Vzajemnost, november 2022

Staranje s pozitivnim predznakom

Mag. Miran Možina je doktor medicine, psihiater in psihoterapevt, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos, predavatelj in supervizor, pisec številnih strokovnih člankov in knjig. Veliko let je vodil tudi psihiatrično ambulanto v domovih za starejše. V intervjuju nam odpira pozitiven pogled na starost, ki nas lahko vodi k modrosti.

V filmu Zajtrk pri Tiffanyju je Audrey Hepburn izjavila nekaj, kar danes zveni skoraj nemogoče: »Komaj čakam, da bom stara in bom lahko nosila bisere …« Kdaj in zakaj se je izgubila biserna lepota starosti in so zrela leta še zlasti v razvitem svetu dobila negativen prizvok starizma? K razvoju starizma je veliko prispe val neoliberalizem, ki se je v osem desetih letih prejšnjega stoletja začel bohotiti pod taktirko Ronalda Rea gana in Margaret Thatcher. Od tak rat je začela vse bolj prevladovati brezobzirna ekonomska logika s po udarkom na visoki storilnosti in ustvarjanju dobička za vsako ceno, starejši pa so vse bolj razumljeni kot družbeno breme in strošek. Zato so vse bolj odrinjeni na družbeni rob. Čeprav je tehtanje vrednosti človeš kega življenja z vidika profita etično nesprejemljivo, se je v dobrih štiri desetih letih razmahnilo tudi pri nas, posledica tega pa so med dru gim številne tragične zgodbe starej ših, ki so pahnjeni na socialno dno. Nasprotno starizmu pa sodobna razvojna teorija o gerotranscendenci Larsa Tornstama na osnovi raziskav kaže, kakšni so lahko pozitivni vidi ki staranja, in opozarja na razvojne možnosti starejših. Človek lahko na mreč osebno raste in širi svojo zavest vse življenje, praktično do zadnjega diha. Tornstam je ugotovil, da imajo ljudje, ki so skozi življenje človeško zoreli in ostajajo tudi v starosti svo jim letom primerno fizično in psi hično aktivni, vedoželjni in učljivi, vse pogoje za pozitivno staranje. Po njegovi oceni je takih okoli 20 od stotkov. Sicer pa je že znani psihiater in psihoterapevt C. G. Jung dejal, da starost nima samo negativnega vidi ka (na primer usihanje telesnih in

umskih sposobnosti, pootročenje idr.), temveč je to pomembno obdob je v človekovem razvoju, v katerem posameznik lahko prenese težišče doživljanja od jaza k sebstvu in s tem k modrosti. Če je jaz zavestni kom pleks, ki obsega vse, kar vemo o sebi in kar občutimo, da nam pripada, je sebstvo veliko obsežnejše in celovi tejše. Sestavljeno je iz zavestnih ter nezavednih vsebin in temelji na tran scendentnem. Kdor najde stik s svo jim transcendentnim središčem, se začne razvijati k enosti in celostnosti. Sebe več ne doživlja kot osamljene ga, temveč kot povezanega. V sebstvu ni zaobjet le jaz, temveč tudi drugi ljudje in ves svet.

Kakšne so značilnosti pozitivnega staranja? Obsegajo tri dimenzije: dimenzijo sebstva (ponovno opredelitev sebe kot osebe), dimenzijo odnosov z dru gimi in kozmično dimenzijo (novo razumevanje temeljnih eksistencial nih vprašanj). Ko človek razume sta rost kot mogočo novo stopničko v svojem razvoju, lahko preseže mar sikatero psihološko omejitev iz prejšnjih življenjskih faz in postane (še) boljši in zadovoljnejši človek. Ma terialne stvari, če seveda ni pahnjen pod prag revščine, dobivajo vse manj ši pomen, težišče njegovega življenja prehaja od imeti k biti; ne potrebuje več uglednih družbenih položajev, občudovanja, razkošja, saj ga vse bolj izpolnjuje vznemirljivost vsakdanje ga (na primer sprehodi v naravi, opa zovanje ptic na nebu, delo na vrtu, druženje v ožjem prijateljskem kro gu). Je vse subtilnejši in od materia listično-racionalnega pogleda na svet spontano prehaja k transcendentne mu. Poglablja se vase, hkrati pa se odpira navzven v kozmično širino, postaja mirnejši in modrejši.

Ko se ozira vase, se tudi vse bolj prevprašuje in s samorefleksijo spoz nava in priznava tudi svoje šibke pla ti, ki jih ne napihuje, temveč spreje ma dejstvo, da smo ljudje pač nepopolni. Zato mu ni treba žrtvo vati lastne pristnosti na račun igra nja vlog in lahko odvrže maske. Po staja vse tolerantnejši do sebe in do drugih. Egoizem se umika vse več jemu altruizmu in sočutju. V medosebnih odnosih pa postaja vse bolj selektiven tako glede vsebin, ki se jim posveča, kot tudi glede ljudi, s katerimi se druži. Krog prijateljev in znancev se oži, saj zase potrebuje več časa.

Gerotranscendentni starostnik se ne izgublja v razglabljanju o preteklosti ali prihodnosti, temveč polno živi v sedanjem trenutku. Drugače zazna va čas, saj lahko čuti naenkrat nači ne doživljanja, ki so značilni za otro ška, mlada, srednja in starejša leta. Ostro določena meja med pre teklostjo in sedanjostjo postane pre pustnejša. Na ta način odkriva nove perspektive in se uči iz starih napak. Okrepi se povezava s prejšnjimi ge neracijami. Pokaže se vsakodnevna modrost – preseganje ocenjevanja, kaj je prav in kaj narobe, kar se od raža v večji odprtosti in toleranci, iz ogibanju podajanja sodb in deljenja nasvetov. Smrt vse bolj sprejema kot naravni zaključek in se je zato vse manj boji. V primerjavi s tistimi, ki imajo občutek, da so svoje življenje zapravili, je hvaležen, da lahko svo jemu polno živetemu življenju doda ja še zadnje poglavje.

Pa vendar danes večina beži pred staranjem in se predaja številnim aktivnostim, ki naj bi staranje odložili za nedoločen čas. Res je. Na primer skrb za telesno kon dicijo je zelo pomembna za ohranja

Slabe skrbi za zobe ni mogoče skriti

Zobozdravniki opažajo, da večina starejših pacientov slabo skrbi za ustno higieno – tako za zobe kot za protetične nadomestke. Nepravilna in neredna nega zelo poslabša ne le videza, temveč tudi zdravje zob in dlesni oziroma funkcionalnost protetičnih izdelkov.

Miselnost, da s staranjem tako ali tako izgubimo zobe, je napačna. Če za zobe in protetične na domestke, na primer mostičke, zobne vsadke in proteze, pravilno skrbimo, jim zelo podaljšamo življenjsko dobo. Na zdravje celotne ustne votline seveda vplivajo tudi slabe navade (predvsem kajenje), bolezni (recimo sladkorna bolezen), poškodbe in tudi dednost (na primer nagnjenost k parodontalni bolezni). Na to, kar smo podedovali od svojih prednikov, ne moremo vpli vati, lahko pa za zdravje ustne votline veliko naredimo z ustrezno higieno, obiski zobozdravnika, zdravim življenjskim slogom in izogibanjem nevarnim situacijam. Seveda odgovornosti za slabo stanje zobovja današnjih starejših generacij ne gre pripisovati samo njim, češ za kaj pa niste (bili) bolj skrbni. Ko so bili mladi, se o pre ventivi še zdaleč ni govorilo toliko kot danes. Že res, da smo leta 1928 v Celju dobili prvi stalni zobni ambulato rij (nato pa sčasoma še drugje po Sloveniji), kar velja za začetek preprečevanja zobnega kariesa pri otrocih v Slo veniji, vendar pa je zobozdravstveno varstvo otrok in mladostnikov največji napredek doseglo šele v osemde setih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Preventi va v mladosti, torej pravočasna pravilna skrb za zobe, pa je ključna za zdravje zobovja v odraslosti. Poleg tega so moškim med služenjem vojaškega roka izpulili marsi kateri zob, ki bi ga bilo mogoče enostavno ohraniti s plombiranjem ali koreninskim zdravljenjem. Nič prese netljivega torej, da so zobje današnjih 40-letnikov v mno go boljšem stanju kot zobje njihovih staršev in starih staršev.

Le nekaj minut na dan Posledice nerednega oziroma pomanjkljivega čiščenja se kopičijo in se kažejo kot zobni kamen, vnetje in odmik dlesni, majavost zob ter napredovanje bolezni zob in ob zobnih tkiv. Protezi neredna in nepravilna nega skrajša življenjsko dobo, sluznica pod protezo pa se ob nepri merni higieni lahko vname. Izredno pomembno je torej, da se potrudimo ter za zobe in nadomestke res zgledno skrbimo, jih torej redno in pravilno čistimo. To ni zaple teno in ne vzame veliko časa – le nekaj minut vsak dan zjutraj in zvečer pred spanjem. Zobje so čisti takrat, ko so zobne površine gladke, kar preverimo z jezikom. Lah ko pa v lekarni kupimo žvečljive tabletke, ki obarvajo zobne obloge, in tako po umivanju zob občasno preve rimo, ali smo bili dovolj temeljiti. Čeprav se vam mogoče zdi, da ščetka s trdimi ščetinami bolje odstrani nesnago z zob in celo zobni kamen, je zobozdravniki nikakor ne priporočajo. Z njo namreč lah ko poškodujemo zobno sklenino in dlesni, zobnega kam na pa ne bomo odstranili. Primerna je mehkejša ščetka, ki ob redni in pravilni uporabi dobro služi svojemu na menu. Redno, temeljito in natančno mehansko čiščenje zob je veliko bolj pomembno kot uporaba zobne paste. Zobno pasto izberemo glede na težave v ustni votlini (na primer občutljivi zobje).

In kakšna je pravilna tehnika čiščenja zob? Če uporab ljamo protezo, jo odstranimo iz ust in se šele nato posvetimo zobem oziroma dlesnim. Zobe ščetkamo od rde čega k belemu, torej od dlesni proti vrhu zob (zgornje od

Za dobro ustnoh higieno moramo uporabljati tudi medzobne ščetke in zobno nitko.

FOTO: SHUTTERSTOCK

FOTO: SHUTTERSTOCK

Zgledna skrb protezi podaljša življenjsko dobo.

Štajerski družinski ansambel

Družinski trio Pogladič je že dolgo na našem glasbenem prizorišču, ni pa veliko takšnih družinskih ansamblov v Sloveniji. Pred štirimi leti so posneli dve skladbi celo s svojimi otroki oziroma vnuki. S skladbama Zimski čas in Predraga slavljenca so se predstavili v televizijski oddaji Slovenski pozdrav, tako da so prvič na javnem odru stali trije rodovi družine Pogladič.

Franc Pogladič, ustanovitelj tria, je svojo glasbeno pot začel kot otrok. Odraščal je na kmetiji v Ivenci pri Vojniku na Štajerskem. Njegova mama Marija je igrala na diatonično harmoniko skupaj z bra tom Pavlom Švabom, ki je bil pravi ljudski godec. Denarja takrat sicer ni bilo veliko, a je Franc od snubcev in fantov njegovih sester ter sorod nikov na malce zvit način le napro sil toliko denarja, da si je lahko ku pil prvo harmoniko. »Mi smo bili rojeni z glasbo, a do harmonike, moje druge ljubice, je bilo včasih zelo težko priti. Denar sem moral 'nafeh tati' pa še ata mi je dal sod z vinom in obleko, kar sem potem zamenjal za prvo harmoniko,« se spominja svojih mladih let.

Prvi glasbeni koraki

P rve prijeme pri igranju ga je nauči la mama, kasneje pa je z veseljem ig ral kot samouk. Imel je 17 let, ko je zaigral na prvi ohceti, bilo je to pri sosedovih, uspelo mu je in kmalu so začela prihajati vabila za igranje na različnih dogodkih. Prva leta je ig ral sam, harmoniko je odnesel tudi k vojakom v Niš in tam so slovenski prijatelji večkrat zaigrali in tudi zlo žili kakšno vižo. Kmalu po vrnitvi od vojakov je zaigral s prijatelji, saj so ljudje na Štajerskem hoteli ob harmoniki slišati še klarinet, dodali so tudi bariton, da je glasba bolje zvenela, saj ozvočenja običajno ni bilo. Čeprav je trdo delal kot zidar in kot vzdrževalec v tovarni, pa je kmalu sestavil svojo skupino. Bil je to Vojniški instrumentalni kvintet, pozneje je imel še ansambel Franca Pogladiča. Med letoma 1978 in 1988 so igrali na mnogih veselicah, poro kah, koncertih, revijah. Imeli so pripravljene skladbe za celo ploščo,

ki bi jo morali posneti pri zagrebški založbi Jugoton, vendar je niso po sneli, ansambel pa je razpadel.

Danes Franc Pogladič praznuje glas beni abraham, njegov največji glas beni vzornik pa je Lojze Slak.

Glasbenika sin in hčerka Njegov sin Milan se je v glasbeni šoli najprej začel učiti igranja na klarinet, kmalu je začel igrati tudi v celjski godbi na pihala. »Zelo rad se spominjam tistih časov, ko smo imeli lepe obleke pa seveda tudi prave uniforme. Na prvi pravi kmeč ki poroki pa sem zaigral, ko sem imel 13 let. Dogajale so se na domo vih, oče me je običajno posedel kar na peč, kjer sem igral, in to so bile 'fešte', ki se jih lahko le še spominja mo. Takšnih porok danes ni več,« Milan obudi spomin na stare čase. Sicer pa se je kasneje priženil v Vi tanje pod Pohorjem. Francu se je, ko si je nabral 40 let, kot glasbenik pridružil sin Milan. Skupaj sta igrala šest let, in sicer od leta 1989 do 1995. Veliko sta nasto pala, glasba ju je ponesla celo v Av strijo in Nemčijo. Kmalu pa se jima je pridružila še hči oziroma sestra Mojca, ki se je v glasbeni šoli nauči la igrati na kitaro. Marsičesa pa jo je naučil tudi njihov sosed Jože Žlaus, oče Veselih Štajerk. In tako se je za čela glasbena pot družinskega tria Pogladič, ki nastopa že 27 let. Do danes so posneli 73 skladb, kar precej jih je zložil Franc, kakšno pa tudi njegova otroka. Na začetku glasbene poti so peli in igrali na ve čini slovenskih festivalov domače glasbe – na Vurberku, Graški Gori, Ptuju, Števerjanu. V teh letih so pre igrali na ogromno poročnih slavjih, takšnih ali drugačnih obletnicah, otvoritvah, humanitarnih koncer

tih, večkrat so se pojavili tudi pred kamerami različnih televizij. Glas bena pot jih je popeljala skoraj po vsem svetu. Poleg igranj v številnih evropskih državah so za njimi tudi tri krajša glasbena gostovanja v Ameriki in tri daljša v Avstraliji. Glasba je pri njih doma, poleg njih igrajo tudi vsi otroci, Mojčin mož Zlatko pa je član priljubljenega an sambla Slovenski zvoki.

»Največja podpora triu pa je moja žena Marica. Ona skrbi za naše ob leke, narodne noše, da smo vedno lepo urejeni. Poskrbi pa tudi za na jine vnuke, ko nas ni doma, saj se tudi oni že ukvarjajo z glasbo. Ja, na mladih svet stoji,« zaključi pripovedovanje o svoji glasbeni zgodbi Franc Pogladič.

Drago Vovk

Družinski trio Pogladič

Mojstri za lase, mojstri za pričeske

Ob omembi Narta studia si starejše generacije v spomin še vedno prikličejo dva presežka iz druge polovice preteklega stoletja: najbolj znan in najsodobnejši promocijski center za nego las v nekdanji Jugoslaviji in eno najlepših in najmodernejših ljubljanskih stavb.

Narta studio podjetja Ilirija je imel namreč svoje prostore v rdeči hiši na križišču Tržaške in Šes tove ulice v Ljubljani, ki je v drugi polovici pre teklega stoletja pomenila tudi nov način gradnje in od piranje države v svet novih arhitekturnih rešitev. Stavbo je zasnoval arhitekt Miloš Lapajne, navdihnjen s svojo ameriško izkušnjo. Zgrajena je iz jekla, stekla in asfaltne strehe, fasada pa je iz rdečih steklenih površin, ki spre minjajo barvo. V to moderno hišo so na izobraževanje hodili frizerski mojstri iz vse Jugoslavije, v njem so predstavljali in promovirali Ilirijine izdelke za nego in barvanje las. Objekt je od leta 2007 kot stavbna dedišči na vpisan v register kulturne dediščine, v njem pa je da nes diagnostični laboratorij. Narta studio pa se je po osamosvojitvi preimenoval v Studio Subrina in se leta 2002 preselil v Ilirijino poslovno stavbo ob Tržaški cesti, kjer še nadaljujejo tradicijo predstavljanja lasne kozme tike in frizerskih trendov.

Promocija lasne kozmetike

Narta studio je bil ustanovljen leta 1971 na pobudo fri zerskega mojstra Ferija Podržaja in ob podpori tedanje ga direktorja Ilirije Mira Turka. Nastal je kot učno in de monstracijsko središče za frizerje, v njem so prirejali strokovne tečaje in predstavljali nove preparate Ilirijine lasne kozmetike in njihovo uporabo ter tudi svetovne modne frizerske trende. V bistvu je bil Narta studio okno v svet za jugoslovan ske frizerje, saj so se v drugi polovici preteklega stoletja posamezniki zaradi visokih stroškov le red ko udeleževali frizerskih sejmov v tujini.

Peter Klinc na prireditvi Zlati glavnik v Opatiji, kjer je bila Ilirija pokrovitelj.

Tako so bile nekoč videti pričeske.

Studio je kmalu postal ne uradno najlepši in najso dobnejši promocijski cen ter znamke Welle v Evropi. V Iliriji so namreč za Welle izdelovali barve za lase znamke Koleston. Nartini frizerji so odhaja li na šolanje v tujino in znanje prenašali domov in ga predstavljali na šte vilnih strokovnih sreča njih tako v Narta studiu kot na javnih prireditvah, ki so potekale v prestiž-

nih hotelih po državi, v Ljubljani pa v Cankarjevem domu. Ilirija je bila pokrovitelj številnih prireditev po vsej Jugoslaviji, Nartini frizerski strokovnjaki so sodelo vali na vseh pomembnejših modnih sejmih, modnih re vijah, številnih glasbenih festivalih, pričeske so urejali nastopajočim v televizijskih oddajah, šovih, filmskim igralcem, sodelovali so na zimski olimpijadi v Sarajevu, prav tako pa so bili prisotni v celotni vzhodni Evropi, posebej pa v Sovjetski zvezi. »V Sovjetski zvezi ni bilo zasebnih frizerjev, niso imeli niti frizerskih šol, frizerji pa so bili zelo cenjeni. V cen tru Moskve je bil ogromen frizerski salon, v katerem je delalo okoli tisoč frizerjev, in ko je Ilirija osvajala ruski trg s svojimi izdelki, smo frizerji iz Narta studia hodili na predstavitve tako v Moskvo kot tudi v večja sovjetska mesta. Ne morete si predstavljati, kako ogromen je bil prostor, v katerem smo njihovim frizerjem predstavljali

FOTO: J. H.

FOTO: ARHIV PETRA KLINCA

Znamenita stavba nekdanjega Narta studia

FOTO: ARHIV ILIRIJE

naše izdelke, nove trende pri pričeskah, načine striženja in uporabo lasne kozmetike,« se spominja frizerski moj ster Peter Klinc, zagotovo najbolj prepoznavno ime Narta studia. Na eni takih predstavitev v Moskvi je imel čast narediti pričesko tudi tedanji prvi dami Raisi Gor bačov. Prav tako je oblikoval pričesko švedski kraljici Silviji na zimski olimpijadi v Sarajevu.

Petru Klincu sta pot v Narta studio odprla naslov jugo slovanskega mladinskega frizerskega prvaka, ki ga je os vojil leta 1970 v Mariboru, in odlično znanje nemščine. Postopno je usvajal frizerske veščine in postal najprej demonstrator in promotor Ilirijinih izdelkov, nato je bil dolga leta strokovni vodja in končno generalni direktor Narta studia. Ko so se vrata Narta studia zaprla in so delo nadaljevali v Subrina studiu v stavbi Ilirije, je Klinc vse do upokojitve tam ostal svetovalec.

Poznavalci jugoslovanske estrade

Nartini frizerji so bili tudi odlični poznavalci jugoslo vanske estrade. Peter Klinc je prava enciklopedija spo minov na zlata leta prireditev, kjer so se združevali glas ba, moda in glamur. Njegove roke so oblikovale pričeske najbolj znanim imenom druge polovice preteklega stole tja in prva leta novega tisočletja. Frizerji so bili enako ce

strokovno javnostjo, zato smo se učili tudi lepega izražanja, javnega nasto panja in komuniciranja, govor sta nas učila Ana Mlakar in Marjan Kralj. Ko si na odru, ko pred ob činstvom predstavljaš iz delke, strižeš ali ustvarjaš kreacijo iz las, je to v bi

stvu predstava,« pravi Klinc. Na ta način je potešil svojo mladostno željo, da bi bil igralec, je pa nekoč nastopil kot frizer v filmu. Pravi, da ima na tiste čase in ljudi naj lepše spomine, z mnogimi je še vedno v prijateljskih od nosih, tudi z legendarno Terezo Kesovijo.

Ilirija je preživela

Peter Klinc leta 1973 na svoji prvi modni reviji frizira Vesno Laufer.

njeni kot modni kreatorji, njihove lasne kreacije so bile prave umetnine. »Ili rija je ogromno vlagala v promocijo, bila je pokrovi teljica številnih prireditev, pričeske smo za posebne priložnosti in nastope urejali najbolj znanim manekenkam in lepoticam, mnoge so naredile v tujini zavidljivo kariero, med njimi Vesna Laufer, kasnejša manekenka slovitega Yve sa Saint Laurenta, pa Saša Zajc, mis Evrope, Ilirijin obraz je bila eno leto tudi Melanija Knavs, kasneje prva dama ZDA,« se spo minja Peter Klinc. V Nartinem studiu so skrivnosti lasne nege spoznavale generacije kasnej-

ših odličnih frizerjev, med njimi domala vsi ljubljanski, na čelu z legendarno Meto Podkrajšek in Mileno Poter bin. »Spomnim se čudovitih prostorov in najnovejših lasnih preparatov, ki so nam jih predstavljali na izobra ževanjih. Za nas je bilo vse novo, prostori so bili tako lepo in okusno opremljeni, želeli smo si, da bi sami ne koč imeli salone s tako prijetnim vzdušjem, demonstra torji so bili mojstri svojega poklica. Za nas, takrat mla de frizerje, je bil vstop v Narta studio posebno doživetje,« se spominja Milka Rome, dolgoletna ljubljan ska frizerka.

»Prirejali smo frizerske festivale, to so bili nastopi pred

Narta studia seveda ne bi bilo brez tovarne Ilirija, enega najuspešnejših slovenskih in jugoslovanskih podjetij, ki uspehe niza tudi zdaj, ko je po postopku denacionaliza cije ponovno v rokah prvotnih lastnikov. Začetki pa se gajo v leto 1908, ko sta podjetnika Franc Golob in Avgust Volk v Ljubljani ustanovila tovarno kemičnih izdelkov Golob & Ko, v kateri so izdelovali kreme za čevlje, loščila za tla, maže za usnje, kolomaz in druge kemične izdelke. Leta 1923 je njen lastnik postal Ivan Rozman, ki je pro gram razširil še s proizvodnjo sveč, pralnih praškov in negovalnih mil.

Po vojni so leta 1946 tovarno podržavili in jo dve leti kas neje preimenovali v Kemično tovarno Ilirija Vič in zače li proizvodnjo lasne kozmetike. Leta 1958 so v Iliriji predstavili blagovno znamko Subrina za nego las, kamor je spadal tudi balzam za regeneracijo las, kar je bila takrat absolutna novost na jugoslovanskem trgu in po memben mejnik na področju lasne kozmetike. Od takrat naprej predstavlja znamka Subrina vrhunec razvoja iz delkov lasne kozmetike podjetja Ilirija in je danes krovna znamka za številne izdelke široke in profesionalne po trošnje. Ko so leta 1975 Iliriji priključili še Vedrog, tovar no kemičnih izdelkov in zobnih krem, je novo podjetje Ilirija Vedrog postalo vodilni jugoslovanski proizvajalec lasne kozmetike, saj so obvladovali kar 70 odstotkov ju goslovanskega trga. V podjetju so imeli poslej štiri pro grame: lasno kozmetiko, kozmetiko za obraz in telo, sve če in kemične izdelke. Leta 1960 so začeli proizvajati barve za lase Koleston nemškega proizvajalca Welle, do leta 2000 pa so bili tudi izdelovalci sveč za Ikeo.

Po osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega in vzhodno evropskega trga so za podjetje nastopili težki časi. Da so preživeli največjo krizo in nadaljevali delo, so v državah nekdanje Jugoslavije ustanavljali svoja podjetja. Leta 2006 je Ilirija odkupila Lek Kozmetiko in tako okrepila in utrdila svoj položaj na trgu ter pridobila nove izdelke. Ilirija ima proizvodni obrat s skladiščem v Lendavi, v Ljubljani pa je sedež podjetja in prodajalna. Podružnici imajo na Poljskem in v Makedoniji, skupaj zaposlujejo okoli 180 ljudi, prisotni pa so v 30 državah.

Jožica Hribar

Milka Rome

FOTO: OSEBNI ARHIV

FOTO: ARHIV PETRA KLINCA

Zelena moderna klasika

Zelene rastline so že od nekdaj sestavni del človekovega življenja. Popotniki in misijonarji, ki so potovali po svetu, so domov prinašali nevsakdanje rastline. Lahko smo jim hvaležni, da vzgajamo zanimiv rastlinski svet tako rekoč v vsakem domu.

Znanstveno je dokazano, da rastline ugodno vplivajo na počutje ljudi, zato je sobiva nje v takšni eksotični družbi zago tovo prijetnejše.

Drevo denarja Crassula ovata je odlična sobna rastlina za začetnike. Že dolgo časa je na trgu, vendar ljubiteljem ni bila takoj privlačna. Ker pa je rastlinska industrija nekaj posebnega, je za dobro prodajo treba izbrati zanimi vo ime. Tako je Crassula ovata 'Mo ney Maker' ali drevo denarja postalo z novim imenom zelo popularno. Ovalno zaobljeni sijoči mesnati li sti, ki so nanizani na steblu, so pos tali simpatični vsakemu, ki jo je do bil v dar.

Rastlina je zelo enostavna za raz množevanje. Če bomo lastnika pro sili za potaknjenca in ga postavili v kozarec z vodo, bodo iz njega kmalu pognale korenine. Rastlino sadimo v dobro odceden substrat, ki naj vsebuje veliko peščenega materiala. Rastlina je izredno trdoživa, za dol go življenje potrebuje veliko svetlo be in ne mara pretiranega zalivanja.

V tropskih krajih uspeva na pros tem in takrat svetlo zeleni listi do bijo rdečo obrobo. V zemlji nima ve liko korenin, zato jo lahko posadimo v manjši cvetlični lonec. Raste po časi, njena oblika pa spominja na vi dez japonskega bonsaja. Čeprav na njej ne bomo našli denarja, bo lepo popestrila stanovanje.

Taščin jezik

tov, ki so na konceh zašiljeni, bolj znana kot afriška sulica. Rastline so praktično brez škodljivcev in ni majo težav z boleznimi. Primerne so za najzahtevnejše lege, na pri mer daljša sušna obdobja preživijo brez posledic.

Opičja maska

S hitrim tempom življenja, ko nam primanjkuje časa, ponovno prihaja jo v ospredje nezahtevne rastline, ki ne potrebujejo veliko nege. Na foto grafiji so tri različne sorodnice s skupno lastnostjo: res so nezahtev ne. Taščin ali hudičev jezik je ena iz med sobnih lončnic, ki je imela v preteklosti mesto v vsakem stano vanju. Z množičnim uvozom so jo izrinile eksotične in nevsakdanje rastline, ki so bile oboževalcem za nimivejše. Rod Sansevieria je velik in obsega več kot 70 različnih vrst. Izvira iz južne Azije, Afrike in Ma dagaskarja. Najbolj popularni sta rumeno obrobljena Sansevieria tri fasciata in Sansevieria cylindrica na sredini. Ta je zaradi okroglih lis

S e še spomnite Monstere deliciose z ogromnimi narezanimi listi? S ste bel so kot vrvi visele zračne koreni ne. Zelena lončnica je v preteklosti krasila skoraj vsako večjo dvorano. Monstera adansonii ‘Monkey Mask’ ali opičja maska (na fotografiji) je trenutno njena najpopularnejša na slednica. Rastlina je sicer njena manjša različica, vendar zaradi luknjastih listov izredno ljubka. Njeni žlahtnitelji so si zamislili zgodbo o majhni opici, ki si igrivo postavlja list pred obraz in si ga z njim zakri va. Tudi monstere niso zahtevne, vseeno pa potrebujejo nekaj pozor nosti. Čeprav uspevajo tako na sve tlih kot temnih mestih, ne marajo neposredne sončne svetlobe, saj bi jim sonce poškodovalo liste. Lepo uspevajo pri 18 do 22 stopinjah, izvi rajo iz vlažnega okolja, zato bodo hvaležne za občasno škropljenje po listih.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Branka Urbanija Juvančič

FOTO: JAVADOPLANT.COM

Drevo z denarjem in steklenica skrivnosti

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Pravljični Ostržek ni bil le fan tič z bujno domišljijo, temveč tudi po otroško naiven, ko je lisici verjel, da bo iz njegovih kovan cev, zakopanih v zemljo, zraslo dre vo, polno denarja. Listi, obarvani v jesenske barve, so že popadali z dre ves in zdaj je pravi čas za kakšno ustvarjalno popoldne na to temo. Okroglo stensko sliko si lahko tudi brez slikarskega znanja ustvarite kar sami.

Iz vezane plošče sem izrezala krog in ga z akrilnimi barvami večplastno pobarvala. Nanj pa sem z vročim prozornim lepilom nalepila dre vesne vejice v obliki drevesa. Končno so dočakali, da se na ogled postavijo tudi dolgo hranjeni stari kovanci. Prilepljeni na veje pa naga jivo demantirajo besede: »A misliš, da meni denar na drevesu raste?« V tej hitro narejeni in simpatični ustvarjalni zgodbi – ja, raste.

Da se steklenica ne razbije

Z a prenovo kovinske embalaže v obliki steklenice, ki služi kot varo valna obleka oziroma oklep prave steklenice pijače, je potrebno še manj časa. Najprej sem jo pobarvala s črno barvo za kovino, nato pa s prozornim vročim lepilom nanjo nalepila kovinske kaveljčke, pasno sponko, del broške, lahko bi dodala še kovance oziroma kar koli, kar bi še primernega našla doma. Rezultat je čudovita embalaža v obliki ste klenice, ki se na zgornjem delu od pre in v svoji notranjosti skriva mar sikaj. Ne le doma pripravljeno steklenico zdravilnega sirupa, istoča sno je lahko tudi učinkovit okrasni predmet. Seveda sta lahko ti dve ideji navdih za doma izdelana dari la, saj bo čas obdarovanj zdaj zdaj tukaj.

BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE: Vlasta Cah Žerovnik

PREJ

POTEM

POTEM

PREJ

Toplo pogreje glavo in ramena vsaki ženski.

Velikost: premer približno 102 cm, vi šina 60 cm.

Potrebujemo: 450 g volne v ustrezni barvi; kvačko št. 3.

Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 6. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z 1 oziroma 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. gosto ozi roma 1. šibično petljo. Nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto, ponavlja mo vzorčno enoto (VE), končamo pa s petljo po VE in 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Kvač kamo od 1. do 3. kroga, vse naslednje kroge kvačkamo kot 3. krog.

Poskusni vzorček: 18 začetnih verižnih petelj in 6 krogov = 10 × 10 cm.

Izdelava: skvačkamo 198 verižnih pe telj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. Kvačkamo osnovni vzorec = 33 VE. Po 60 cm višine delo dokončamo z enim krogom rakovega vboda (goste petlje kvačkamo od leve proti desni). S krogom rakovega vboda obkvačkamo tudi začetni krog.

Delovni znaki: l = 1 verižna petlja = 1 gosta petlja = 1 polgosta petlja = 1 šopasta petlja (*1 ovoj, kvačko vbodemo v petljo in izvlečemo daljšo zanko, od * ponovimo 3-krat, nato vse zanke na kvački odkvačkamo skupaj. Šopasto petljo zaključimo z 1 verižno petljo)

Cevasti šal Naglavni trak

Vzorčna risba

Priljubljen športni modni dodatek. Za vso družino.

Potrebujemo: 50 g volne v ustrezni barvi; pletilke št. 3,5.

Osnovni vzorec (na 25 petljah): plete mo po vzorčni risbi. Narisane so samo vrste na licu, na narobni strani plete mo petlje, kot leže. Ponavljamo od 1. do 32. vrste.

Vzorčna risba

Poskusni vzorček: 24 petelj in 28 vrst = 10 x 10 cm.

Izdelava: nasnujemo 25 petelj in pletemo po vzorčni risbi. 47 cm od nasnutka = 130 vrst oziroma do ustre zne dolžine zazankamo vse petlje. Vrsto nasnutka in zadnjo vrsto traku sešijemo skupaj.

Delovni znaki:

= 1 desna petlja = 1 leva petlja = 1 desna petlja, ki jo vbodemo 1 vrsto nižje