Vzajemnost, november 2022

Page 1

LETNIK 48

MAG. MIRAN MOŽINA

Staranje s pozitivnim predznakom

NOVEMBER 2022 / 2,45 €

Težave z govorom in sluhom


NAŠ POGOVOR

Staranje s pozitivnim predznakom Mag. Miran Možina je doktor medicine, psihiater in psihoterapevt, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos, predavatelj in supervizor, pisec številnih strokovnih člankov in knjig. Veliko let je vodil tudi psihiatrično ambulanto v domovih za starejše. V intervjuju nam odpira pozitiven pogled na starost, ki nas lahko vodi k modrosti.

V filmu Zajtrk pri Tiffanyju je Audrey Hepburn izjavila nekaj, kar danes zveni skoraj nemogoče: »Komaj čakam, da bom stara in bom lahko nosila bisere …« Kdaj in zakaj se je izgubila biserna lepota starosti in so zrela leta še zlasti v razvitem svetu dobila negativen prizvok starizma? K razvoju starizma je veliko prispeval neoliberalizem, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel bohotiti pod taktirko Ronalda Reagana in Margaret Thatcher. Od takrat je začela vse bolj prevladovati brezobzirna ekonomska logika s poudarkom na visoki storilnosti in ustvarjanju dobička za vsako ceno, starejši pa so vse bolj razumljeni kot družbeno breme in strošek. Zato so vse bolj odrinjeni na družbeni rob. Čeprav je tehtanje vrednosti človeškega življenja z vidika profita etično nesprejemljivo, se je v dobrih štiridesetih letih razmahnilo tudi pri nas, posledica tega pa so med drugim številne tragične zgodbe starejših, ki so pahnjeni na socialno dno. Nasprotno starizmu pa sodobna razvojna teorija o gerotranscendenci Larsa Tornstama na osnovi raziskav kaže, kakšni so lahko pozitivni vidiki staranja, in opozarja na razvojne možnosti starejših. Človek lahko namreč osebno raste in širi svojo zavest vse življenje, praktično do zadnjega diha. Tornstam je ugotovil, da imajo ljudje, ki so skozi življenje človeško zoreli in ostajajo tudi v starosti svojim letom primerno fizično in psihično aktivni, vedoželjni in učljivi, vse pogoje za pozitivno staranje. Po njegovi oceni je takih okoli 20 odstotkov. Sicer pa je že znani psihiater in psihoterapevt C. G. Jung dejal, da starost nima samo negativnega vidika (na primer usihanje telesnih in 14

Vzajemnost / NOVEMBER 2022

umskih sposobnosti, pootročenje idr.), temveč je to pomembno obdobje v človekovem razvoju, v katerem posameznik lahko prenese težišče doživljanja od jaza k sebstvu in s tem k modrosti. Če je jaz zavestni kompleks, ki obsega vse, kar vemo o sebi in kar občutimo, da nam pripada, je sebstvo veliko obsežnejše in celovitejše. Sestavljeno je iz zavestnih ter nezavednih vsebin in temelji na transcendentnem. Kdor najde stik s svojim transcendentnim središčem, se začne razvijati k enosti in celostnosti. Sebe več ne doživlja kot osamljenega, temveč kot povezanega. V sebstvu ni zaobjet le jaz, temveč tudi drugi ljudje in ves svet. Kakšne so značilnosti pozitivnega staranja? Obsegajo tri dimenzije: dimenzijo sebstva (ponovno opredelitev sebe kot osebe), dimenzijo odnosov z drugimi in kozmično dimenzijo (novo razumevanje temeljnih eksistencialnih vprašanj). Ko človek razume starost kot mogočo novo stopničko v svojem razvoju, lahko preseže marsikatero psihološko omejitev iz prejšnjih življenjskih faz in postane (še) boljši in zadovoljnejši človek. Materialne stvari, če seveda ni pahnjen pod prag revščine, dobivajo vse manjši pomen, težišče njegovega življenja prehaja od imeti k biti; ne potrebuje več uglednih družbenih položajev, občudovanja, razkošja, saj ga vse bolj izpolnjuje vznemirljivost vsakdanjega (na primer sprehodi v naravi, opazovanje ptic na nebu, delo na vrtu, druženje v ožjem prijateljskem krogu). Je vse subtilnejši in od materialistično-racionalnega pogleda na svet spontano prehaja k transcendentnemu. Poglablja se vase, hkrati pa se odpira navzven v kozmično širino, postaja mirnejši in modrejši.

Ko se ozira vase, se tudi vse bolj prevprašuje in s samorefleksijo spoznava in priznava tudi svoje šibke plati, ki jih ne napihuje, temveč sprejema dejstvo, da smo ljudje pač nepopolni. Zato mu ni treba žrtvovati lastne pristnosti na račun igranja vlog in lahko odvrže maske. Postaja vse tolerantnejši do sebe in do drugih. Egoizem se umika vse večjemu altruizmu in sočutju. V medosebnih odnosih pa postaja vse bolj selektiven tako glede vsebin, ki se jim posveča, kot tudi glede ljudi, s katerimi se druži. Krog prijateljev in znancev se oži, saj zase potrebuje več časa. Gerotranscendentni starostnik se ne izgublja v razglabljanju o preteklosti ali prihodnosti, temveč polno živi v sedanjem trenutku. Drugače zaznava čas, saj lahko čuti naenkrat načine doživljanja, ki so značilni za otroška, mlada, srednja in starejša leta. Ostro določena meja med preteklostjo in sedanjostjo postane prepustnejša. Na ta način odkriva nove perspektive in se uči iz starih napak. Okrepi se povezava s prejšnjimi generacijami. Pokaže se vsakodnevna modrost – preseganje ocenjevanja, kaj je prav in kaj narobe, kar se odraža v večji odprtosti in toleranci, izogibanju podajanja sodb in deljenja nasvetov. Smrt vse bolj sprejema kot naravni zaključek in se je zato vse manj boji. V primerjavi s tistimi, ki imajo občutek, da so svoje življenje zapravili, je hvaležen, da lahko svojemu polno živetemu življenju dodaja še zadnje poglavje. Pa vendar danes večina beži pred staranjem in se predaja številnim aktivnostim, ki naj bi staranje odložili za nedoločen čas. Res je. Na primer skrb za telesno kondicijo je zelo pomembna za ohranja-


FOTO: NEJC LASIČ

Človek lahko osebno raste praktično do zadnjega diha.


Slabe skrbi za zobe ni mogoče skriti

Zobozdravniki opažajo, da večina starejših pacientov slabo skrbi za ustno higieno – tako za zobe kot za protetične nadomestke. Nepravilna in neredna nega zelo poslabša ne le videza, temveč tudi zdravje zob in dlesni oziroma funkcionalnost protetičnih izdelkov.

FOTO: SHUTTERSTOCK

FOTO: SHUTTERSTOCK

M

iselnost, da s staranjem tako ali tako izgubimo zobe, je napačna. Če za zobe in protetične nadomestke, na primer mostičke, zobne vsadke in proteze, pravilno skrbimo, jim zelo podaljšamo življenjsko dobo. Na zdravje celotne ustne votline seveda vplivajo tudi slabe navade (predvsem kajenje), bolezni (recimo sladkorna bolezen), poškodbe in tudi dednost (na primer nagnjenost k parodontalni bolezni). Na to, kar smo podedovali od svojih prednikov, ne moremo vplivati, lahko pa za zdravje ustne votline veliko naredimo z ustrezno higieno, obiski zobozdravnika, zdravim življenjskim slogom in izogibanjem nevarnim situacijam. Seveda odgovornosti za slabo stanje zobovja današnjih starejših generacij ne gre pripisovati samo njim, češ zakaj pa niste (bili) bolj skrbni. Ko so bili mladi, se o preventivi še zdaleč ni govorilo toliko kot danes. Že res, da smo leta 1928 v Celju dobili prvi stalni zobni ambulatorij (nato pa sčasoma še drugje po Sloveniji), kar velja za začetek preprečevanja zobnega kariesa pri otrocih v Sloveniji, vendar pa je zobozdravstveno varstvo otrok in mladostnikov največji napredek doseglo šele v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Preventiva v mladosti, torej pravočasna pravilna skrb za zobe, pa je ključna za zdravje zobovja v odraslosti. Poleg tega so moškim med služenjem vojaškega roka izpulili marsikateri zob, ki bi ga bilo mogoče enostavno ohraniti s plombiranjem ali koreninskim zdravljenjem. Nič presenetljivega torej, da so zobje današnjih 40-letnikov v mnogo boljšem stanju kot zobje njihovih staršev in starih staršev.

Zgledna skrb protezi podaljša življenjsko dobo. 32

Vzajemnost / NOVEMBER 2022

Za dobro ustnoh higieno moramo uporabljati tudi medzobne ščetke in zobno nitko.

Le nekaj minut na dan Posledice nerednega oziroma pomanjkljivega čiščenja se kopičijo in se kažejo kot zobni kamen, vnetje in odmik dlesni, majavost zob ter napredovanje bolezni zob in obzobnih tkiv. Protezi neredna in nepravilna nega skrajša življenjsko dobo, sluznica pod protezo pa se ob neprimerni higieni lahko vname. Izredno pomembno je torej, da se potrudimo ter za zobe in nadomestke res zgledno skrbimo, jih torej redno in pravilno čistimo. To ni zapleteno in ne vzame veliko časa – le nekaj minut vsak dan zjutraj in zvečer pred spanjem. Zobje so čisti takrat, ko so zobne površine gladke, kar preverimo z jezikom. Lahko pa v lekarni kupimo žvečljive tabletke, ki obarvajo zobne obloge, in tako po umivanju zob občasno preverimo, ali smo bili dovolj temeljiti. Čeprav se vam mogoče zdi, da ščetka s trdimi ščetinami bolje odstrani nesnago z zob in celo zobni kamen, je zobozdravniki nikakor ne priporočajo. Z njo namreč lahko poškodujemo zobno sklenino in dlesni, zobnega kamna pa ne bomo odstranili. Primerna je mehkejša ščetka, ki ob redni in pravilni uporabi dobro služi svojemu namenu. Redno, temeljito in natančno mehansko čiščenje zob je veliko bolj pomembno kot uporaba zobne paste. Zobno pasto izberemo glede na težave v ustni votlini (na primer občutljivi zobje). In kakšna je pravilna tehnika čiščenja zob? Če uporabljamo protezo, jo odstranimo iz ust in se šele nato posvetimo zobem oziroma dlesnim. Zobe ščetkamo od rdečega k belemu, torej od dlesni proti vrhu zob (zgornje od


DOBRE STARE VIŽE

Štajerski družinski ansambel

Družinski trio Pogladič je že dolgo na našem glasbenem prizorišču, ni pa veliko takšnih družinskih ansamblov v Sloveniji. Pred štirimi leti so posneli dve skladbi celo s svojimi otroki oziroma vnuki. S skladbama Zimski čas in Predraga slavljenca so se predstavili v televizijski oddaji Slovenski pozdrav, tako da so prvič na javnem odru stali trije rodovi družine Pogladič.

F

ranc Pogladič, ustanovitelj tria, je svojo glasbeno pot začel kot otrok. Odraščal je na kmetiji v Ivenci pri Vojniku na Štajerskem. Njegova mama Marija je igrala na diatonično harmoniko skupaj z bratom Pavlom Švabom, ki je bil pravi ljudski godec. Denarja takrat sicer ni bilo veliko, a je Franc od snubcev in fantov njegovih sester ter sorodnikov na malce zvit način le naprosil toliko denarja, da si je lahko kupil prvo harmoniko. »Mi smo bili rojeni z glasbo, a do harmonike, moje druge ljubice, je bilo včasih zelo težko priti. Denar sem moral 'nafehtati' pa še ata mi je dal sod z vinom in obleko, kar sem potem zamenjal za prvo harmoniko,« se spominja svojih mladih let.

Prvi glasbeni koraki Prve prijeme pri igranju ga je naučila mama, kasneje pa je z veseljem igral kot samouk. Imel je 17 let, ko je zaigral na prvi ohceti, bilo je to pri sosedovih, uspelo mu je in kmalu so začela prihajati vabila za igranje na različnih dogodkih. Prva leta je igral sam, harmoniko je odnesel tudi k vojakom v Niš in tam so slovenski prijatelji večkrat zaigrali in tudi zložili kakšno vižo. Kmalu po vrnitvi od vojakov je zaigral s prijatelji, saj so ljudje na Štajerskem hoteli ob harmoniki slišati še klarinet, dodali so tudi bariton, da je glasba bolje zvenela, saj ozvočenja običajno ni bilo. Čeprav je trdo delal kot zidar in kot vzdrževalec v tovarni, pa je kmalu sestavil svojo skupino. Bil je to Vojniški instrumentalni kvintet, pozneje je imel še ansambel Franca Pogladiča. Med letoma 1978 in 1988 so igrali na mnogih veselicah, porokah, koncertih, revijah. Imeli so pripravljene skladbe za celo ploščo,

ki bi jo morali posneti pri zagrebški založbi Jugoton, vendar je niso posneli, ansambel pa je razpadel. Danes Franc Pogladič praznuje glasbeni abraham, njegov največji glasbeni vzornik pa je Lojze Slak.

Glasbenika sin in hčerka Njegov sin Milan se je v glasbeni šoli najprej začel učiti igranja na klarinet, kmalu je začel igrati tudi v celjski godbi na pihala. »Zelo rad se spominjam tistih časov, ko smo imeli lepe obleke pa seveda tudi prave uniforme. Na prvi pravi kmečki poroki pa sem zaigral, ko sem imel 13 let. Dogajale so se na domovih, oče me je običajno posedel kar na peč, kjer sem igral, in to so bile 'fešte', ki se jih lahko le še spominjamo. Takšnih porok danes ni več,« Milan obudi spomin na stare čase. Sicer pa se je kasneje priženil v Vitanje pod Pohorjem. Francu se je, ko si je nabral 40 let, kot glasbenik pridružil sin Milan. Skupaj sta igrala šest let, in sicer od leta 1989 do 1995. Veliko sta nastopala, glasba ju je ponesla celo v Avstrijo in Nemčijo. Kmalu pa se jima je pridružila še hči oziroma sestra Mojca, ki se je v glasbeni šoli naučila igrati na kitaro. Marsičesa pa jo je naučil tudi njihov sosed Jože Žlaus, oče Veselih Štajerk. In tako se je začela glasbena pot družinskega tria Pogladič, ki nastopa že 27 let. Do danes so posneli 73 skladb, kar precej jih je zložil Franc, kakšno pa tudi njegova otroka. Na začetku glasbene poti so peli in igrali na večini slovenskih festivalov domače glasbe – na Vurberku, Graški Gori, Ptuju, Števerjanu. V teh letih so preigrali na ogromno poročnih slavjih, takšnih ali drugačnih obletnicah, otvoritvah, humanitarnih koncer-

Družinski trio Pogladič

tih, večkrat so se pojavili tudi pred kamerami različnih televizij. Glasbena pot jih je popeljala skoraj po vsem svetu. Poleg igranj v številnih evropskih državah so za njimi tudi tri krajša glasbena gostovanja v Ameriki in tri daljša v Avstraliji. Glasba je pri njih doma, poleg njih igrajo tudi vsi otroci, Mojčin mož Zlatko pa je član priljubljenega ansambla Slovenski zvoki. »Največja podpora triu pa je moja žena Marica. Ona skrbi za naše obleke, narodne noše, da smo vedno lepo urejeni. Poskrbi pa tudi za najine vnuke, ko nas ni doma, saj se tudi oni že ukvarjajo z glasbo. Ja, na mladih svet stoji,« zaključi pripovedovanje o svoji glasbeni zgodbi Franc Pogladič. Drago Vovk

Vzajemnost / NOVEMBER 2022 55


NEKOČ SMO IMELI

Mojstri za lase, mojstri za pričeske

Ob omembi Narta studia si starejše generacije v spomin še vedno prikličejo dva presežka iz druge polovice preteklega stoletja: najbolj znan in najsodobnejši promocijski center za nego las v nekdanji Jugoslaviji in eno najlepših in najmodernejših ljubljanskih stavb.

FOTO: ARHIV PETRA KLINCA

N

arta studio podjetja Ilirija je imel namreč svoje prostore v rdeči hiši na križišču Tržaške in Šestove ulice v Ljubljani, ki je v drugi polovici preteklega stoletja pomenila tudi nov način gradnje in odpiranje države v svet novih arhitekturnih rešitev. Stavbo je zasnoval arhitekt Miloš Lapajne, navdihnjen s svojo ameriško izkušnjo. Zgrajena je iz jekla, stekla in asfaltne strehe, fasada pa je iz rdečih steklenih površin, ki spreminjajo barvo. V to moderno hišo so na izobraževanje hodili frizerski mojstri iz vse Jugoslavije, v njem so predstavljali in promovirali Ilirijine izdelke za nego in barvanje las. Objekt je od leta 2007 kot stavbna dediščina vpisan v register kulturne dediščine, v njem pa je danes diagnostični laboratorij. Narta studio pa se je po osamosvojitvi preimenoval v Studio Subrina in se leta 2002 preselil v Ilirijino poslovno stavbo ob Tržaški cesti, kjer še nadaljujejo tradicijo predstavljanja lasne kozmetike in frizerskih trendov.

Peter Klinc na prireditvi Zlati glavnik v Opatiji, kjer je bila Ilirija pokrovitelj.

nih hotelih po državi, v Ljubljani pa v Cankarjevem domu. Ilirija je bila pokrovitelj številnih prireditev po vsej Jugoslaviji, Nartini frizerski strokovnjaki so sodelovali na vseh pomembnejših modnih sejmih, modnih revijah, številnih glasbenih festivalih, pričeske so urejali nastopajočim v televizijskih oddajah, šovih, filmskim igralcem, sodelovali so na zimski olimpijadi v Sarajevu, prav tako pa so bili prisotni v celotni vzhodni Evropi, posebej pa v Sovjetski zvezi. »V Sovjetski zvezi ni bilo zasebnih frizerjev, niso imeli niti frizerskih šol, frizerji pa so bili zelo cenjeni. V centru Moskve je bil ogromen frizerski salon, v katerem je delalo okoli tisoč frizerjev, in ko je Ilirija osvajala ruski trg s svojimi izdelki, smo frizerji iz Narta studia hodili na predstavitve tako v Moskvo kot tudi v večja sovjetska mesta. Ne morete si predstavljati, kako ogromen je bil prostor, v katerem smo njihovim frizerjem predstavljali

FOTO: ARHIV ILIRIJE

Narta studio je bil ustanovljen leta 1971 na pobudo frizerskega mojstra Ferija Podržaja in ob podpori tedanjega direktorja Ilirije Mira Turka. Nastal je kot učno in demonstracijsko središče za frizerje, v njem so prirejali strokovne tečaje in predstavljali nove preparate Ilirijine lasne kozmetike in njihovo uporabo ter tudi svetovne modne frizerske trende. V bistvu je bil Narta studio okno v svet za jugoslovanske frizerje, saj so se v drugi polovici preteklega stoletja posamezniki zaradi visokih stroškov le redko udeleževali frizerskih sejmov v tujini. Studio je kmalu postal neuradno najlepši in najsodobnejši promocijski center znamke Welle v Evropi. V Iliriji so namreč za Welle izdelovali barve za lase znamke Koleston. Nartini frizerji so odhajali na šolanje v tujino in znanje prenašali domov in ga predstavljali na številnih strokovnih srečanjih tako v Narta studiu kot na javnih prireditvah, Tako so bile nekoč videti pričeske. ki so potekale v prestiž70 Vzajemnost / NOVEMBER 2022

FOTO: J. H.

Promocija lasne kozmetike

Znamenita stavba nekdanjega Narta studia


Poznavalci jugoslovanske estrade

FOTO: ARHIV PETRA KLINCA

Nartini frizerji so bili tudi odlični poznavalci jugoslovanske estrade. Peter Klinc je prava enciklopedija spominov na zlata leta prireditev, kjer so se združevali glasba, moda in glamur. Njegove roke so oblikovale pričeske najbolj znanim imenom druge polovice preteklega stoletja in prva leta novega tisočletja. Frizerji so bili enako cenjeni kot modni kreatorji, njihove lasne kreacije so bile prave umetnine. »Ilirija je ogromno vlagala v promocijo, bila je pokroviteljica številnih prireditev, pričeske smo za posebne priložnosti in nastope urejali najbolj znanim manekenkam in lepoticam, mnoge so naredile v tujini zavidljivo kariero, med njimi Vesna Laufer, kasnejša manekenka slovitega Yvesa Saint Laurenta, pa Saša Zajc, mis Evrope, Ilirijin obraz je bila eno leto tudi Melanija Knavs, kasneje prva dama ZDA,« se spominja Peter Klinc. Peter Klinc leta 1973 na svoji V Nartinem studiu so prvi modni reviji frizira skrivnosti lasne nege spoVesno Laufer. znavale generacije kasnejših odličnih frizerjev, med njimi domala vsi ljubljanski, na čelu z legendarno Meto Podkrajšek in Mileno Poterbin. »Spomnim se čudovitih prostorov in najnovejših lasnih preparatov, ki so nam jih predstavljali na izobraževanjih. Za nas je bilo vse novo, prostori so bili tako lepo in okusno opremljeni, želeli smo si, da bi sami nekoč imeli salone s tako prijetnim vzdušjem, demonstratorji so bili mojstri svojega poklica. Za nas, takrat mlade frizerje, je bil vstop v Narta studio posebno doživetje,« se spominja Milka Rome, dolgoletna ljubljanska frizerka. »Prirejali smo frizerske festivale, to so bili nastopi pred

strokovno javnostjo, zato smo se učili tudi lepega izražanja, javnega nastopanja in komuniciranja, govor sta nas učila Ana Mlakar in Marjan Kralj. Ko si na odru, ko pred občinstvom predstavljaš izdelke, strižeš ali ustvarjaš Milka Rome kreacijo iz las, je to v bistvu predstava,« pravi Klinc. Na ta način je potešil svojo mladostno željo, da bi bil igralec, je pa nekoč nastopil kot frizer v filmu. Pravi, da ima na tiste čase in ljudi najlepše spomine, z mnogimi je še vedno v prijateljskih odnosih, tudi z legendarno Terezo Kesovijo. FOTO: OSEBNI ARHIV

naše izdelke, nove trende pri pričeskah, načine striženja in uporabo lasne kozmetike,« se spominja frizerski mojster Peter Klinc, zagotovo najbolj prepoznavno ime Narta studia. Na eni takih predstavitev v Moskvi je imel čast narediti pričesko tudi tedanji prvi dami Raisi Gorbačov. Prav tako je oblikoval pričesko švedski kraljici Silviji na zimski olimpijadi v Sarajevu. Petru Klincu sta pot v Narta studio odprla naslov jugoslovanskega mladinskega frizerskega prvaka, ki ga je osvojil leta 1970 v Mariboru, in odlično znanje nemščine. Postopno je usvajal frizerske veščine in postal najprej demonstrator in promotor Ilirijinih izdelkov, nato je bil dolga leta strokovni vodja in končno generalni direktor Narta studia. Ko so se vrata Narta studia zaprla in so delo nadaljevali v Subrina studiu v stavbi Ilirije, je Klinc vse do upokojitve tam ostal svetovalec.

Ilirija je preživela Narta studia seveda ne bi bilo brez tovarne Ilirija, enega najuspešnejših slovenskih in jugoslovanskih podjetij, ki uspehe niza tudi zdaj, ko je po postopku denacionalizacije ponovno v rokah prvotnih lastnikov. Začetki pa segajo v leto 1908, ko sta podjetnika Franc Golob in Avgust Volk v Ljubljani ustanovila tovarno kemičnih izdelkov Golob & Ko, v kateri so izdelovali kreme za čevlje, loščila za tla, maže za usnje, kolomaz in druge kemične izdelke. Leta 1923 je njen lastnik postal Ivan Rozman, ki je program razširil še s proizvodnjo sveč, pralnih praškov in negovalnih mil. Po vojni so leta 1946 tovarno podržavili in jo dve leti kasneje preimenovali v Kemično tovarno Ilirija Vič in začeli proizvodnjo lasne kozmetike. Leta 1958 so v Iliriji predstavili blagovno znamko Subrina za nego las, kamor je spadal tudi balzam za regeneracijo las, kar je bila takrat absolutna novost na jugoslovanskem trgu in pomemben mejnik na področju lasne kozmetike. Od takrat naprej predstavlja znamka Subrina vrhunec razvoja izdelkov lasne kozmetike podjetja Ilirija in je danes krovna znamka za številne izdelke široke in profesionalne potrošnje. Ko so leta 1975 Iliriji priključili še Vedrog, tovarno kemičnih izdelkov in zobnih krem, je novo podjetje Ilirija Vedrog postalo vodilni jugoslovanski proizvajalec lasne kozmetike, saj so obvladovali kar 70 odstotkov jugoslovanskega trga. V podjetju so imeli poslej štiri programe: lasno kozmetiko, kozmetiko za obraz in telo, sveče in kemične izdelke. Leta 1960 so začeli proizvajati barve za lase Koleston nemškega proizvajalca Welle, do leta 2000 pa so bili tudi izdelovalci sveč za Ikeo. Po osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega in vzhodnoevropskega trga so za podjetje nastopili težki časi. Da so preživeli največjo krizo in nadaljevali delo, so v državah nekdanje Jugoslavije ustanavljali svoja podjetja. Leta 2006 je Ilirija odkupila Lek Kozmetiko in tako okrepila in utrdila svoj položaj na trgu ter pridobila nove izdelke. Ilirija ima proizvodni obrat s skladiščem v Lendavi, v Ljubljani pa je sedež podjetja in prodajalna. Podružnici imajo na Poljskem in v Makedoniji, skupaj zaposlujejo okoli 180 ljudi, prisotni pa so v 30 državah. Jožica Hribar Vzajemnost / NOVEMBER 2022 71


VRT IN DOM

Zelena moderna klasika

Zelene rastline so že od nekdaj sestavni del človekovega življenja. Popotniki in misijonarji, ki so potovali po svetu, so domov prinašali nevsakdanje rastline. Lahko smo jim hvaležni, da vzgajamo zanimiv rastlinski svet tako rekoč v vsakem domu.

Drevo denarja Crassula ovata je odlična sobna rastlina za začetnike. Že dolgo časa je na trgu, vendar ljubiteljem ni bila takoj privlačna. Ker pa je rastlinska industrija nekaj posebnega, je za dobro prodajo treba izbrati zanimivo ime. Tako je Crassula ovata 'Money Maker' ali drevo denarja postalo z novim imenom zelo popularno. Ovalno zaobljeni sijoči mesnati listi, ki so nanizani na steblu, so postali simpatični vsakemu, ki jo je dobil v dar. Rastlina je zelo enostavna za razmnoževanje. Če bomo lastnika prosili za potaknjenca in ga postavili v kozarec z vodo, bodo iz njega kmalu pognale korenine. Rastlino sadimo v dobro odceden substrat, ki naj vsebuje veliko peščenega materiala. Rastlina je izredno trdoživa, za dolgo življenje potrebuje veliko svetlobe in ne mara pretiranega zalivanja.

82 Vzajemnost / NOVEMBER 2022

V tropskih krajih uspeva na prostem in takrat svetlo zeleni listi dobijo rdečo obrobo. V zemlji nima veliko korenin, zato jo lahko posadimo v manjši cvetlični lonec. Raste počasi, njena oblika pa spominja na videz japonskega bonsaja. Čeprav na njej ne bomo našli denarja, bo lepo popestrila stanovanje.

Taščin jezik tov, ki so na konceh zašiljeni, bolj znana kot afriška sulica. Rastline so praktično brez škodljivcev in nimajo težav z boleznimi. Primerne so za najzahtevnejše lege, na primer daljša sušna obdobja preživijo brez posledic.

Opičja maska FOTO: JAVADOPLANT.COM

Z

nanstveno je dokazano, da rastline ugodno vplivajo na počutje ljudi, zato je sobivanje v takšni eksotični družbi zagotovo prijetnejše.

S hitrim tempom življenja, ko nam primanjkuje časa, ponovno prihajajo v ospredje nezahtevne rastline, ki ne potrebujejo veliko nege. Na fotografiji so tri različne sorodnice s skupno lastnostjo: res so nezahtevne. Taščin ali hudičev jezik je ena izmed sobnih lončnic, ki je imela v preteklosti mesto v vsakem stanovanju. Z množičnim uvozom so jo izrinile eksotične in nevsakdanje rastline, ki so bile oboževalcem zanimivejše. Rod Sansevieria je velik in obsega več kot 70 različnih vrst. Izvira iz južne Azije, Afrike in Madagaskarja. Najbolj popularni sta rumeno obrobljena Sansevieria trifasciata in Sansevieria cylindrica na sredini. Ta je zaradi okroglih lis-

Se še spomnite Monstere deliciose z ogromnimi narezanimi listi? S stebel so kot vrvi visele zračne korenine. Zelena lončnica je v preteklosti krasila skoraj vsako večjo dvorano. Monstera adansonii ‘Monkey Mask’ ali opičja maska (na fotografiji) je trenutno njena najpopularnejša naslednica. Rastlina je sicer njena manjša različica, vendar zaradi luknjastih listov izredno ljubka. Njeni žlahtnitelji so si zamislili zgodbo o majhni opici, ki si igrivo postavlja list pred obraz in si ga z njim zakriva. Tudi monstere niso zahtevne, vseeno pa potrebujejo nekaj pozornosti. Čeprav uspevajo tako na svetlih kot temnih mestih, ne marajo neposredne sončne svetlobe, saj bi jim sonce poškodovalo liste. Lepo uspevajo pri 18 do 22 stopinjah, izvirajo iz vlažnega okolja, zato bodo hvaležne za občasno škropljenje po listih. BESEDILO IN FOTOGRAFIJI:

Branka Urbanija Juvančič


USTVARJALNICA

Drevo z denarjem in steklenica skrivnosti

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

P

ravljični Ostržek ni bil le fantič z bujno domišljijo, temveč tudi po otroško naiven, ko je lisici verjel, da bo iz njegovih kovancev, zakopanih v zemljo, zraslo drevo, polno denarja. Listi, obarvani v jesenske barve, so že popadali z dreves in zdaj je pravi čas za kakšno ustvarjalno popoldne na to temo. Okroglo stensko sliko si lahko tudi brez slikarskega znanja ustvarite kar sami.

Iz vezane plošče sem izrezala krog in ga z akrilnimi barvami večplastno pobarvala. Nanj pa sem z vročim prozornim lepilom nalepila drevesne vejice v obliki drevesa. Končno so dočakali, da se na ogled postavijo tudi dolgo hranjeni stari kovanci. Prilepljeni na veje pa nagajivo demantirajo besede: »A misliš, da meni denar na drevesu raste?« V tej hitro narejeni in simpatični ustvarjalni zgodbi – ja, raste.

PREJ

Da se steklenica ne razbije

PREJ

Za prenovo kovinske embalaže v obliki steklenice, ki služi kot varovalna obleka oziroma oklep prave steklenice pijače, je potrebno še manj časa. Najprej sem jo pobarvala s črno barvo za kovino, nato pa s prozornim vročim lepilom nanjo nalepila kovinske kaveljčke, pasno sponko, del broške, lahko bi dodala še kovance oziroma kar koli, kar bi še primernega našla doma. Rezultat je čudovita embalaža v obliki steklenice, ki se na zgornjem delu odpre in v svoji notranjosti skriva marsikaj. Ne le doma pripravljeno steklenico zdravilnega sirupa, istočasno je lahko tudi učinkovit okrasni predmet. Seveda sta lahko ti dve ideji navdih za doma izdelana darila, saj bo čas obdarovanj zdaj zdaj tukaj. BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE:

Vlasta Cah Žerovnik

POTEM

POTEM Vzajemnost / NOVEMBER 2022 87


Cevasti šal

Toplo pogreje glavo in ramena vsaki ženski. Velikost: premer približno 102 cm, višina 60 cm. Potrebujemo: 450 g volne v ustrezni barvi; kvačko št. 3. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 6. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z 1 oziroma 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. gosto oziroma 1. šibično petljo. Nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto, ponavljamo vzorčno enoto (VE), končamo pa s petljo po VE in 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Kvačkamo od 1. do 3. kroga, vse naslednje kroge kvačkamo kot 3. krog. Poskusni vzorček: 18 začetnih verižnih petelj in 6 krogov = 10 × 10 cm.

Izdelava: skvačkamo 198 verižnih petelj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. Kvačkamo osnovni vzorec = 33 VE. Po 60 cm višine delo dokončamo z enim krogom rakovega vboda (goste petlje kvačkamo od leve proti desni). S krogom rakovega vboda obkvačkamo tudi začetni krog.

Delovni znaki: l

= 1 verižna petlja = 1 gosta petlja

Vzorčna risba

= 1 polgosta petlja = 1 šopasta petlja (*1 ovoj, kvačko vbodemo v petljo in izvlečemo daljšo zanko, od * ponovimo 3-krat, nato vse zanke na kvački odkvačkamo skupaj. Šopasto petljo zaključimo z 1 verižno petljo)

Naglavni trak

Priljubljen športni modni dodatek. Za vso družino. Potrebujemo: 50 g volne v ustrezni barvi; pletilke št. 3,5.

Poskusni vzorček: 24 petelj in 28 vrst = 10 x 10 cm.

Osnovni vzorec (na 25 petljah): pletemo po vzorčni risbi. Narisane so samo vrste na licu, na narobni strani pletemo petlje, kot leže. Ponavljamo od 1. do 32. vrste.

Izdelava: nasnujemo 25 petelj in pletemo po vzorčni risbi. 47 cm od nasnutka = 130 vrst oziroma do ustrezne dolžine zazankamo vse petlje. Vrsto nasnutka in zadnjo vrsto traku sešijemo skupaj.

Vzorčna risba

Delovni znaki: = 1 desna petlja = 1 leva petlja = 1 desna petlja, ki jo vbodemo 1 vrsto nižje Vzajemnost / NOVEMBER 2022 97