DUHOVNI PLES, EZOTERIKA
Gurdjieff dosega objektivno zavest, združitev človekove zavesti z Brezmejnim
S plesom si pogledamo notranjost Sveti plesi prebujajo naš speči potencial, da bi uporabljali kaj več kot le pet odstotkov zavesti. 1949. Ustanovil je Inštitut za harmonični razvoj človeka za učence z vsega sveta. »Iz neštetih potovanj po vsem svetu je fragmente starih duhovnih znanj povezal v sistem, ki posamezniku omogoča razumeti um in delovanje človeka, stopiti onkraj uma ter doživeti odgovor na obe ključni vprašanji. Velja za duhovnega učitelja, ki je v dvajsetem stoletju na evropskih tleh spremenil največ ljudi v smislu, da so postali zavestno delujoča bitja,« razlaga Kristina De Ventus. Gurdjieff sicer ni nikoli trdil, da je vzpostavil povsem novo duhovno usmeritev; v bistvu je sistematiziral in deloma
RAZUMETI UM Po oktobrski revoluciji leta 1917 je odšel v Pariz, kjer je živel vse do smrti leta
38 - JULIJ 2018 -
Mojster Georgij Ivanovič Gurdjieff
Foto splet
N
ekaj deset ljudi dvakrat mesečno na Viču v Ljubljani pleše svete plese Georgija Ivanoviča Gurdjieffa. »V plesalce vnašajo svetlobo. Zato so sveti. Osvetljujejo našo notranjost, naše neznanje. Plesi prebujajo speči potencial, da bi uporabljali kaj več kot le pet odstotkov zavesti; z gibi spoznavamo svojo notranjost, ki je v temi in se je ne zavedamo,« meni svetovno uveljavljena baletka in plesalka Kristina De Ventus, ki svete plese – ti se vedno izvajajo v skupini – tudi poučuje. Z njo smo se pogovarjali o Gurdjieffu, ki velja za enega največjih filozofov in mistikov dvajsetega stoletja. Georgij Ivanovič Gurdjieff se je rodil in odraščal v Aleksandropolu v carski Rusiji (danes: Gjumri v Armeniji), v bližini mogočnih kavkaških gora, stičišču in tališču ljudstev in ozemeljsko-političnih tvorb, predvsem pa ver in duhovnih šol. Tu se srečujejo armensko (pra)krščanstvo, pravoslavje, islam s svojo ezoterično vejo sufizmom, zoroastrizem, jezidizem, prisotni so tudi vplivi judovstva, hinduizma in budizma. Gurdjieff je obiskal številne dežele v Aziji in Evropi in študiral njihove ezoterične doktrine. Bil je med drugim član ekspedicije, ki je iskala skrito mesto v puščavi Gobi. Uveljavil se kot poslovnež z nafto, tekstilom, eksotičnimi pticami in starinami. In bil je zelo uspešen hipnoterapevt. V Moskvi je poučeval o Četrti poti in sodeloval z matematikom in mistikom Petrom Uspenskim.
sintetiziral gnosticizem (ezoterično krščanstvo), sufizem (ezoterični islam), kabalo (ezoterično judovstvo), »čuječnost« (ezoterični budizem) in advajto (ezoterični hinduizem). Nekateri avtorji trdijo, da je imel poleg sufizma na Gurdjieffa najmočnejši vpliv tibetanski vadžrajana budizem. Vodilni evropski izvedenec za zahodno ezoteriko, Britanec Tobias Churton, pa v knjigi Dekonstruiranje Gurdjieffa: bio grafija duhovnega čarovnika dokazuje, da so nanj močno vplivale tudi ideje jezidov, skrivnostne in pogosto okrutno preganjane sekte, ki živi predvsem na skrajnem severu današnjega Iraka. Jezidi so sicer v etnično-jezikovnem smislu Kurdi. Prepričani so, da je njihova religija, mistični panteizem, izvor vseh drugih religij, še posebej pa judovstva, krščanstva in islama. Osrednji spiritus agens v jezidski religiji pa ni stvarnik, torej bog, temveč Melek Tavus ali »pavji angel«, ki mu je stvarnik zaupal, da bdi nad usodo človeštva. Pavji angel, verjamejo jezidi, prinaša ljudem svobodo, (samo)spoznanje in lepoto. Gurdjieff je iz jezidizma prevzel predvsem prepričanje, da je duhovna prebujenost nujna, če hoče človek razumeti ezoterični, torej notranji, simbolni pomen religijskih dogem in obredov. Jezide so zlasti muslimanski, občasno pa tudi krščanski fanatiki radi obtoževali, da so prikriti častilci hudiča, in so jih zato krvavo preganjali. Islamska država je tako v letih 2014– 2015 na območju gorovja Šindžar na severu Iraka pobila več kot deset tisoč jezidov, več tisoč jezidskih deklet in žena pa so odvlekli v spolno suženjstvo … Nekateri eminentni ezoteriki celo trdijo, da so jezidi v duhovnem smislu nasledniki sta-