Vzajemnost, februar 2020

FEBRUAR 2020 / 2,10 €

MARIJAN PAPEŽ

Nizke pokojnine so zaradi nizkih plač

Presajeni organi rešujejo življenja

NAŠ POGOVOR

Problem nizkih pokojnin so nizke plače

Prvega januarja so začele veljati spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo novim upokojencem omogočile boljše pokojnine. Te naj bi se tudi letos uskladile dvakrat. Pokojninska blagajna se zaradi gospodarske rasti krepi. Reforma iz leta 2013 še vedno deluje, kar pa ne pomeni, da ni potrebna priprava na novi zakon, opozarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Lani so se pokojnine drugo leto zapored uskladile redno in izredno. Ali lahko podobno uskladitev pričakujemo tudi letos?

Uskladitev je predvidena tudi letos, po sedanjih kazalcih naj bi bila redna uskladitev nekje 3,3 odstotka in potem še decembra izredna uskladitev pokojnin, če bo rast BDP-ja večja od 2,5 odstotka.

Pomembno je, da je bila lani poleg redne uskladitve v višini 2,7 odstotka decembra tudi izredna uskladitev v višini 1,5 odstotka. Upokojenci so sicer negodovali, ker ni bila že kak mesec prej, vendar je pomembno, da je bila, saj prinaša višje pokojnine naprej. Ko se od leta 2010 do 2015 pokojnine niso usklajevale v skladu s sistemskim zakonom, nisem pričakoval, da bo prišlo do sanacije. To, da se pokojnine usklajujejo dvakrat letno, je zelo spodbudno.

Za letošnjo izredno uskladitev je predviden določeni znesek za vse upokojence enako, torej ne odstotek. Kako ocenjujete ta način usklajevanja pokojnin?

Način nominalnega povečanja pokojnin je v sistemu, kot ga imamo, neustrezen in bi na dolgi rok pomenil rušenje sistema. Pokojnina je ekonomska kategorija, ki je odraz plačanih prispevkov in dolžine obdobja zavarovanja ter vključuje tudi elemente solidarnosti. Največja solidarnost obveznega pokojninskega sistema so odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, zagotovljena pokojnina in minimalna pokojnina. Pokojnine se morajo usklajevati v odstotkih. Verjetno bo prišlo 18 Vzajemnost / FEBRUAR 2020

do spremembe zakona, kar na zavodu vsekakor podpiramo, saj je državni svet že vložil predlog, da se tudi izredna uskladitev opravi v odstotku.

Kaj pomeni pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove?

Najnižja pokojninska osnova je solidarnostni korektiv, kar pomeni, da se pri tistih novih upokojencih, kjer izračunajo nižjo pokojninsko osnovo, kot znaša najnižja pokojninska osnova, upošteva najnižja pokojninska osnova, ki je višja, razen če je bila oseba več kot polovico zavarovanja zavarovana za ožji obseg pravic. Primer: nekdo, ki je celo delovno obdobje, torej 40 let, plačeval prispevke od najnižje osnove, bi imel pokojnino okoli 400 evrov, zaradi sistemske solidarnosti pa bo prejemal več kot 500 evrov. Od najnižje pokojninske osnove je odmerjenih več kot 20 odstotkov pokojnin in na žalost čedalje več. Med njimi je veliko obrtnikov, od katerih zdaj skoraj 80 odstotkov plačuje prispevke od najnižje osnove. Za višje pokojnine bi morali imeti višje plače oziroma osnove, od katerih se plačujejo prispevki.

Kolikšen bo letošnji letni dodatek?

Letni dodatek bo nekoliko višji kot v preteklem letu v vseh razredih, le-ti se bodo povečali bolj, kot so se uskladile pokojnine.

Politiki pogosto govorijo o nevzdržnosti pokojninske blagajne zaradi povečanja števila upokojencev. V kakšnem stanju je blagajna? Katero leto je bilo najslabše v strukturi dohodkov oziroma prispevkov?

Najslabše je bilo leto 2013, kjer je struktura dohodkov od prispevkov znašala 66,1 odstotka, v letu 2019 pa smo lahko izredno zadovoljni, saj ta delež znaša približno 81 odstotkov.

Jasno je, da je to odraz dobre gospodarske situacije in rasti, saj je bilo lani povprečno za približno 130.000 več zavarovancev – zaposlenih, kot jih je bilo v letu 2013. V dani situaciji je težko govoriti, da je pokojninska blagajna nevzdržna, zneski, ki jih prispeva proračun, so zdaj pod milijardo. V letu 2019 je proračun prispeval za tekočo in dodatno obveznost približno 920 milijonov evrov.

Kar kaže, da je pokojninska blagajna res v dobri situaciji, kar pa ne pomeni, da ni treba pravočasno sprejeti sprememb, ki bodo zagotavljale njeno stabilnost tudi na dolgi rok.

Koliko je bilo lani upokojencev in koliko zavarovancev?

Na zadnji dan leta 2019 je bilo 622.799 upokojencev iz obveznega zavarovanja, zavarovancev pa ocenjujemo, da bo po dokončnih podatkih, ki bodo znani februarja, dobrih 960.000, kar pomeni, da se je število zavarovancev bolj povečalo kot število upokojencev. Razmerje med upokojenci in zavarovanci je bilo v lanskem letu ugodnejše kot v preteklem letu – 1 : 1,55, najslabše pa je bilo leta 2013 – 1 : 1,38. Število upokojencev se ne povečuje tako hitro, kar je posledica pokojninske reforme ZPIZ-2, ki je prinesla strožje pogoje upokojevanja in ukinila starostno pokojnino za 20 let pokojninske dobe. Kdor nima dovolj pokojninske dobe brez dokupa, se ne

prevzeti vlogevloge države.« prevzeti države.«

FOTO: J.D.

»Zadnje spremembe prinašajo boljše pokojnine novim »Prostovoljstvo ne sme »Prostovoljstvo ne sme upokojencem.«

ZDRAVJE

Presajeni organi rešujejo življenja

Presaditev (transplantacija) organov je eden največjih dosežkov medicine 20. stoletja. Hkrati pa velja za strokovno in logistično najzahtevnejši medicinski poseg. Podatki o številu presaditev in preživetju obolelih kažejo, da smo v Sloveniji pri tem zelo uspešni. Presajeni organ marsikateremu bolniku vrne zdravje ali celo reši življenje.

S

lovenski zdravniki na leto presadijo okoli 100 organov, večinoma jih pridobijo od umrlih darovalcev. Le občasno se zgodi, da bolniku presadijo organ živega darovalca (ledvico, del jeter, del pljuč, kostni mozeg …), nazadnje so presadili dve ledvici leta 2018. Letos mineva petdeset let od prve presaditve, ki so jo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (leta 1970 so namreč prvič presadili ledvico živega darovalca), hkrati pa 20 let od priključitve Eurotransplantu, mednarodni organizaciji za izmenjavo organov in tkiv. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili ob teh jubilejih, pa so se pohvalili še s tem, da v Sloveniji zadnjih sedem let opravimo na tisoč prebivalcev največ presaditev srca na svetu. Kot je povedal

doc. dr. Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana, presajajo vse organe, razen tankega črevesa (kar tako ali tako počnejo le redki centri na svetu). Lani so presadili 96 organov, in sicer 38 ledvic, 22 src, 24 jeter, 11 pljuč (od teh ena pljuča na Dunaju) in eno trebušno slinavko.

Bolnikov, ki čakajo na presaditev, je veliko več, kot je organov na voljo.

Na novi organ pri nas čaka 227 bolnikov. Novo ledvico potrebuje 138 bolnikov (med temi jo potrebujeta dva v kombinaciji z jetri in štirje v kombinaciji s trebušno slinavko), 55 bolnikov čaka na presaditev srca, 35 pa na presaditev jeter (dva v kombinaciji z ledvico), novo trebušno slinavko pa potrebuje pet bolnikov (štirje v kombinaciji z ledvico). Pov-

»Diham. Spet lahko diham!« To so bile prve besede, ki jih je po operaciji pljuč z navdušenjem izrekla Jasna Pečjak, alpinistka in naša prva tekmovalka v lednem plezanju. Pri 46 letih so zdravniki ugotovili, da ji zaradi genetske napake pljuča propadajo, sčasoma bi se sesedla.

Skoraj petnajst let se je borila proti bolezni in se intenzivno ukvarjala s športom. A ni šlo več, saj pravi, da je potrebovala deset minut, da je po stopnicah prišla do prvega nadstropja ... Edina rešitev je bila presaditev pljuč. Operacijo, na katero je čakala 14 mesecev, so septembra 2018 opravili na Dunaju. Po njej je dobro okrevala, že po šestih mesecih je spet plezala, čeprav prizna, da z velikim naporom. A počasi je pridobivala kondicijo, z doslednim upoštevanjem navodil zdravnikov, zdravili, primerno prehrano, svežim zrakom in optimizmom je spet vsestransko aktivna. Ob tem pa pravi: »Včasih me vprašajo, kako se počutim s tujimi pljuči. To niso tuja pljuča, to so moja pljuča. Večkrat pa se spomnim na družino, ki mi je s soglasjem za darovanje organa omogočila novo življenje.

Neskončno sem jim hvaležna, prav tako tudi zdravnikom.« 22 Vzajemnost / FEBRUAR 2020

Z leve: doc. dr. Ivan Kneževič, prof. dr.

Jadranka Buturovič Ponikvar in prim.

Danica Avsec

prečne čakalne dobe so za srce 247 dni (za urgentne presaditve 50 dni), za ledvico približno 300 dni, za jetra 155 dni.

V nasprotju s tujimi transplantacijskimi centri pri nas bolnike spremljajo tudi vsa leta po presaditvi, zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, zato so rezultati tako dobri, je izpostavila strokovna direktorica UKC prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar. Zdravniki se strinjajo, da se s staranjem prebivalstva lahko sčasoma pojavijo težave pri pridobivanju primernih organov za presaditev, čeprav starost ne za darovalca ne za prejemnika sama po sebi ni ovira.

Pomembna je biološka ohranjenost, zato organe starejših darovalcev še podrobneje pregledajo.

Kako pomagati še po smrti V nacionalni transplantacijski mreži deluje deset donorskih centrov. Sodelovanje z Eurotransplantom, ki združuje osem držav (Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo), pa omogoča, da čim hitreje najdejo primeren organ za posameznega bolnika. Približno 60 odstotkov organov pridobimo z izmenjavo.

ZDRAVJE

Nadležni pasovec

Herpes zoster ali pasovec povzroči virus varicella zoster, ki spada v skupino herpesnih virusov in s katerim se običajno prvič okužimo že v otroštvu. Takrat virus povzroči norice, ki običajno izzvenijo brez zapletov. Po ozdravitvi noric ostane virus v mirujočem stanju v živčnih ganglijih možganskih in hrbtenjačnih živcev do konca življenja. Ob morebitnem padcu odpornosti v kasnejših letih življenja se lahko reaktivira in povzroči pasovec.

FOTO: D@NDERM

zadetega živca pasasta rdečina in značilen mehurčkast izpuščaj s policikličnim robom. Mehurčki so najprej napolnjeni z bistro tekočino, kasneje pa lahko postanejo gnojni.

Ko mehurčki počijo, se pojavijo drobne ranice in kraste. Izpuščaj je vedno

prisoten le na eni strani telesa. Običajno se zaceli v dveh do štirih tednih

Izpuščaji so kužni Bolniki so kužni ves čas svežega izpuščaja. Drugi ljudje se okužijo prek kapljic v zraku ali z neposrednim stikom s svežim mehurčkom. Osebam, ki še niso prebolele noric, se lahko pojavijo po stiku z osebo s pasovcem. Če izpuščaj praskamo, lahko pride tudi do pridružene bakterijske okužbe.

Včasih se bolečina vzdolž prizadetega živca v koži zelo zavleče, celo več tednov ali mesecev po ozdravitvi izpuščaja. Omenjeni zaplet imenujemo postherpetična nevralgija. Bolečina je zbadajoča, pekoča, stalna ali občasna. Bolečino lahko sproži že minimalen dotik kože z oblačilom ali posteljnino. Lahko je prisoten tudi nevzdržen srbež, ki ne reagira na antihistaminike. Včasih je bolečina tako huda in tako odporna proti zdravljenju, da pri bolniku povzroči depresivnost ali tesnobnost.

Posebna previdnost je potrebna pri pojavu izpuščaja na obrazu, saj ima več kot polovica bolnikov s pasovcem prizadeto tudi oko. Zato je nujen pregled pri oftalmogu.

Zdravljenje pasovca in preprečevanje zapletov, predvsem najpogostejše in zelo moteče t. i. postherpetične nevralgije, je uspešno le, če je pravočasno. Priporočljivo je, da se začne zdravljenje v prvih 48 urah po pojavu izpuščaja s protivirusnimi zdravili v obliki tablet in infuzij (na primer aciklovir, brivudin). Brivudina se ne sme jemati skupaj z nekaterimi citostatiki, zato je potreben pogovor z zdravnikom v primeru morebitnega zdravljenja sočasnega malignega obolenja. Na izpuščaj nanašamo an-

FOTO: D@NDERM

Z

a pasovcem zbolevajo običajno ljudje med 50. in 70. letom starosti, četrtina obolelih pa je mlajša od 40 let. Pasovec je pogostejši pri imunsko oslabelih ljudeh, ki se zdravijo zaradi malignega obolenja ali druge težje bolezni, vendar se neredko pojavi tudi pri povsem zdravih ljudeh. Sproži ga lokalna poškodba, stres ali sončna opeklina. Pretirano izpostavljanje UV-žarkom zmanjša splošno telesno odpornost in lokalno odpornost kože, tako da je pojav pasovca pogostejši poleti, tako kot je pogostejši herpesni izpuščaj na koži in sluznicah, povzročen z virusom herpes simplex.

Pri večini bolnikov se najprej pojavi neprijetna zbadajoča ali pekoča bolečina v predelu prizadetega živca v koži. Bolečina je lahko stalna ali pa se pojavi občasno. Najpogosteje so prizadeti senzorični živci trupa, lahko pa tudi živci okončin in obraza.

Oboleli so lahko utrujeni, imajo glavobol in nekoliko povišano telesno temperaturo.

Približno 2 do 7 dni po nastanku bolečine se pojavi na koži vzdolž pri-

tibiotične kreme in obkladke s fiziološko raztopino ter cinkove losjone, ki ga sušijo.

V primeru hujših bolečin se lahko uporabljajo protibolečinski obliži in različne protibolečinske tablete (analgetiki). Protibolečinske obliže lahko uporabljamo le na neprizadeti koži in največ 12 ur dnevno. Bolečino lahko zmanjšamo tudi z različnimi fizikalnimi postopki, na primer s transkutano živčno blokado (TNB) in transkutano električno stimulacijo (TENS).

Od leta 2006 je na voljo tudi cepivo proti pasovcu. O smiselnosti preventivnega cepljenja pa naj se vsak posameznik posvetuje s svojim osebnim zdravnikom.

Mateja Lisjak, dermatologinja

ZA DOBRE NOVE ČASE Spletna stran za aktivne seniorje.

OBIŠČITE SENIORJI.INFO Vzajemnost / FEBRUAR 2020 27

MMM, KAKO DIŠI ...

PIKANTNI PIRE IZ PASTINAKA Za 4 osebe potrebujemo: 4 stroke česna / 2 pastinaka (približno 500 g) / feferon ali čili po okusu / 4 dl piščančje jušne osnove (ali vode) / 1 dl sladke smetane (ali mleka) / sol, poper Priprava: Pastinak olupimo in narežemo na kocke. Česen olupimo, feferon drobno sesekljamo. Vse stresemo v kozico, prilijemo jušno osnovo ali vodo, zavremo, nato ogenj zmanjšamo in pokrito kuhamo 10 minut, da se pastinak lepo zmehča. Po okusu solimo. V kozico dolijemo smetano in zelenjavo s paličnim mešalnikom pretlačimo v gladek pire. Ponudimo kot izbrano prilogo k mesu.

Različica: Med pire dodajte nariban sir, namesto smetane pa za lažjo jed uporabite mleko. Iz pireja si lahko hitro skuhate juho – le dolijte več vode ali jušne osnove.

Opomba: Pastinak je vitaminska in mineralna bomba, ki v zimskem času poskrbi za hitro okrepitev organizma.

PUSTNE MIŠKE S KOKOSOM, KAKAVOM ALI KOŠČKI ČOKOLADE Za 40 do 45 mišk potrebujemo: 4 jajca / 400 g pretlačene skute / vrečko pecilnega praška / ščep soli / 2 žlici ruma / 3 žlice sladkorja v prahu / 3 žlice kisle smetane / olje za cvrtje in sladkor v prahu za posip ... in še - za kokosove miške: 300 g bele pšenične moke / lupinico neškropljene limone / 100 g kokosove moke - za kakavove miške: 350 g bele pšenične moke / 50 g kakava / vrečko vaniljevega sladkorja - za čokoladne miške: 400 g moke / vrečko vaniljevega sladkorja / 150 do 200 g jedilne čokolade v koščkih Priprava: Vse sestavine stresemo v posodo in jih dobro premešamo, da dobimo gladko gosto zmes. Na hladnem jo pustimo počivati eno uro ali več.

Olje za cvrtje v večji posodi segrejemo do 170 stopinj, nato z žličko, ki smo jo prej pomočili v vroče olje, zajemamo maso in jo vstavimo v olje. Miške ocvremo do svetlo rjave barve. Pri

34 Vzajemnost / FEBRUAR 2020

JUHA IZ GOMOLJNE ZELENE (ŠELINKA) Za 4 osebe potrebujemo: velik gomolj zelene / 2 krompirja / korenček / čebulo / malo maščobe / 1 do 1,5 l neslane jušne osnove ali vode / sol, poper po potrebi / brizg limonovega soka ali vina / panceto, pršut, klobaso ali slanino za dodatek Priprava: Vso zelenjavo olupimo in očistimo ter narežemo na kocke. V loncu na malo maščobe na hitro popečemo koščke pancete, jih stresemo na krožnik in prihranimo.

V lonec nato damo vso narezano zelenjavo, prilijemo toliko jušne osnove ali vode, da je zelenjava pokrita, rahlo solimo, zavremo, nato ogenj zmanjšamo in juho pokrito kuhamo še 15 minut, da se zelenjava povsem zmehča. Tretjino do polovice količine juhe v posebni posodi pretlačimo s paličnim mešalnikom ali kar z vilicami, nato vrnemo v lonec k preostanku juhe in prilijemo jušno osnovo, kolikor je potrebujemo. Ali pa juho v celoti pretlačimo v kremno juho, kakršna je na sliki.

Juho začinimo z vinom, po potrebi, a previdno solimo in popramo, nato nalijemo na krožnike in okrasimo s koščki pancete.

Različica: Namesto pancete uporabite slanino, klobaso, ocvirke z mastjo, da juha postane povsem spodobna pustna jed.

Opomba: Gomoljna zelena nas odlično ogreje in podari pester izbor mineralov, zaradi česar pri kuhi ne potrebujemo toliko soli. Zelena je bazično živilo in odlična pomoč pri razkisanju telesa.

temnih kakavovih miškah smo pri cvrtju zelo previdni, saj na spremembo barve ne moremo preveč računati. Olje naj bo vroče in naj ga bo dovolj, da miške prosto plavajo v njem in se celo same obrnejo. Ocvrte potresemo s sladkorjem v prahu in še tople postrežemo.

Koristen nasvet: Miške s koščki čokolade so res okusne, vendar zahtevajo nekaj več izkušenj. Testo naj bo hladno, sicer se čokolada med cvrtjem prehitro stopi. Še bolje naredimo, če čokolado narežemo na koščke, te zamrznemo, nato jih zamrznjene vmešamo v testo tik pred cvrtjem. Pri tem pazimo, da je čokolada čim bolj ovita v testo.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:

Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh.

SVETUJEJO VAM Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

KDAJ NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE?

Bralka sprašuje, katere bistvene spremembe za starejše zaposlene prinaša sprememba Zakona o urejanju trga dela. Zanima jo zlasti, kateri so pogoji za prijavo na zavod za zaposlovanje.

Zadnja novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E) je bila objavljena 12. decembra 2019 v Ur. listu RS št. 75/2019 in večina določb te novele je začela veljati petnajsti dan po objavi, torej 27. decembra.

Med temi spremembami kaže omeniti, da se najnižje denarno nadomestilo dviga s 350 na 530 evrov bruto. Zanj za zdaj še vedno zadostuje vsaj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih

24 mesecih, toda s spremembo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki se pričakuje v letošnjem letu, se bo zahtevano obdobje podaljšalo na 10 mesecev. Če se ta zakon v letošnjem letu ne spremeni, se bo to zgodilo v začetku leta 2021. Vsekakor zelo pomembna sprememba je ta, da tisti, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, ne more prejemati

denarnega nadomestila.

Za upokojene bralce revije je prav gotovo pomemben podatek, da bodo lahko na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev delali trikrat v letu tudi do 90 ur mesečno, toda na letnem nivoju ostaja povprečje še vedno 60 ur mesečno, letni fond pa še vedno 720 ur. Delavec, ki dobi odpoved, se mora sicer še vedno v treh dneh prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve, toda spregled te obveznosti ni več sankcioniran s trimesečnim nižjim denarnim nadomestilom.

Nekatere od sprememb bodo začele veljati s trimesečnim zamikom, torej od 27. marca 2020 naprej. Za pridobitev denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev se ob nespremenjenem pogoju 25 let zavarovalne dobe starostni pogoj

z zdajšnjih 50 let, in to brez prehodnega obdobja, dvigne na 53 let. Za pridobitev denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev pa se dvigne tako zahtevana zavarovalna doba s 25 na 28 let kot tudi starost, in sicer s 55 na 58 let.

Nespremenjena pa ostaja določba, da zavod za zaposlovanje tistemu, ki mu po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila manjka do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manj kot eno leto, plačuje prispevke, posledično mu iz tega naslova teče pokojninska doba.

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 12. februarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

PLAČILO STORITEV DOMSKE OSKRBE

Bralko zanima, ali so njeni sorodniki dolžni pomagati pri plačevanju storitev domske oskrbe. Zdaj sicer živi še doma, stara je 81 let in zdravje ji še dobro služi, vendar se to lahko hitro spremeni. Njena pokojnina verjetno ne bi zadoščala za plačilo domske oskrbe. Ima dva otroka – sina in hčerko, z obema se dobro razume.

Pravni temelj obveznosti plačevanja storitev domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva je Družinski zakonik, ki določa, da morajo polnoletni otroci preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kolikor so star-

ši dejansko preživljali njih.

Tisti polnoletni otroci, do katerih starši zaradi neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, tudi če starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje, niso dolžni zanje plačevati storitev institucionalnega varstva. Ker dom-

nevam, da v bralkinem primeru ne gre za tak primer, saj pravi, da se z otrokoma dobro razume, sta torej otroka načelno zavezana (do) plačevati tudi storitve domske oskrbe (oziroma institucionalnega varstva), če ona sama tega ne bi finančno zmogla.

Vendar pa je oblika te pomoči odvisna tudi od njune finančne zmožnosti. A tudi če bi se izkazalo, da finančni položaj otrok ne omogoča (do)plačevanja teh storitev, lahko bralka uveljavlja tudi delno ali celotno oprostitev plačila. Postopek ugotavljanja finančne zmožnosti in odločanja o oprostitvi plačila sicer vodi center za socialno delo.

Občina (tista, v kateri ima bralka stalno prebivališče) lahko financira stroške

storitev, če bi se izkazalo, da ona oziroma drug zavezanec (njena otroka) ne more plačevati teh storitev.

V tem primeru jo lahko delno ali v celoti oprostijo plačila, določijo pa se lahko celo dodatne oprostitve.

Je pa to odvisno od konkretnega postopka ugotavljanja finančne zmožnosti otrok, kot sem omenil zgoraj. Če bi občina prevzela plačilo te storitve, je mogoče, da bo na bralkino nepremičnino (če je lastnica nepremičnine) vpisala zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine v njeno korist, kar pomeni, da bi se ji lahko zgodilo, da omenjene nepremičnine ne bi mogla prodati ali na njej na primer ustanoviti hipoteke.

Vzajemnost / FEBRUAR 2020 53

REPORTAŽA

Na Jakobovi poti kot prostovoljka

Vse odkar sem prehodila francoski del Jakobove poti, me je zanimalo, kako je videti camino z druge plati.

Lani spomladi sem dobila priložnost za prostovoljno delo na Jakobovi poti v Španiji, najprej v albergu, tj. prenočišču za romarje, potem pa v sprejemni pisarni za romarje v Santiagu de Compostela.

P

o opravljenem vikend tečaju za prostovoljce sem odšla v Bercianos del Real Camino, vasico, oddaljeno približno 40 kilometrov od Leona. V albergu, kjer so na voljo prenočišča in hrana za prostovoljne prispevke, sta bila poleg mene še Španec Luis in Avstralka Jenny. Naše delo je bilo, da do sedmih pripravimo zajtrk, ko so vsi odšli, pa smo počistili spalnice in sanitarije. Nato smo nabavili živila v bližnjem Sahagunu. Ob 13.30 smo začeli sprejemati popotnike. Vpisali smo jih na seznam, jih seznanili s hišnim redom in jim dodelili postelje. Pripravili smo jim večerjo, ob 22. uri pa zaprli prenočišče. Na začetku je bilo videti vse dokaj enostavno, v drugem tednu pa se je vreme poslabšalo, celo snežilo je, in prostori so bili brez ogrevanja izredno mrzli.

Da smo se vsaj malo ogreli, smo kuhali čaj.

Zanimivo je bilo opazovati goste.

Veliko jih je prišlo samih, nekateri z družino, drugi pa s prijatelji, ki so jih našli na poti. Prišli so izčrpani in so komaj čakali, da se oprhajo in spočijejo. Po večerji so oživeli. Pripovedovali so svoje dogodivščine s camina. Izmenjevali izkušnje. Nekateri, zlasti Poljaki, so se umaknili v kapelo. Skoraj vsak večer smo imeli vmes tudi glasbenike in pevce. Še

Eden od prekrasnih sončnih zahodov 78 Vzajemnost / FEBRUAR 2020

posebej sem bila vesela Irca, ki je prepeval pesmi ob kitari v raznih jezikih, tudi v slovenščini. Pesem Siva pot je znal bolje kot jaz!

Ob lepem vremenu smo po večerji nadaljevali druženje na velikem dvorišču. Eni so prali, drugi pobirali posušeno perilo. Pa namakali ožuljene noge v slani vodi, lepili obliže itd. Okrog devete ure smo si družno ogledali sončni zahod, ki je vsak večer drugačen.

Med romarji je bila tudi slepa Japonka. Čudili smo se, le kako se lahko tako dobro znajde vsak dan v drugem prenočišču. Pa ameriška družina s petimi mladoletnimi otroki. Ali pa mladenka s psi, ki je zahtevala posteljo zase in za pse. Ko smo ji povedali, da morajo psi ostati zunaj v pasji hiši, se je jezila, češ da so to njeni otroci, in je nejevoljna šla iskat drugo prenočišče.

Konec aprila je v prenočišče nenapovedano prišla sanitarna inšpekcija in opravila redno kontrolo. Natančno so pregledali vodo in higieno v sanitarijah in spalnicah. Vse je bilo, kot je treba. Tudi naši gostje so se zavedali tega, saj so v knjigo vtisov v vseh jezikih vpisovali pohvale na račun čistoče in prijaznosti gostiteljev. Čeprav se je izmenjalo veliko ljudi, je samo enkrat prišlo do zamenjave pohodnih palic. Sem pa nekega jutra doživela neprijetno izkušnjo.

Skupina Francozov je vdrla v shrambo poleg kuhinje in pobirala zapakirano hrano v svoje nahrbtnike. Ko so me videli, so zbežali, le napol zavita steklenica olja je ostala na mizi. Meni pa je ostal grenak spomin.

Mi trije prostovoljci smo se lepo razumeli. Tudi pri delu smo si pomagali. Jenny, ki je po naravi zelo natančna, je vodila blagajno in skrbela za razkužila in higieno. Luis je rad zjutraj spal malo dlje, zato sem zajtrk pripravila jaz, on je skuhal ve-

Delo v sprejemnem centru za romarje

čerjo, me pa smo pomagale pri pripravi solate, sladic in čiščenju zelenjave. Bolj ko smo se bližali maju, večje so bile količine hrane, saj je bilo vsak dan več romarjev. Včasih so se ponudili za lupljenje krompirja ali pripravo mize za večerjo. Nekateri bi tudi kuhali, a jim tega nismo smeli dovoliti.

Slovencev v tem času ni bilo, sem pa naletela na nekaj študentov iz Litve, Portugalske in Španije, ki so v okviru programa Erasmus+ nekaj časa živeli v Sloveniji in znajo nekaj slo-

Med romarji so kar cele družine.

VRT IN DOM

Fige, ki dobro rodijo

Žlahtne sorte fig rodijo tudi v notranjosti Slovenije. Oploditev poteka brez težav, saj ne potrebujejo opraševalcev in razvijejo plodove brez oploditve. Pri izboru sort smo pozorni tudi na to, da so sorte dobro odporne proti mrazu in bolje prezimijo.

N

a Dolenjskem, Štajerskem, Gorenjskem, v Prekmurju, Prlekiji, Beli krajini in na drugih območjih Slovenije je treba saditi žlahtne sorte, ki razvijejo okusne plodove brez oploditve. Izbirajte med sortami termenjača, san pietro/dalmatie, noire de ballone in gentil bianco. Izbiramo sorte fig, ki prenesejo temperature okrog –15 stopinj Celzija. Žlahtne sorte fig bodo dobro rodile tudi na Primorskem. Če na vrtu posadite divjo figo, ki je samonikla na obalnem območju Istre in obalnem zaledju Slo-

venije, ne boste obirali plodov v notranjosti Slovenije. Enako se bo zgodilo, če boste z dopusta prinesli divjo figo s Hrvaškega. Na hladnejših območjih Slovenije ni prisotne ose ježarice, ki oprašuje divje fige v njihovem naravnem okolju. Zato je pomembno, da na vrtu sadite žlahtne sorte, ki razvijejo plodove brez oploditve.

Predlagamo, da kupite enoletne sadike, dolžine okrog enega metra. V notranjosti Slovenije jih začnete vzgajati tako, da vrhe prikrajšate na 80 cm. Prvi močnejši poganjki se Fige, ki so rodile v okolici Trebnjega.

PRIPOROČENE SORTE DVAKRAT RODNIH FIG ZA CELINSKA OBMOČJA SLOVENIJE Ime sorte

Čas zorenja

Barva in okus plodov

Gentil bianco

Prvi rod zori julija, drugi rod od septembra naprej.

Plodovi so rumeno-zelene barve, zelo sladki, okusni.

Prvi rod zori med junijem in julijem, drugi rod od septembra do oktobra.

Plodovi so črne barve, sladki in zelo sočni.

Prvi rod zori v začetku poletja, drugi rod septembra. Ta sorta je odpornejša proti mrazu.

Plodovi prvega rodu so veliki, sočni, sladki. Plodovi so rumeno-zelene barve.

Prvi rod zori konec junija, drugi rod v začetku avgusta.

Plodovi so zelo sladki, debeli, sočni in bele barve.

Noire de ballone

San pietro/aalmatie

Termenjača

Kako pripravimo kalčke?

Kalčke pripravimo tako, da seme stresemo na kalilnik in ga dvakrat dnevno prelijemo z vodo. Voda v kalilniku odteka skozi namenske reže in ne zastaja. Seme pri temperaturi okrog 20 stopinj Celzija zelo hitro kali. Po treh dneh že vidimo, kako se razvijajo prvi kalčki. Pobiramo jih pred pojavom prvih pravih listov. Tako lahko sejemo seme lucerne, leče, čičerike, žit, zelja, brokolija, soje in drugih vrtnin. Kalčki so pravo superživilo in so po hranilni vrednosti veliko bogatejši od vrtnin na vrtu. Ena žlica kalčkov ima več vitaminov in mineralov kot polna skleda solate.

bodo začeli razraščati iz brstov pod mestom rezi. Na hladnejših območjih figo sadimo v pomladanskem času. Tako se rastlina do zime dobro utrdi in bolje preživi prvo zimo.

Figa se bo zelo dobro počutila na vinogradniških legah. Zelo dobro bo uspevala tudi na jugozahodnih legah, ki so zaščitene pred močnimi vetrovi. Najbolje se bo počutila v tleh, ki so dobro prepustna za vodo.

Prvi rod dvakrat rodnih fig zori v začetku poletja. Če prvi rod fig v notranjosti Slovenije pozebe, bo zagotovo rodil drugi rod konec poletja oziroma v začetku jeseni. Tretje leto po sajenju lahko pričakujemo prve plodove. Zagotovo boste zadovoljni, če boste sadili dvakrat rodne sorte termenjača, san pietro/dalmatie, noire de ballone, gentil bianco.

Davor Špehar, Zeleni svet

www.zelenisvet.com * Za nasvet pokličite:

Davor 040 669 449

Vzajemnost / FEBRUAR 2020 83

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Modro-rdeč z malo bele Iz modro-rdeče melirane volne hitro spletemo, nato pa še izvezemo imeniten pulover za vnučka ali vnukinjo.

Velikosti: 5/6 let.

Potrebujemo: 300 g modro-rdeče melirane volne in po 50 g bele in rdeče volne; pletilke št. 4 in 4,5, kvačko št. 4.

Vzorci. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Črtasti vzorec: *10 vrst gladkih desnih petelj z melirano volno, ena vrsta levih petelj z belo volno, ena vrsta desnih petelj z melirano volno, 14 vrst gladkih desnih petelj z melirano volno, ena vrsta levih petelj z belo volno, ena vrsta desnih petelj z melirano volno*; od * do * ponovimo 2-krat. Patentni vzorec: menjaje pletemo eno desno in eno levo petljo.

Rakov vbod: goste petlje kvačkamo od leve proti desni.

Poskusni vzorček: 15 petelj in 24 vrst gladkih desnih petelj na pletilkah št.

4,5 da kvadrat s stranicami 10 x 10 cm.

Hrbtni del: na pletilke št. 4 nasnujemo z melirano volno 66 petelj in pletemo 4 cm patentnega vzorca 1/1. S pletilkami št. 4,5 pletemo 2-krat črtasti vzorec, nato pletemo gladke desne petlje. 32 cm od nasnutka zazankamo na obeh straneh po 6 petelj za rokavna izreza.

15 cm od začetka rokavnih izrezov zazankamo vse petlje v eni vrsti.

Sprednji del: pletemo kot hrbtni del, le z V-izrezom. 33 cm od nasnutka delo razdelimo na polovico in končamo vsako stran posebej. Proti sredini snemamo v vsaki 4. vrsti 10-krat po eno petljo. 15 cm od začetka rokavnih izrezov zazankamo preostale petlje za ramena.

Rokav: na pletilke št. 4 nasnujemo z melirano volno 36 petelj in pletemo 2 cm patentnega vzorca 1/1. S pletilkami št. 4,5 pletemo 1-krat črtasti vzorec, pri tem pletemo 14 vrst gladkih desnih pletenih petelj z belo volno. Potem pletemo z melirano volno gladke desne petlje in delo končamo 34 cm od nasnutka. Istočasno dodajamo na obeh straneh na vsakih 5,5 cm 5-krat po eno petljo za rokavno širino.

Izdelava: na hrbtnem in sprednjem delu dveh prog (= 14 vrst gladkih desnih pletenih petelj) izvezemo s peteljnim vbodom vzorca A in B. Na rokavu vezemo na beli progi z modro volno vzorec C. Sešijemo ramenske in stranske šive. Koničasti vratni izrez obkvačkamo z vrsto rakovega vboda z rdečo volno.

Vzorci

Delovni znaki: = rdeča

Hrbtni in sprednji del

= modra 15

42

= bela

Rokav

28

34

4

2 30 Vzajemnost / FEBRUAR 2020 99