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST reši

Učbenik b k

Delovni l zvezek k

169 strani, 26 zemljevidov, 238 ilustracij in fotografij

155 strani, 23 zemljevidov, 228 ilustracij in fotografij

eni doblj Poso t bo na le komp pomladi s o j vol .

2010

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.

• Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. ƒ Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001.

• Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Učbenik b k

Raziskujem preteklost 9

• Napoleonov kodeks • celinska zapora

Uèna tema: EVROPA IN SVET V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Skupaj: 14 ur LITERATURA:

An ita Jelk Mirja nić Da a Raz mja pot Helen n Sno nik j a An ka Zu Verdev ljan

razr

• zna opisati spremembe, ki jih povzroèila francoska revolucija.

Uèenec: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, • pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn, • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, naèin vojskovanja in taktiko, • navede tri usodne napake Napoleona in zna pojasniti, zakaj so bile zanj usodne.

Uèenec: • ve, kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na Slovenskem, • poznajo dežele, ki so bile del Ilirskih provinc, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi v èasu Ilirskih provinc.

Uèenec: • ve, zakaj so se evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil njihov namen, • razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu, • opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

DVD

tve

nalo

g iz

delo

vneg

a zv

ezka

za 9.

razr

ed

osno

vne

RA Z PR ISKU ET JEM EK LO ST prir očni k

9

za

učit elje za

zgod ov

Uèna tema: EVROPA IN SVET V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Skupaj: 14 ur LITERATURA: • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.

• Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. ƒ Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001.

• Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Jeri Hel ca Do Da ena Pačbnik, mja nik An An ka n Sno , Jelk ita Mir Zul j, jan Helenaa Raz janič, pot Ver nik dev , ,

ino za

9. ra

zred

šole

• zna opisati spremembe, ki jih povzroèila francoska revolucija.

• Napoleonov kodeks Uèenec: • celinska zapora • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, • pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn, • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, naèin vojskovanja in taktiko, • navede tri usodne napake Napoleona in zna pojasniti, zakaj so bile zanj usodne.

Uèenec: • Ilirske province • ve, kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija Slovenskem, • poznajo dežele, ki so bile del Ilirskih provinc, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi v èasu Ilirskih provinc.

Uèenec: • dunajski kongres • ve, zakaj so se evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil • restavracija njihov namen, • legitimizem • razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem • sveta aliansa kongresu, • opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

osno vne šole

Rešitve nalog l

Priročnik za učitelje

iz delovnega zvezka

184 strani

Letna priprava na www.praktik.org in www.raziskujem.si

eni doblj Poso t bo na le komp pomladi s o j l vo .

2011

USKLAJENO S POSODOBLJENIM UČNIM NAČRTOM

ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV Učbeniške komplete Raziskujem preteklost smo razvili z ekipo izkušenih učiteljev. Vanje so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Avtorji so se potrudili, da so kompleti oblikovani nazorno in privlačno – skratka tako, da učiteljem zgodovine pomagajo pri uvajanju sodobnih pristopov v razredu in prihranijo veliko časa, sicer namenjenega pripravi učnih ur.

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T

Glavne značilnosti učbeniških kompletov:

učb

enik

za zg

o do

Helen a

vino

za 6

. razr

ed o

sno

Verd ev

v ne

6

šole

Omogočajo aktivno učenje in kritično razmišljanje.

Kompleti učencem ponujajo razumljivo besedilo z mnogimi dodatnimi rubrikami in informacijami (Aktualno, Portret osebnosti, Ali veš?), ki omogočajo aktualizacijo pri pouku, vživljanje v določeno zgodovinsko obdobje ali dopolnilo k vodilnemu besedilu. Delovni zvezek lahko uporabimo kot delovne liste pri pouku, v katere učenci neposredno vpisujejo svoje ugotovitve. Miselni vzorci in avtentične naloge učencem ponujajo možnosti za učinkovito ponavljanje snovi.

Omogočajo problemski pristop in raziskovalno učenje.

Z uvajanjem ključnih vprašanj v naslovu učbeniki vzbujajo radovednost učencev, ob pomoči virov pa lahko učenci samostojno odkrivajo določeno zgodovinsko obdobje in poiščejo odgovor na določeno ključno vprašanje.

Omogočajo delo z učenci s posebnimi potrebami.

Kompleti so primerni tako za učence z učnimi težavami (v pomoč jim je jedrnato in barvno poudarjeno osnovno besedilo) kot tudi za nadarjene učence (naloga Radovednež v delovnem zvezku ter rubriki Ali veš? in Portret osebnosti v učbeniku).

Ponujajo bogate možnosti za delo s slikovnimi, pisnimi in avdiovizualnimi viri.

V učbeniku, delovnem zvezku in priročniku se nahaja veliko spletnih naslovov, ki učencem ponujajo zanimive predstavitve zgodovinskih vsebin, ter navedbe pisnih in avdiovizualnih virov.

Omogočajo širok pregled in razumevanje dogajanja v preteklosti.

Kompleti poleg politične poudarjajo tudi gospodarsko, družbeno in kulturno zgodovino ter predstavljajo teme, ki do sedaj niso bile deležne večje pozornosti (npr. zgodovina žensk). Učenci se tako seznanijo z različnimi pogledi na določeno zgodovinsko dogajanje in ob tem gojijo spoštovanje do različnosti v svetu.

!

Posodobljena izdaja za 7. razred V Založbi Rokus Klett smo prenovljena učbenik in delovni zvezek Raziskujem preteklost 7 preuredili po posodobljenem učnem načrtu, in sicer smo: • poenostavili in preoblikovali vsebino, tako da učenci lahko usvojijo učne vsebine, dosežejo cilje in pričakovane dosežke, ki jih predpisuje posodobljeni učni načrt, • v določenem zaporedju vključili obvezne in izbirne vsebine, • aktualizirali zgodovinska spoznanja, saj s tem učence usposabljamo za aktivno in kritično dojemanje sodobnega sveta, • vključili vprašanja in naloge za ponavljanje, s katerimi bodo učenci lahko pridobili vseživljenjsko znanje oziroma veščine ter imeli možnost (samo)preverjanja usvojenega znanja.

RA Z PR ISKU ET JEM EK LO ST

Spodbujajo sodoben tematski pristop.

Vsako poglavje predstavlja eno zaokroženo celoto – temo v določenem kronološkem zaporedju.

učbe

nik

za

zgod

ovin

o za

7. ra

Jelk Da a Ra zpo mj an Sno tnik j

zred

osno

vn

e šo

7

le

Dosedanja izdaja za 7. razred bo še na voljo.

Gradivo za učitelje Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na posebni spletni strani www.raziskujem.si.

Na spletni strani najdete:* • priročnike za učitelje, • letne in dnevne priprave, • računalniške diaprojekcije, • delovne liste, • dodatno slikovno gradivo, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

4

u na Zgodovina za 6. razred:

priprava URO PRIPRAVA ZA U NO

1

alni cilji: Vzgojno-izobra ev

U na enota: a Kaj u i zgodovin

U ne oblike: na frontalna, , individual

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z cije, slikovne demonstra , metoda dela s zgodovinskim besedilom , metoda slikovnoslikovnim gradivom grafi nih izdelkov sredstva: U na - delovni zvezek - u benik Doma e delo:

u na priprava

ne ure Potek vzgojno-izobra eval (10 minut) 1. UVODNI DEL U itelj CIJA: motivacijska UVODNA MOTIVA zamisli) tehnika (zapisovanje pojem zgodovina - u itelj na tablo zapi e zapisanih pojmih - vodi razgovor o

U enci

(30 minut) 2. GLAVNI DEL U itelj in tabelski sliki poda - ob slikovnem gradivu

besede, dopisujejo klju ne - hodijo k tabli in ta pojem ki po njihovem definirajo vpra anja - odgovarjajo na u iteljeva - sodelujejo v pogovoru U enci - sodelujejo v razgovoru in slikovno gradivo - razlagajo besedila

razlago: JA ZGODOVINO A. KDO USTVAR JE ZGODOVINA B. KAJ PROU U NO POZNAVANJE C. ZAKAJ JE POMEMB ZGODOVINE

_____ ________________ Razred: ________ _____ ________________ Datum: ________ o U na tema: ti: spoznajmo zgodovin Ostanki preteklos

Zgodovina za 6. razred:

Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje ke vede. zna ilnosti zgodovins Delni: zgodovina, - pozna kaj prou uje ja - pojasni pomen poznavan e preteklosti/zgodovin Delovni: na ajo in odgovarjajo - u enci komunicir vpra anja, tipe nalog, - re ujejo razli ne t uporabljanja razli nih - razvijejo sposobnos informacij v njih virov in razbiranja

ett, Ljubljana, 2008. , za 6. razred, Rokus-Kl Literatura: Rokus-Klett, Ljubljana m preteklost 6: u benik H. Verdev, Raziskuje preteklost 6: delovni zvezek za 6. razred, m H. Verdev, Raziskuje 2008.

re evanje nalog v - vodi u ence skozi preverja in popravlja delovnem zvezku, njihove odgovore u enci zapisali pravilne - preveri, ali so vsi re itve (5 minut) 3. ZAKLJU NI DEL U itelj za ponovitev: U encem postavi vpra anjaki prou uje oseba, Kako se imenuje i? dogajanje v preteklost o poznavanje Zakaj je pomembn zgodovine?

Herodot? bil je ju Kdo pomaga pri prou evan Kaj zgodovinarju preteklosti?

- vpisujejo re itve

v delovni zvezek

U enci - odgovarjajo na vpra anja

* Trenutno je na voljo komplet gradiva za 6. razred. Manjkajoče gradivo za 7. razred (za posodobljeno izdajo) bo objavljeno avgusta 2009, v naslednjih šolskih letih pa bo posodobljeno in dopolnjeno gradivo za 8. in 9. razred.

GLAVNE IDEJE Kako dobimo električno energijo Zakaj pravimo nafti »črno zlato« Kaj je atomska energija KLJUČNE BESEDE električna energija nafta atomska energija

Da je nafta koristno gorivo, so vedeli Kitajci že pred 1000 leti.

Njena množična uporaba pa se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na notranje izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega časa – avtomobil. Avtomobili so bili vse do pred 60 leti predvsem prestiž bogatih.

Kako dobimo električno energijo steklo

Za delovanje parnih strojev so morali zagotoviti veliko premoga, zato so izumitelji iskali nove načine pridobivanja energije.

Desetletja so v laboratorijih delali poskuse z elektriko in njenim prenosom.

nitka

Pred okoli 150 leti (v drugi polovici 19. stoletja) so izdelali električni generator, ki je mehanično energijo pretvoril v elektriko.

Ko pa je ameriški znanstvenik Thomas Alva Edison izumil žarnico, se je uporaba elektrike zelo razširila. Žarnica je električno energijo pretvorila v svetlobo in toploto.

grlo z navojem

navoj

V žarnici je tanka nitka iz volfama. Žica pri prehodu električnega toka zažari. Da žareča nitka ne bi pregorela, je steklena bučka napolnjena s plinom brez kisika ali pa je zrak izsesan.

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Zakaj pravimo nafti »črno zlato«

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Konec 19. stoletja so v Veliki Britaniji in ZDA postavili prve hidroelektrarne. V njih dobimo električno energijo s pomočjo vode.

Voda s svojim padcem poganja turbine, le-te pa poganjajo generatorje, ki proizvajajo elektriko. Elektriko razpošiljajo do domov in tovarn z uporabo transformatorjev. Danes v Sloveniji in svetu električno energijo pridobivamo največ iz hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrskih elektrarn.

Elektrika se je hitro uveljavila v vsakdanjem življenju. Njena uporaba je močno vplivala na delo, način preživljanja prostega časa, komunikacije. Pojavili so se prvi gospodinjski aparati (hladilnik, pralni stroj, sesalec …), radio in televizija.

Črpanje nafte v zadnjih 50 letih stalno narašča. Zaradi njenega velikega pomena jo imenujemo »črno zlato«. Lahko rečemo, da nafta kroji svetovno politiko in cene. Padec proizvodnje nafte (zaradi vojn ali drugih problemov držav, ki proizvajajo nafto) vpliva na dvig svetovnih cen in s tem na gospodarstvo vsega sveta.

NAFTA •Tekočina, nastala v zemeljski notranjosti iz rastlinskih in živalskih organizmov, •dobimo jo z globinskim vrtanjem v zemeljsko površje na kopnem ali na morju ter predelujemo v rafinerijah, •danes je glavno pogonsko sredstvo, saj iz nje dobimo bencin, ki je zelo vnetljiva in hlapljiva tekočina, •iz nafte pridobivamo tudi dizelsko gorivo, kurilno olje in različna maziva, •je pomembna surovina v kemični industriji, •je lažja od vode.

Največja nahajališča nafte so ob Perzijskem zalivu (Kuvajt, Irak, Iran, v Savdski Arabiji), Venezueli, ZDA, Kanadi, ob Mehiškem zalivu in v Severnem morju. V Sloveniji so nekdaj črpali nafto v Prekmurju.

Kaj je atomska energija Uporaba atomske energije se je začela po drugi svetovni vojni, sredi 20. stoletja. Jedrsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. Najprej se je uporabljala le v vojaške namene (bombe), kasneje tudi za proizvodnjo elektrike.

Prva jedrska elektrarna je začela delovati pred 60 leti. Danes jedrska energija na svetu predstavlja velik delež proizvedene energije.

Mnoge države pa so se jedrskim elektrarnam odpovedale. Jedrska energija sicer velja za neomejen in »čisti vir« energije. Vendar pa za seboj pušča nevarne in težko razgradljive radioaktivne odpadke.

ALI VEŠ?

– Da so električno energijo na začetku imenovali »beli premog«, – da so radio najprej imenovali »brezžični telegraf«, – da se je Nikola Tesla, eden prvih izumiteljev na področju elektrotehnike, pred 150 leti rodil v današnji Hrvaški, – da danes proizvajajo tudi avtomobile na električni pogon, – da je Savdska Arabija največja proizvajalka nafte na svetu.

HIDROELEKTRARNA

TERMOELEKTRARNA

• Najbolj razširjen tip elektrarn • Električno energijo pridobivajo na svetu. Proizvedejo eno petino s sežiganjem premoga, nafte ali (21,6 %) vse energije na svetu. zemeljskega plina.

• V Sloveniji danes pridobimo iz • Iz termoelektrarn v Sloveniji hidroelektrarn četrtino (24,5 %) pridobimo skoraj polovico električne energije.

(43 %) električne energije.

JEDRSKA ELEKTRARNA • Na svetu danes pridobimo del (15,7 %) energije iz jedrskih elektrarn.

• Edina jedrska elektrarna v Sloveniji v Krškem pridela četrtino (24 %) slovenske energije.

Prvi avtomobil ni bil podoben današnjemu. Izumitelja Benz in Daimler sta namreč za svoje prvo vozilo (na sliki) uporabila kočijo, na katero sta pritrdila motor in ga povezala z lučmi in sklopko.

POJMI ATOM – najmanjši del snovi RADIOAKTIVNOST – sevanje, ki nastane ob razpadu nestabilnih atomov TURBINA – stroj, ki proizvaja mehansko energijo VOLFRAM – kemični element (W), težka kovina

PONOVIMO 1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju?

2. Za kaj uporabljamo nafto?

3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene?

PREMISLI 1. Ali je nafta danes drago gorivo?

42

Iz recenzij

43

6. razred 6 GLAVNE IDEJE Napredek znanosti V zahodni Evropi so nastale univerze Kako raznolika je bila kultura Katedrale – božja mesta

Kako se je razvijala evropska kultura

KLJUČNE BESEDE zahodnoevropske univerze viteška kultura romanika gotika

Napredek znanosti

Ilustracija iz 13. stoletja prikazuje zdravnika, ki se pripravlja na preprosto operacijo. Pacient je privezan, saj niso uporabljali anestetika.

NA BLJE ODO POS IZDAJA

Bolni človek na sliki je poiskal pomoč zdravnika.

ALI VEŠ?

– Da je veljal za največjega matematika v 12. stoletju indijski matematik Bhaskara II., – da je bila najbolj znana evropska zdravilka v 12. stoletju Hildegarda, benediktinka (kasneje razglašena za svetnico), ki je zdravila s pomočjo zdravilnih zelišč, – da so v nekaterih mestih uvedli celo plačilo ženskam, ki so pomagale pri porodih, – da je bilo veliko praznoverja povezanega tudi s porodom; na primer, porodnici so iz lasišča morali odstraniti vse sponke, – da so bile najbolj razširjene bolezni kužne bolezni, na primer gobavost, – da je pomembno mesto med srednjeveškimi zdravili zavzemala krastača, ki so jo posušili na soncu, stolkli in uživali kot prašek, – da so v srednjem veku mnogi neuspešno iskali skrivnostni zaklad–sveti gral, čašo s čudežno močjo, iz katere naj bi pri zadnji večerji pil Jezus.

V srednjem veku je bilo močno prisotno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice. Ljudje so verjeli, da čarovnice lahko povzročijo bolezen ali naravno nesrečo. Cerkev je celo svetovala različne načine, kako naj bi se ljudje ubranili čarovniških urokov. Največkrat so bile čarovništva obtožene ženske, ki so pripravljale zeliščne napitke in pomagale bolnim.

Da bi obtožene ženske priznale čarovništvo, so jih mučili.

Nasprotno od splošnega prepričanja pa napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Določen napredek so doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina.

• Astrologija in astronomija: astronomi so opazovali zvezde in planete, astrologi pa so z njihovo pomočjo napovedovali prihodnost.

• Alkimija: znanje iz alkimije so iz arabskih dežel prinesli križarji. Alkimisti so izvajali preproste poskuse, na primer iz kovin pridobivali rude, preučevali kamenine ali izdelovali zdravilne napitke. Ker se je cerkvi alkimija zdela skrivnostna, saj so alkimisti uporabljali nenavadne formule in simbole, so bile mnoge alkimistične knjige prepovedane.

• Medicina: v mestnih medicinskih šolah (od 13. stoletja dalje) so se študenti učili ugotavljati različne bolezni s pomočjo urina in kako vzdrževati primerno higieno. Preučevanje človeškega telesa je bilo prepovedano, zato kirurgija ni napredovala. Opravljali so le manjše operacije, na primer operacije oči, pri čemer pa je operacija uspela le pri polovici primerov. Puljenje zob so opravljali brivci. Moški niso smeli pregledovati in zdraviti žensk. Zelo aktivne v medicini so bile ženske, vendar so delovale le v krogu svoje družine oziroma sosedstva. Največkrat so bile babice (moški niso smeli biti navzoči pri porodu), nudile so prvo pomoč in izdelovale zdravilne napitke.

V mestih so sčasoma odpirali bolnice (špitale), kjer so poskrbeli za bolne in revne. Na podeželju pa so bili kmetje prepuščeni svoji iznajdljivosti, v kateri so se pogosto obračali na zdravilke in menihe, ki so gojili zelišča.

V zahodni Evropi so nastale univerze Naraščanje mest in trgovine je v zahodni Evropi oživilo zanimanje za znanje in izobraževanje.

Kako se je razvijala evropska kultura

Meščani so potrebovali znanje pisanja, branja in računanja, da so lahko uspešno opravljali meščanske poklice in sestavljali raznovrstne pogodbe. Šolanje so meščani potrebovali v domačem (ljudskem) jeziku, saj so tudi posli potekali v tem jeziku. Sprva so bogati meščani za šolanje svojih otrok najemali zasebne domače učitelje. Pozneje so mesta začela ustanavljati javne mestne šole za dečke, učitelju pa so njegovo delo plačevali.

Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v Bizantinskem cesarstvu in Arabski državi.

Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz tudi v zahodni Evropi. To so bile skupnosti profesorjev in študentov, ki so se sprva srečevali v najetih sobah ali pomožnih prostorih cerkva.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Evropske trgovce je v poznem srednjem veku vodilo geslo: Bog, slava in zlato. Že od 12. stoletja dalje so prek trgovskih stikov (na primer potovanja Marka Pola) spoznali številna območja v Afriki in Aziji, vse do Kitajske, Indije in Indonezije.

DomišljijoEvropejcevsoburiletudipredstaveosvetunaoddaljenem vzhodu.Mnogezgodbesogovorileoneprecenljivembogastvuinogromnih količinah zlata, srebra in dragih kamnov vIndiji. Na sliki je ena od upodobitev El Dorada, domišljijske zlate dežele.

V času križarskih vojn so začeli trgovati z dragocenim blagom, kot so bili zlato, začimbe in dišave, ki so prinašali velik zaslužek. Italijanski trgovci, ki so nadzorovali trgovske poti v Sredozemlju, so orientalsko blago kupovali od arabskih trgovcev in ga nato drago prodajali angleškim, francoskim, španskim in portugalskim bogatašem. Širjenje Osmanskega imperija je postalo ovira za dobičke trgovcev v Evropi, saj so morali arabskim trgovcem in Turkom drago plačevati.

Trgovce je motil tudi monopol Italijanov nad trgovino z orientalskim blagom. Njihova sla po bogastvu, ki bi jim ga prinesla trgovina z zlatom, začimbami in drugim orientalskim blagom, je naraščala.

Da bi se izognili visokim stroškom, so trgovci iz zahodne Evrope ob podpori kraljev začeli iskati pomorsko pot v Azijo. Širjenje ozemelj in odkrivanje novih poti je podpiral tudi papež, saj je v tem videl priložnost za širjenje krščanstva, in s tem svojega vpliva, po svetu.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Trgovci so bili v svojih popotovanjih ter iskanju novih poti in surovin precej omejeni. Največja težava so bile njihove takratne ladje, saj niso mogle pluti proti vetru in niso bile primerne za dolge razdalje. Šele nove iznajdbe in izumi, ki so jih Evropejci prevzeli od Kitajcev in Arabcev ter izboljšani lastni pripomočki so omogočili raziskovanje novih trgovskih poti v 15. stoletju.

V Evropi je v 15. stoletju naraščalo povpraševanje po začimbah: ingverju,cimetuinšeposebnopopru.Trgovinastemblagomjebilazelo donosna.Naslikijebogatozaloženastojnicazzačimbamiv17.stoletju.

24

– Da naj bi segal začetek univerze v Bologni v leto 1088, – da so študentje na začetku delovanja univerz predavanja poslušali sedeč na tleh, kajti prostora na klopeh je bilo le za nekaj študentov, – da je študij trajal od 5 do 7 let, – da so edini učbenik imeli profesorji, saj so tedaj knjige pisali še na roke in so bile redke, – da so bile te na roko pisane knjige tako dragocene (pomisli, koliko časa je bilo potrebno, da so napisali eno takšno knjigo), da so bile pogosto priklenjene na polico z verigo, – da se študentje niso posvečali le učenosti, temveč so bili znani tudi po veseljačenju in pogosto celo razgrajanju.

Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.

dr. Verena Vidrih Perko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani MEŠČANSKA KULTURA

VITEŠKA KULTURA

LJUDSKA KULTURA

V mestih

Na plemiških gradovih

Na podeželju

• V času sejmov zabavljači (burkeži), igralci in glasbeniki na ulicah, • procesije in verske igre na ulicah ob verskih praznikih (prikazovale so življenje svetnikov), • javna kaznovanja na trgu (tudi usmrtitve), na katerih so kaznovali kršitelje mestnih ali cehovskih pravil.

• Pripovedna poezija (o hrabrih junakih in njihovih pogumnih dejanjih), • ljubezenske pesmi, ki so jih širili trubadurji (potujoči pevci), • gostujoči plesalci in glasbeniki, • viteški turnirji.

• Praznovanja verskih praznikov, • praznovanja v zvezi z letnimi časi in kmečkimi opravili (jurjevanje, pust, kres, kurentovanje), • ljudske pesmi, ljudski plesi, šege.

124

2/2/09 9:08:44 AM

KLJUČNE BESEDE kompas geografska odkritja novi svet Krištof Kolumb

ALI VEŠ?

Kako raznolika je bila kultura

123

RP 7 UC 2008 notranjost 103-143 pogl6.indd 123

GLAVNE IDEJE Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno Kako so Evropejci ustvarili trgovske imperije

Univerza v Oxfordu v Veliki Britaniji velja za eno najstarejših in najuspešnejših univerz na svetu. Predavanja tu naj bi se začela že konec 11. stoletja. V 13. stoletju so zgradili prve univerzitetne zgradbe, imenovane kolidži. Na sliki je eden od kolidžev.

• Predavanja so potekala v latinščini tako, da je profesor bral naglas iz znanstvenega dela ter podajal dodatne razlage, študentje pa so se nato na pamet naučili profesorjevo predavanje.

• Prva univerza v zahodni Evropi je bila ustanovljena v italijanskem mestu Bologna.

Univerze so nato ustanovili še v Parizu (Francija), Oxfordu in Cambridgeu (Anglija), Salernu (Italija), Pragi … Srednjeveške univerze so imele štiri fakultete: teološko, medicinsko, pravno in filozofsko. Študentje so bili sinovi bogatih meščanov, ki so po študiju nadaljevali očetove posle ali se zaposlili v državnih ali cerkvenih uradih.

• Mornarji so na ladjah začeli uporabljati nove, izpopolnjene instrumente, od katerih je bil najpomembnejši astrolab (zvezdomer). Omogočal je izračunavanje zemljepisne širine z merjenjem višine zvezd in kotnih razdalj med njimi. Tako so lahko natančneje določili položaj ladje. Pozneje so ga zamenjali s sekstantom, ki je bil sestavljen iz majhnega teleskopa,

Učbenik je odličen: temelji na sodobnih spoznanjih zgodovinske in arheološke stroke, je pregleden in spoznanja oblikuje v zanimive in zabavne podcelote, ki pa ne razbijajo preglednosti. Daje odlično podlago za razumevanje kulture (in s tem razvoja znanosti in civilizacije) na splošno, kar je nujno potrebno pri izobraževanju sodobnega mladega človeka. Avtorja neopazno povezujeta zgodovinska in arheološka dejstva, umetnost in zgodovino religij v neločljivo celoto.

RP 7 UC 2008 notranjost 103-143 pogl6.indd 124

7. razred 7

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Trikotnajadrasokarave-

ogledal in loka, na katerem so lamomogočalaplovbo proti vetru. bile označene stopinje. Plovba je postala varnejša in hitrejša.

• V portugalskih ladjedelnicah so v 15. stoletju izdelali nov tip ladje. Karavela (ki so jo pozneje izpolnili v karako) je bila večja, hitrejša in je lahko plula tudi proti vetru. Imela je večjo nosilnost, tako da je lahko na morju ostala dlje časa, saj jim ni bilo treba polniti zalog v vsakem pristanišču.

• Med stiki s Kitajci so Evropejci spoznali kompas, s katerim so se držali začrtane smeri plovbe tudi, če zaradi oblakov niso mogli slediti soncu ali zvezdam.

Vpovečanemtovornemprostorusolahkoprepeljali Naprava namreč z magnetno iglo več zalog in tovora. kaže smer sever–jug.

• Portugalski učenjaki so s podatki, ki so jim jih dajali kapitani, začeli izdelovati zelo natančne zemljevide, ki jih imenujemo portulani. Povečini so jih risali na pergament.

• Dokončno prevlado na morju so si Evropejci zagotovili, ko so na ladje namestili topove. Tako opremljeni so zlahka premagali ladje muslimanskih trgovcev in prevzeli nadzor nad trgovskimi potmi med Afriko in Indijo.

Izboljšano krmilo je omogočilo lažje manevriranje.

V čem je bila karavela boljša od dotedanjih ladij?

dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno V iskanju nove pomorske poti proti vzhodu je bila sprva najbolj uspešna Portugalska: • Prva je vzpostavila mrežo trgovskih postojank ob atlantski obali Afrike.

• Sčasoma so portugalske ladje zaplule tudi v Indijski ocean.

Pomorske odprave je podpiral tudi kralj, saj si je želel pridobiti vodilno mesto v evropski trgovini z vzhodom. Portugalski princ Henrik Pomorščak je ustanovil šolo, v kateri so izobraževali kartografe, zemljemerce, ladjedelce, ladijske kapitane, mornarje in druge znanstvenike.

2/2/09 9:08:45 AM

Glavna odlika učbenika je njegova praktičnost. Avtorji so maksimalno upoštevali potrebe njegovih neposrednih uporabnikov, se pravi učencev in učiteljev. Z navajanjem ključnih besed na začetku posameznih poglavij že vnaprej usmerjajo pozornost bralcev na temeljne problemske sklope. Med samim tekstom posebej izstopajo besedila v okvirjih, ki poudarjajo bistvo obravnavane tematike. Bolj vedoželjni učenci pa bodo svojo radovednost lahko potešili s prebiranjem rubrike »Ali veš?« Ta rubrika bo pri učencih spodbudila zanimanje za preteklost in jim omogočila vživetje v duha zgodovinskega časa.

Zemljevidsveta,kigajeokrogleta1490izdelalNemecHenricusMartellus,jeprvi,kinajbivključevaltudi novo odkrita ozemlja ob poti v Indijo.

Katere dele sveta, ki so na tem zemljevidu, Evropejci prej niso poznali?

25

8. razred 8

Merila avtorjev učbenika pri periodizaciji niso politični dogodki ali procesi, temveč zgodovinski pojavi. Prav tako je smiselno, da učbenik najprej obravnava širši evropski prostor in se nato obrne k slovenski zgodovini. Teme so dobro izbrane in uravnotežene.

Tudi nebesedilno gradivo je skrbno izbrano, opozorila na sorodne probleme v sedanjosti pa osmišljajo učenje o stvareh izpred več stoletij. dr. Marko Štuhec, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Odlike učbenika so smiselna uporaba zgodovinskih zemljevidov, navajanje učencev na uporabo književnih del, filmov in interneta kot zgodovinskih virov, pa tudi kot načina obogatitve preteklih dogodkov. Zanimive so tudi natančnejše predstavitve osebnosti, ki so odločujoče oblikovale posamezne dobe. Posebno bi pohvalila naslove in podnaslove posameznih poglavij, ki so zastavljeni v obliki vprašanj in navajajo na razmišljanje oziroma odpirajo posamezne učne primere. Pohvale vreden je tudi trud avtorjev pri aktualizaciji zgodovinskih dogodkov in pojmov.

Elissa Tawitian, Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika

9. razred 9

5

USKLAJENO S POSODOBLJENIM UÄŒNIM NAÄŒRTOM

UÄŒBENIK

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T uÄ?b

enik

za zg

o do

Helen a

vino

za 6

. razr

ed o

sno

1

Verd ev

v ne

Kulturna dediĹĄÄ?ina starih civilizacij

GLAVNE IDEJE Ljudje so gradili veliÄ?astne palaÄ?e Ljudje so naredili prvi koledar Ljudje so izumili prve pisave Ljudje so verovali v veÄ? bogov

6

ĹĄole

KLJUÄŒNE BESEDE piramide mumiďŹ ciranje politeizem podobopis Ä?rkopis

Ljudje so gradili veliÄ?astne palaÄ?e

2

Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediĹĄÄ?ino. Arhitekti so izdelali ĹĄtevilne naÄ?rte za gradnjo veliÄ?astnih piramid, templjev in palaÄ?.

Izjemno bogato arhitekturno dediĹĄÄ?ino so zapustili EgipÄ?ani. VeliÄ?astne piramide, templji, palaÄ?e in spomeniki so nastajali dolga leta. Faraoni so tekmovali, kateri bo zapustil veÄ?je in mogoÄ?nejĹĄe spomenike, nekateri so dela predhodnikov celo uniÄ?evali. Vrhunec egiptovske arhitekture predstavljajo piramide. Gradili so jih iz granita in apnenca, ki ju je bilo v drĹžavi v izobilju. Na gradbiĹĄÄ?e so ju dovaĹžali po Nilu. Velike (vsaj 2 in pol toni) teĹžke kamnite bloke so po mnenju nekaterih raziskovalcev dvigovali in zlagali s pomoÄ?jo ĹĄkripcev. Z rastjo mest se je razvijalo tudi gradbeniĹĄtvo, saj so za hitrejĹĄa potovanja med mesti gradili nove ceste, kanale in ladje.

Ljudje so naredili prvi koledar V egiptovskem templju v Karnaku obiskovalci lahko obÄ?udujejo doseĹžke egiptovske arhitekture. Na sliki so kamniti stebri, na katerih so v hierogliďŹ h zapisani verski obredi.

3

Zaradi potreb namakalnega poljedelstva in trgovine, so se v starem veku kmalu pojavili ĹĄtevilni novi izumi in iznajdbe. Na poljih so uporabljali nova orodja. V trgovanju se je uveljavil kovani denar.

Razvile so se prve znanosti: t LJ TP CJMF QSFQSPTUF JO TP UFNFMKJMF OB PQB[PWBOKV OBSBWOJI QPKBWPW t QSFEWTFN QB VQPSBCOF W WTBLEBOKFN äJWMKFOKV

4

MATEMATIKA EgipÄ?ani so z namenom, da bi laĹžje pobirali davke, iznaĹĄli sistem ĹĄtevilk, ki so jih med seboj seĹĄtevali, mnoĹžili in delili. Poznali so osnove geometrije, da so laĹžje oznaÄ?evali ozemlja, ki so bila poplavljena. Napredek v matematiki je spodbudil razvoj drugih znanosti, predvsem pa arhitekture.

ASTRONOMIJA SveÄ?eniki so z zanimanjem opazovali in preuÄ?evali zvezde, planete in njihovo gibanje. Ugotovili so, da se nekaj dni pred zaÄ?etkom poplav na nebu pojavi svetla zvezda. Vmesni Ä?as med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni, dodali so ĹĄe 5 dni za praznovanja in slavja. Tako so iznaĹĄli koledar.

UÄ?benik sledi potrebam sodobnega in aktivnega pouka zgodovine, saj omogoÄ?a uporabo sodobnih pristopov pri pouÄ?evanju in spodbuja kritiÄ?nost ter pridobivanje spretnosti povezovanja razliÄ?nih veĹĄÄ?in, znanj in izkuĹĄenj.

Prav tako uÄ?benik spodbuja uÄ?ence k raziskovanju, razvijanju sposobnosti branja in analize slikovnega in pisnega gradiva, reĹĄevanju problemov z nalogami na koncu vsake teme ter tudi pri dodatnem gradivu.

Med postopkom mumiďŹ ciranja so iz telesa najprej odstranili drobovje in notranje organe. Telo so napolnili s puĹĄÄ?avskimi solmi. Na koncu so telo zavili v platnene povoje in ga poloĹžili v leseno skrinjo, sarkofag (na sliki).

29 RA Z PR ISKU ET JEM EK LO ST uÄ?be

nik

za

zgod

ovin

o za

7. ra

Jelk Da a Ra zpo mj an Sno tnik j

zred

osno

vn

e ĹĄo

7

Dosedanja izdaja za 7. razred bo ĹĄe na voljo.

le

uvodne strani A Rimski imperij: mogoÄ?na vojaĹĄka moÄ? in tehnika

VSEBINA

IZBIRNE VSEBINE:

200 po Kr.

• Boji z Germani in Parti • VojaĹĄki cesarji in Dioklecijan • Cesar Konstantin • Razdelitev rimskega cesarstva • KrĹĄÄ?anstvo – drĹžavna vera

100 po Kr.

• NajveÄ?ji obseg rimskega imperija • Gradnja utrdb na Donavi in Renu • Boji z Germani • Kriza cesarstva

27 pr. Kr. 100 pr. Kr.

Č

KLJUÄŒNE BESEDE vzgoja deÄ?kov vzgoja deklic obvezno ĹĄolanje

B

C

PreĹživljanje otroĹĄtva nekoÄ? je bilo odvisno od druĹžbenega sloja in spola otroka. OtroĹĄtvo se je konÄ?alo zelo zgodaj. Dekleta so se poroÄ?ala med 12. in 15. letom. Fantje so se poroÄ?ili malo kasneje. Ĺ˝ivljenjska doba je bila kratka. Umrljivost otrok je bila velika.

Mnogi otroci so umrli Ĺže pri porodu ali v zgodnjem otroĹĄtvu. V rimskem cesarstvu je le polovica otrok doÄ?akala dvajseto leto.

Za vzgojo otrok iz pomembnih druĹžin so skrbeli ĹĄtevilni uÄ?itelji.

VeÄ?ina otrok iz preprostih druĹžin pa je zelo zgodaj zaÄ?ela delati.

Pomagali so starĹĄem pri njihovem delu. Dekleta v hiĹĄi materi, fantje oÄ?etu na polju ali v delavnici. RevnejĹĄi otroci so hodili na delo k drugim druĹžinam.

Č

KljuÄ?ne besede: seznam poglavitnih pojmov, ki zaznamujejo posamezno temo ÄŒasovni trak: omogoÄ?a hitro in pregledno orientacijo v Ä?asu.

Zemljevid: omogoÄ?a hitro in pregledno orientacijo v prostoru.

Seveda so se otroci tudi igrali. Ĺ tevilne njihove igraÄ?e in igre so bile podobne danaĹĄnjim.

Namesto pliĹĄastih medvedkov so imeli Ĺživali izdelane iz lesa.

Poznali so vrtavke, Ĺžoge in ropotulje, seveda ne iz plastike, ampak iz razliÄ?nih posuĹĄenih poljskih pridelkov. Njihove lutke so bile izdelane iz blaga, gline ali keramike. V Egiptu so poznali igre, podobne danaĹĄnjemu ĹĄahu in dami. V Rimu so imeli otroci na voljo ĹĄtevilne igraÄ?e, zelo priljubljene so bile steklene frnikole.

Otroci v nerazvitih drĹžavah zaradi pomanjkanja izdelujejo igraÄ?e iz Ĺže uporabljeni materialov.

Iz Ä?esa si je igraÄ?o izdelal kolumbijski deÄ?ek na sliki?

RP 7 UC 2008 notranjost 57-84 pogl4.indd 58

7. razred 7

2/2/09 9:04:39 AM

Ali so otroci nekoÄ? hodili v vrtec in ĹĄolo NekoÄ? vrtci in ĹĄole kot jih poznamo danes niso obstajali.

Revni starĹĄi so svoje otroke vzeli s seboj v delavnice ali na polje. Ĺ˝e zelo zgodaj so ti otroci pomagali pri delu. Pri premoĹžnejĹĄih so za otroke poleg matere skrbeli sluĹžabniki ali najeti uÄ?itelji.

Na sliki je otrok iz antiÄ?ne GrÄ?ije pri pouku igranja na glasbilo.

Ali lahko ugotoviĹĄ, katero glasbilo je na sliki?

62

2/2/09 9:04:36 AM

OtroĹĄtvo nekoÄ? in danes Kako so nekoÄ? preĹživljali otroĹĄtvo

Otroci v antiÄ?ni GrÄ?iji so se igrali z glinenimi ďŹ guricami. Figurica na sliki prikazuje jezdeca na gosi.

• Prva punska vojna • Rimljani ustanovijo prvo provinco • Druga punska vojna • Tretja punska vojna • Rimski prodor v vzhodno Sredozemlje

300 pr. Kr.

GLAVNE IDEJE Kako so nekoÄ? preĹživljali otroĹĄtvo Ali so otroci nekoÄ? hodili v vrtec in ĹĄolo Obvezno ĹĄolanje Ĺželi dati znanje vsem

A Vsebina: pregled poglavij posamezne teme na enem mestu

• Rimska zmaga nad EtruĹĄÄ?ani • Osvojitev Apeninskega polotoka

500 pr. Kr. 753 pr. Kr.

konzul patriciji plebejci cesar rimski imperij provinca romanizacija biblija

• Ustanovitev mesta Rim • Grki ustanovijo kolonije v Italiji • Rimljani odstavijo kralja • Zapis prvih zakonov

RP 7 UC 2008 notranjost 57-84 pogl4.indd 57

6

Vsako temo nakaĹžeta uvodni dve strani.

KLJUÄŒNE BESEDE

• • • • • • • •

• DrŞavljanske vojne • Spartakov upor suŞnjev • Galske vojne • Cezarjeva diktatura

• Vladanje cesarja Avgusta • Nove province v Evropi, Afriki in Aziji • Izgradnja limesa • Rim, kulturno srediĹĄÄ?e sveta • Rojstvo in delovanje Jezusa Kristusa •Preganjanje kristjanov

6. AntiÄ?na rimska kultura 7. Kako se je ĹĄirilo krĹĄÄ?anstvo 8. KakĹĄno je bilo Ĺživljenje v rimskem imperiju

C

B

1. KakĹĄni so bili zaÄ?etki rimske dobe 2. Kako se je ĹĄiril rimski imperij po Sredozemlju 3. KakĹĄen je bil rimski imperij v Ä?asu cesarstva 4. Zakaj je propadel rimski imperij 5. KakĹĄno je bilo Ĺživljenje na danaĹĄnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

V stari GrÄ?iji so v ĹĄole hodili le deÄ?ki. UÄ?ili so se pisati, brati, peti, igrati instrumente, spoznavali so grĹĄko literaturo in telovadili. Matere so najprej nauÄ?ile svoja dekleta kuhati, ĹĄivati in tkati. V bogatih druĹžinah so dekleta pouÄ?evali domaÄ?i uÄ?itelji. V rimskem cesarstvu so ĹĄolo obiskovali veÄ?inoma le deÄ?ki iz premoĹžnejĹĄih druĹžin. Po ĹĄolanju so najveÄ?krat nadaljevali oÄ?etovo delo, na primer vodenje delavnice ali trgovine. Deklice so pouÄ?evali doma. Njihova vzgoja je bila namenjena temu, da bi bile dobre matere, Ĺžene in gospodinje. Od njih so priÄ?akovali, da se dobro poroÄ?ijo in rodijo otroke.

1

Glavne ideje in ključne besede na začetku vsakega poglavja kratko predstavijo podpoglavja in temeljne pojme nove teme.

2

Zanimive fotografije omogočajo boljšo predstavljivost.

3

Besedilo je napisano kot odgovor na vprašanje v naslovu.

4

Obarvano besedilo učencu omogoča, da takoj opazi bistvo določene teme.

5

Rubrika Aktualno predstavlja premišljeno izbrano fotografijo in besedilo, ki učence opozarja na aktualne dogodke, povezane z obravnavano temo.

6

Rubrika Ali veš? seznanja učence z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezana s temo.

7

Rubriki Ponovimo in Premisli z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, učence navajata na kritično razmišljanje.

8

Rubrika Pojmi pojasnjuje nove pojme, ki se pojavijo v besedilu.

9

Portret pomembnejših osebnosti predstavlja posameznike ali ustanove, ki so odločilno vplivali na zgodovino v določenem obdobju.

Kulturna dediščina starih civilizacij

Kamen iz Rosette je francoskemu znanstveniku J. F. Champollionu leta 1822 omogočil razvozlanje hieroglifske pisave. Na kamnu je bila enaka vsebina zapisana v hieroglifski (svečeniški in ljudski) ter grški pisavi.

Razmisli, kdo se je lahko izuril za pisarja v Egiptu.

ALI VEŠ?

ASTROLOGIJA Zgodnje znanosti so bile povezane z vero. Kralji in preprosti ljudje so za nasvete pogostokrat spraševali svečenike, ki so opravljali posebne obrede. Vprašanje so vpraskali na živalsko kost ali oklep, jo pokrili z vročo grebljico, da je kost počila in potem na osnovi razpok razlagali razne dogodke in napovedovali prihodnost.

MEDICINA V starem veku so Egipčani sloveli po dobrem medicinskem znanju (ki je temeljilo na potrebah mumificiranja). Velik del medicinskega znanja je sicer še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Vendar so egiptovski zdravniki že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste operacije in znali celo popravljati zobe. Z medicino je bila povezana tudi umetnost balzamiranja in mumificiranja, po kateri so sloveli.

6

– Da se je egiptovsko leto od pravega sončnega razlikovalo samo za 6 ur, – da so bili kamniti bloki za Veliko piramido v Egiptu težki tudi do 15 ton, – da kitajske pismenke in jezik sprva nista bila povezana, tako je nekdo lahko razumel pismenke, ne da bi znal kitajsko, – da mora vsak Kitajec, ki želi biti vsaj zasilno pismen, poznati okrog 1.000 različnih pismenk, znanstvenik pa vsaj desetkrat toliko.

Ljudje so izumili prve pisave V času prvih civilizacij so ljudje začeli uporabljati pisavo. Pisava je omogočila zapisovanje davkov, trgovskih pogodb, zgodovinskih dogodkov, zakonov, različnih poročil … Različne civilizacije so razvile raznolike pisave.

Najprej se je uveljavila in uporabljala piktografska ali slikovna pisava. En znak ali podoba sta predstavljala en pojem. Prvi, ki so uporabljali pisavo, so bili Sumerci konec 4. tisočletja pr. Kr. Med najbolj znane prve pisave štejemo: klinopis, hieroglifsko pisavo, kitajske pismenke.

KLINOPIS

HIEROGLIFI

PISMENKE

Mezopotamija

Egipt

Kitajska

Pisali so na glinene tablice in kamen.

Pisali so na papirusove zvitke (podlago iz rastline), kamen, tudi na stene.

Pisali so na tkanino (svilo), kosti, les, kasneje tudi papir.

Povsem drug tip pisave, črkopis ali abecedo, so izumili Feničani. S svojimi potovanji so jo razširili po Sredozemlju. Prevzeli so jo Grki in Etruščani, ki so razvili svojo črkopisno pisavo. Črkopis so uporabljali tudi v Indiji.

Danes, v dobi globalizacije, se ponovno uveljavlja piktografska pisava. Ljudje, ki potujejo, se z njeno pomočjo lahko znajdejo tudi v deželah, kjer jezika ne razumejo. Na sliki so podobe, ki nam pomagajo na letališčih AKTUALNO po vsem svetu.

5

30

7. razred 7

RP 7 UC 2008 notranjost 15-34 pogl2.indd 30

2/2/09 9:02:06 AM

Otroštvo nekoč in danes

GLAVNE IDEJE Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija Američani so se odločili za republiko

Tudi v srednjem veku so za šolanje najprej skrbeli le v plemiških družinah. Organiziranih šol ni bilo. Za poučevanje svojih otrok na domu so plemiči najemali učitelje. Dekletom so na domu znanje o vodenju gospodinjstva posredovale starejše ženske. Kmetje so bili nepismeni.

Pismenost je postala pomembna s širitvijo mest v novem veku. Da so lahko uspešno vodili svoje posle, so morali trgovci in obrtniki znati brati, pisati in računati. V mestih so začeli ustanavljati šole, vendar samo za dečke. Poleg branja in pisanja so se učili tudi igranja na različne instrumente, borilne veščine in tuje jezike. Šolanje so morali plačati starši. Revnim nadarjenim otrokom so pomagali dobrotniki, ki so prevzeli skrb za stroške šolanja. V šolah so učence, ki so kršili šolska pravila, telesno kaznovali.

KLJUČNE BESEDE kolonije vojna za neodvisnost republika

Severno Ameriko so najprej raziskovali in osvajali Francozi. Njihova kolonija Nova Francija je v drugi polovici 17. stoletja segala od današnje Kanade prek notranjosti ZDA (Louisiana) do Mehiškega zaliva. Leta 1607 so v Severno Ameriko priplule prve angleške ladje. Angleži so v Virginiji ustanovili prvo postojanko, ki so jo poimenovali Jamestown.

Prebivalci prve angleške naselbine so imeli veliko težav: napadi Indijancev, lakota zaradi slabih letin in bolezni. Položaj kolonistov se je izboljšal po tem, ko so začeli gojiti tobak in ga izvažati v matično Anglijo.

Obvezno šolanje želi dati znanje vsem

AKTUALNO Šole v številnih deželah po svetu se zelo razlikujejo od naših šol. V vaseh v manj razvitih državah poteka šolanje pogosto kar v naravi. Šole so slabo opremljene in večinoma brez osnovnih pripomočkov.

Katere osnovne pripomočke učencev in učiteljev pogrešaš na sliki?

Kolonije v Severni Ameriki leta 1754 Katere evropske države so si lastile Severno Ameriko sredi 18. stoletja? Kaj pomeni neprilaščeno ozemlje?

ALI VEŠ?

PONOVIMO 1. Koliko otrok je v preteklosti hodilo v šolo?

2. Od česa je bila odvisna možnost obiskovanja šol v preteklosti?

3. Kakšne spremembe je prinesla uvedba obveznega osnovnega šolstva?

1. Kaj bi se zgodilo, če te starši ne bi poslali v šolo?

POJMI PISMENOST – znanje branja in pisanja

63

7

6. razred 6

8

V Severno Ameriko je prihajalo vse več priseljencev iz različnih držav: • bili so različnih narodnosti, Angleži, Nizozemci, Nemci, Francozi, Skandinavci, • številni med njimi so zapustili Evropo zaradi verskega prepričanja, ki se ni skladalo z dovoljenim (na primer angleški puritanci), • v Ameriki je mnoge privlačila tudi družba, saj tu ni bilo pomembno, kakšnega rodu si, temveč so bili vsi naseljenci v svojih svoboščinah in pravicah enaki.

Do druge polovice 18. stoletja so Francozi izgubili ameriške kolonije v vojnah z Angleži. Kolonisti ob vzhodni obali Severne Amerike pa so ustanovili že trinajst kolonij. Te so bile gospodarsko in politično odvisne od Anglije, ki jim je začela določati vse višje davke in omejevala njihove pravice. Kolonisti so bili čedalje bolj nezadovoljni, zato se je med Anglijo in kolonijami v šestdesetih letih 18. stoletja začel spor.

ALI VEŠ?

– Da je v Grčiji otroka v šolo spremljal suženj, ki mu je pomagal nositi šolske potrebščine, – da so v srednjem veku študentje lahko študirali le teologijo, medicino in pravo, – da je bila prva univerza v Evropi ustanovljena v italijanskem mestu Bologna v 11. stoletju, – da smo v Sloveniji dobili prvo univerzo leta 1919 v Ljubljani, – da ima v Sloveniji univerzitetno stopnjo izobrazbe med prebivalci, starimi od 45 do 54 let, petina (20 %) oseb; med prebivalci, starimi od 25 do 34 let pa malo več oseb (28 %); med prebivalci, starimi od 20 do 29 let, jih je dobra tretjina (33 %) vključenih v izobraževanje.

PREMISLI

Mnogi priseljenci v angleški koloniji so želeli predvsem najti zlato. Divja narava in spopadi z Indijanci so bili za številne usodni.

V prvih letih je umrl vsak deseti prebivalec naselbine. Eden od angleških kolonistov je njihov položaj opisal kot »brezizhoden /…/, lakota pesti prav vse.« Na sliki je ena od njihovih naselbin.

Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Takole so se fotografirali učenci v razredu pred več kot 100 leti (leta 1890).

Pred 250 leti so v Evropi spoznali, da je izobrazba pomembna za razvoj gospodarstva. Verjeli so, da so pismeni ljudje boljši delavci.

Te ugotovitve so vplivale na spremembe v šolstvu.

Skrb za šole je prevzela država.

• V šolah so začeli poučevati izobraženi učitelji, ki so za svoje delo prejemali plačilo.

• Uvedeno je bilo obvezno šolanje za vse otroke. Otroci so morali šolo najprej obiskovati vsaj eno leto. Otroci premožnejših družin so obiskovali tudi srednjo šolo, nato pa študij nadaljevali na univerzi.

• Mnogi revnejši starši so se zahtevam po pošiljanju otrok v šole upirali, saj so otroke potrebovali za delo doma. Država je za kršitelje obveznega šolanja uvedla denarne kazni.

V drugi polovici 19. stoletja so v evropskih državah sprejeli zakone o obveznem osnovnošolskem izobraževanju.

Uvedba obveznega šolanja je izboljšala opremljenost šol. Število učencev v razredih je bilo zelo veliko, včasih tudi do sto. Povečalo se je število srednjih šol, ki jih je obiskovalo tudi vse več deklet.

Naraščalo je tudi število študentov na univerzah.

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Mnogi izobraženi kolonisti so se navduševali nad idejami razsvetljenstva. Na škatlici za tobak je Benjamin Franklin upodobljen v družbi z Voltairom in Rousseaujem.

82

– da je Italijan Giovanni da Verrazzano (v službi Francije) prvi priplul v Severno Ameriko (1524), in sicer v zaliv New Yorka, – da so Francozi ameriško ozemlje poimenovali Louisiana po svojem kralju, – da so Angleži naselje Jamestown poimenovali v čast svojega kralja, – da so prvi kolonisti, zlasti Francozi in Nizozemci, živeli razmeroma v sožitju z Indijanci in so z njimi trgovali (zlasti s krznom); več bojevanja z Indijanci je bilo med angleškimi priseljenci, saj so ti Indijancem jemali zemljo, – da je bil lov na bobre v angleških kolonijah v Severni Ameriki zaradi mode krznenih pokrival tako razširjen, da je ta vrsta skoraj izumrla; za krzno enega bobra si lahko dobil veliko posodo in nekaj tobaka, – da so tudi Indijance v Severni Ameriki pobijale bolezni, ki so jih prinesli evropski priseljenci, na primer koze in ošpice.

Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija Kolonisti so začeli zavračati blago, ki je bilo uvoženo iz Anglije. Spor je dosegel vrhunec z bostonsko čajanko leta 1773. Skupina bostonskih meščanov, preoblečenih v Indijance, je zavzela angleške ladje ter v morje pometala zaboje čaja. Angleži so proti kolonijam poslali vojne ladje.

Predstavniki vseh trinajstih kolonij so se 1774. leta zbrali v Philadelphii, kjer so napovedali prekinitev trgovine z Anglijo. Angleška vojska je medtem začela napadati naselja kolonistov. Ti so organizirali svojo vojsko pod poveljstvom Georgea Washingtona.

Začela se je ameriška revolucija: • Vojna je trajala do leta 1781 in se je končala po zmagi kolonistov. Ti so bili bolj motivirani za zmago. Poleg tega so Angleži naredili več napak, dolgotrajna vojna je angleško vojsko izčrpala, kolonistom pa je pomagala tudi Francija.

• Ko se je začela vojna, so bili mnogi kolonisti neodločeni, kakšna naj bi bila povezava z Veliko Britanijo. Voditelji revolucije so bili privrženci razsvetljenstva, zato je vse bolj prevladovalo mnenje, da je upor kolonistov pravičen.

• Četrtega julija 1776 so predstavniki dvanajstih kolonij (trinajsta se jim je pridružila pozneje) podpisali deklaracijo o neodvisnosti, s katero so se kolonije uradno odcepile od Anglije in postale neodvisna država. V tej deklaraciji so bile prvič zapisane razsvetljenske misli o enakosti vseh ljudi in njihovih pravicah.

ALI VEŠ?

– da se je Thomas Jefferson pri pisanju deklaracije o neodvisnosti zgledoval po Johnu Locku, angleškem razsvetljencu, – da je George Washington, ki je prihajal iz bogate veleposestniške družine, zapustil šolanje pri šestnajstih letih in se zaposlil kot gozdni nadzornik; ker ni obiskoval nobene vojaške šole, je vojaško znanje pridobival na podlagi izkušenj in literature.

9

»Vse ljudi je Stvarnik ustvaril enake in jim dal nekatere neodpravljive pravice, med drugim zlasti pravico do življenja, svobode in iskanja sreče. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice, in vsa upravičena oblast jim izvira le iz soglasnosti tistih, katerim vladajo. Če kakršnakoli oblika vladavine ugonablja te cilje, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi, pravico, da si ustanovi novo vladavino in jo utemelji s takimi načeli in ji uredi oblast v takšni obliki, da je kar najbolj primerna za uveljavitev njega varnosti in sreče«.

(Deklaracija o neodvisnosti, 1776)

Katere razsvetljenske ideje lahko najdeš v besedilu?

THOMAS JEFFERSON (1743–1826) • pisatelj in politik (guverner Virginije, ameriški poslanik v Franciji in tretji predsednik ZDA), • glavni avtor deklaracije o neodvisnosti, • zavzemal se je za svobodo govora, misli in vere; hkrati je bil lastnik sužnjev, • tudi avtor zakona o verski svobodi v Virginiji, • ustanovil je virginijsko univerzo, • ukvarjal se je tudi z arhitekturo, znan je po načrtih za svoj dom in parlament v Virginiji, • zanimalo ga je pravo in izumiteljstvo.

9

83

8. razred 8

9. razred 9 7

USKLAJENO S POSODOBLJENIM UČNIM NAČRTOM

DELOVNI ZVEZEK

Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T delo

v ni

zvez

ek za

zgo

d ov

Helen a

ino

za 6

. razr

ed o

sno

1

Verd ev

v ne

Zakaj je propadel rimski imperij

1 Rimski imperij R se je znašel v veliki krizi

6

šole

Od 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.

O 1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi.

A A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.

2 3

B B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno), gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče). dvigovanje davkov upad discipline v vojski uveljavljanje vzhodnih ver zmanjšanje števila prebivalstva razdelitev imperija na dva dela vdori Hunov in Barbarov naraščanje cen nesposobni vladarji slabe letine

C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.

Glavni vzrok za krizo je bila _____________________ kriza, ker:

2

•

_____________________________________________

•

_____________________________________________

2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.

4 Delovni zvezek je oblikovan kot učni delovni listi, v katere učenci s pomočjo virov vpisujejo svoje ugotovitve. Še posebno smo se trudili, da bi bil zvezek oblikovan nazorno in privlačno.

Delovni zvezek bo učiteljem prihranil precej časa, namenjenega pripravi aktivnih učnih ur, učenci pa ne bodo potrebovali dodatnega zvezka.

3

56

Dosedanja izdaja za 7. razred bo še na voljo.

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 56

PONOVIMO

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

2/12/09 10:46:29 PM

PONOVIMO

Zakaj je propadel rimski imperij

ZGODNJI SREDNJI VEK V EVR OPI:

Kako označujemo čas v preteklosti

oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope

Dogajanje v preteklosti nam je razumljivo le, če posameznim dogodkom določimo čas dogajanja.

Zakaj živimo v 21. stoletju Če želimo določiti, kdaj se je nekaj zgodilo, moramo dogodku določiti desetletje, stoletje in tisočletje.

1. Dopolni.

2. Posameznim letnicam določi TISOČLETJE STOLETJE tisočletje in Leto ima dni. stoletje.

2008 V zadnjo vrstico Desetletje ima let. vpiši letnico 467 svojega rojstva

PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO? __________________________________________________ ; KDO SE JE SELIL? __________________________ in _______________________________________: VZROKI SELITEV:

Vsebina 19

Kako in kje so nastale prve civilizacije

21

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

23

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

25

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

POLITIČNE SPREMEMBE 1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA?

KULTURNE SPREMEMBE S

27

Kulturna dediščina starih civilizacij

29

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

30

PONOVIMO: Prve civilizacije rodovitnega polmeseca

31

PONOVIMO: Kulturna dediščina prvih civilizacij

DRUŽBENE SPREMEMBE

1. PROPAD

Stoletje ima

FEVD JE BILA

let.

, Tisočletje ima

SREDIŠČ IN

Izbirne vsebine

in

ZNANJA

2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA? VROPI POŠILJALA 2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV

,

V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA

NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO.

_________________________ IN ___________________________

Zaradi lažjega razumevanja je dogajanje v preteklosti razdeljeno na posamezna obdobja.

3. Našteta zgodovinska obdobja razvrsti v pravilnem zaporedju od najstarejšega k najmlajšemu.

Vsako obdobje vpiši v en stolpec. Vsak stolpec pobarvaj z drugo barvo. novi vek

prazgodovina

VZHODNOALP PSKI PROSTOR • •

NASELITEV PRVA POLITIČNA TVORBA

•

FRANKOVSKO OBLAST PRIZN NA V ___________ STOLETJU

•

SPREJEM KRŠČANSKE VERE V ___________ STOLETJU

•

IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V 9. STOLETJU ZARADI

•

NA SLIKI JE

4. Pomisli, kaj povezuje posamezna obdobja.

položaj

Zakaj uporabljamo koledar Koledar razdeli čas na mesece, tedne in dneve.

5. Pred seboj imaš koledar za leto 2008.

A. V koledarju z rdečo barvo označi datume začetkov posameznih letnih časov.

B. Z modro barvo označi datum začetka in konca šolskega leta.

C. Z zeleno barvo označi datum svojega rojstnega dne.

obveznosti

bivališĀe

RADOVEDNEŽ Na koledarju obkroži vse dneve šolskih počitnic.

80

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 18

2/12/09 10:45:58 PM

Vsako temo odpre uvodna stran z navedbo poglavij.

8

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 80

81

2/12/09 10:46:55 PM

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 81

Poglavja zaključuje dvojna stran, namenjena ponovitvi snovi.

1900

Kako razdelimo dogajanje v preteklosti

JE SPODBUJAL

Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)

1492

let.

PODELIL FEVDALIZEM JE BILA

, •

in ji določi tisočletje in stoletje.

stoletij

KI JO JE

7. razred 7

2/12/09 10:46:56 PM

8

sodobnost

stari vek

srednji vek

Zakaj je propadel rimski imperij

Poskusi reform so propadli Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države.

3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.

4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja.

A. Označi potek meje med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom.

B. V ustrezen prostor vpiši imena obeh središč.

C. V okviru katerega dela je bilo današnje slovensko ozemlje?

5

1

Kratko uvodno besedilo učenca uvede v temo, učencem z učnimi težavami pa je lahko v pomoč pri učenju, saj podaja bistvene informacije.

2

Z nalogami različnih tipov učenci vadijo spretnosti reševanja nalog odprtega in zaprtega tipa. Naloge pogosto analizirajo slikovne in pisne vire.

3

Ilustracije in fotografije v učencih vzbujajo interes, omogočajo lažje vživljanje in popestrijo učno uro.

4

Rubrika Radovednež omogoča učencem, ki jih zgodovina še posebej zanima, da se na duhovit način poglobijo v obravnavano temo.

5

Rubrika Zanima me navaja vire (spletne naslove, filme in literaturo), ki učencu omogočajo dodatno spoznavanje obdobij in dejstev.

6

Miselni vzorci ob koncu vsakega poglavja učencem omogočajo kratek in jasen pregled svojega znanja.

6 RADOVEDNEŽ Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja:

4

A. Kdo se je spopadel v bitki?

7

B. Kje je bitka potekala?

ž

C. Kako se je bitka končala?

8

Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga?

57

7. razred 7

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 57

Zakaj je nastala prva pisava

2/12/09 10:46:30 PM

Širile so se zahteve po enakopravnosti

Ker se je število podatkov stalno povečevalo in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti, se je razvila pisava.

7) Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s pisnim virom.

Zakaj se je razvila pisava

»Po treh letih kar smo se preselili tja[Allen County, Kansas], je nastopila velika lakota. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla na vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.«

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

V drugi polovici 19. stoletja so evropski raziskovalci odkrili notranjost Afrike in njena naravna bogastva. Sledili so jim vojaki. Evropske države so si podredile Afriko in jugovzhodno Azijo.

Izkoriščale so njihova naravna bogastva in tja širile svojo kulturo. V drugi polovici 19. stoletja so se začele evropske sile ozirati po ozemlju propadajočega Osmanskega cesarstva.

Kako je hladna vojna razdelila svet

Kako je hladna vojna razdelila svet

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razberemo na sliki.

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi.

(pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)

Pisava je pripomoček za sporazumevanje med ljudmi. Je zapis naših besed, misli, opis dejanj …

1. Katero prelomnico v zgodovini zaznamuje pisava?

Zakaj so si evropske države razdelile svet Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več.

1) Razloži pojem kolonija.

RADOVEDNEŽ Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z naslovom »O ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl žensko enakopravnost.

Kakšna je bila prva pisava

Karikatura prikazuje sovjetski pogled na uporabo ameriπkih letal U-2.

Prve pisave so bile zelo preproste oblike.

2. Slike prikazujejo različne pisave.

A. Poimenuj posamezno pisavo.

B. K pisavi, ki so jo uporabljali najprej, pripiši številko 1, nato 2 in tisti, ki se je pojavila najkasneje, številko 3.

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO A.

A.

A.

B.

B.

B.

ZANIMA ME: Veliko informacij o zgodovini gibanja za pravice žensk lahko najdeš na naslovu www.womenshistory.about.com.

Kdaj smo dobili črke

PONOVIMO

Zaradi potreb po enostavni pisavi, ki bi jih lahko uporabljal vsakdo, so razvili črkovno pisavo.

3. Namesto vprašanj imaš zapisane odgovore. Tvoja naloga je, da zapišeš vprašanja, na katera boš dobil/a zapisane odgovore.

Pomagaj si z učbenikom na strani 11.

Vprašanje

ZANIMA ME: Filma Čas nedolžnosti (1993) in Soba z razgledom (1985) prikazujeta položaj meščank konec 19. stoletja.

5

Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev. a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine?

BerlinËani

3) Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku na strani 138–139).

A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor njihovih kolonij.

B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij.

b) Kaj je bil namen Marshallovega plana?

DELAVCI

USPEHI

ZAVEZNI©TVA

d) Pojasni navedene pojme.

NATO Informbiro Varπavski pakt

ZAHTEVE PO ENAKOPRAVNOSTI

RIMLJANI ZAHTEVE

To pomeni, da sta velesili

Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v preglednici v uËbeniku (str. 118).

(iz eseja Georga Hegla, Filozofija zgodovine, okoli 1820)

B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla?

LATINICA

HLADNA VOJNA

NE VOJNA IN NE MIR

To pomeni, da

6 Vodilna sila

ŽENSKE

RADOVEDNEŽ Slikovno pisavo uporabljamo še danes. Z njo se srečujemo v vsakodnevnem življenju – na letališču, v trgovskih centrih, na potovanjih …

Nariši nekaj slikovnih znakov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in jih razumemo vsi.

ZANIMA ME: Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu, agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

PONOVIMO

c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je dobila najveË pomoËi. »Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovinsko nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civilizacije ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi – evropski, še najbolje Francozi in Angleži.«

FENIČANI

CIRILICA

ZANIMA ME: Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

obnavljajo mesto ob pomoËi Marshallovega plana.

4) A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je mnenje tako še danes?

ZAHTEVE

Odgovor ČRKOPIS

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so povezana z oboroæevalno tekmo.

2) Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in jugovzhodni Aziji?

USPEHI

Kakšne so bile posledice imperializma Posledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih.

5) A. Pojasni pojem.

Oboroæevalna tekma

Druæbena ureditev

Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju. a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma?

Vojaπki pakt Gospodarska pomoË

IMPERIALIZEM je

9

6. razred 6

b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili?

132

133

8. razred 8

110

111

9. razred 9 9

PRIROČNIK ZA UČITELJE • DVD

a Kako je hladna vojn razdelila svet

časov, so izvirala še izpred vojnih koncu Nesoglasja med ZDA in SZ Znova so izbruhnila po a jih je vojna potisnila v ozadje.razdelil na dva bloka. Začelo se vojne in svet se je zaradi tega ne vojne in ne miru. je dolgo obdobje, ko ni bilo

Priročnik za učitelje

Kdaj se je zaËela hladna

UČNI CILJI Učenec: ▶ zna razložiti pojem hladna vojna in pojasni okoliščine, zaradi nje, katerih je prišlo do ▶ zna našteti države in članice vzhodnega zahodnega bloka, ▶ primerja oba bloka glavne navesti in zna razlike med njima, ▶ zna razložiti pojem železna zavesa, Nato ▶ zna razložiti pojem ki ter opiše okoliščine, k so povzročile nastane Nata in Varšavskega

vojna

na a) Razloæi, zakaj so zemljevidu dræave oznaËene z dvema

barvama. so Z vijoliËasto barvo e oznaËene kapitalistiËn dræave. in (demokratiËne) oznaZ rdeËo barvo pa so dræave. Ëene komunistiËne

Priročnik za učitelje vsebuje rešitve delovnega zvezka in ponuja dodatne informacije, dobrodošle pri učnih urah. Je odlična osnova za izdelavo učnih priprav za posamezne ure.

pakta, ovo ▶ loči med Truman doktrino in zveza Nato Zakaj je bila ustanovljena lovim načrtom Marshal STRANEH i njun PO SPLETNIH SPREHOD zna pojasnit ter www.

Učenci na spletnih straneh o Natu: v namen, raziskavo pojem nato.intt naredijo ▶ pojasni Nato, je posredoval in katerih državah tekma valnaNato, oborože kje je nam ima koliko članic kako je potekalo Nata, koliko razloži, najbližja vojaška baza obeh po vsem svetu vanje ima Nato oborože vojaških baz ki niso … Poiščejo države v Evropi, so strani, zakaj Razmislijo, razvoj članice Nata.opiše ▶ kritično Nata. članstvo odklonile valne tekme za oborože PREDSTAVLJANJE: metoda človeštv GRAFIČNOo.

Evrope b) PreuËi zemljevid leta 1945 in preglednico dopolni tako, da vpiπeπ imena dræav, ki pripadajo posameznemu bloku.

Zemljevid Evrope po

koncu druge svetovne

vojne.

ZAHODNI BLOK

VZHODNI BLOK

, Poljska, Sovjetska zveza, Madæarska Bolgarija, Albanija, »eπkoslovaπka, Romunija, demokratiËna republika), Vzhodna NemËija (Nemπka Jugoslavija do leta 1948 tudi

Ime druæbene ureditve,

Italija, ©panija (kaFrancija, Velika Britanija, diktatura), 1975 pitalistiËna, a do leta NemËija (Zvezna republika Avstrija, Zahodna dræave ©vedska, Danska, NemËija), Norveπka, a Beneluksa, Irska, Portugalsk

zahodni blok: kapitalizem

(komunizem)

blokoma je prvi uporabil mejo med obema c) Posebno ime za v govoru leta 1946.

Winston Churchill poimenoval to mejo?

• Kako je Churchill æelezna zavesa

Vsako poglavje najprej prinaša podatke o ciljih učne teme, navaja dodatna gradiva za določeno temo (seznam literature za učitelje in učence, filmsko gradivo, spletne strani in učila, metodične pripomočke ter medpredmetne povezave), učno motivacijo, množico idej za različne metode in oblike obravnavane teme, dodatne vsebine (Anekdote, Več o ...), dodatne informacije o aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev.

razdelila svet

blokoma je bila zelo

varovana. V prazen

prostor dopiπi, katere

znaËilnosti meje lahko

razbere-

varujejo vojaπke utrdbe, ki mejo in nadzirajo dogajanje ob meji

Oboroževalna tekma

slikovno-grafičnih izdelkov

ki je zaznamovala

vzhodni blok: socializem

Kako je hladna vojna K

me obema Ë) Meja med sl mo na sliki.

politik

(demokracija)

morju do Trsta ob Jadranu ≈Od Szczecina ob Baltiπkem zavesa. Za njo so ostale æelezna se je spustila Ëez celino maloπtevilËvzhodne Evrope. Kljub vse dræave srednje in in povsod komunistiËne partije nosti so priπle na oblast uvajajo totalitarni reæim.«

zavarovano mejo, ta izraz? obema blokoma (moËno • Zakaj je uporabil delitev in razlike med Z izrazom je æelel poudariti like v druæbenem sistemu).

ohlajene odnose, raz-

109

VEČ O …

109 in naštetim državam v delovnem zvezku, na strani Učenci si ogledajo zemljevid 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza. dopišejo številko 1 ali številko 2……… vzhodni blok 1……… zahodni blok ………… Francija …………. Italija Kanada ………... ………. Japonska …………. Madžarska ………… Sovjetska zveza ………. Poljska …………. Velika Britanija …….… Romunija

AKTIVNOST: kviz

fičnih izdelkov AKTIVNOST: metoda slikovno-gra

zavesa. Učenci narišejo ki je uporabil pojem železna Winston Churchill je bil prvi,ločevanja med zahodom in vzhodom. V pomoč jim je železno zaveso kot pojem zvezku na strani 110. lahko ilustracija v delovnem

Dragocenost priročnika so konkretne ideje za aktivno in raziskovalno poučevanje.

ga je upPojem železna zavesa, ki Evrope, orabil W. Churchill za delitev Železna izhaja iz gledališkega sveta. prezavesa v gledališču je zaščitnamaterigrada, narejena iz negorečih izbruha alov, ki jo uporabijo v primeru uporabo njeno Z odru. na požara v dvorano, preprečijo razširitev ognja W. Churchill s čimer zaščitijo gledalce.prvič uporabil je pojem železna zavesa v Westv svojem govoru marca 1946ameriški minster Collegeu v Fultonu, je izzval zvezni državi Missouri. Govor in ostre reakcije Sovjetske zveze vzhodnega bloka.

ki Učenci narišejo karikaturo,na širjenje prikazuje sovjetski pogled jim je vpliva ZDA v svetu. V pomoč117. na strani lahko karikatura hladna vojna

Kdaj se je začela

metoda KREATIVNI: : slikovna BODIMO MOTIVACIJA UČNA (igra vlog) izkustveneg ija a učenja demonstrac

vživetijov vlogo v se skušafotografi Učenec si ogledajo Učenci njegovo trije o ZDA, Zapiše117 (velikimnenje Stalina. na strani učeniku bi omejile ih, daučenci njihovih sliki v učbeniku Ob prizadevanj na Jalti). opiše terso bili odnosih vpliv Sovjetske v kakšnihzveze ponovijo, zahodni svet. Svoje na konferenci. pogled njegov Jaltski trije na veliki kot predstavi Stalin za lahko vzroke poglede glavne Ugotavljajo zapis, pismo predsedniku dnevniški nesoglasja. komunistične države, pismo …. vojaškemu generalu ali vodji metoda dela z AKTUALNO AKTIVNOST: mi besedili 2004 je Republika zgodovinski Od 29. marca

117 straniSlovenska članicanaNata. v učbeniku Slovenija Učenci Nato se je začela govor W.v Churchilla. pot vključitve preberejo ko je Državni zbor sprejel analizirajo: leta 1993, Besedilo kaj zasnove razbrati, o izhodiščih besedila skušajo • IzResolucijo podlagi na železna s pojmom mislivarnosti, nacionalne je Churchill katere se je Slovenija vključilaso zavesa. ki in držav, mir za je bila značilnost postala v Partnerstvo • Kaj v Severnoatlantski zaveso? članica za železno pridružena ostale nad zbor 1996 je Državni Aprila navdušen je bil Churchill skupščini.

• Ali s katerim je podprl sklep, zavese? sprejelželezne pojavom leto pozneje članstvo Slovenije v Natu, v Nato.

125 pa Deklaracijo o vključevanju 23. marca 2003 je bil v Sloveniji izveden referendum o priključitvi k Natu, na katerem so državljanis Slovenije pristop k Natu podprli 66,08 %. Državni zbor Republikesprejel 2004 februarja Slovenije je 24. ntske zakon o ratifikaciji Severnoatla 2004 pogodbe o pristopu, 29. marca pa jej Slovenija postala polnopravna i članica Nata. V skladu z obveznostm so se slovenski vojaki pridružili vojakom iz drugih držav, članic iktnih konfl nekaterih na Nata območjih, v Bosni in Hercegovini(34 (173 pripadnikov), na Kosovem(29 pripadnikov) in v Afganistanu zelo aktivna pripadnikov). Slovenija je maja 2005 članica Nata: od 27. do 31. rne je gostila zasedanje parlamenta do 1. skupščine Nato, od 28. junija potekala julija 2005 pa je v Ljubljani in konferenca med svetom Nata Rusijo na temo terorizma.

prehod preh

s slikovnim AKTIVNOST: metoda dela gradivom (karikatura) dveh bomb Učenci si ogledajo karikaturo in jo analizirajo: v učbeniku, na strani 119lovita?

• Zakaj se obe bombi lov za • Kaj je pomenil predstavljeni

o nadmejo so neprekinjen zorovali tudi vojaki

z meja je bila zavarovana i in betonskimi pregradam beton oteæevale bodeËo æico, ki so bode

organizacija NATO

zavezniπtev. ljena Zakaj je bila ustanovpritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih Zaka

Kako je hladna vojna

1949 SZ izdela atomsko bombo

Oboroæevalna tekma O v oboroæevanju.

1952 ZDA izdelajo vodikovo bombo

vodikovo SZ izdela vodiko bombo

AKTIVNO metoda dela AKTIVNOST: gradivo gradivom (karikatura)

slikovnim

Stalina Učenci si ogledajo karikaturo na strani kot hobotnice v učbeniku sporočilo 117. Analizirajo vsebino in karikature: da • Po katerih znakih vemo, hobotnica predstavlja Stalina?

• Kam naj bi po mnenju zahoda Stalin širil svoj vpliv? premoč • Zakaj sta obe velesili želeli v svetu?

SZ in ZDA • V čem sta si bili politiki podobni?

KRITIČNO RAZMIŠLJAN

JE

vpliva O novi vlogi Nata, na katero veliko konec hladne vojne, obstajaučence ugibanj in načrtov. Učitelj povpraša: • Ali svet danes potrebuje organizacijo kot je Nato? določene • Ali se jim zdi, da imajo vpliv države, članice Nata, še poseben v tej organizaciji?

Nata?

• Zakaj RUSIJA ni članica Nata v • Kakšna naj bi bila vloga prihodnosti?

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi izdelkov

privlaËno ZANIMA ME: so v studiih Hollywooda Æivljenje vohunov vohunu Jamesu Bondu, br britanskem prikazali s filmi o so posneli leta 1963. agentu 007. Prvi film

ONOVIM PONOVIMO P

čnih

iskali zaveznike

prednosti na dva tabora: Tako se je svet razdelil pomanjkljivosti blok. zahodni in vzhodni

Zdruæene dræave Amerike

ka zveza Sovjetska (socializem) em (socializ komunizem

kapitalizem in demokracija (NATO) Severnoatlantski pakt

ki pakt Varπavski

Vojaπki pakt

MIR

To pomeni, da oboroæeves Ëas na robu spopada: je bilo sta bili ZDA in SZ Glavni vzrok sovraπtva n in kavali sta se in si grozili. zahod je bil demokratiËe nasprotje v ideologiji: pa komunistiËen. pitalistiËen, vzhod

da sta velesili To pomeni, kapitalizem socializem po svetu.

VEČ O … h in Informacijski biro komunističnije delavskih partij ali informbiro na predlog sovjetske bil ustanovljen Vodilna sila 1947. komunistične partije leta sedež v leta 1948 je bil Do sredine Druæbena ureditev

NE VOJNA IN NE

VOJNA ADNA VO LA HLADNA H

in prednostiVA ZAVEZNI©T Učenci navedejo in pomanjkljivosti socializma kapitalizma ter svoje ugotovitve zapišejo v preglednico.

Gospodarska pomoË

v vesolje svoj satelit

O velesili sta tekmovali Obe izpopolnjenega oboroæevalna tekma? Ëim hitreje priti do aa) Kaj oznaËuje izraz Obe dræavi sta æeleli SZ v oboroæevanju.

Tekmovanje ZDA in raket, tipov letal ...). si lahko vodikove bombe, novih ZANIMA ME: PECIALS/cold.war oroæja (atomske in ... napravah. naslovu www.cnn.com/S tekmi in vohunskih bojnimiNaglavami razvijali velesili? , rakete z vodenimi ogledaπ veË o oboroæevalni b b) Kakπno oroæje sta rakete, jedrske podmornice Jedrsko oroæje: medcelinske

110

SZ satelit Sputnik

Svet za vzajemnoo

gospoda gospodarsko pomoË

Trumanova doktrina,

Marshallov plan

111

126

Poleg Beogradu, potem pa v Bukarešti. pskih komunistični k nističnihh partij vzhodnoevro informbiroju komunističnih držav sta sestranki iz Italije pridružili še komunistični je bil in Francije. Nastanek informbiroja in zahodom. povezan z nasprotji med SZh partij so Predstavniki komunistični svoje se dogovorili, da bodo usklajevali sveta ter poglede na blokovsko delitev vpliva. preprečevali širjenje zahodnega državah Partijam v posameznih vzhodnih izmenjavo naj bi informbiro omogočil V resnici mnenj, izkušenj ter nasvetov. partije in Stalin pa sta vodstvo sovjetske za v informbiroju videla le sredstvo saj sta ga uresničevanje lastne politike, nadzorovanje spremenila v institucijo za

RIMSKA HIŠA

razdelila svet

velesili sta si prizadevali Obe ve BerlinËani Trumanove doktrine? pomoËi a) Kaj je bil namen obnavljajo je spodbudil program mi. predsednik Truman ski sistem. mesto ob pomoËi v oboroæevalni tekmi.

Ameriπki Am a ogroæen veËstrankar c) Opiπi pomen vohunjenja zvoju novega Marshallovega o razvoju v katerih je bil po vojni dræavam, dræ velesili zbirali podatke plana.

Z vohunjenjem sta ruge velesilee druge Marshallovega plana? ki je predvideval b) Kaj je bil namen nameπËanju na ozemlju je oblikoval program, oroæja in njegovem zunanji minister Marshall dræavam, ki so se Ameriπki Am v vojni prizadetim oziroma njenih zaveznic. in materialno pomoË finanËno fin komunistiËnemu sistemu. katera dræava je doodpovedale od ugotovi, 118) v uËbeniku (stran O pomoËi preglednice c) Ob bila bi najveË pomoËi. najdeπ v Britanija in Francija.

Velika Ve pomoË? Odgovor lahko ali sprejela ameriπko z informA je Jugoslavija zavrnila Ë) Ali Po sporu s SZ (spor kat prikazuje Karikatura Karik v uËbeniku (str. 118). je pomoË najprej odklonila. jets pogled na uporabo preglednici p sovjetski sovje v tesnih stikih s SZ, eriπ letal U-2. ameriπkih ame ki je bila takoj po vojni pomoËi.

Jugoslavija, J ga plana dobila nekaj pa je v okviru Marshallove birojem) b miru obrambo in ohranitev letnice), ki so povezanavedene pojme. za skupno vojaπko P d) Pojasni odkritja (in njihove a 1949) si prizadeva na katerem oznaËi izdelaj Ëasovni trak, Evropi, Italiji in Franciji ntska zveza (ustanovljen na strani 119. Na Ërto Evropi Moskve, v vzhodni RADOVEDNEÆ vzhodni NATO: Severnoatla v Oboroæevalna tekma vodstvom dræav pod ih poglavje partij preberi V uËbeniku komunistiËnih zveze in komunistiËn 1958 tekmo.

Informbiro: zveza o 1955) Sovjetske 1957 na z oboroæevalno zavezniπtvo (ustanovljen poπljejo 1953 Varπavski pakt: vojaπko poπlje v vesolje ZDA

določanje partij v drugih ddržavah in držav. zunanje politike vseh socialističnih smrti je informbiro razpadel linovi sm Stalinovi Po P St in bil 1956 razpuščen. a tehnika AKTIVNOST: motivacijsk (premetanka) bodo dobili Učenci premečejo črke in ZAVESA, naslednje pojme: ŽELEZNA TRUMAN, Nato, VARŠAVSKI PAKT, STALIN, SOCIALIZEM. MNUART VVAARKISŠ TAKP MZLIOCSAE

……….. ………. TNAO ……….. ………. TLNISA ……….. ………. A E A Z V S LNAZEEŽ

a tehnika AKTIVNOST: motivacijsk (iskanje napak) 5 napak.

Učenci v besedilu poiščejo

svet? ki leži na tleh?

• Kako bi razložil figuro, Koga predstavlja? s slikovnim AKTIVNOST: metoda dela z gradivom in metoda dela zgodovinskim besedilom sliki v učbeniku, Učenci naj ob besedilu in na strani 119 ugotovijo: hitrejša v • Katera velesila je bila raziskovanju vesolja? kot njeno • Kateri dogodek štejemo trenutno zmago?

ANJE: metoda GRAFIČNO PREDSTAVLJ slikovno-grafičnih izdelkov vohunjenje Učenci izdelajo strip na temo so jim lahko filmi med ZDA in SZ. V pomočBondu. o agentu 007, Jamesu RAZISKOVALEC Največji Učenci ob uporabi knjige raziskavo o vohuni vseh časov naredijo Predstavijo vohunjenju med hladno vojno.vohune in metode vohunjenja, največje njihove usode …

JE KRITIČNO RAZMIŠLJAN razmišljanju o Učitelj učence spodbudi k naslednjih vprašanjih: pomeni bomba vodikova • Zakaj nadaljevanje atomske bombe? ima • Kakšne posledice za človeštvo orožja? lahko kopičenje jedrskega atomsko • Nekatere države že imajo Francija, orožje (Rusija, ZDA, Kitajska, pa niso Velika Britanija, Izrael), nekatere Iran, Severna več daleč od njega (Indija, v jedrskem Koreja). Kaj pomeni tekmav svetu? oboroževanju za varnost orožja vse • Zakaj nimajo atomskega države sveta?

STRANEH SPREHOD PO SPLETNIH Učenci obiščejo spletno stran nelj/projekti/ www.2.arnes.si/~opolja ki vsebuje spletna_of/bomba.htm, in informacije o razvoju znanosti svetovno vojno. atomskega orožja med II. uporabe Stran prikazuje tudi posledice orožja. oziroma proizvodnje atomskegareferate ali Učenci lahko izdelajo poročila, orožja. jedrskega temo eseje na metoda BODIMO USTVARJALNI:(simulacija) izkustvenega učenja , da so vohuni in Učenci si predstavljajospletki.

Lahko si sodelujejo v vohunski ki išče informacije predstavljajo vohuna, takšnega, ki o novem orožju, ali pa novega išče informacije o razvoju … Učenci računalniškega programa se vohunska napišejo scenarij, kako biso pozorni na čemer pri odvila, zgodba nevarnosti, okoliščine delovanja vohuna, njegove povezave …

Izpišejo jih ter jih popravijo. odnosov Napake in popravki so: dobrih – Potsdamu, – slabih odnosov, Bolgariji – vzhodni, Velika Britanija – ZDA, severničlanica od še ni njena članica – je njena leta 2004) vojne se je zaradi Ob koncu II. svetovnevelikimi tremi dobrih odnosov med Ti odnosi so se začela hladna vojna. v Bolgariji pokazali že na konferenci v hladni leta 1945. Največji nasprotnici in Sovjetska vojni sta bili Velika Britanija na dva bloka: zveza. Svet se je razdelil blok je zahodni in severni. Zahodni Slovenija Nato. zvezo ustanovil vojaško še ni njena članica.

PONOVITEV v ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja »Kako je naslovu poglavja in podpoglavij hladna vojna razdelila svet«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: tekma?

• Kaj pomeni oboroževalna velesili?

• Kakšno orožje sta razvijalirazvijanja • Kakšne so bile posledice orožja? jedrskega oboroževalna • Zakaj pravimo, da se je tekma prenesla tudi v vesolje? vojno • Kakšno vlogo so med hladno odigrali vohuni? v ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO delovnem zvezku, stran 111.

Dodatno gradivo za učitelje

Dvorišþe Vrt Sedež oþet oþeta družine

Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na posebni spletni strani www.raziskujem.si.

Kuhinja

Študijska soba išþe adišþe Skla Sklad Obednica Spalnica

o Atrij z bazenom

LJANI ZAKAJ SO RIM Amfiteatri za množiþne igre, ja, športna tekmovan boje zabavo in krvave z gladiatorjiji.

Terme - kopališþa t i kti - mostovi Vi dukti Viad vodi Akvadukti - vodo Ceste za hitre vojaške premike.

ila v širila razšir Zakaj se je vojna Evropo južno in vzhodno

se proti vzhodu. Države, ki so Nemčija se je leta 1941 obrnila napadla. Tako se je zgodilo z in ji zdele nezanesljive, je vojaško do spopada med Nemčijo zelo Jugoslavijo. Sredi 1941 je prišlo bili ob zasedbi osvojenih držav Sovjetsko zvezo. Nemci so Ljudje so se odzvali različno: mu uprli. kruti do domačega prebivalstva. sodelovali, drugi pa so se nekateri so z okupatorjem

TRE GRADILI AMFITEA

Forum - trg, osrednje zbirališþe mešþanov.

UČNI CILJI Učenec: e ▶ pozna usodo Kraljevin Jugoslavije po napadu nanjo, zaradi ▶ razume vzroke, katerih je Nemčija zvezo, napadla Sovjetsko ki so ▶ pozna vzroke, povzročili neuspeh nemškega napada, so se ▶ razume, zakaj nekateri ljudje odločili za sodelovanje z okupatorjem, oblike ▶ pozna različne odpora, ▶ ovrednoti pomen odpornišk ih gibanj.

e Hitlerju, koncu je popustila Kraljevine Jugoslavij in vojni izogniti. Na Kakπna je bila usoda k trojnemu paktu se je skuπala pristopu Kraljevina Jugoslavija nanjo. ki pa je odredil napad nalogo: zemljevid in izpolni a) Pozorno preuËi vpadov vpiπi oku• ob vrisanih smereh Jugoslavijo, patorje, ki so napadli Nemcem podrejenih • vpiπi imeni dveh dræavnih enot,

Palaþe, svetišþa, šþa sodišþa, trgovine, amfiteatri, upravne in stanovanjske hiše.

prikazuje smer umika • vriπi puπËico, ki in kralja. jugoslovanske vlade

Kakšna je bila usoda Kraljevine

Jugoslavije

UČNA MOTIVACIJA: metoda zgodovinskimi besedili

Ali je bil

ARHITEKTURA

Sovjetsko zvezo nemπki napad na

pravilna odloËitev

z AKTIVNOST: metoda dela ko informacijsko-komunikacijs tehnologijo

Sovjetsko zvezo jezeru), Moskvi in Kaspijskemu (proti Leningradu, 1941, Ërte ob koncu leta • vriπi potek frontne kar 900 dni. ki so ga Nemci oblegali • obkroæi mesto, Leningrad usmerjen proti nemπkega napada • Zakaj je bil en del jezeru?

Kavkazu in Kaspijskemu razvite indusnahajaliπË nafte in Zaradi pomembnih trije. cilj dosegli? Pojasni. nji• Ali so Nemci naËrtovani ostra zima, ki je zaustavila Ne, saj jih je prehitela vojne je Nemπke bliskovite hov prodor proti Moskvi. preπla v ko je RdeËa armada bilo konec pozimi 1941,

71

protinapad.

tehnika

Iz naslednjih pojmov učenci smiselne povedi.

sestavijo

....…

• PRINC REGENT PAVLE..…………………

• BOMBARDIRANJE BEOGRADA …………….

• VLADA V IZGNANSTVU.… …....

• NEODVISNA DRŽAVA HRVAŠKA ………..

• RAZDELITEV JUGOSLAVIJE…

AKTIVNOST: metoda dela gradivom (zemljevidom)

* Trenutno je na voljo komplet gradiva za 6. razred. Manjkajoče gradivo za 7. razred (za posodobljeno izdajo) bo objavljeno avgusta 2009, v naslednjih šolskih letih pa bo posodobljeno in dopolnjeno gradivo za 8. in 9. razred.

dela z

v učbeniku Učenci preberejo pisni vir na strani 75 in ga analizirajo: • Kako je bila opremljena jugoslovanska vojska? resen • Ali je bila s takšno opremo nasprotnik nemški motorizirani vojski?

• Kakšna je bila usoda na glede vojske jugoslovanske pričevanje Mirana Pavlina?

najveËji Barbarossa zaËeli Nemci so z operacijo vojske so bili premiki nemπke spopad v vojni. Sprva bliskoviti. nalogo: zemljevid in izpolni a) Pozorno preuËi na smeri nemπkega napada • na zemljevidu vriπi

AKTIVNOST: motivacijska (besednica)

Na spletni strani poleg priročnikov za učitelje najdete:* • letne priprave, • dnevne učne priprave, • računalniške diaprojekcije, • delovne liste, • dodatno slikovno gradivo, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

s slikovnim

atlasu Učenci si v zgodovinskem ogledajo obseg NDH. z • Obseg NDH primerjajo strani 51 zemljevidom v učbeniku naAli je bila (Banovina Hrvaška 1939).

NDH večja ali manjša od Banovine Hrvaške? okviru • Kateri narodi so živeli v NDH? je zajemala • Katere današnje države Neodvisna država Hrvaška?

RAZISKOVALEC

V literaturi in internetu učencidržavi poiščejo podatke o Neodvisnikakšna Hrvaški in njenem sistemu:kakšen je je bila ideologija ustašev; in Judov; bil odnos do Srbov, Romov oblasti do kakšen je bil odnos ustaške partizanskega gibanja.

Svoje ugotovitve učenci predstavijo sošolcem.

del filma Učenci si ogledajo zaključni »Kdo neki tam poje?« (r. Slobodan Šijan, Srbija, 1980), ki prikazuje Ob nemško bombardiranje Beograda. druga tem spoznajo, kako se je začela svetovna vojna na jugoslovanskih z drugimi tleh. Ta začetek primerjajo Francijo nemškimi napadi (na Poljsko, na …). Svoje ugotovitve zapišejo list papirja, se o njih pogovorijo s sosedom ter jih predstavijo celotnemu razredu.

AKTIVNOST: metoda dela gradivom (zemljevidom)

s slikovnim

učenci V učbeniku na strani 71 sisvetovne ogledajo zemljevid druge vojne. Zemljevid analizirajo: • Katere države so napadle Jugoslavijo?

Jugoslavijo • Sočasno z napadom na Grčijo. je bil izveden tudi napad naGrčijo?

Katere države so napadle prekrižana modra • Kaj simbolizirata meča na ozemlju Jugoslavije?

79

DVD DVD kot dodatek k delovnemu zvezku Raziskujem preteklost 9 utira pot uporabi multimedijskih gradiv pri pouku zgodovine. Učenci o zgodovini tako ne bodo le brali, temveč jo bodo odkrivali ob neposrednem stiku z zgodovinskimi avdiovizualnimi viri.

Na DVD-ju se nahaja 31 filmskih posnetkov iz tujih in slovenskih filmskih arhivov. Skupna dolžina posnetkov znaša 102 minuti.

DVD je mogoče naročiti z naročilnico, ki je priložena delovnemu zvezku.

10

127

ZNANJE NAS DELA VELIKE Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.praktik.org www.knjigarna.com

Zastopniki Založbe Rokus Klett

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, matic.karlovsek@rokus-klett.si Prekmurje in Maribor

koordinatorka za prodajo Nika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, nika.mikyska@rokus-klett.si

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

referentka za podporo kupcem Renata Odlazek, tel.: 01 513 46 46, renata.odlazek@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 10 Telefaks: 01 513 46 99

Raziskave in razvoj Telefon: 01 513 46 31 Telefaks: 01 513 46 99

Bela krajina in Dolenjska Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Promocije Telefon: 01 513 46 40 Telefaks: 01 513 46 99

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

Založba Rokus Klett

www.devetletka.net/katalogi

Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.

DN090084

Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).