Issuu on Google+

(Brain Gym®)

d r. Pa u l E . D e n n i s o n , G a i l E . D e n n i s o n

Revidirana izdaja za učitelje Ta priročnik dopolnjuje knjigo Telovadba za možgane (Brain Gym®) za starše, vzgojitelje in vse, ki jih zanima povezava med gibanjem in optimalnim učenjem.


Kolofon

Zbirka Pedagoška kinestezija – Učenje z gibanjem Pedagoška kinestezija za otroke (Edu for Kids) Telovadba za možgane (Brain Gym®) Telovadba za možgane – izdaja za učitelje (Brain Gym® Teacher's Edition) Avtorske pravice: dr. Paul E. Dennison in Gail E. Dennison, 1989 Revidirana izdaja, avtorske pravice, 1994

Avtorja: Paul E. Dennison in Gail E. Dennison Prevedla: Marija Brezigar Strokovni pregled: Meta Eržen, dr. Milena Babuder Košak, dr. Jaro Lajovic Fotografije: Iztok Bončina Ilustracije: arhiv Založbe Rokus Klett Vse pravice pridržane Brain Gym® (v nadaljnjem besedilu telovadba za možgane) je zaščiteno ime Fundacije za pedagoško kineziologijo (Educational Kinesiology Foundation). Brez pisnega dovoljenja založbe so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba te knjige v kakršnemkoli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Besedila v obsegu največ 400 besed smejo brez posebnega dovoljenja v učne namene citirati samo inštruktorji, ki so pridobili potrdilo Fundacije za pedagoško kineziologijo, vendar morajo navesti popoln naslov knjige, imena in naslove avtorjev ter založnika. Prošnjo naslovite na Permissions Department, Edu-Kinesthetics, Inc PO Box 3395, Ventura, CA 93006-3395. Zahvale Zahvaljujemo se številnim posameznikom, ki so s telovadbo za možgane seznanili svoje učence, šole in skupnosti. Knjigo Telovadba za možgane uporabljajo v vseh angleško govorečih državah, prevedena pa je bila tudi v druge jezike. Izdaja za učitelje je nastala zaradi prepričanja številnih posameznikov, da je »gibanje pot k učenju«. Posebej se zahvaljujemo: Azashi Joy Lindsey, ki je prva zaupala v koristnost širjenja informacij o telovadbi za možgane. Gabrell Carroll, Rose Harrow ter Georgeu in Colleen Gardner, ki živijo po načelih telovadbe za možgane in jo poučujejo na vseh ravneh. Guruchiter Kaur Khalsa in Josie Sifft, ki sta opravili prve eksperimentalne raziskave, ki so potrdile povezavo med telovadbo za možgane in večjo uspešnostjo. Nancy Kaplan Marshall, ki nas je prva opozorila na potrebo po priročniku za učitelje. Carli Hannaford, ki nas je spodbujala, naj napišemo program za vzgojitelje, in ki je ponudila novost – četverno risanje oziroma risanje z vsemi štirimi udi. Sandri Hinsley, ki s pomočjo telovadbe za možgane iz svojih učencev vedno izvabi njihove najboljše lastnosti in sposobnosti. Ustvarila je tudi različico trebušnega dihanja, tako imenovani »dih treh osmic«. Dr. Byung Kyu Parku za njegovo koristno različico trebušnega dihanja. Dorothy H. L. Carroll, ki nas je z zavzetim posredovanjem telovadbe za možgane poklicnim vzgojiteljem spodbudila k izdaji tega priročnika. Sarab Atma Kaur za predano tipkanje in popravljanje izvirnega rokopisa. Lark Carroll za zavzeto uredniško delo in predloge. Susan Latham, ki z vadbo s svojimi učenci navdihuje vsakogar od nas. Sonii Nordenson in Jari Chevalier za njuno uredniško in korektorsko delo pri tej najnovejši revidirani izdaji. Opomba Vaje in dejavnosti, opisane v tej knjigi, so namenjene zgolj izobraževanju. Avtorja in družba Edu-Kinesthetics ničesar, kar je objavljeno v tej knjigi, ne priporočajo kot diagnozo ali zdravilo za kakršnokoli bolezen kakega bralca ali učenca, niti niso odgovorni, če bo kdo s takšno trditvijo napačno predstavil ta program. Priporočamo, da se posvetujete z zdravnikom, preden se lotite katerekoli vaje. Opozarjamo, da je treba sposobnosti razvijati postopoma, dlje časa. Izvajanje vaj, opisanih v tej knjigi, naj bi bilo lahkotno in prijetno. S temi vajami boste dopolnili, podprli in izboljšali svoj sedanji zdravstveni ali izobraževalni program, ki vam ga je predpisal zdravnik, kiropraktik, behavioristični optometrik ali pedagoški terapevt. Če bi radi o programu Telovadba za možgane izvedeli več, nam pišite na naslov: Ave Vita Meta Bizjak Eržen s. p. Vodnikova 10 4248 Lesce tel.: 04 5317 020 E-pošta: info@avevita.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.953(035) DENNISON, Paul Ehrlich Telovadba za možgane : 26 vaj za boljši učni speh / Paul E. Dennison, Gail E. Dennison ; [prevedla Marija Brezigar ; ilustracije arhiv Založbe Rokus Klett]. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007. - (Zbirka Pedagoška kinestezija - učenje z gibanjem) Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Prevod dela: Brain gym ISBN 978-961-209-734-9 1. Dennison, Gail E. 234141184 DN070446


Vsebina Uvod Gibanje prek telesne sredine

6 8–19

Križno gibanje

9

Ležeča osmica

10

Simetrično risanje

11

Abeceda v ležeči osmici

12

Slon

13

Obračanje glave

14

Gugalnik

15

Trebušno dihanje

16

Križno gibanje leže

17

Polnjenje z energijo

18

Mislimo na X

19

Raztezne vaje

20–26

Sova

21

Raztezanje rok

22

Upogibanje stopala

23

Črpalka

24

Jadralec

25

Prizemljitev

26

Vaje za energijo in poglabljanje občutkov

27–36

Voda

28

Možganski gumbki

29

Zemeljski gumbki

30

Gumbki za ravnotežje

31

Vesoljski gumbki

32

Zehanje

33

Miselni gumbki

34

Vaje za povezovanje in umirjanje

35

Gumbki za pozitivno mišljenje

36

Telovadba za možgane pri delu in igri

37–46

Bralne sposobnosti

37

Miselne sposobnosti

38

Pisalne spretnosti

39

Sposobnost samozavedanja

40

Sposobnost za samostojno učenje

41

Sposobnost ohranjanja osebnega ravnovesja

43

Pregled eksperimentalnih raziskav o učinkih telovadbe za možgane

44

Slovar

45

Bibliografija in priporočeno branje

46


O avtorjih Dr. Paul E. Dennison se že vse svoje poklicno življenje ukvarja z vzgojo in izobraževanjem. Razvil je postopka, imenovana pedagoška kinestezija (Edu-Kinesthetics) in telovadba za možgane (Brain Gym), ter utrl pot usmerjenim raziskavam možganov. Njegova odkritja temeljijo na razumevanju medsebojne odvisnosti telesnega razvoja, pridobivanja jezikovnega znanja in učnih dosežkov. Do teh spoznanj je prišel na podlagi strokovnega izobraževanja v razvojni in eksperimentalni psihologiji na Južnokalifornijski univerzi. Tam je tudi doktoriral iz pedagogike, in sicer z raziskavo o začetnih uspehih pri branju in njihovi povezavi z mišljenjem. Devetnajst let je bil direktor učnih centrov Valley Remedial Group v južni Kaliforniji, kjer je otrokom in odraslim pomagal pri premagovanju njihovih težav in pri njihovem osebnostnem razvoju. Dr. Dennison je avtor dvanajstih knjig in priročnikov, med njimi tudi knjige Vklapljanje: Vodnik po pedagoški kinesteziji (Switching On: Guide to Edu-Kinesthetics). Gail E. Dennison je s svojim možem dr. Dennisonom soavtorica številnih knjig in priročnikov o pedagoški kinesteziji. Preproste ilustracije v knjigah o pedagoški kinesteziji govorijo o njeni ljubezni do otrok in gibanja. Kot plesalka je vajam dala eleganco in notranjo orientacijo. Gail ima bogate izkušnje s poučevanjem povezovanja obeh možganskih polovic in desetletne izkušnje kot inštruktorica terapevtske metode, imenovane zdravilni dotik (Touch for Health). Njeno zanimanje za sposobnosti zaznavanja in razvijanje spretnosti je posebej opazno pri tečajih pedagoške kinestezije za izboljšanje vida (Edu-K vision). Pripravila je tečaj o raziskavi naših prirojenih zaznavnih sposobnosti (Visioncircles) in o telovadbi za vid (Vision Gym TM), s katero na podlagi ritma, barve in oblike razvijamo vid in zaznavanje. Gail je tudi ustanoviteljica revije Brain Gym Journal in vodi tiskovno komisijo pri Fundaciji za pedagoško kineziologijo (Educational Kinesiology Foundation).

4


Sporočilo staršem in pedagogom Telovadba za možgane (Brain Gym®) je zaporedje preprostih in lahkotnih gibov, ki jih izvajajo učenci pri pedagoški kineziologiji za izboljšanje učenja s celotnimi možgani. Te vaje olajšujejo vsako učenje, predvsem pa spodbujajo učne spretnosti. Beseda pedagogika izvira iz grške besede paidagogêin, ki pomeni »vzgajati«, beseda kineziologija pa je izpeljanka iz grške besede kinein in pomeni raziskovanje gibanja. Gre torej za vedo, ki raziskuje zakonitosti telesnih gibov. Pedagoška kineziologija je sistem, ki ljudem vseh starosti omogoča, da se s pomočjo gibanja sprostijo in odkrijejo svoje skrite sposobnosti. Pedagogi poskušajo neuspešne učence najpogosteje spodbuditi s programi za boljšo motivacijo, s pohvalo, utrjevanjem znanja in nenehnim ponavljanjem učne snovi, da bi se jim vtisnila v spomin. Toda ti načini so le delno uspešni. Zakaj nekateri učenci zelo dobro napredujejo, drugi pa ne? Pri pedagoški kineziologiji opažamo, da si nekateri posamezniki preveč prizadevajo in pri tem »izključijo« mehanizme za povezovanje možganskih predelov, ki so potrebni za optimalno učenje. Zadnji možgani sicer sprejemajo informacije kot »sliko«, vendar jih prednji možgani ne morejo »izraziti«, ker informacije sploh ne pridejo do njih. Ker učenci naučenega ne zmorejo izraziti, se ujamejo v zanko neuspeha. Težave rešimo z učenjem s celotnimi možgani. To lahko dosežemo s prevzorčenjem gibanja in s telovadbo za možgane. Obe metodi nam namreč omogočita povezavo s tistimi deli možganov, ki prej niso bili dosegljivi. Ko učenec odkrije, kako lahko informacije sprejema in se hkrati izraža, je napredek pri učenju in v vedenju navadno takojšen. V to zbirko sodijo še knjige Pedagoška kineziologija za otroke (Edu-K for Kids), ki opisuje postopke za prevzorčenje. Priporočamo jo vsakomur, ki želi izboljšati kakovost svojega življenja, učenja in užitkov v gibanju. V knjigi Telovadba za možgane (Brain Gym) obravnavamo preproste vaje, ki so že številnim ljudem spremenile življenje. Vadba bo koristila prav vsakomur, ne glede na njegovo starost, in bo v njem prebudila njegove prirojene sposobnosti za učenje. Največji uspeh pa dosežemo, če vaje izvajamo po Dennisonovem prevzorčenju stranskosti (lateralnosti). Podrobnejše podatke o tem boste našli v knjigi Pedagoška kineziologija za otroke. V tej knjigi pa smo bolj poglobljeno razložili posamezne vaje, ki vplivajo na učenje s celotnimi možgani. Behavioristični optometriki in delovni terapevti že več kot petdeset let opravljajo raziskave, ki dokazujejo vpliv gibanja na učenje. Na podlagi spoznanj teh raziskav, pri katerih sodelujejo predvsem otroci z jezikovnimi motnjami, je dr. Dennison sestavil preproste vaje za razgibavanje telesa in spodbujanje energijskega pretoka. Vaje so namenjene ljudem s posebnimi potrebami, ki se učijo v tehnološko visoko razviti sodobni družbi. Knjigo smo napisali zato, da bi ljudje preizkusili poživljajoče učinke teh gibov pri svojih vsakdanjih dejavnostih. Številni učitelji vsak dan uporabljajo vseh šestindvajset vaj, nekateri pa med urami branja samo tiste, ki so povezane z branjem. Razumljivo je, da od nikogar ne smemo zahtevati, naj se giblje na določen način, če se mu to ne zdi naravno ali če se pri tem ne počuti prijetno. Vsak naj ravna v skladu s svojimi sposobnostmi. K vadbi nikoli nikogar ne silimo, temveč sodelujoče samo spodbujamo. Marsikdo kasneje pripoveduje, da te vaje opravlja samodejno, saj »preprosto ve«, kdaj mu lahko koristijo. Staršem in učiteljem, ki bodo uporabljali to knjigo, utegnejo posebej koristiti informacije pod naslovi Vaja spodbuja možgane za …, Učne spretnosti in sposobnosti ter Vpliv vaje na vedenje in držo. Pogosto se po izvajanju vaj za določeno spretnost učenčevo vedenje ali njegova uspešnost takoj izboljša. V večini primerov pa bodo starši in učitelji s pomočjo teh informacij učenca vodili in dosegli, da se bodo njegove sposobnosti in spretnosti izboljšale postopoma. Učencem telovadba za možgane ugaja. Ko se seznanijo z njo, si želijo vaditi, posredujejo jo tudi svojim prijateljem in jo, ne da bi jih bilo treba pri tem voditi ali nadzirati, vključijo v svoje življenje. Izkušen učitelj, ki sam uživa v gibanju, bo brez težav navdušil tudi učence.

5


Križno gibanje Pri tej vaji izmenoma dvigujemo eno roko in nasprotno nogo, kot bi hodili na mestu. Ker križno gibanje spodbuja hkratno delovanje obeh možganskih polovic, je idealna ogrevalna vaja za vse spretnosti, pri katerih je treba prečkati telesno sredino.

Nasveti za vajo S pitjem vode in masiranjem možganskih gumbkov pripravimo telo in možgane, da se odzovejo na križno gibanje. Če hočemo aktivirati kinestetični čut, se z vsako roko izmenoma dotikamo nasprotnega kolena.

Različice Križno gibanje sede: izmenoma hkrati dvigamo roko in nasprotno nogo. Roko in nasprotno nogo premikamo v različnih smereh. Za hrbtom se z roko dotikamo nasprotnega stopala (več različic boste našli v knjigi Switching on, gl. publikacije Edu-Kinesthetics, Inc., str. 46). Zelo počasi popolnoma iztegnemo roko in nasprotno nogo (spodbujamo osredotočenost). Med posameznimi križnimi gibi poskočimo. S poskakovanjem krepimo osredotočenost in hkrati blažimo preobremenjenost vida. Ravnotežje izboljšujemo s križnim gibanjem z zaprtimi očmi. Lahko si tudi predstavljamo, da plavamo. Otroku, ki ima pri vadbi težave, na roko in nasprotno nogo namestimo barvne nalepke ali trakove. Križno gibanje vadimo ob različni glasbi in ritmih.

Vaja spodbuja možgane za … prehajanje vidne, slušne, gibalne ali tipne sredine, sledenje z očmi od leve proti desni, izboljšanje binokularnega vida.

Vpliv vaje na vedenje in držo boljša koordinacija leve in desne strani telesa, globlje dihanje in večja vzdržljivost, bolj usklajeno gibanje in zavedanje prostora, boljši sluh in vid.

Učne spretnosti in sposobnosti črkovanje, pisanje, poslušanje, branje in razumevanje.

Sorodni gibi ležeča osmica, str. 10 možganski gumbki, str. 29 miselni gumbki, str. 34

Več o vaji Ko rastemo, se začneta med gibanjem – pri plazenju, hoji in teku – nasprotni strani telesa samodejno prepletati. Zadnjih sto let uporabljajo plazenje pri nevrološkem vzorčenju za izboljšanje učnih sposobnosti. Strokovnjaki so postavljali teorije, da križno gibanje spodbuja delovanje govornega in jezikovnega centra v možganih, dr. Dennison pa je odkril, da je križno gibanje učinkovito zato, ker spodbuja tako receptivno kot tudi ekspresivno možgansko polovico, kar omogoča učenje s celotnimi možgani. Takšen način gibanja, ki spodbuja delovanje celotnih možganov, in ne zgolj vsake polovice posebej, je mogoče doseči s pomočjo Dennisonovega prevzorčenja stranskosti (gl. Pedagoška kineziologija za otroke).

Križno gibanje in preskakovanje izvajamo vsako jutro ob glasbi. Gibamo se tako, da hkrati premikamo roko in nogo na nasprotni strani telesa. Gibljemo se naprej, vstran in nazaj ter premikamo oči v vse smeri. Občasno »prečkamo telesno sredino« in se z roko dotaknemo nasprotnega kolena. Kadar možganski polovici tako sodelujeta, se počutimo resnično dovzetne za učenje novih stvari.

9


http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097349