Vzajemnost, februar 2019

FEBRUAR 2019 / 2,10 €

AKTUALNO

Ste še zanesljivi za volanom?

MARIJAN PAPEŽ

Upokojencem se obeta dobro leto

AKTUALNO

Kakšna je vaša vozniška kondicija?

S starostjo se poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

T

ako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu.

Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v

enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.

Ali smo dovolj samokritični?

Marjan Bilban ugotavlja, da je za starejše ljudi vožnja pomembno sredstvo za vzdrževanje svobode in neodvisnosti. »Brez lastnega prevoza je kakovost njihovega življenja prav gotovo manjša. Vozniško dovoljenje je tako v vsakem pogledu visoko cenjen dokument, pogosto povezan z večjim samospoštovanjem.« Kot pravi, je pravico posameznika, da vozi motorno vozilo, treba zaščititi, vendar le, če je v resnici sposoben voziti. Tako telesne kot umske sposobnosti namreč s staranjem žal neizogibno oslabijo, ugotavlja strokovnjak, ob tem pa je delež starejših voznikov vse večji. Na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa smo našli podatek, da je v Sloveniji že zdaj več kot 219.000 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64

Kako je s pregledi vida?

- Osebe, ki imajo dioptrijo do +/-2 in nimajo drugih težav z vidom (ali drugih zdravstvenih težav), dobijo zdravniško spričevalo brez omejitve veljavnosti. Sami pa morajo poskrbeti za redne kontrole vida pri oftalmologu in uporabo predpisanih pripomočkov za vid.

- Ob dioptriji večji kot +/-2 in manjši kot +/-5 in če ni drugih težav z vidom je za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja potreben le pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa na vsakih pet (ali deset let, če se vid ne poslabšuje).

- Pri večjih dioptrijah ali pri drugih težavah z vidom mora zmožnosti za vožnjo ugotoviti specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi usmerjenega izvida oftalmologa. Ta tudi določi rok naslednjega zdravstvenega pregleda.

12 Vzajemnost / FEBRUAR 2019

let. To pomeni 16 odstotkov vseh, ki imajo vozniško dovoljenje.

Prof. dr. Bilban pa ugotavlja, da se le majhen delež starejših zave, kdaj vozila ne obvladuje več, in se s tem sprijazni. »Težko si priznava, da prej občuti utrujenost, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše, včasih celo negotove.« Kot pravi, pa starostne spremembe, katerih vpliv na psihofizične sposobnosti opazujemo že v srednjem življenjskem obdobju, običajno začnejo pomembneje krniti vozniške sposobnosti šele okrog 65. leta starosti. A seveda ne pri vseh enako hitro. Značilne motnje, povezane s starostjo, so: • krajši reakcijski čas, • slabšanje vida, • težave pri presoji razdalj in hitrosti, • hitrejša utrujenost, • težave z deljeno pozornostjo med različnimi nalogami, • težave pri zaznavanju in analiziranju prometnih razmer, • drugi splošni učinki staranja. Že vozniki med 55. in 65. letom naj bi, sodeč po raziskavah, imeli več prometnih nezgod (ne sicer po absolutni številki, ampak glede na delež, ki ga imajo v prometu) kot najbolj

AKTUALNO

Na domu zaželeni fizioterapevti in delovni terapevti Tako Slovenija kot sosednja Hrvaška (še) nimata sistemsko urejene oskrbe starejših ljudi, čeprav se v obeh državah prebivalstvo zelo hitro stara. Zavedanje, da je kakovostno staranje pogojeno z dobro razvitim in široko dostopnim sistemom zdravstvenih in socialnih storitev, je botrovalo skupnemu projektu CrossCare: Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu.

V

dveletni evropski projekt, ki se je začel septembra lani, so vključeni mesto Zagreb, Ustanova za zdravstveno nego na domu Zagreb, zdravstveni dom Čakovec ter Mestna občina Ljubljana, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. Predstavniki partnerjev so se januarja srečali v Ljubljani.

Bistvo projekta je v tem, da prebivalcem, starejšim od 65 let, in invalidom na njihovem domu omogočijo brezplačne storitve zdravstvene nege in dietetike, fizioterapije in delovne terapije, ki jih potrebujejo. Pri tem vedno prisluhnejo željam uporabnika.

Prednost pri vključitvi v projekt imajo tisti, ki živijo zunaj urbanih središč in imajo manj informacij o možnostih oskrbe in pomoči. Pogosto imajo tudi težave z dostopom (oddaljenost, gibalne težave ipd.) in finančne težave. Večina starejših poz-

na le zdravstveni vidik oskrbe, na primer obisk patronažne sestre, zato niti ne vedo, kako zelo jim lahko koristijo še druge storitve. Dietetik (običajno so to diplomirane medicinske sestre, ki so dodatno usposobljene) uporabniku svetuje ustrezno prehrano. Delovni terapevt mu pomaga pri prilagoditvi bivalnega okolja, svetuje, kako najlaže opravlja vsakdanja opravila (premeščanje na postelji, oblačenje, pripravljanje obrokov …), pomaga mu tudi pridobiti pripomočke, ki mu olajšajo življenje.

Fizioterapevt uporabnika in njegove svojce nauči vaje, s katerimi si okrepi oslabljene mišice in izboljša ravnotežje ter tako zmanjša verjetnost padcev.

Po prvih mesecih delovanja na terenu so izvajalci storitev zaznali, da starejši ljudje najbolj potrebujejo storitve delovne terapije in fizioterapije na domu. To velja tako za tiste, ki

živijo doma, da čim dlje ohranijo samostojnost, pa tudi za tiste, ki so se vrnili iz bolnišnice in čakajo na nadaljnjo rehabilitacijo ali pa rehabilitacijo doma še nadgradijo. Že zdaj pa ugotavljajo, da je celostna oskrba, torej prepletanje socialnih in zdravstvenih storitev, veliko učinkovitejša, na dolgi rok pa tudi cenejša.

Poleg dobrobiti za uporabnike in čezmejnega prenosa znanja bodo projektni partnerji dobili tudi konkretne izkušnje, ki bodo zagotovo v pomoč pri pripravi sistemskih sprememb. Tako so predstavniki občine Zagreb, kjer je od 790.000 prebivalcev približno 18 odstotkov starejših od 65 let, na konferenci že omenili prizadevanja, da bo celostni pristop oskrbe na domu pri njih postal standard in ne bo več pomenil nadstandarda kot do zdaj.

Anita Žmahar

Peter Svetina, novi varuh človekovih pravic Peti varuh človekovih pravic bo specialni pedagog Peter Svetina. Delo bo prevzel 23. februarja, ko se sedanji varuhinji Vlasti Nussdorfer izteče šestletni mandat.

Peter Svetina (rojen leta 1965) je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki vse svoje poklicno življenje deluje na področju dela z osebami s posebnimi potrebami in socialne ekonomije.

Kot je zapisano na spletni strani Grunta, zavoda za socialno podjetništvo na podeželju v Komendi, ki ga je pomagal soustanoviti in ga tudi vodi, je njegovo poklicno življenje

oblikovala predvsem osebna izkušnja sorojenca in potem še starša otroka s posebnimi potrebami. Je soavtor priročnikov za delo z osebami s posebnimi potrebami in prilagajanju okolja tem ljudem.

Večino svoje poklicne poti je namenil usposabljanju in zaposlovanju težje zaposljivih oseb, saj verjame, da je vsak človek sposoben delati po svojih zmožnostih.

Kot je povedal v javni predstavitvi, svojo vlogo varuha človekovih pravic vidi kot proaktivno, da opozarja, da je glasen, ob tem pa argumentiran in vedno odprt za nasprotne predloge, mnenja in kritike.

A. Ž.

Vzajemnost / FEBRUAR 2019

17

NAŠ POGOVOR

Obeta se dobro leto za upokojence Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno in tako se bo zmanjšal tudi manko zaradi neusklajevanja pokojnin v času krize. Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poudarja, da je pomembno, da se bosta po dolgem času redno uskladila tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro. Pokojninska blagajna je v dobri kondiciji, zato se delež, ki ga mora za pokojnine prispevati država, zmanjšuje.

Lani so prispevki zaposlenih predstavljali že 78,7 odstotka dohodkov.

Za nami je leto gospodarske rasti in zaposlovanja. Kako je to vplivalo na pokojninsko blagajno?

Zelo pozitivno, saj se že peto leto povečuje delež dohodkov iz prispevkov zaposlenih, lani so znašali že 78,7 odstotka vseh dohodkov, kar predstavlja najvišji delež od leta 1996, ko se je prispevna stopnja dvakrat znižala.

Ta delež je bil najnižji leta 2013, in sicer dobrih 66 odstotkov. V primerjavi z letom 2017 so se prispevki povišali za več kot 7 odstotkov, kar kaže, da je za nami res odlično leto.

Zaradi tega so bili potrebni nižji dohodki iz proračuna, skupaj sta dodatna in tekoča obveznost znašali približno milijardo evrov.

Kolikšno je novo razmerje upokojenec : delavec?

Imamo približno 619.000 upokojencev in 950.000 zavarovancev, ki vplačujejo prispevke, kar pomeni, da pride na enega upokojenca 1,53 zaposlenega. To razmerje je bilo najnižje leta 2013, in sicer 1 : 1,38.

Ali se zdaj, ko se upokojuje številčna baby boom generacija, število upokojencev močno povečuje?

Res je, da se je lani dotok zahtevkov za starostno upokojitev v primerjavi s predlani povečal za dobrih 13 odstotkov, kar pomeni približno 15.500, toda glede na to, da se upokojuje številčna baby boom generacija, je to manj, kot je bilo predvideno. To je odraz dobre gospodarske situacije, saj ljudje ostajajo še naprej zaposleni, ker gospodarstvo in javni sektor 22 Vzajemnost / FEBRUAR 2019

potrebujeta delavce, potem ni več Zujfa, ki bi nalagal, da se morajo ljudje upokojiti, marsikatere pa pritegneta tudi izplačilo 20 odstotkov pokojnine, če so še naprej zaposleni, in ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev 60 let starosti in 40 let delovne dobe brez dokupa. Število prejemnikov 20-odstotne pokojnine raste, lani decembra je takšno pokojnino prejemalo približno 8.500 ljudi. Prejemanje 20-odstotne pokojnine ob zaposlitvi za poln delovni čas je časovno neomejeno, zanjo pa se lahko odločijo tudi tisti, ki so se že upokojili in če vstopijo v zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas.

Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, ko je po izpolnitvi pogojev za upokojitev nekdo še naprej zaposlen za poln delovni čas, pa je vezano na največ tri zaporedna leta, kar lahko prinese do 12 odstotkov. Na primer pri moškem, ki ima za 40 let pokojninske dobe odmero pokojnine 57,25 odstotka, teh 12 odstotkov pomeni več kot 20-odstotno povečanje pokojnine. To ljudje precej upoštevajo, saj že trije meseci podaljšanja zaposlitve prinesejo za odstotek višjo pokojnino.

Torej pokojninska reforma deluje.

Deluje. Pogoji za upokojevanje so se z Zpiz-2 zelo spremenili, med drugim ni več dodane dobe za čas študija in vojaščine in znižanja starostne meje zaradi otrok, in tistim, ki so študirali, je to avtomatično podaljšalo zaposlitev.

Lani so bile prvič po osmih letih pokojnine deležne redne in izredne uskladitve. Redna in izredna uskladitev pokojnin sta napovedani tudi za letos, za koliko naj bi se uskladile?

Predvidoma 15. februarja bodo dokončno znani podatki o rasti plač v lanskem letu in od tega je odvisna tudi redna uskladitev pokojnin, predvidoma bo znašala 2,8 odstotka, pri februarski pokojnini pa bo tudi poračun za januar. Konec leta, najkasneje decembra, pa bo izvedena še izredna uskladitev, ki je določena v zakonu o izvrševanju proračuna in je vezana na gospodarsko rast v letu 2018, ki pa bo znana septembra, in na podlagi tega bo odvisna višina izredne uskladitve. Če bo rast BDP-ja 4-odstotna ali več, bo 1,5-odstotna uskladitev, drugače pa 1 odstotek. Upam, da bo rast več kot 4-odstotna. Izredna uskladitev je vezana na rast BDP-ja, ki mora biti več kot 3-odstotna.

Bo to popravilo zaostanek neusklajevanja pokojnin za nazaj?

Vsekakor. Že lanska izredna uskladitev pomeni zmanjševanje manka 8,4-odstotne neuskladitve v času krize, ko se od leta 2010 pokojnine niso usklajevale po sistemskem zakonu. Z lansko izredno uskladitvijo smo prišli na 7,2 odstotka, odvisno od tega, koliko bo letos izredne uskladitve, bomo verjetno prišli na zmanjšanje manka na 6,1 ali 5,6 odstotka. Ko se pokojnine niso sistemsko usklajevale, mnogi nismo verje-

»Izredna uskladitev pokojnin prinaša poračun za nazaj.«

ZDRAVJE

Kako pravilno jemati zdravila?

Zdravila jemljemo, ko zbolimo, da bi se čim prej pozdravili; vsak dan jih jemljemo, če imamo visok holesterol, krvni tlak ali krvni sladkor; z njimi manjšamo bolečine; obvladujemo duševne motnje; zatiramo rakaste celice itd.

Sicer pa zdravila delimo na tista, ki se izdajajo samo na recept, in takšna, ki jih kupimo brez recepta.

Z

animivo je, da zakonodaja uvršča prehranska dopolnila (vitamine, minerale, vlaknine, probiotike, pripravke za lajšanje motenj spanja itd.) med živila, zato zanje veljajo manj stroga pravila kot za zdravila. Uporabljali naj bi jih ljudje, ki nimajo redne, kakovostne in raznovrstne prehrane ali imajo povečane potrebe po določenih snoveh, ki jih v zadostni količini težko zagotovijo s hrano. Ta dopolnila pa lahko postanejo nevarna, če jih posamezniki jedo kot bombone, skupaj z njimi pa še vsa zdravila, ki jih predpiše zdravnik.

O zdravilih in o tem, kako jih pravilno jemati, smo se pogovarjali z asist. dr. Boštjanom Martincem, mag. farm., specialistom klinične farmacije, ki vodi študijsko Lekarno Mirje v sklopu Javnega zavoda Lekarna Ljubljana. »Vsak človek lahko na isto zdravilo reagira drugače. Na to vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, telesna teža, mišična masa, ledvična in jetrna funkcija itd.« Zato ne smemo jemati zdravil, ki jih zdravnik predpiše nekomu drugemu.

Ob tem sogovornik še opozarja, da nobeno zdravilo ne deluje takoj. Vsako zdravilo, na primer tudi protibolečinsko, potrebuje določen čas (vsaj

15 minut), da prime, kot rečemo.

Zdravila so: - sistemska, če z njim zdravimo celo telo. Praviloma jih zaužijemo v obliki tablet, kapsul, zrnc, praškov, sirupov ali tonikov. Takšno zdravilo preide skozi želodčno ali črevesno sluznico v kri, ki ga raznese po telesu. Nekatera od teh zdravil zdravniki vbrizgajo bolnikom tudi neposredno v krvni obtok, da hitreje in močneje delujejo.

- lokalna, če delujejo omejeno. V tem primeru jih nanesemo (namažemo, popršimo, vstavimo itd.) na omejen predel telesa (na kožo, nosno ali ustno sluznico, v oči, črevo, nožnico itd.). Nekatere zdravniki tudi z injekcijo vbrizgajo pod kožo, v mišico, sklep, očesno zrklo itd.

Oblike zdravil »Tablete so najbolj razširjena oblika zdravil. Največkrat so okrogle oblike, lahko pa so tudi podolgovate, ovalne, trikotne itd. Nekatere imajo zareze, ki so namenjene deljenju na enake odmerke, da lahko zaužijemo le polovico ali četrtino. Lahko pa jih delimo le, da jih laže pogoltnemo, kar pomeni, da moramo kljub deljenju zaužiti celo tableto. Tiste, ki teh zarez nimajo, pa je treba pojesti

Nekateri prehranski dodatki ali domača zdravila povečajo, zmanjšajo ali celo spremenijo delovanje osnovnega zdravila. Takšni sta na primer šentjanževka ali grenivka v kapsulah ali kateri koli drugi obliki.

Zato je pametno, če se bolniki o jemanju prehranskih dopolnil predhodno pogovorijo z zdravnikom ali farmacevtom.

30 Vzajemnost / FEBRUAR 2019

Asist. dr. Boštjan Martinc, mag. farm.

cele.« Nekatere tablete lahko zdrobimo, če jih ne moremo pogoltniti v celoti, vendar nikakor ne vseh. »Tablet, ki imajo posebej prilagojeno sproščanje, nikakor ne smemo lomiti ali drobiti, saj je to lahko v določenih primerih celo usodno za bolnika,« je poudaril sogovornik.

Tablete in kapsule praviloma zaužijemo s kozarcem navadne vode.

Zdravnik ali farmacevt pa vsakemu pacientu pove, ali naj to stori zjutraj na tešče, med jedjo, po zajtrku ali večkrat na dan. »Tako zaužito zdravilo gre skozi žrelo, požiralnik in po njem navzdol v želodec, dvanajstnik in naprej po tankem črevesu. Odvisno od zaužite farmacevtske oblike se v želodcu ali dvanajstniku, ki predstavlja začetni del tankega črevesa, začne razgradnja in nato prenos učinkovine s krvjo po telesu. Pri klasičnih tabletah se razgradnja začne

TIROLSKE ŠTRAUBE POTREBUJEMO: 20 g masla / 200 g moke / 2,5 dl mleka / 4 žlice žganja ali ruma / ščep soli / žlico sladkorja / 3 jajca / olje ali drugo maščobo za cvrtje / marmelado in sladkor za okras

OCVRTI OBROČKI PO RECEPTU ZA KVAŠENE FLANCATE S. NIKOLINE POTREBUJEMO: 1 kg pšenične bele moke / žličko soli / vrečko pecilnega praška / 50 g sladkorja / vrečko vaniljevega sladkorja / 2 do 3 rumenjake / 2 žlici ruma / naribano lupinico neškropljene limone / 30 g kvasa / 50 g raztopljenega masla / 7 dl toplega mleka / (ali katerokoli osnovno testo za krofe ali kvašene flancate) / raztopljeno temno ali belo čokolado z maščobo za obliv / sladkorne okraske, bombončke, mlete oreške PRIPRAVA: Maslo posebej povsem raztopimo.

V večjo posodo damo moko, tekoče maslo, mleko, žganje ali rum, sol, sladkor in jajca ter s stepalnikom stepemo gladko tekoče testo. Pustimo počivati 10 minut.

Izberemo ožjo kozico s premerom največ 20 cm in vanjo nalijemo olje, ki ga segrejemo na 170 stopinj.

Testo se med cvrtjem napihne in razleze do roba posode, zato naj posoda ne bo preširoka.

Pripravimo lijak z ozko odprtino. Odprtino zapremo s prstom in v lijak nalijemo testo. Lijak prestavimo nad segreto olje, odmaknemo prst in začnemo zlivati testo v vroče olje v progah od roba proti sredini, nato v vrtincih.

Testo lahko nanesemo tudi v več plasteh in križemkražem, sem in tja pa naj vseeno ostane kakšna luknjica.

Vsekakor se poigrajmo z obliko.

Po 2 do 3 minutah, ko je spodnja plast že ocvrta, štraubo previdno dvignemo iz olja, obrnemo in na hitro ocvremo še po drugi strani.

Povsem ocvrto poberemo iz olja in odcedimo na servieti.

Ponudimo še toplo s sladkorjem v prahu in marmelado.

Koristen nasvet: Če nimate lijaka z ozko odprtino, lahko vzamete vrečko za zamrzovanje, ki ji odrežete vogalček. V skrajnem primeru testo vlivajte v olje z zajemalko v res ozkem curku.

PRIPRAVA: Zgnetemo mehko testo kot za običajne kvašene dobrote, pri čemer raztopljeno maščobo nazadnje vlijemo k drugim sestavinam. Posodo s testom pokrijemo z mokro krpo ali folijo za živila, da ohranimo vlažnost, in pustimo počivati na toplem, da testo dvakratno naraste – približno 1 uro.

Vzhajano testo zvrnemo na delovno površino, ga razvaljamo za prst debelo in izrežemo kroge za krofe (manjše ali različnih velikosti), večjim krogom lahko izrežemo še sredino, da dobimo obročke. Vse pustimo na pladnjih pokrito vzhajati še pol ure.

Segrejemo maščobo in vanjo polagamo na glavo obrnjene vzhajane kvašene oblike. Sprva cvremo v pokriti posodi, da ohranjamo temperaturo olja, ko pa jih obrnemo, cvremo do konca v odkriti posodi. Odcedimo in ohlajene okrasimo s temnim ali belim čokoladnim oblivom in okraski. Še enostavneje jih samo potresemo s sladkorjem v prahu ali jih premažemo s stopljenim maslom in pomočimo v kristalni sladkor.

Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh.

FOTOGRAFIJE: KRIŠTOF KOMAN

Vzajemnost / FEBRUAR 2019

41

KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Okus kave Barcaffé takoj prepoznam Le kdo od nas za darilo še ni prejel vrečke kave in obratno – kdo je še ni prinesel komu v dar? Mlade generacije te navade nekako ne poznajo, a je še kako zakoreninjena med srednjo in starejšo populacijo.

O skrivnostih in posebnostih tega opojnega vročega napitka smo se pogovarjali z Marijo Tul iz Lucije.

T

o je tista gospa, ki je s svojo ekipo konec 60. let v podjetju Droga ustvarila kavo Barcaffé z recepturo, ki jo okušamo še danes. »Ta kava je zelo poceni, če upoštevamo njeno kakovost,« pravi. Spominja se, kako je v 60. letih v tedanji Jugoslaviji kava veljala za prestižen izdelek, ki si ga ni mogel privoščiti vsakdo. »Takrat smo kavo pakirali v vrečke po 50 gramov in nato po 100 gramov, da so si jo lahko ljudje vsaj kdaj pa kdaj kupili ali jo komu podarili. Takšen način pakiranja je bil cenovno ugodnejši. Zanimivo, da se je še danes obdržalo 100-gramsko pakiranje, česar v drugih državah ne zasledimo.« Po študiju živilske tehnologije se je Marija Tul leta 1966 zapo-

slila v kemijskem laboratoriju za analize surovin v podjetju Droga. Čeprav so na začetku kemično analizirali začimbe, čaje in druge surovine, jo je ves čas vleklo h kavi. »Nisem se zadovoljila s kemično analizo sestavin, zanimale so me organoleptične lastnosti. Torej okus, vonj. Bila sem radovedna, imela sem zelo razvito sposobnost zaznave okusa in vonja,« pove. Tudi zdaj, ko je že 18 let upokojena, določene vrste kave in njihove nianse takoj prepozna. »Ločim brazilsko kavo, kolumbijsko, kenijsko, etiopsko, robusto,« našteje.

Vedno le najboljše Vsako jutro si je v službi skuhala kavo, saj je bilo okušanje pomemben del procesa pri iskanju prave in naj-

Marija Tul ima za sobno rastlino kavovec iz Brazilije, na katerem plodovi dozorijo spomladi in jeseni. Pravi, da so doma že dvakrat pili »njeno« domačo kavo.

56 Vzajemnost / FEBRUAR 2019

boljše kombinacije. Nadrejeni so jo podpirali in kmalu si je izborila okušanje kave, pri čemer je bilo njeno glavno vodilo kakovost izdelka. Ne preseneča torej, da je Marija Tul ambiciozno prevzela položaj odgovorne za kakovost kave pri podjetju Droga, kar je počela dolgih 36 let. In takrat se je začela zgodba o res dobri kavi, ki jo še najdemo domala v vsakem slovenskem domu. »V tistem obdobju je bila kava draga.

Vsak predelovalec je prejel določen delež kave, ki je prišla v nekdanjo Jugoslavijo. Surovine smo imeli vsi enake. Če sem za določeno surovo kavo ugotovila, da ne ustreza našim zahtevam o kakovosti, je nisem vgradila v recepturo za Barcaffé.

Takšno kavo sem pogosto zamenjala za neko drugo, ki je bila boljša, a zato smo jo dobili v manjši količini,« je bila takrat odločna Marija Tul. Njen pristop se je obrestoval, saj so se v Drogi trudili, da je bila kava na trgu res kakovostna.

Zaradi dela s kavo je pogosto potovala, največkrat po Srednji in Južni Ameriki, tudi Afriki, zlasti v Kenijo. »V recepturi je bilo največ brazilske kave, ker ima prijeten nevtralen okus. To je bila osnova, ki smo ji dodajali druge surove kave. Nekatere so občasno izginile s tržišča zaradi bolezni, vojnih razmer ali podnebnih nevšečnosti. Pojavljale pa so se nove, ki smo jih nato uporabljali kot nadomestilo za tiste, ki jih ni bilo več,« se spominja sogovornica. Pri pripravljanju recepture so z ekipo iskali prijeten okus, dobro aromo, kar zadeva vsebnost kofeina, pa so se nagibali k srednje močni kavi. »Ene kave so bolj grenke, druge bolj dišeče, ene bolj blagega okusa, ene

PLAZEČA ČEŠNJA Ta redka rastlina je za vrtičkarje zanimiva, ker se razrašča po tleh.

Sadimo jo lahko tudi na visoko gredo. V začetku poletja obiramo srednje debele plodove, podobne češnjam, ki so nekoliko kiselkastega okusa. Največ jo sadimo ob robove škarp, skalnjakov, na brežine, sprednje sklope gred. V mesecu maju lahko občudujete zelo bogato belo cvetenje, lepa je tudi jeseni in pozimi. To redko in novo rastlino, ki jo zadnja leta opažate na vrtovih in v trgovinah, lahko posadimo tudi v večje lonce ali korita. Za oskrbo je ta rastlina enostavna in trpežna. Če je posajena v zemljo, v kasnejših letih prenese krajša obdobja suše in vročino. V loncih in večjih posodah jo je treba redno zalivati in dognojevati. Rez je omejena na izrezovanje starejših vej. Tako rastlino pomladimo in skrbimo, da ne ogoli. Na vrtu jo posadimo tako, da preprečimo možnosti zastajanje vode. Plazeča češnja je zdrava rastlina, tudi škodljivci je ne napadajo.

V

isoke grede so zelo primerne za vse, ki imajo težave s sklanjanjem in želijo imeti lep in urejen vrt.

Zagotovo je najpomembnejša odločitev za visoko gredo olajšanje dela.

Zaradi toplejših, zračnih in lahkih tal je pridelek tudi zgodnejši, manj je tudi škodljivcev (voluhar). Za lažje delo na vrtu naj bo visoka greda visoka do pasu. Višino torej določite glede na svoje potrebe. Širina naj bo prilagojena osebi, ki na gredi najpogosteje vrtnari. Pri širini pazimo, da brez težav dosežemo tudi sredino grede. Če je visoka greda dostopna z obeh strani, naj bo široka med 120 in 150 cm. V primeru dostopnosti z ene strani je široka približno 60 cm.

Dolžino visoke grede določite po lastni izbiri in razpoložljivem prostoru. V primeru težkih neprepustnih tal je treba dno grede zapolniti z debelimi in drobnimi vejami. Ta plast naj bo visoka 2/3 visoke grede.

Vsestranska in uporabna visoka greda Visoke grede priporočamo vsem, ki imajo težave s hrbtenico.

V mestih krasijo atrijske vrtove, večje balkone in terase.

Na podeželju jih najdemo na strminah, težje dostopnih predelih, obrobah vrta. Vse več jih srečamo tudi na zelenjavnem vrtu, saj dajejo vrtu višino in olajšajo delo vsakemu vrtnarju.

Za preprečevanje izpiranja zemlje in gnojila iz zgornje tretjine grede je treba ti dve plasti ločiti z debelim filcem. Tla pred polaganjem okvirja prekopljite za globino lopate. Na dnu stranic naredite tudi luknje, ki bodo omogočale odtekanje vode ob daljšem deževju ali močnem nalivu.

Umestitev dvignjene grede v prostor je enostavna. Lesen okvir je najbolje postaviti na stabilno podlago, ki je iz opeke. Tako les ne bo propadal. Na vsak meter dolžine je treba visoko gredo ojačati tudi s pokončnimi nosilci.

Uporabimo jo tudi kot toplo gredo Za ohranjanje življenja v tleh je treba visoko gredo pred zimo pokriti z zastirko iz slame. Da slame ne bo odnesel veter, jo lahko učvrstimo z mrežo proti toči. Tako zaščitena visoka greda bo spomladi prej pripravljena za prve setve in sajenje, saj se bo hitreje ogrela. Visoko gredo

lahko že konec februarja uporabimo kot toplo gredo. Vsi, ki imate visoko gredo, opažate, da se visoka greda vsako leto sesede. Predlagam, da jo ob koncu zime pokrijete s steklom ali drugimi prekrivnimi materiali.

Tako nam služi kot topla greda in lahko že konec februarja sejemo solato in kolerabico. Na visokih gredah gojimo vrtnine v mešanih posevkih, tako dosežemo boljši izkoristek prostora. Pri kombinaciji vrtnin pazimo na to, da ob robovih sadimo nižje rastline in na sredini višje vrtnine.

Praviloma lahko na visoko gredo sadimo veliko prej kot na vrt. Tako lahko prehitimo vrtnarsko sezono in pridelek pobiramo hitreje. V hladnih dneh in nočeh lahko visoko gredo zaščitimo z zimsko kopreno, ki jo napnemo na loke. Tako mraz ne bo poškodoval sadik, pospešili boste tudi rast.

Davor Špehar Vzajemnost / FEBRUAR 2019

83

Nežna prosojnost Okrogel nadprt krasi prelep cvetlični vzorec, vezen z belim vezom (rišelje). Nežno prosojnost cvetja, vezenega s svetlo rožnato biserno prejico, elegantno poudarimo s temnejšim rožnatim prtom.

Z Skica 1/4 prta

a okrogel prt premera 90 cm potrebujemo 100 x 100 cm belega platna, svetlo rožnato biserno prejico ter svetlo rožnato deljivo prejico za vezenje.

Narisana je četrtina vzorca, ki ga s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 75 odstotkov oziroma po želji in ga nato prerišemo na svileni papir.

Za prerisovanje vzorca na blago potrebujemo trdo in gladko podlago. Nanjo napnemo blago in pazimo, da tečejo niti tkanja vodoravno oziroma pravokotno. Blago z risalnimi žebljički pripnemo na podlago, da se med prerisovanjem ne premika. Čez sredino prta narišemo vodoravno in navpično črto. Tako blago razdelimo na štiri enake dele, da vzorec lažje sestavimo v celoto.

Svileni papir s četrtino prerisanega vzorca položimo na blago, tako da ga poravnamo po označeni sredini na papirju in blagu. Vmes vložimo kopirni papir za tkanine in vzorec štirikrat skrbno prerišemo (zrcalno prerisovanje), da ga sestavimo v celoto.

Z dvema nitkama deljive prejice podložimo vse oblike s sprednjim vbodom. Ko pridemo pri podlaganju do mostička, napeljemo tri niti od ene do druge obrisne črte (vsako nit z majhnim vbodom prišijemo) in jih obšijemo z gostimi zančnimi vbodi. Ko imamo podložene vse oblike in obzankane vse mostičke, pa z biserno prejico obzankamo oblike motiva z gostim zančnim vbodom. Stebla izvezemo z vozelnim ali stebelnim vbodom, popke na viticah pa s polnim vbodom.

Po končanem vezenju prt prelikamo z vlažno krpo. Nato na narobni strani tik ob obzankanem robu z ostrimi škarjami previdno izrežemo, na zunanjem robu pa odrežemo osnovno blago. Če pa se je blago med vezenjem umazalo, prt najprej operemo in zlikamo, potem šele izrezujemo.

Cvetlični vzorec je primeren tudi za klasično vezenje (stebelni in polni vbod).

Povečati na želeno velikost

Vzajemnost / FEBRUAR 2019

99