Radikalno nov pogled na enega glavnih vzrokov za staranje (1)
Stara nas te‘ka voda Z
nanstveniki so ugotovili, da znatne koncentracije te‘ke vode v navadni vodi mo~no {kodujejo ‘ivim organizmom. Zaradi te‘ke vode, ki vsebuje devterij, presnova poteka v nenormalem obsegu. Devterij je vodikov izotop. Izotopi so razli~ne oblike (dve ali ve~) nekega kemijskega elementa, ki imajo enako atomsko {tevilo, toda razli~no maso. Vodik ima dva iztotopa: devterij, ki je stabilen in neradioaktiven, in tritij, ki je radioaktiven. Devterij je dvakrat te‘ji od vodika; vodik sestavljata en proton in en elektron v orbitali okoli protona, devterij pa je iz enega protona in enega nevtrona, okoli katerih kro‘i en elektron. Da bi pretvorili devterij v vodik, moramo odstraniti ta nevtron. Obi~ajna vodovodna voda je sestavljena iz dveh delov vodika in enega dela kisika (H 2O), tako imenovana te‘ka voda pa ima dva dela devterija in en del kisika. Navadna voda se od te‘ke razlikuje v ve~ stvareh. Voda zamrzne pri 0 stopinjah Celzija, zavre pri 100 stopinjah in ima specifi~no te‘o 1,00. Te‘ka voda zamrzne v razponu od 3 do 82 stopinj, zavre med 101 in 142 stopinjami in ima specifi~no te‘o 1,1074.
Staranje se ka‘e kot nalaganje in zatrjevanje tkiv. te vode. ^emu te‘ka voda smrtonosno deluje na ‘ive organizme? Odgovor na to vpra{anje najdemo v jedrski fiziki, saj je te‘ka voda zelo uporabna v industriji jedrske energije. Pri jedrskih reakcijah so nevtroni krogle, ki spro‘ajo te reakcije. Ko te hitro se gibajo~e krogle izstrelijo v maso, pride do »elasti~ne razpr{itve« nevtronov, kar je podobno absorpciji energije biljardnih krogel, kadar jih zadene ena sama hitro se premikajo~a krogla. Upo~asnitev hitrih nevtronov ob elasti~ni razpr{itvi se imenuje termalizacija. Snov, ki k temu pripomore, se imenuje moderator. Dober moderator zmanj{a hitrost nevtrona v sorazmerno majh-
TE@KA VODA JE SMRTONOSNA Atomi devterija so redki; njihov dele‘ v naravnem okolju je okoli 1:6000. To pomeni, da je v vseh teko~inah, ki jih popijemo ali pridemo z njimi v stik, ena od 6000 kapljic kapljica te‘ke vode. Pija~a iz D2O bi imela skoraj natanko enak okus kot H2O. Vendar semena v te‘ki vodi ne vzklijejo. In mi{i, katerim so dajali izklju~no te‘ko vodo, so poginile od ‘eje, ~eprav so pile zelo veliko
nem {tevilu pro‘nih trkov in nevtronov preve~ ne absorbira. Najbolj{a moderatorja sta te‘ka voda in ogljik. Ogljik je, kot vemo, osnova ~lovekovega telesa, zatorej ima klju~no vlogo v termalizaciji (zmanj{anju celotne energije) telesa. Dejstvo je, da na{e telo za~ne umirati nekje med 18 in 22 letom starosti. Po dvajsetem letu opa‘amo staranje, ki se ka‘e kot nalaganje in zatrjevanje tkiv. ^e nadaljujemo s primerjavo iz jedrske fizike, vidimo, da cepitev povzro~ijo nevtroni, pri ~emer obenem prihaja tudi do emisije nevtronov. Zato je mo‘no, da bi nek proces, denimo gorenje, ohranjal samega sebe, pri ~emer bi se energija neprekinjeno ustvarjala (spro{~ala), vse dokler bi bilo na razpolago gorivo. Vemo tudi, da pri mnogih nuklidih z masnim {tevilom 230 ali ve~ prihaja do spontane cepitve. Tukaj najdemo zanimivo povezavo s sponatnim izgorevanjem v ~love{kem organizmu. V telesu so velike koli~ine ogljika in ma{~ob, in ko jih vname dovolj vro~ ogenj, je lahko izgorevanje v telesu zelo prosto in hitro. V‘ig lahko izzovejo razli~ni dejavniki. V slednjem primeru podivjana biolo{ka transmutacija, v prvem spro‘itev spontane cepitve jedra.
POMEMBEN JE OGLJIK Leta 1932 so odkrili vodikov izotop, ki so ga poimenovali »te`ki vodik« ali devterij. Njegovo jedro vsebuje en proton in en nevtron, tako da je njegovo atomsko {tevilo 1, atomska masa pa 2. Tako kot pri navadnem vodiku en elektron kro`i okoli jedra.
Za ohranjevanje veri‘ne reakcije ni nujno, da vsak v cepitvi ustvarjen nevtron spro‘i novo cepitev. Absolutni minimum je, da pri vsakem cepljenem jedru najmanj en nevtron spro‘i cepitev drugega jedra. Multiplikacijski faktor ali k je razmerje med {tevilom nevtronov, nastalih ob cepitvi v dani generaciji, in
Misteriji 17