Page 1

DEKLARACIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA SAVINJSKE REGIJE Povzetek izvajanja za obdobje 2012/13

hrane v trajnostnem konceptu soÄ?asno daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine,

V prihodnje bo slovensko kmetijstvo (in povezani sektorji) v svoji osnovi usmerjeno

nizke stopnje produktivnosti in dodane vrednosti, nizke stopnje profesionalizacije v kme-

1 izvajanje projektnih presoj vplivov na okolje sta osnovna pogoja za pridobivanje evrop-


2


Deklaracija

trajnostnega razvoja Savinjske regije Izvajanje Deklaracije trajnostnega razvoja se nanaša na območje Savinjske regije, kjer na 2301 km2 živi več kot 255.000 prebivalcev v 31 lokalnih skupnostih. Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se zavezujemo, da bomo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. Uspešnost regije bomo udejanjali z integracijo gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih ciljev. Pri tem bomo vključevali človeške vire s področij vladnih, nevladnih in gospodarskih akterjev. Z naravnimi viri bomo upravljali vzdržno in okolju prijazno. S sonaravnim upravljanjem razpoložljivih kmetijskih, gozdnih, energetskih, gospodarskih in drugih virov bomo spodbujali samooskrbo regije. V svoje razvojne dokumente bomo vgrajevali načela trajnostnega razvoja in jih upoštevali tudi pri pripravah in izvajanju načrtovanih investicij. Za zagotavljanje okoljevarstvenih investicij, za trajnostno in tehnološko prestrukturiranje podjetij bomo iskali ekonomske spodbude. Razvoj regije bomo gradili na etičnih načelih in regijo uveljavljali kot družbeni ekosistem. V svojem delovnem in bivalnem okolju bomo podpisniki deklaracije skrbeli za pozitivne družbene spremembe in za ozaveščanje soljudi. Rezultate napredka trajnostnega razvoja regije bomo spremljali in vrednotili z izvajanjem aktivnosti v regijskem projektu »Savinjska regija - Ekoregija«. Spremljali in merili bomo Ekološki odtis Savinjske regije in ga z različnimi razvojnimi aktivnosti postopno izboljševali tako, da bomo v procesne faze odgovorno vnašali standarde za dosego trajnostnega razvoja regije. Razvojna agencija Savinjske regije bo kot nosilec zagotavljala odprtost projekta, ki temelji na vključevanju znanja, izkušenj in primerov dobrih praks projektnih partnerjev. Odločenost, da razvojna prizadevanja prednostno in poudarjeno izvajamo z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja, vidimo kot konkurenčno prednost Savinjske regije.

Mestna občina Celje, župan Bojan Šrot Mestna občina Velenje, župan Bojan Kontič Občina Braslovče, župan Branimir Strojanšek Občina Dobje, župan Franc Leskovšek Občina Dobrna, župan Martin Brecl Občina Gornji Grad, župan Stanko Ogradi Občina Kozje, župan Dušan Andrej Kocman Občina Laško, župan Franc Zdolšek Občina Ljubno, župan Franjo Naraločnik Občina Luče, župan Ciril Rosc Občina Mozirje, župan Ivan Suhoveršnik Občina Nazarje, županja Majda Podkrižnik Občina Podčetrtek, župan Peter Misja Občina Polzela, župan Ljubo Žnidar Občina Prebold, župan Vinko Debelak Občina Rečica ob Savinji, župan Vincenc Jeraj Občina Rogaška Slatina, župan mag. Branko Kidrič Občina Rogatec, župan Martin Mikolič Občina Slovenske Konjice, župan Miran Gorinšek Občina Solčava, župan Alojz Lipnik

Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije nosilci družbenega in gospodarskega razvoja simbolično sprejemamo ob svetovnem Dnevu Zemlje 22. aprila 2011.

Občina Šentjur, župan mag. Marko Diaci

S svečanim podpisom se zavezujemo k izvajanju Deklaracije.

Občina Šmartno ob Paki, župan Alojz Podgoršek

Občina Šmarje pri Jelšah, župan Jože Čakš

Območna obrtno-podjetnišk predsednik Miran Gracer Šolski center Šentjur, direktor mag. Branko Šket

Avtor: Janez Jazbec, direktor RASR

Podpisano v Celju, 31. maja 2011

Dekleracija dodatne osebe.indd 2-3

Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije: MESTNA OBČINA CELJE; MESTNA OBČINA VELENJE; OBČINA BRASLOVČE; OBČINA DOBJE; OBČINA DOBRNA; OBČINA GORNJI GRAD; OBČINA KOZJE; OBČINA LAŠKO; OBČINA LJUBNO; OBČINA LUČE; OBČINA MOZIRJE; OBČINA NAZARJE; OBČINA PODČETRTEK; OBČINA POLZELA; OBČINA PREBOLD; OBČINA REČICA OB SAVINJI; OBČINA ROGAŠKA SLATINA; OBČINA ROGATEC; OBČINA SLOVENSKE KONJICE; OBČINA SOLČAVA; OBČINA ŠENTJUR; OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH; OBČINA ŠMARTNO OB PAKI; OBČINA ŠOŠTANJ; OBČINA ŠTORE; OBČINA TABOR; OBČINA VITANJE; OBČINA VOJNIK; OBČINA VRANSKO; OBČINA ZREČE; OBČINA ŽALEC; RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE; RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA; SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA; OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO OSREDNJE CELJSKO; RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO; RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE CELJE; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NAZARJE; ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE CELJE; VISOKA ŠOLAZA VARSTVO OKOLJA, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE; REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE; SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA; NT&RC; IPAK, INŠTITUT VELENJE – STIČIŠČE NVO SAVINJSKE REGIJE; OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA CELJE; KOZJANSKI PARK; ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR; KSSENA, ZAVOD ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO; VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE;   A2S; BISOL GROUP; BOSIO; BSH HIŠNI APARATI; CELJSKE MESNINE; CELJSKI SEJEM; CINKARNA CELJE; ELPRO KRIŽNIČ; EMO–ORODJARNA; ERICO; ESOTECH; ETOL; GIC GRADNJE; GKN DRIVELINE SLOVENIJA; IZLETNIK CELJE; KLS LJUBNO; KIV; KOSTROJ STROJEGRADNJA; KOVINOPLASTIKA POVŠE; KOVINTRADE; MEJA ŠENTJUR; MELU MIZARSTVO; MIK CELJE; MLEKARNA CELEIA; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA; NOVEM CAR INTERIOR DESIGN; OPLAST; PIVOVARNA LAŠKO; PREMOGOVNIK VELENJE; RIMSKE TERME; SG AUTOMOTIVE; SICO; STEKLARNA ROGAŠKA; ŠTORE STEEL; ŠUMER; THERMANA; TERME DOBRNA; TERME OLIMIA; VIVAPEN

3


Družbena odgovornost za splošno blaginjo Skrbnik deklaracije

Naj se za te čase sliši čudno ali ne, v Savinjski regiji nas vse več misli in dela tako kot je zapisano v naslovu. Županja in župani vseh 31 občin ter direktorji in direktorice pomembnih regijskih gospodarskih in razvojnih družb smo se s podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja zavezali v vsa svoja razvojna prizadevanja vključevati načela traj-

nostnega razvoja. Izpostavili smo svojo odgovornost. Prav po tem želi Savinjska regija postajati prepoznavna, na tem graditi svojo prihodnost. Moč, izražena skozi delo in rezultate vseh podpisnikov Deklaracije, je velik razvojni kapital Savinjske regije. RASR, Razvojna agencija Savinjske regije je kot pobudnik in skrbnik izvajanja Deklara-

cije pozvala podpisnike, da na kratko predstavijo razvojne aktivnosti, ki so jih s poudarkom na trajnostnih vrednotah v preteklem letu izvedli. Zbrane prispevke objavljamo. Premika se in to v pravo smer. Z zadovoljstvom napovedujemo, da se 90 podpisnikom pridružuje 10 povabljenih, med njimi največji naši gospodarski družbi Gorenje in Unior.

Ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije

smemo zanemariti socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitve vasi ter posameznih gospodarstev, ki tvorijo želeno vitalno podeželje.

Uveljavljanje večnamenskosti in orientiranosti k trajnostnemu razvoju sta načeli tako okoljske kot kmetijske politike, ki ju povezujemo z medsebojno odvisnim in uravnoteženim razvojem v ekonomskem, socialnem in okoljskem smislu. Zato na ministrstvu podpiramo prizadevanja, zapisana v Deklaraciji o trajnostnem razvoju Savinjske regije. Zasledovanje trajnostnega razvoja vodi do kmetijstva, ki bo ne le ekonomsko učinkovito in konkurenčno, socialno in družbeno odgovorno, temveč tudi okolju prijazno in vzdržno, čeprav je njegova primarna naloga proizvodnja varne in kakovostne hrane s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov. Kmetijstvo s proizvodnjo hrane v trajnostnem konceptu sočasno daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine, pri čemer je treba izpostaviti

4

Mag. DEJAN ŽIDAN, minister za kmetijstvo in okolje

ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije. Varovanje kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipične kulturne krajine, gospodarno ravnanje z vodnimi viri so pomembne usmeritve trajnostnega razvoja, ob čemer tudi ne

V prihodnje bo slovensko kmetijstvo (in povezani sektorji) v svoji osnovi usmerjeno v povečanje produktivnosti, a hkrati bo tudi bolj trajnostno naravnano (torej bo proizvedlo več z manj viri in bo prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb) ter bo temeljilo na znanju. Usmeritev, povezana s spodbujanjem prestrukturiranja v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve podnebnim spremembam, je namreč za Slovenijo izjemnega pomena, zlasti z vidika nizke stopnje samooskrbe pri določenih proizvodih in proizvodov iz shem kakovosti, nizke stopnje produktivnosti in dodane vrednosti, nizke stopnje profesionalizacije v kmetijstvu in naraščajočega vpliva podnebnih sprememb. Z vidika investicijskih ukrepov pa bodo morale naložbe slediti večplastnim ci-

RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o. direktor Janez Jazbec

Hvala vam vsem za zaupanje. Hvala tudi ministru mag. Dejanu Židanu in EU poslanki dr. Romani Jordan, ki v nagovoru potrjujeta pravilnost naše odločenosti.

ljem, kar pomeni, da bodo morale poleg ekonomske zasledovati tudi okoljsko učinkovitost. Izbrani ukrepi namreč morajo spodbujati odgovorno in trajnostno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, večjo energetsko in snovno učinkovitost ter prispevati k blaženju podnebnih sprememb. Vključevanje okoljskih vidikov v načrte in programe ter izvajanje projektnih presoj vplivov na okolje sta osnovna pogoja za pridobivanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi (predhodna pogojenost), zato podpiramo občine Savinjske regije pri zaključevanju dosedanjega dela pri občinskih prostorskih načrtih ter jih pozivamo, da zadeve čim prej oddajo ministrstvu v potrditev. Prav vsak pa se mora zavedati, da upravljanja in varovanja okolja ne omogoča le učinkovita politika, temveč z umnim ravnanjem veliko pripomoremo tudi posamezniki, ki moramo to dediščino skrbno varovati.


Ne le okolje, pomembna je tudi konkurenčnost gospodarstva Trajnostni razvoj v EU ni muha enodnevnica, čeprav je bil v zadnjih nekaj letih povsem umaknjen iz slovenskega političnega prostora. Četudi imamo pri nas ogromno dela na ideološkem polju, država brez gospodarskih temeljev ne more obstati. Ker smo del evropske družine narodov, ne moremo obiti ukrepov, ki se oblikujejo na ravni unije in ne zajemajo le varčevanja, temveč tudi mehanizme, ki bi omogočili rast gospodarstva. Ti morajo upoštevati načela trajnostnega razvoja. To pomeni, da pri njihovem sprejemanju preverjamo tri glavne vidike političnih ukrepov: kako vplivajo na socialno varnost ljudi in na okolje ter kaj pomenijo za konkurenčnost gospodarstva. Najpomembnejši trenutno veljavni zakonodajni paket s tega področja je bil sprejet leta 2009 in se imenuje podnebno-energetski paket. V skladu z njim imamo v EU vedno več energije iz obnovljivih virov in ravnamo z energijo vedno bolj varčno.

Dr. ROMANA JORDAN, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, SDS Energetsko intenzivna industrija je morala bistveno izboljšati proizvodne postopke. Sprejetih je bilo tudi mnogo drugih posamičnih direktiv in uredb, ki določajo skupne evropske okoljske standarde. Lahko rečem, da je bila pozornost evropske politike do leta 2009 usmerjena predvsem v okoljski vidik, kriza pa nas je opozorila, da moramo več pozornosti posvetiti tudi konkurenčnosti gospodarstva. Tako imamo zelo resne razprave o tem, kako sedanjo politiko s cilji do leta 2020 posodobiti z

novimi zahtevami do leta 2030 in jo izboljšati ter prilagoditi novim pogojem.

Trajnostni razvoj kot skupna podlaga Zelo pomembno je tudi sprejemanje večletnega proračuna 2014-2020, za katerega Evropski parlament zahteva večji poudarek na razvoju. O njem smo se pogajali dobri dve leti in pričakujem, da ga bomo sprejeli proti koncu letošnjega leta. Trije glavni gradniki proračuna so skupna kmetijska politika, kohezijska politika in programi za rast in delovna mesta. Prav vsem je skupen poudarek na trajnostnem razvoju. Zaradi finančne krize in pomanjkanja finančnih sredstev bo med novimi programi tudi bistveno več povezovanja. Pričakujemo na primer sinergije med raziskovalno politiko in razvojem regij, med okoljsko in kmetijsko politiko, med razvojem podeželja in raziskovalno-razvojnimi projekti. Evropski parlament si tudi prizadeva za zahtevo, naj se 20 odstotkov proračuna porabi za omilitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje. Taki projekti se lahko izvajajo tako na področju kmetijstva kot tudi

na področju energetike, industrije, so primeren izziv za podjetništvo, izobraževalno in raziskovalno sfero.

Namenska raba, a tudi nadzor Čeprav se trudimo, da bi postopke olajšali in poenostavili, moramo poskrbeti, da zagotavljajo namensko rabo finančnih sredstev. Zato bodo še vedno zahtevni, vanje pa bo moralo biti (razen redkih izjem) vključenih več partnerjev. Zato je sodelovanje, kakršnega spodbuja Razvojna agencija Savinjske regije, nujen predpogoj za uspešen in evropsko usklajen razvoj regij. Omogoča izmenjavo dobrih praks in učinkovito iskanje ter definiranje sinergij in želim si, da bi omogočili nov zagon trajnostnemu razvoju Savinjske regije. Seveda mora ustrezno ukrepati tudi nacionalna politika, ki mora stremljenja evropske in regijske politike povezati z ustreznim zakonodajnim okoljem.

»Vesela sem, da Savinjska regija, kjer sem se rodila in preživela otroštvo, dežela, kjer so še vedno močno zasidrane moje korenine, uspeva uresničevati evropski model razvoja. Upam, da bo to pomenilo v prihodnosti še več priložnosti za ustrezno izobraževanje in pridobivanje spretnosti mladih in manj mladih ter da bo zmanjšalo brezposelnost in izboljšalo dobrobit ljudi v tem okolju. In za to gre – da so ljudje zaposleni, da sta njihovo delovno okolje in narava zdrava ter da so ustrezno

Foto: Albin Inkret

socialno zaščiteni.«

5


Manjša poraba energije Mestna občina Celje je vizijo trajnostnega razvoja sprejela prvič leta 2003, ko je bil izdelan občinski program varstva okolja, in se nadaljuje v na novo sprejetem občinskem programu. Na področju trajnostne energije smo nadgradili energetsko strategijo mesta Celje s sprejetjem lokalnega energetskega koncepta, ki vključuje akcijski načrt ukrepov za učinkovito rabo energije in njenih obnovljivih virov. V 26 javnih objektih je vpeljano energetsko knjigovodstvo, ki omogoča letno spremljanje rabe energije. Na podlagi izvedenih ukrepov iz akcijskega načrta se je v javnih zgradbah v letu 2012 poraba energije znižala za 15 odstotkov glede na leto 2011, za 13 odstotkov pa so se zmanjšali tudi izpusti CO2. V letu 2011 je bila v Toplarni Celje iz termično obdelane lahke frakcije komunalnih odpadkov in blata iz čistilne naprave pridobljena toplota, ki je omogočila proizvodnjo 7.101 MWh električne energije in 22.454 MWh toplote.

župan Bojan Šrot Z njo se delno ogreva sistem daljinskega ogrevanja, proizvedena elektrika pokriva lastno rabo v toplarni ali jo oddajajo v javno električno omrežje. Načelom trajnostnega razvoja Mestna občina Celje sledi tudi na področju ravnanja z odpadki. Imamo urejen regionalni center za ravnanje z odpadki z vso potrebno infrastrukturo za obdelavo odpadkov, uspešno povečujemo tudi delež ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na mestu nastanka. Tudi na drugih področjih Mestna občina Celje nadaljuje projekte, ki so povezani s trajnostnim upravljanjem okolja. Ozaveščamo osnovnošolce v okviru Ekorgovega kluba, dograjujemo infrastrukturo za uporabo okolju prijaznejših goriv (plinovodi in vročevodi), prebivalcem zagotavljamo zdravstveno ustrezno pitno vodo in spodbujamo raziskave o okolju ter zagotavljamo monitoring okolja.

Zeleni in energetsko učinkoviti V Mestni občini Velenje usmerjamo razvoj lokalne skupnosti skladno z načeli trajnostnega razvoja in z mislijo na slehernega prebivalca. Naš cilj je, da bi bilo Velenje gospodarsko razvita, prijazna in strpna skupnost, ki ponuja privlačno bivalno okolje in visoko kakovost življenja. Med prednostne naloge uvrščamo tudi izboljševanje zdravja občanov, posebno pozornost pa namenjamo varovanju okolja. Domačinom in obiskovalcem ponujamo varen, udo-

6

župan Bojan Kontič ben in okolju prijazen prevoz – brezplačen mestni avtobus Lokalc – z vzpostavitvijo brez-

plačnega sistema za izposojo koles in urejanjem kolesarskih stez spodbujamo uporabo koles v mestnem prometu, imamo pa tudi polnilna mesta, ki so na voljo lastnikom električnih vozil. S pomočjo sredstev evropskega kohezijskega sklada bomo zagotovili celovito oskrbo prebivalcev s pitno vodo in učinkovito odvajanje ter čiščenje odpadnih voda. Ustanovili smo center ponovne uporabe, ponovno uporabo in predelavo odpadkov pa zagotavljamo tudi s sistemom ločenega zbiranja. Velenje se lahko pohvali z nazivi najbolj zelena mestna občina

2010, najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki 2011, energetsko najučinkovitejša mestna občina, pri čemer je tudi prva slovenska občina, podpisnica konvencije županov, ki je pripravila trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP). Poleg tega Velenje ostaja mesto z izjemnim posluhom za socialno občutljive ter vse skupine in posameznike s posebnimi potrebami.

Kulturno in naravno bogastvo Občina Braslovče je poleg tipične pokrajine, znane po zelenih hmeljiščih, prepoznavna po bogati naravni in kulturni dediščini, česar se vse bolj zaveda, zato zadnja leta pospešeno vlaga v razvoj podeželja. Vse več razvojnih projektov je podprtih s sredstvi EU. Za nekatere je prejela tudi najvišje ocene in priznanja. Da bi se ohranila neokrnjena narava in pristno okolje, se veliko sredstev namenja za vlaganja v gradnjo primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Končuje se gradnja primarnega kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave Kasaze za potrebe šestih občin Spodnje Savinjske doline, pospešeno gradimo sistem sekundarne kanalizacije, obnavljamo ceste ter namakalni sistemi. Vse bolj pomembni so ravnanje z odpadki, urejanje vodotokov in ukrepi na področju učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. V sodelovanju z občinami celotne Spodnje Savinjske doline pozornost namenjamo zagotavljanju lokalne samooskrbe in

župan Branimir Strojanšek

dvigu pomena zdrave lokalno pridelane hrane. Obnavljamo tudi kulturne spomenike in oživljamo ekološke učne poti naravnih danosti. Ključna in daleč najbolj prepoznana prireditev je zagotovo Dan hmeljarjev drugo nedeljo v avgustu. Z njeno organizacijo občina skrbi, da ostaja tudi ta pomemben del kulturno etnološke dediščine ohranjen, živ in dostopen širši javnosti. Občini poleg bogatih gozdov poseben pečat daje velik vodni potencial, saj gospodari poleg reke Savinje tudi s tremi jezeri. Prav zato so v izdelavi številni razvojni dokumenti, ki bodo pripomogli k trajnostnemu razvoju občine in celotne Savinjske regije. Tako bo bodoče programsko obdobje 2014–2020 predstavljalo izziv in priložnost, da se omenjeni projekti realizirajo s pomočjo sredstev EU.


Ohranjanje dediščine in narave Občina Dobje si je ob ustanovitvi zadala dolgoročen cilj zagotavljanja kvalitetnega bivalnega okolja v skladu z načeli trajnostnega razvoja, varstva narave in varstva virov. V zadnjem (enoletnem) obdobju smo v okviru programa razvoja podeželja izvedli kar dva projekta, ki prispevata k ohranjanju naravnih virov in nesnovne kulturne dediščine. V projektu Za čistejše okolje v Občini Dobje, katerega nosilec je bila občina, je bila izvedena vgradnja male komunalne čistilne naprave za 30 populacijskih enot in rastlinske čistilne naprave za 25 populacijskih enot v naselju Ravno. Izvedeni sta bili tudi dve predstavitveni delavnici za otroke in krajane, na katerih je bil predstavljen princip delovanja obeh čistilnih naprav. S tem smo dolgoročno rešili problem čiščenja odpadnih voda za naselje Ravno in zadostili tudi zakonskim zahtevam. V projektu Po poteh izročila, zapisi ljudskega pripovedništva

župan Franc Leskovšek iz Dobja pri Planini sta bili izdani dve knjižni izdaji, v katerih sta se predstavila dva nova kulturna ustvarjalca, avtorica obeh knjižnih del in avtor risb. Gre za prvo uradno promocijsko izdajo Občine Dobje in tudi prvo zapisano in urejeno zbirko ljudskih pripovedi z območja Dobja pri Planini. Izvedeni so bili tudi trije javni promocijsko-pripovedovalski dogodki. Celotno dogajanje predstavlja nepretrganost umetniškega ustvarjanja v smislu ohranjanja kulturne dediščine, ki je eden od medijev za vzpostavljanje trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti. Oba projekta smo izpeljali v okviru lokalne razvojne strategije lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja in pridobili del nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Ekološki vrtec in čistejše vode Glavni namen trajnostnega razvoja Občine Dobrna je prispevati h gospodarskemu in k socialnemu razvoju ter varstvu okolja občine. Občina, ki je znana po 600-letni zdraviliški tradiciji in ima bogato naravno in kulturno dediščino, prispeva k razvoju kraja in izboljšanju kakovosti življenja občanov. Gradi nov ekološki vrtec, ki bo priključen na toplotno črpalko voda-voda, za otroke najprijetnejše talno gretje bo dopolnjeno s stropnim sevalnim hlajenjem, rekuperacija bo dosegala 80-odstotni izko-

župan Martin Brecl ristek, deževnica bo zbrana in uporabljena, centralni nadzorni sistem pa bo omogočal optimizacijo delovanja vseh sistemov.

Občina Dobrna izvaja projekt celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje, ki obsega gradnjo fekalne kanalizacije na območju občine Dobrna v skupni dolžini 22 kilometrov. Projekt pomembno vpliva na varstvu voda in okolja ter na hitrejšo regionalno rast in razvoj. Ostali projekti občine: ureditev trga Dobrna z eko tržnico in s prostorom za izposojo koles, ureditev cestne, kolesarske in pohodne infrastrukture, odprava posledic škode po poplavah, uporaba sistema DEM v vseh javnih stavbah za spremljanje porabe energije in stroškov, izdelava lo-

kalnega energetskega koncepta, izvedba projektov z obnovljivimi viri energije, postopna prenova svetilk javne razsvetljave, organiziranje čistilnih akcij, izvajanje ločenega zbiranja odpadkov, ureditev ekoloških otokov, dostop do interneta preko javnih e-točk, organiziranje seminarjev in delavnic, namenjenih izobraževanju in osveščanju občanov, uporaba elektronskega gradiva za člane občinskega sveta, brezplačno glasilo Dobrčan …

Sredi neokrjene narave Gornji Grad leži v Zgornji Savinjski dolini ob reki Dreti. Zaradi čiste in neokrnjene narave smo edina slovenska občina, včlanjena v evropsko klimatsko zvezo. Planine, ki nas obdajajo, nudijo pester nabor rekreativnih dejavnosti. Morda ravno mirno okolje predstavlja rešitev skrivnosti, zakaj so se benediktinci pred skoraj tisočletjem naselili ravno tu, medtem ko jih drugod na Slovenskem ni bilo. Ne samo njim, tudi prvim ljubljanskim škofom je tu tako ugajalo, da so si postavili letno rezidenco. Od te renesančne, kasneje barokizirane graščine do danes res ni ostalo veliko, zato pa je že od daleč vidna katedrala sv. Mohorja in Fortunata. Veliko ljudi obišče tudi naše planinske postojanke – Menino planino, Lepenatko, Rogatec – od koder se vračajo zadovoljni, saj tudi lahkotno planinarjene in pohodništvo lahko predstavljata sprostitev v današnjem hitrem tempu življenja. V občini se pospešeno nadaljuje priključevanje stanovanj-

župan Stanko Ogradi skih objektov na zgrajeno kanalizacijsko omrežje kanalizacije v Bočni, ki jo je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri razpršeni gradnji posamezniki na podlagi sofinanciranja iz občinskega proračuna pospešeno vgrajujejo male čistilne naprave. S sosednjimi občinami Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava smo v letošnjem letu zgradili nov zbirni center za komunalne odpadke. Izvajamo manjše projekte, kjer črpamo sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Postopoma si želimo urediti tudi središče kraja in parkirne prostore. Izvajamo dvoletni projekt ureditve tematskih poti po občini Gornji Grad z naslovom Sodelujmo z naravo, ki ga tudi sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja preko LAS – društva za razvoj podeželja.

7


Lokalni trajnostni razvoj V Občini Kozje se lotevamo vrste projektov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. V letu 2013 se končuje gradnja energetsko učinkovitega večnamenskega objekta v Kozjem. Občina Kozje izvaja v obdobju 2012–2015 energetsko obnovo obeh osnovnih šol Lesično in Kozje z enoto vrtca Zmajček. Ta zajema obnovo fasade, zamenjavo stavbnega pohištva, strešne kritine in izolacijo podstrešja, toplotno izolacijo tal in izboljšav na ogrevalnih sistemih. Objekti bodo ogrevani na lesno biomaso. Skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom letos na celotnem območju občine Kozje energetsko prenavljamo javno razsvetljavo. Zamenjanih bo 135 neustreznih svetilk in izvedena regulacija napetosti ter redukcija osvetljenosti. V poslovno-obrtni coni Kozje, ki jo je je občina opremila v letu 2011, gradijo prve objekte. Investitor toplarne bo skladno s strategijo LEK v letošnjem letu začel izvajati daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v javnih, poslov-

župan Dušan Andrej Kocman nih in stanovanjskih objektih v Kozjem. Znotraj poslovno-obrtne cone pa je na voljo še nekaj parcel, ki so opremljene z vso potrebno komunalno infrastrukturo, s čimer je poskrbljeno za zmanjševanje vplivov na okolje in trajnostno gradnjo. Z obnovo trga Kozje, ki je zavarovan kot kulturni spomenik, bo prenovljena vsa dotrajana infrastruktura. Med ostalimi projekti je predvideno dokončanje kanalizacijskega omrežja v naselju Kozje in izdelava projektne dokumentacije in nakup zemljišča za gradnjo rastlinske ČN za naselje Šonovo ter ureditev okolju prijaznih avtobusnih postajališč ob državnih cestah. Gradnja večnamenskega objekta – doma krajanov v Podsredi – je končana. Na parkirišču objekta je zagotovljen tudi parkirni prostor za avtodome s potrebnim sanitarnim vozlom.

Ohranjamo podeželsko dediščino Prispevek Občine Laško k trajnostnemu razvoju Savinjske regije se odraža v različnih projektih, ki so bili sofinancirani iz sredstev EU. Tako je bila prvi večji projekt, ki ga je izvedla občina, kanalizacija Laško in Rimske Toplice. Gradnja kanalizacije v Laškem se v letošnjem letu nadaljuje. Za zagotavljanje neoporečne pitne vode in za preprečevanje večjih vodnih izgub sta bila v naši občini s pomočjo sredstev EU izvedena dva projekta: vodovod Vrh–Tevče–Reka–Trojno in vodovod Vrh–Radoblje–Globoko.

8

župan Franc Zdolšek K izboljšanju kakovosti življenja in razvoju podeželja sta prispevala projekt gradnje večnamenskega objekta v Rimskih Toplicah in obnova in razširitev

večnamenskega objekta v Zidanem Mostu, za ohranjanje dediščine podeželja pa je bil pred kratkim končan projekt obnove kartuzijske pristave v Jurkloštru. Pomemben prispevek k trajnostnemu razvoju imajo tudi projekti, ki so bili izvedeni v okviru programa Leader: Po poteh umetnosti, Spoznajmo čebelarsko dediščino, Ustvarjajmo, Perkmandeljc in vzpostavitev Prodajalne dobrot podeželja. Z gradnjo brvi čez Savinjo je občina pomembno prispevala k obogatitvi turistične ponudbe Thermane Laško. Za izboljšanje turistične zanimivosti kraja pa je bil izveden projekt obnove starega mestnega jedra Laško. Pomemben prispevek k traj-

nostnemu razvoju regije imajo tudi projekti energetske obnove javnih stavb. Občina Laško že izvaja dva projekta – energetsko obnovo Vrtca Laško in osnovne šole v Rimskih Toplicah. V pripravi je še energetska obnova OŠ Primoža Trubarja Laško, Zdravstvenega doma Laško in podružničnih šol v Zidanem Mostu in Rečici. Gre za zmanjšanje rabe toplotne energije, toplotnih izgub, izboljšanje bivalnega udobja in dela zaposlenih.

Manj onesnaženja pri razsvetljavi V Občini Ljubno se zavedamo pomena trajnostnega razvoja celotne regije. Varovanje našega okolja je prednostna naloga, ki nam bo omogočala obstanek in razvoj. V začetku letošnjega leta smo končali projekt prenove javne razsvetljave. Z vgradnjo varčnih sijalk se je bistveno zmanjšala poraba električne energije. Vse svetilke za javno razsvetljavo zdaj ustrezajo zahtevam uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Občina Ljubno je sodelovala pri gradnji skupnega zbirnega centra Podhom, kjer bo omogočeno intenzivno ločevanje odpadkov. Z reciklažo odpadkov prispevamo k trajnostnemu gospodarjenju z viri. Po dolgih letih priprav se bo začela gradnja fekalne kanalizacije za naselji Juvanje in Radmirje. S priklopi gospodinjstev na javno kanalizacijo se bo zmanjšala onesnaženost Radmirskega in Juvanjskega potoka in s tem reke Savinje. Z nadaljevanjem obnove in oži-

župan Franjo Naraločnik vitve trškega jedra na Ljubnem ob Savinji bo urejen ločen sistem meteorne in fekalne kanalizacije. S tem bodo na voljo dodatni priklopi na javno kanalizacijsko omrežje. Čiste vode so osnova za zdravo življenje in tudi za razvoj turizma, ki je v veliki meri vezano na vodno dejavnost na Savinji. Da je pomembno mladini omogočiti pogoje za izobraževanje in druženje, je Klub zgornjesavinjskih študentov v sodelovanju s kulturnim društvom in z Občino Ljubno obnovil večnamensko dvorano v kulturnem domu na Ljubnem. V nadaljevanju bodo še opremili prostore z računalniki in uredili okolico. S prireditvami v okviru Flosarskega bala in s tekmo za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih je Ljubno velik promotor celotne regije, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč.


Protipoplavni ukrepi Po več kot desetletju prizadevanj se je z gradbenimi deli začelo celovito urejanje poplavne problematike porečja Savinje. V prvi fazi projekta na območjih naše občine Luče, kakor tudi v Celju, Vojniku in Laškem, izvajajo lokalne protipoplavne ukrepe, ki bodo zagotavljali poplavno varnost najbolj ogroženih urbanih območij. Dela, ki zajemajo tako Savinjo kot njene pritoke, bodo predvidoma zaključena v naslednjem letu. Projekt Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi je sploh prvi slovenski kohezijski projekt urejanja problematike poplavne varnosti porečja katere od slovenskih rek in eden največjih slovenskih projektov okoljske infrastrukture, ki jih je finančno podprla Evropska unija. Sredstva za prvo fazo projekta zagotovitve celovite poplavne varnosti na porečju Savinje sta zagotovila: - 85 odstotkov Evropska unija iz Kohezijskega sklada, in sicer

župan Ciril Rosc v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–13, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Zmanjšanje škodljivega delovanja voda - 15 odstotkov Republika Slovenija, ministrstvo za okolje in prostor Za zagotovitev poplavne varnosti na območju Luč bo izvajalec Nivo Eko, d. d., izvedel naslednja dela: - uredil strugo Savinje in Lučnice - zvišal zidove in poti ob Lučnici ter obnovil brvi - namestil usmerjevalni objekt na sotočju - uredil desno brežino Savinje - zgradil nov jez na Savinji - zgradil protipoplavni nasipi na Savinji.

Z zadrževalnikom preprečili poplave Občina Mozirje se želi razvijati v smeri trajnostnega razvoja, kar se kaže v izvajanju projektov, ki so socialno ugodni, okoljsko sprejemljivi in ekonomsko izvedljivi. Posodobitev ceste Mozirje–Golte omogoča varnejšo in trajnostno povezavo do gorske vasice Šmihel nad Mozirjem in turistično rekreacijskega centra Golte. Uspešnost projekta se kaže z vračanjem ljudi na opuščene kmetije in dograditvijo hotela na Golteh. Vsi posegi v prostor so bili iz-

župan Ivan Suhoveršnik vedeni v soglasju z zavodom za varstvo narave in v okviru ekonomskih zmožnosti.

Oskrba z neoporečno vodo izhaja iz celovitega pristopa do zagotavlja trajnostnega razvoja tako Občine Mozirje kot tudi širšega območja. Nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda v južnem pretežno stanovanjskem predelu naselja Mozirje omogoča prebivalcem večjo kakovost življenja, hkrati pa je omogočena umestitev novih objektov za socialne namene. Na hudourniškem potoku Trnava je bil poleg pregrad zgrajen zadrževalnik, velik štiri tisoč kubičnih metrov, ki ima veliko akumulativno sposobnost zadrževanja v deževju naraslega potoka in naplavin, tako da voda ne poplavlja starega dela naselja

Mozirje in zmanjšuje dolvodno odlaganje naplavin v strugi potoka skozi Naselje. S projektom smo dosegli oživitev opuščenih objektov ob strugi Trnave v naselju Mozirje. Projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO) povezuje enajst občin v Savinjski dolini. Omrežje omogoča brezžično elektronsko povezavo na vsaki domačiji, kar je izjemno pomembno za življenje ljudi na podeželju.

Aktivni na vseh področjih V zadnjem letu smo v občini Nazarje skrbeli za blaginjo občanov z različnimi projekti. Poskrbeli smo za možnost nakupa zemljišč z industrijskoobrtno in stanovanjsko gradnjo ter urejali ustrezen status zemljišč za potrebe širitve podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in za protipoplavno varnost na tem območju. Iščemo nove investitorje za komunalno urejene industrijsko-obrtne parcele v IOC Prihova in parcele za individualno gradnjo. Izvedli smo komunalno ureditev parcel za individualno gradnjo v Šmartnem ob Dreti. Dobili smo nove prostore pošte v poslovno-stanovanjskem objektu v središču Nazarij. Za obstoj samostojnega Zdravstvenega doma Nazarje in nudenja nujne medicinske pomoči za občane Zgornje Savinjske doline smo v obdobju izdelave in potrditve DIIP za razširitev prizidka in obnove. S podelitvijo koncesije distribucije daljinskega ogrevanja smo uporabnikom omogočili dolgoročno oskrbo s toplotno

županja Majda Podkrižnik energijo. V sodelovanju z drugimi občinami v dolini so zgrajeni protipoplavni ukrepi na območju odlagališča Podhom in nov zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. V dogovoru z občinami Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad smo se lotili izvedbe projekta obnove 40 let starega vodovodnega sistema Letošč. Smo v zaključni fazi pridobivanja služnosti. Podpisana sta dva sporazuma z ministrstvom za promet, in sicer o sofinanciranju rekonstrukcije križišča center in ureditve regionalne ceste skozi Šmartno ob Dreti. Pridobivamo služnosti in odkupujemo zemljišča. Nadaljujemo sanacijo po poplavah in preventivne posege za njihovo omejitev. Zgradili smo nov most v Spodnjih Krašah, sami smo financirali čiščenje prodišč, sanirali plazove in ostale posledice poplav.

9


Zazrti v prihodnost Občina Podčetrtek s Termami Olimia in ponudniki na podeželju skrbi za trajnostni razvoj, ki dodatno pripomore h gospodarskem razvoju občine. V zadnjem letu je občina veliko sredstev namenila za obnovo in prilagoditev obstoječe infrastrukture ter ureditev nove in tako poskrbela za nove pridobitve, ki sledijo načelu trajnostnega razvoja. Ureditev kolesarskih stez: občina se zaveda pomena zmanjševanja emisij CO2, zato ureja tudi infrastrukturo za trajnostno usmerjen turizem. Še posebej je treba izpostaviti ureditev kolesarskih stez, ki smo jih zadnja leta uredili približno 7,5 kilometrov. Čiščenje odpadnih voda: velik del občinskega proračuna in sredstev EU v Podčetrtku namenimo tudi za ureditev sistema čiščenja odpadnih voda. Tako smo v zadnjem letu uredili čistilno napravo, eko otoka s parkiriščem in z vodovodom v Pristavi pri Mestinju ter uredili kanalizacijo s ČN v naselju Imeno.

župan Peter Misja Energetska obnova stavb – občina se zaveda pomena obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE), zato med svojimi aktivnostmi sledi tudi tema trendoma. Naj omenimo le zadnjo večjo investicijo, energetsko obnovo javne stavbe OŠ Podčetrtek, ki je vsekakor primer dobre prakse na obmejnem območju. Obnova kulturne dediščine: trško jedro Podčetrtka je zagotovo spomenik, ki ga je potrebno posebej skrbno ohranjati, prav zato se je občina v letu 2012 celovito lotila obnove jedra in objekta stare šole ter sledila načelom UVE in URE. Vsekakor velja občina Podčetrtek, ki je zagotovo ena najbolj turističnih obmejnih občin v Sloveniji, za vzor pri črpanju EU-sredstev in premišljenih investicijah, ki vedno sledijo načelu uporabnosti in trajnosti.

Grad Komenda Grad Komenda, ki leži na vzpetini sredi Polzele, je zaradi svoje zunanje podobe in lege viden daleč naokoli in si vsekakor zasluži osrednje mesto v zgodovini občine Polzela. Kraj se je počasi začel razvijati okrog gradu Heilenstein, ki se v neki oglejski listini omenja že leta 1149. V 13. oziroma 14. stoletju je grad skoraj za pol stoletja prešel v roke malteških vitezov, do njihovega prihoda pa so bili lastniki polzelski plemiči. V času malteških vitezov se je preimenoval v komendo, ki je bila zaupana določenemu upravitelju redov-

10

župan Jože Kužnik nih posestev (komendatorju). V gradu je imel sobo tudi župnik Anton Muhovec, stric Franceta Prešerna, ki ga je pesnik med letoma 1817 in 1819 tudi obiskoval, na kar opozarja pri glavnem

vhodu vzidana bronasta plaketa z njegovim portretom in ploščico z napisom. Od leta 1998 si je Občina Polzela prizadevala Komendo obnoviti in zaščititi v sodelovanju s celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnova gradu se je zaključila v letu 2011. Občina je s tem pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, za kulturno dejavnost in družabno življenje. V prostorih gradu je moderna in lepo urejena Občinska knjižnica Polzela, dislocirani oddelek Glasbene šole Rista Savina iz Žalca ter najstarejša horizontalna sušilnica hmelja, obnovljena v sklopu projekta

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, svoje prostore je dobil tudi Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela, v spodnjih prostorih pa je na voljo grajsko razvajanje v Malteškem hramu. Projekt obnove gradu Komenda se uvršča med najpomembnejše projekte, ki so namenjeni razvoju turizma in povečanju turistične atraktivnosti tako za potrebe občine kot tudi širše regije.

Prijazno gospodarjenje z okoljem V občini Prebold smo takoj po ustanovitvi začeli izdelavo strategije prostorskega razvoja kot osnove razvoja in priprave strategij za vsa področja življenja in dela. V naslednjih letih smo strategije razširili in jih kot ena prvih občin v državi sprejeli v obliki občinskega prostorskega načrta. Dokument je bil osnova ponovnega zagona gospodarstva po popolnem propadu tekstilne industrije in je bil zasnovan z jasno navedenimi pogoji za posege prihajajočih investitorjev. Hkrati je občina komunalno opremila industriji namenjena zemljišča. Rezultati so danes vidni v 1.900 delovnih mestih in dejstvu, da se občina Prebold po kriterijih financiranja lokalnih skupnosti samofinancira. Občina se je vključila v uspešno izveden regijski projekt celostnega ravnanja z odpadki in njihovega ločevanja že pri izvoru. V tem letu bomo zaključili projekt gradnje objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in tako trajno zavarovali

župan Vinko Debelak vode porečja Savinje in Boljske na območju občine Prebold. Zaradi poteka kanalizacijskih vodov v trasi lokalnih cest bo v tem letu zaključena njihova obnova in hkratno opremljene za varen promet kolesarjev in pešcev. Zaključen je skupen projekt devetih občin prenove javne razsvetljave z okolju prijaznimi varčnimi LED-svetilkami, ki nam prinaša najmanj 30-odstotni prihranek pri porabi električne energije. V začetku letošnje pomladi je bil zaključen projekt vrtca še z dozidavo štirih igralnic in energetsko obnovo vrtca in šole. Na šolskih zgradbah je vgrajena sončna elektrarna. V Preboldu že od začetka uporabljamo kot vir ogrevanja zemeljski plin v industriji in vzgoji in izobraževanju v celoti, delno pa že tudi v gospodinjstvih.


Naložbe za varovanje okolja Občina Rečica ob Savinji izvaja številne projekte. Kot izjemen prispevek k varovanju okolja pa šteje projekt Dopolnilno kanalizacijsko omrežje Varpolje–Spodnja Rečica. Občina je v letih 2010–2012 zgradila in v obratovanje vključila modificiran ločen dopolnilni kanalizacijski sistem, ki zagotavlja odvajanje fekalnih in meteornih vod v naseljih Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje in Šentjanž. Fekalni vod se priključuje na obstoječi kolektor Varpolje–Rečica ter posredno na čistilno napravo v Lokah pri Mozirju. Vrednost celotne naložbe znaša 1,2 milijona evrov. V teh dneh končujemo po velikosti enega najzahtevnejših občinskih projektov, in sicer izgradnjo povezovalne ceste in mostu čez Savinjo. Lani smo podpisali pogodbo za izgradnjo povezovalne ceste in mostu čez Savinjo na Pobrežje v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Povezovalna cesta je zasnovana kot dvosmerna asfaltna cesta s hodnikom za pešce. Višinski potek ceste je v največji meri prilagojen terenu,

župan Vincenc Jeraj medtem ko je višina novega mostu pogojena z višino 100-letne vode. Most čez reko Savinji gradijo na mestu, kjer je prej stala brv. Dolžina mostu je 53,90 m, širina cestišča na mostu je 6 m, skupaj s hodnikoma za pešce pa 9,60 m. Na trasi ceste pod Trnovcem premoščajo tudi obstoječo suho strugo z betonskim škatlastim prepustom. V sklopu izgradnje mostu izvajajo vodno gospodarsko ureditev in izgradnjo nasipa ob levi strani reke Savinje. S tem se bo izboljšala poplavna varnost bližnjih naselij. Obe naložbi delno sofinancira Evropska unija. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007– 2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.

Privlačnejše središče občine V najnovejšem projektu bo posodobitve deležno celotno območje avtobusne postaje, vključno s parkiriščem ob objektu Pošte Slovenije. Prva od načrtovanih vsebin je ureditev pokrite Tržnice Rogaška v sprednjem delu pritličja. V preostalem delu pritličja in v petih medetažah bo Parkirišče Center, ki bo prineslo 78 brezplačnih parkirnih mest. Posebno zanimivost projekta predstavlja pohodna in ozelenjena streha objekta, na kateri bo Terasa Rogaška, ki bo hkrati razgledišče v smeri južnega parka z urejenimi potmi, zaščitno ograjo, s klopmi in hortikulturno

župan mag. Branko Kidrič ureditvijo. Četrta vsebina projekta se bo na nov objekt navezala z obnovo podobe avtobusne postaje, torej z izboljšanjem videza že zgrajene infrastrukture. S tem projektom bomo uredili dodatna parkirna mesta, projekt bo pri-

nesel poživitev degradiranega območja, povečal se bo delež zelenih površin, ponudba lokalno pridelane hrane in izboljšal se bo zunanji videz infrastrukture v središču mesta. 21. septembra 2012 je svoja vrata odprlo Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina, imenovano Anin dvor. Projekt je bil izveden z namenom ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter popestritve kulturne in turistične ponudbe mesta, ki omogoča na enem mestu podoživljanje zgodovine Rogaške Slatine, njene tradicije in spoznavanje njene osrednje znamenitosti današnjega časa z ogledom petih zbirk: steklarske, grafične, domoznanske, parkovne in vodne. Do leta 2015 bomo opravili

hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v občinah Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Prebivalci teh občin bodo po izvedbi investicije imeli zagotovljeno nemoteno oskrbo z neoporečno pitno vodo. Z vidika regionalnega razvoja je priključitev čim večjega števila prebivalcev, zlasti pa prebivalcev iz oddaljenih krajev, pomembna, saj bo omogočila razvoj dopolnilnih in turističnih dejavnosti na podeželju.

Prenova šol, urejanje prometa Občina Rogatec zaključuje dela, ki obsegajo zamenjavo stavbnega pohištva, ureditev fasade, optimizacijo ogrevalnega sistema z vgradnjo toplotne črpalke in ureditev razsvetljave v osnovni in podružnični šoli. V naslednjem letu pa je načrtovana izvedba energetske sanacije podružnične osnovne šole Dobovec. Vlagamo v ureditev kanalizacijskega omrežja (novogradnja)  in preureditev vodovodnega omrežja v naselju Rogatec – vzhod. Na območju ni zgrajenega kanalizacijskega sistema za odpadne vode, zato je odvajanje odpadnih voda za obstoječe stanovanjske objekte na komunalno čistilno napravo Rogaška Slatina bistvenega pomena za ohranjanje čistosti okolja in trajnostni razvoj območja. Hkrati se bo izboljšala preskrba s pitno vodo v tem delu Rogatca s preureditvijo vodovodnega sistema, z  dobavo vode iz novozgrajenega vodohrana. V naselju Sv. Jurij, ki je kulturna dediščina, je 28 urejenih parkirišč za obiskovalce. Z izgradnjo

župan Martin Mikolič parkirišča se je prenehalo neurejeno parkiranje po travnikih in zelenicah v območju naselja, kar prispeva k urejenosti naselja in zmanjšanju vplivov na okolje. Občina skupaj z Direkcijo RS za ceste končuje gradnjo južne obvoznice skozi naselje Rogatec. Obvoznica bo omogočila razbremenitev prometa skozi južni del trškega jedra, z urejenim krožiščem se bo bistveno zmanjšala emisija hrupa in izpušnih plinov, z urejenimi kolesarskimi stezami na območju obvoznice in hodniki za pešce pa povečala varnost pešcev in kolesarjev v prometu. Predvidena je ureditev in obnova trškega jedra Rogatec, za kar se izdeluje projektna dokumentacija. Obnova naj bi spodbudila in oživila nekatere dejavnosti v trgu, vsebinsko dopolnila obstoječo turistično ponudbo v občini in prispevala k trajnostnemu razvoju.

11


Cilj je prijazna družba V Slovenskih Konjicah zaključujemo dela pri več projektih, ki smo jih začeli lani ali celo v letu pred njim. Zelo smo veseli, da bomo jeseni letos predali namenu centralno čistilno napravo na Prežigalu in pripadajočih 9.600 metrov novih primarnih kanalizacijskih vodov. Vrednost del in vgrajene opreme znaša 9,5 milijona evrov, kar predstavlja največjo investicijo lokalne skupnosti v zadnjih nekaj letih. Od tega je kar 6,4 milijona evrov sredstev kohezijskega sklada oziroma državnega proračuna. Vsekakor gre za velik korak pri prizadevanjih za čisto in zdravo okolje. Končuje se tudi gradnja odprtega širokopasovnega omrežja. Na področju informatike je to neke vrste avtocesta za prenos podatkov. V ta namen je bilo položenih približno 140 kilometrov cevi in optičnih kablov, tako smo omogočili internetno povezavo tudi v najbolj oddaljenih krajih občine. Vrednost opravljenih del znaša približno 4,66 milijona evrov, pri tem pa je delež občine (2,77 milijona)

župan Miran Gorinšek prispevala EU, razliko pa je prispeval zasebni partner GVO. Lahko rečemo, da bo razkopan Stari trg kmalu le še spomin. Prepričan sem, da bo obnovljeni Stari trg postal zanimivo okolje za podjetnike in ustanove oziroma za opravljanje dejavnosti. Obnovitvena dela so se začela tudi na Dvorcu Trebnik, predvidoma do konec junija 2014 se bomo že veselili povsem drugačne podobe tega bisera nad Starim trgom. Razvoja družbe pa ne predstavljajo samo gradnja ali obnova različnih objektov in razvoj podjetništva. Naš cilj vsekakor je, da smo tudi prijazna družba. Dobra volja, odkrita beseda, sodelovanje in zaupanje so osnova za uspešno delo v korist vseh prebivalcev lokalne skupnosti. Prepričan sem, da imamo to vrednoto, zato se ne smemo bati prihodnosti.

Trajnostni razvoj v naročju Alp Solčavsko leži v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Ljudje tu že stoletja živijo v tesni povezavi z naravo in povezani med seboj. Z nenehno opreznostjo življenja v trdih razmerah so ustvarili inovativne rešitve za svoje potrebe. Spremembe v naravi in družbi terjajo sprotne odzive in iskanje novih poti. A cilj ostaja: kakovostno življenje domačinov Solčavskega v sožitju z naravo, z drugimi in s svetom. Prepoznano delovanje prednikov in vgrajeni vzorci odzivanja so ob razumevanju in

12

župan Alojz Lipnik spoštljivem pogledu skozi očala današnjih potreb uporabni tudi danes. Na Solčavskem izvajamo projekte trajnostnega razvoja, ki ob

ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter medgeneracijskem druženju v povezavi s turizmom spodbujajo razvoj volnenih – polstenih izdelkov iz volne avtohtone jezersko-solčavske pasme ovac, razvoj lesenih izdelkov iz solčavskega gorskega lesa in razvoj novih živilskih izdelkov na osnovi tradicije. Dogodki in aktivnosti v Centru Rinka so v tesni povezavi z domačini, s turističnimi ponudniki in z obiskovalci Solčavskega. Hkrati se večja aktivnost v vasi odraža tudi v zanimanju domačinov za ureditev zapuščenih hiš, gostiln in turističnih objektov. V Občini Solčava smo ob te-

snem sodelovanju z ostalimi akterji zastavili strategijo trajnostnega razvoja turističnega območja Solčavsko in strategijo razvoja lokalnih produktov s pripadajočim načrtom trženja in z operativnimi načrti. Ti dokumenti izhajajo iz načel trajnosti, vključujejo obstoječe stanje naravnih virov in vodijo k izboljšanju kakovosti življenja domačinov ob postopnem vzdržnem razvoju.

Oskrba z vodo med najpomembnejšimi V Šentjurju se zavedamo pomena dostopnosti javne komunalne infrastrukture, zato letos v okviru partnerskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle zagotavljamo nove priključke na javni vodovod, hkrati pa bomo poskrbeli za varnejšo in bolj kvalitetno vodo za vse občane z vključitvijo novega vodnega vira Loka pri Žusmu v sistem. Vodovodno ožilje bomo širili tudi na meji z Občino Dobje. V letu 2011 se je končal prvi del gradnje kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur. Letos in v letu 2014 bo sledil drugi del, novih 4,3 kilometra kanalov in priključki za 110 gospodinjstev. V Občini Šentjur bomo nov gospodarsko-razvojni cikel pričakali pripravljeni na investitorje – s komunalno urejeno Industrijsko cono Šentjur – jug II. Ob urejanju cone je občina že izvedla prvi del protipoplavnih ukrepov ob reki Voglajni, za nadaljnjo ureditev pa je bila letos podpisana pogodba

župan mag. Marko Diaci z ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Septembra lani je 120 malčkov prestopilo prag nove in sodobne enote Vrtca Šentjur v Hruševcu, šolarji OŠ Planina pri Sevnici pa popolnoma prenovljene šole. Zatem ko so v 2011 na Planini dobili novo zunanje igrišče, je v zadnji fazi aktualna še prenova šolske telovadnice. Junija letos pa so učenci OŠ Dramlje popolnoma spraznili svojo šolo, ki jo čaka energetska obnova. V letu 2011 se je končalo urejanje vaškega jedra v Dobrini, lani na Ponikvi, letos pa se »vračamo« v prepoznavni Zgornji trg, kjer bo v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine novo podobo dobila stavba v Ulici skladateljev Ipavcev št. 30. Naložbe izbiramo premišljeno, izvajamo racionalno in oplemeniteno z uspešno pridobljenimi sredstvi na državnih in evropskih razpisih.


Poslovni, kulturni, prijazni do narave in otrok Občina Šmarje pri Jelšah je v zadnjih letih s pomočjo različnih z evropskimi sredstvi sofinanciranih projektov uspela ustvariti boljše pogoje za življenje občanov in zastavila temelje za ponoven gospodarski zagon. Z ureditvijo poslovnih con Šmarje vzhod in Mestinje Bohor je v občino pritegnila nove vlagatelje, računa tudi na sprostitev ozkega prometnega grla v Grobelnem, saj se bo z gradnjo nadvoza nad železniškima progama Celje–Maribor in Celje–Rogatec oziroma Imeno promet sprostil. Občina je z novozgrajenim nizkoenergetskim vrtcem ponudila mladim družinam varstvo in vzgojo za predšolske otroke in s tem mlade starše razbremenila skrbi za varstvo. Z veseljem namreč ugotavljamo, da je v občini mogoče zaznati težnjo priseljevanja mladih družin. Pretežno kmečko okolje brez industrije daje zagotovilo kakovostnega življenja na podeželju, občina pa se zadnjih nekaj let s po-

župan Jožef Čakš močjo projektov, sofinanciranih s sredstvi Leader, trudi zagotoviti boljše življenjske pogoje ljudem na podeželju, predvsem z vključitvijo v turistično ponudbo in ohranjanjem naravnih danosti. Za kakovost življenja je pomembna tudi duhovna hrana, zato se veselimo jeseni prenovljenega in posodobljenega kulturnega doma, urejamo tudi prvi muzej v kraju in občini, posvečen obdobju baroka. Predvsem s pomočjo infrastrukturnih projektov se občina povezuje s sosedami. Tako je spomladi odprla še zadnji odsek kolesarske steze Šmarje–Pristava, ki vodi do Podčetrtka in še dlje. Svoje napore bo v prihodnjem obdobju namenila čimprejšnjemu odprtju muzeja baroka, reševanju infrastrukturnih izzivov in izboljšanju kakovosti življenja na podeželju.

Okoljske naloge Občina Šmartno ob Paki, podpisnica Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije, je tovrstne razvojne usmeritve še pred podpisom tega pomembnega dokumenta zapisala tudi v Lokalno agendo 21. Gre za trajnostno naravnan program, ki določa cilje na okoljskem, socialnem in gospodarskem področju. Program je zastavljen zelo široko, sega pa na področja zraka, vode, odpadkov, hrupa, tal,

župan Janko Kopušar naravne in kulturne dediščine, gospodarstva, energetike, kmetijstva, prostora, infra-

strukture, družbenih dejavnosti in turizma. Kar nekaj aktivnosti v zvezi s tem je že bilo opravljenih, nekatere se izvajajo in se še bodo. To so na primer svetovanja v energetski pisarni o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter urejanje poslovno-obrtnih con. V okviru urejanja oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini je del tega projekta tudi občina Šmartno ob Paki. Urejamo tudi kanalizacijo, skrbno ravnamo z odpadki in imamo očiščevalne akcije. Razvijamo in promoviramo vinogradništvo in drugo panogo kmetijstva ter s tem povezane turistične načr-

te. V več kot dvajsetih aktivnih društvih skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine. Imamo sončno in eko šolo in vrtec, kmečko tržnico, mladinski hotel s ponudbo raznovrstnih kreativnih in rekreativnih dejavnosti … Vse to so projekti, ki v okviru danih možnosti kažejo, da skrb za trajnostni razvoj v občini Šmartno ob Paki ni le načelna zaveza na papirju.

Lepše okolje in delovna mesta Občina Šoštanj pri izvajanju in načrtovanju praktično vseh projektov vedno zasleduje vsaj dva cilja, in sicer izboljšanje kakovosti življenja sedanjih in tudi prihodnjih generacij, s čimer sledi strategiji trajnostnega razvoja, kot so ga že pred skoraj tridesetimi leti opredelili Združeni narodi. V Šoštanju ne moremo mimo tega, da je bila v preteklosti občina izjemno okoljsko prizadeta in degradirana. Z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj se bo okoljska obremenjenost bistveno zmanjšala, obenem pa bodo imeli tudi prihodnji rodovi zagotovljena delovna mesta. Degradirano okolje zaradi posledic rudarjenja se bo preoblikovalo in bo namenjeno športu in rekreaciji ter bo dobilo veliko družbeno veljavo. Obenem bomo poskrbeli tudi za to, da bodo tudi prihodnji rodovi seznanjeni z okoliščinami nastanka jezera in s tem, da je voda preplavila celotno vas Družmirje. Občina Šoštanj veliko pozornosti in tudi sredstev namenja

župan Darko Menih ustvarjanju primerljivih pogojev življenja tako v mestu kot na podeželju. Med drugim zagotavlja gradnjo kanalizacijskih sistemov tudi na periferiji, kar pripomore k izboljšanju kvalitete življenja prebivalcev, obenem pa je to velika razbremenitev za okolje. Podobno velja tudi za skupno operacijo treh občin (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) – Celovita oskrba z vodo Šaleške doline. Občina Šoštanj je v obdobju gradnje novega 16-oddelčnega vrtca. V gradnjo sodobne nizkoenergetske stavbe je od začetka vključena zainteresirana javnost, saj občina zna prisluhniti potrebam prebivalcev. Predvsem preko sodobnih komunikacijskih poti je širša javnost vpeta v številne občinske odločitve in projekte, s čimer občina zadovoljuje tudi socialni vidik trajnostnega razvoja.

13


Otrokom prijazno okolje V občini Štore sta bila največja projekta, ki sta bila izvedena v zadnjih letih, rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa in projekt IPA 48 ur. Projekt Rekonstrukcija in obnova vrtca je delno financirala EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – Razvoj regij. S projektom smo sledili in tudi dosegli naslednje cilje: zmanjšanje rabe energije oziroma povečanje nizkoenergetske učinkovitosti objektov, zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za predšolsko vzgojo in združitev oddelkov na eni lokaciji, izboljšanje kakovosti bivanja otrok, okolju prijaznejša gradnja objekta, varčevanje z energijo, izboljšanje kakovosti bivanja na območju in prispevki k boljši kakovosti življenja ljudi na območju vrtca ter ustvarjanje novih delovnih mest. Trenutno je v vrtcu vključenih 186 otrok, ki so razporejeni v 11 oddelkov.

župan Miran Jurkošek Projekt IPA 48 ur pa je Občina Štore izvedla v sodelovanju med Občino Podčetrtek, Občino Zagorska sela, Razvojno agencijo Sotla iz Šmarja pri Jelšah in Okoljsko raziskovalnim zavodom iz Slovenskih Konjic. Občina Štore je v okviru tega projekta omogočila vzpostavitev okoljskih pisarn in info točk ter s tem pripomogla k večji ozaveščenosti o inovativnih varstvenih ukrepih med prebivalci in obiskovalci projektnega območja. V okviru projekta je bila izvedena tudi investicija gradnje povezovalnega kanala odpadnih vod med Obrtno cono Štore – vzhod in obrtno cono Štore – zahod v vrednosti več kot 400 tisoč evrov.

Z mislijo na prihodnje generacije Če pomislimo, da je definicij o trajnostnem razvoju (TR) le nekoliko manj kot načinov, kako stremeti k temu, potem upamo, da pot, ki jo ubiramo v Občini Tabor, resnično sledi razlagi trajnostnega razvoja Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki pravi, da TR pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. V Občini Tabor skladno z našo vizijo, s pristojnostmi in sredstvi spodbujamo lasten razvoj in prispevamo k zdravemu in zadovoljnemu življenju občanov. Velik delež tega nosijo občinska društva, ki na najrazličnejših področjih spod-

14

župan Vilko Jazbinšek bujajo povezanost v skupnosti. Potenciala za turizem je veliko, saj z bogato zgodovino kraja to s svojo ponudbo nadgrajujejo tudi naše turistične kmetije. Z razpisi za kmetijstvo spodbujamo lokalno samooskrbo s hrano, ki jo želimo konkreti-

zirati z ustanovitvijo centra pridelave hrane na površini približno desetih hektarjev v sistemih rastlinjakov in odprtih površin. Projekt je zajet tudi kot regijski projekt v obdobju 2014–2020. Prav tako skušamo na okoljskem področju poleg skrbi za čisto okolje prostorske akte urejati v skladu z razvojnimi potrebami. Z gradnjo čistilne naprave in novih kanalizacijskih vodov uspešno urejamo komunalno območje, nedolgo nazaj pa smo z energetsko obnovo podružnične osnovne šole in vrtca poskrbeli za varčnejšo in učinkovitejšo izrabo prostorov objektov. V prihodnosti bi želeli še več poudarka nameniti trajnostni

gospodarski rasti in ustvarjanju poslovnega okolja za realizacijo podjetniških idej. Vsekakor pa želimo še naprej krepiti razvoj in privlačnost zelenega podeželja ter ohranjati poseljenost in kulturno krajino na tem območju. Velik pomen dajemo povezovanju in partnerstvu, ki omogočata približevanje ciljem, zapisanih v Deklaraciji trajnostnega razvoja Savinjske regije, in na ta način prispevamo tudi k napredku v regiji.

Obiskovalci kot sonce Ko sonce obsije jutranje vrhove Javorja, Stenice in pobočja Pohorja, vlada v Vitanju še spokojen mir. Kraj zaživi, ko tudi njega oblijejo sončni žarki. Kot cvet se odpro vrata Ksevta, vanj pa kot čebelice v panj vstopajo vse številnejši obiskovalci. Več kot 18 tisoč se jih je zvrstilo v tej hiši od lanskega odprtja. Čeprav smo končali to našo največjo naložbo, Vitanjčani ne mirujemo. V občino smo namreč v zadnjih letih uspeli »pripeljati« približno šest milijonov evrov dodatnih izvenproračunskih sredstev, veliko jih je prispevala EU. S pomočjo regionalnih razvojnih sredstev smo uspeli končati skupen projekt z občino Zreče – 3-kilometrski cestni odsek v Skomarju in na Hudinji – in v celoti končati projekt gradnje kanalizacijskega sistema, vključno z zagonom čistilne naprave. Kot šesta občina v državi smo uspešno dokončali projekt gradnje širokopasovnega omrežja elektronskih telekomunikacij. Pred nedavnim smo predali namenu nove prostore za potrebe zdravstva, kraj premore nove prostore pošte, novo lekarno, ku-

župan Slavko Vetrih piti je možno nove stanovanjske enote … Trenutno je ena večjih skrbi namenjena projektu energetske obnove šole, v kraju kot državno naložbo obnovaljajo Pirhov most. Občina bo v kratkem začela urejati ceste in pločnika v naselju Štajnhof. Ker Vitanjčani praktično izkoristimo vsak sončen dan za kakšno koristno početje, je mogoče zaznati poleg Beškovnikove kašče obnovljeno še preužitkarsko hišo, obnovljena je večina sakralnih objektov, rojeva se več zasebnih pobud, vezanih na muzejsko ponudbo in rokodelstvo, vzporedno se začenja razcvet kmečkega turizma. Zato rabimo sonce in razumevanje … Sonce ste tudi vsi naši obiskovalci, s katerimi si močno želimo deliti vse tisto, kar premoremo. Verjemite, veliko lepega je.


Okolju prijazna občina Občina Vojnik s trajnostnim razvojem na vseh področjih omogoča sedanjim in bodočim rodovom kakovostno življenje z aktivnim vključevanjem v gospodarske in družbene procese okolja. Trajnostni razvoj imamo zasnovan z naslednjimi projekti: - ohranjanje vodnih virov (gradnja čistilnih naprav, fekalnih kanalov, sofinanciranje malih čistilnih naprav, vodooskrba, obnova vodnjakov, čistilne akcije, protipoplavni ukrepi) - ravnanje z odpadki (zbirni center Arclin, ekološki otoki, Center ponovne uporabe Vojnik) - učinkovita raba energije (nizkoenergetski vrtec in telovadnica, fotovoltaika, varčna javna razsvetljava, energetsko knjigovodstvo javnih objektov) - varovanje kulturne krajine (promocija samooskrbe, ekološke kmetije, čebelam prijazna

župan Benedikt Podergajs občina, skrb za okolje) - izobraževanje in osveščanje (eko vrtec in eko šoli, EU sončni dnevi, energetsko svetovalna pisarna, članki v javnem glasilu Ogledalo in na spletnem mediju mojaobcina.si/vojnik) V času recesije je še toliko pomembneje, da se izvajajo tudi projekti, ki finančno razbremenjujejo porabo. Kot dobro prakso bi izpostavili center ponovne uporabe v Vojniku. Prednosti so ureditev kulturne dediščine v trgu, zaposlitev ranljivih oseb, ugodne cene, ohranjanje kulturne identitete in manjša količina odpadkov. Za svoje aktivnosti na področju trajnostnega razvoja smo že tri leta prejemniki priznanja okolju prijazna občina, ki ga podeljuje Društvo Planet Zemlja.

Inovativni Vranšani V dolgoročni strategiji Občine Vransko je poleg splošnega razvoja občine predvidena tudi ekološka sanacija kraja in v okviru tega zmanjšana poraba energije. Poleg cilja zmanjšanja onesnaževanja kraja in znižanja stroškov za energijo je bil cilj občine pri izgradnji DOLB Vransko tudi pridobitev novih delovnih mest, izraba biomase iz okoliških gozdov ter zmanjšanje odvisnost od zunanjih virov energije. Decembra leta 2003 je bilo za ogrevanje in vodenje investicije ustanovljeno podjetje Energetika Projekt, d. o. o., katerega dejavnost je oskrba kraja s toplo vodo. Sistem DOLB Vransko se-

župan Franc Sušnik stavljajo kotlovnica, dva kotla na lesno biomaso moči 2 MW in 1,2 MW, rezervni kotel na ELKO moči 1,5 MW, toplovodno omrežje ter toplotne postaje. Na sistem je priključenih 168 porabnikov. V letu 2012 smo nadgradili sistem DOLB s sistemom velikoploščatih sprejemnikov

sončne energije, ki zagotavljajo toplo sanitarno vodo čez poletje za vse porabnike. Na Vranskem deluje tudi Inovacijski center Vransko za razvoj alternativnih virov energije. S projektom želimo prenesti tuja spoznanja slovenskim ekspertom in širši javnosti o načinu reševanja energetskih težav na sodoben način: kako lahko že s preprostimi posegi zmanjšamo porabo energije, kako lahko z zelo majhnimi stroški izkoristimo razpoložljivo energijo v svoji okolici, ki je danes sploh ne opazimo, pa naj bo to sončna, vetrna energija, hidroenergija ali toplota Zemlje. Postali

pa smo tudi edini biomasni center za centralno Evropo v Sloveniji. V sklopu Inovacijskega centra Vransko deluje tudi večje število novih tehnologij s področja URE in OVE, ki so plod domačega znanja. Na poslovnem objektu je montirana raziskovalna fotonapetostna elektrarna, sestavljena iz treh enot, in predstavlja prvo tovrstno elektrarno v Sloveniji.

Pred izgradnjo centralne čistilne naprave Največji projekti v Občini Zreče se zadnja leta nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda. V septembru 2012 sta se končala projekta gradnje meteorne kanalizacije, in sicer Nova Dobrava 2 (vrednost investicije 1,26 milijona evrov) in Nova Dobrava 3 (1,10 milijona evrov). Sofinancerska sredstva smo pridobili iz petega razpisa EU, sklada za regionalni razvoj. Vzporedno smo gradili tudi odprto širokopasovo omrežje. Tako smo do vseh objektov, ki se priključujejo na novozgrajeno kanalizacijo, pripeljali tudi napeljavo za vpih optičnih vlaken. V naslednjem letu pričakujemo še izgradnjo centralne čistilne naprave. Sredstva črpamo iz kohezijskega sklada EU (2,22 milijona evrov), državnega proračuna (670 tisoč evrov) in občinskega proračuna (1,16 milijona evrov). V Resniku so se krajani razveselili odprtja moderniziranega cestnega odseka Vidmar–Filčenk v dolžini 3,1 km (vrednost projekta 780 tisoč

župan mag. Boris Podvršnik evrov). Od začetka letošnjega leta traja obnova lokalne ceste Ostruh–Studenčnikov križ v vrednosti 690 tisoč evrov. Ministrstvo za zdravje RS nam je odobrilo del sredstev za obnovo Zdravstvene postaje Zreče. Za omenjeni projekt smo dobili še donatorska sredstva treh največjih podjetij iz Zreč, skupna vrednost projekta pa je znašala 220 tisoč evrov. Energetsko učinkovitejšo podobo bosta v dveh letih dobila tudi vrtec in osnovna šola. Zamenjali oziroma posodobili bomo svetilke javne razsvetljave, za kar smo sredstva pridobili s prijavo na razpis pri Petrolu. Z zavodom za varstvo narave sodelujemo v projektu ohranjanja mokrišč Wettman, sodelovali pa smo tudi v projektu Natreg, vizija in strategija Pohorja 2030.

15


Zelena občina Občina Žalec se lahko pohvali z dolgoletno usmeritvijo v trajnostni razvoj predvsem na področju varstva okolja in ohranjanje narave, kar ustvarja dobre pogoje za razvoj ekoturizma. Za številne projekte smo pridobili sredstva EU in RS ter priznanja. Vlagamo v gradnjo in obnovo kanalizacijskega sistema (Petrovče, Šempeter, Liboje), pri čemer je končan del gradnje primarnega kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave Kasaze za potrebe šestih občin Spodnje Savinjske doline. Gradimo in obnavljamo ceste ter saniramo plazove, skrbimo za ustrezno ravnanje z odpadki, spremljamo stanje in urejanje vodotokov, spodbujamo in osveščamo za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov. Prejeli smo priznanji planetu Zemlja prijazna občina 2012 in najbolj zelena občina 2010. Leta 2011 je bila sprejeta strategija razvoja turizma 2012–2018, pri kateri imata pomembno vlogo trajnostni razvoj in ekoturizem. Glavne dejavnosti so: urejanje in promocija tematskih in ko-

župan Janko Kos lesarskih poti, trajnostni razvoj ribnika Vrbje z zaledjem, Ponikovskega krasa z jamo Pekel in Arheološkega parka Šempeter, Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, podeželska tržnica v Žalcu, odkup kmetije v Petrovčah za potrebe ureditve »vaškega jedra«. Projekt prenove starega mestnega jedra z malo manj kot 2 milijona evrov (kar je 85 odstotkov vseh potrjenih upravičenih stroškov investicije, ki znašajo približno 2,3 milijone evrov) sofinancira EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Celovita prenovitvena dela zajemajo zelene površine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, nizkonapetostni priključek, semaforizacijo in javno razsvetljavo. S prenovo želimo poudariti identiteto mesta in ob tem izboljšati kakovost življenja in gibanja ter manifestacije različnih vlog trga.

Trajnostna usmeritev regije Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je opredelitev za trajnostni razvoj regije izbrala za eno svojih stalnih in prednostnih nalog. Spoznanje o potrebnosti razvoja regije na način, ki vplivno enakovredno upošteva družbo, okolje in kapital, smo vse od ustanovitve družbe RASR idejno vgradili v koncept priprave Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije. Odgovorno smo prevzeli nalogo aktiviranja regijskih razvojnih partnerjev za njihov pristop in sprejem deklaracije, pri čemer smo leta 2011 najprej nagovorili vseh 31 občin Savinjske regije in druge pomembne nosilce družbenega razvoja regije. Smer trajnostne-

16

direktor Janez Jazbec ga razvoja regije je v letu 2012 nadgradilo in učvrstilo 40 pomembnih nosilcev gospodarskega razvoja regije, ki so sprejeli in podpisali deklaracijo. Tako kot skrbniki izvajanja deklaracije se v Razvojni agenciji

Savinjske regije tudi kot njeni sopodpisniki zavedamo, da moramo biti vztrajni, prepričljivi in prav tako verodostojni. Ob uveljavljanju do okolja prijaznih oblik in načinov internega poslovanja pripravljamo, vodimo in izvajamo tudi projekte, v katerih je zaznaven trajnostni razvoj regije. Med projekti izpostavljamo projekt Savinjska regija – Ekoregija, v okviru katerega skrbimo za izmenjavo primerov dobrih praks, ki so jih uresničile naše občine na področju različnih okoljskih in drugih ukrepov trajnostnega razvoja. Z izvajanjem projekta Podje-

tno v svet podjetništva, ki ga sofinancira EU, usposabljamo mlade brezposelne izobražence za vstop na trg dela. Z izvajanjem projekta Regijska štipendijska shema Savinjske regije mladim omogočamo kadrovske štipendije za izobraževanje v skladu s potrebami delodajalcev, ki jih uspemo vključiti v štipendijsko shemo. Mladim je omogočena prva zaposlitev, s čimer v regiji ostajata znanje in kapital naših mladih.

Od podjetništva do razvojnih projektov Med pomembne mejnike v razvoju Razvojne agencije Savinja se štejejo razdelitev prej enotne Občine Žalec na šest občin Spodnje Savinjske doline v letu 1998 (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Ves čas prisotna težnja po združevanju in iskanju skupnih razvojnih rešitev se je najprej uresničila leta 2008 na področju razvoja podeželja z ustanovitvijo Las Spodnje Savinjske doline, v letu 2009 pa še z ustanovitvijo Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline. Z vstopom Slovenije v EU leta 2004 se je pojavila priložnost za sofinanciranje ključnih razvojnih projektov s pomočjo evropskih sredstev. V tem obdobju smo v dogodke in usposabljanja vključili 4.200 udeležencev, izvedli 887 registracij podjetij v okviru točke e-VEM in realizirali 82 velikih projektov v skupni vrednosti več kot 62 milijonov evrov. Delovna področja agencije so osredotočena na podjetniško in drugo razvojno svetovanje: na pripravo, vodenje, izvajanje območnih razvojnih programov in

direktor Stojan Praprotnik povezave s subregijskimi, z regijskimi in nacionalnimi programi ter na pripravo, vodenje in izvajanje evropskih in nacionalnih projektov. Skladno z usmeritvami EU bo v novem programskem obdobju pomagala pri spodbujanju razvoja novih idej in programov doline in si prizadevala za umeščenost teh v programe na regionalni ravni, kar bo osnova za dostop do evropskih finančnih sredstev. Osrednja naloga bo tudi v prihajajočih letih nudenje podpore pri izvajanju razvojnih nalog, v podpori in pomoči investitorjem, da bi čim bolje izkoristili vse priložnosti. Razvojno svetovanje na različnih področjih bo še naprej ena naših glavnih nalog. Usmerjeni bomo v storitve, ki jih že nudimo (e-VEM), še naprej pa bomo razvijali in nadgrajevali obstoječe projekte (Las …), s čimer bomo krepili povezovalno vlogo na območju doline in Savinjske regije.


Zeleni turizem Med že izvedenimi aktivnostmi Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) izstopa projekt Rubires, katerega cilj je bil porast uporabe obnovljivih virov energije. V SAŠA regiji so se na podlagi opravljenih analiz odločili za lesno biomaso. Projekt se je vzporedno s povečanjem rabe obnovljivih virov ukvarjal z možnostmi ustvarjanja in povečanja dodane vrednosti v regiji ter z ustrezno urejenostjo in usklajenostjo na področju rabe zemljišč, ki bi lahko bila namenjena za pridelavo biomase. Projekt Regionalna destinacijska organizacija SAŠA se izvaja od leta 2011 do vključno 2013. Namen projekta je izvajanje promocijskih, distribucijskih, razvojnih in operativnih funkcij ter krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju turizma na regionalni

direktorica Jasna Klepec ravni. Med projektne aktivnosti spada v letu 2011 izvedena analiza stanja trajnostnega razvoja turistične destinacije SAŠA. Ta je izhodišče za oblikovanje vizije trajnostnega razvoja, zapisane v strategiji razvoja do leta 2015. Strategija z zastavljenimi aktivnostmi upošteva smernice trajnostnega oz. zelenega turizma ter potrebne omilitvene ukrepe. S sprejetjem strategije so se turistični ponudniki – partnerji v projektu – obvezali upoštevati smernice in izvajati aktivnosti, ki jih opredeljuje strategija. Drugi projekti trajnostnega razvoja: organizacija 5. razvojne konference lesarjev – vseslovensko srečanje lesnopredelovalne panoge, organizacija razvojne konference SAŠA.

Izkušnje z odpadki V podjetju Simbio, d. o. o., imamo večletne izkušnje na področju ravnanja z odpadki. Odgovorno ravnanje z odpadki je zaradi upravljanja z naravnimi viri in vplivov odlaganja na okolje pomemben del trajnostnega razvoja. Od leta 2009 imamo v upravljanju Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, ki v smislu trajnostnega razvoja predstavlja ključno infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Savinjski regiji. V podjetju redno izvajamo razvojno dejavnost, katere glavni cilj je racionalna in okoljsko sprejemljiva raba virov. V preteklih letih smo tako med drugim zaradi optimizacije delovanja objekta mehansko-biološke obdelave (MBO)

direktor mag. Marko Zidanšek povečali velikost vsipnih jam in postavili balirno linijo. Nadgradnja verig mostnih dvigal, nadgradnja ventilacijskega sistema in namestitev magnetnega izločevalca so le nekatere od izvedenih izboljšav objektov kompostarne in MBO. Na področju okolja smo izvedli nadgradnjo čistilne naprave in

namestili merilce ravni podzemne vode. Trenutna razvojna dejavnost je usmerjena k povečanju učinkovitosti objektov in dodatnemu zmanjšanju vplivov na okolje. V kompostarni in MBO načrtujemo nove tehnološke izboljšave z namenom optimizacije, dodatnih prihrankov energije in povečanjem kapacitet za biostabilizacijo. Načrtujemo tudi avtomatizacijo sortirne linije za sortiranje

ločeno zbrane odpadne embalaže, katere količina se iz leta v leto povečuje. Predvidena investicija je tudi izvedba večjega sistema za predčiščenje odpadnih vod, ki bo zagotovil večjo stopnjo predčiščenja in tako razbremenil Centralno čistilno napravo Celje.

Turizem in dopolnilne dejavnosti V Razvojni agenciji Kozjansko z razvojnimi in projektnimi aktivnostmi spodbujamo k ustvarjanju zavedanja o trajnostnem načinu življenja. Izraz trajnostni razvoj namreč ne pomeni nič drugega kot to, da znamo vire, ki nam jih okolje nudi, izrabljati na način, ki omogoča njihovo obnavljanje, da bodo na voljo tudi prihodnjim generacijam. Prva oblika turizma v zgodovini je bil romarski turizem, ki predstavlja potencial za razvoj turistične ponudbe, ki temelji prav na trajnostni uporabi naravnih virov in kulturne dediščine. Razvojna agencija Kozjansko sodeluje pri dveh čezmejnih projektih na temo romarskega turizma (Marijina romarska pot v sodelovanju s partnerji s Hrvaške in Po poteh romarjev in božjih popotnikov v Evropi v sodelovanju s partnerji iz Avstrije), v katerih se postavljajo osnove za razvoj tovrstne ponudbe. Drugi sklop razvoja podeželja na trajnostni način predstavljata spodbujanje dopolnilnih dejavnosti in iskanje dodatnih virov zaslužka na kmetijah. S projektom Z dežele v okviru Lokalne akcijske skupine Od

direktorica mag. Andreja Smolej Pohorja do Bohorja razvijamo blagovno znamko Zeleni snop, omogočamo ponudnikom predstavitev njihovih kakovostnih izdelkov in jim pomagamo pri preboju na trg. S projektom Tradicionalno in naravno s partnerji iz vse Evrope ozaveščamo potencialne ponudnike o pravilni rabi in izrabi zelišč na trajnostni način (brez izropanja naravnih virov) in o možnostih dodatnega zaslužka z njihovim pravilnim nabiranjem in predelavo. Princip trajnosti želimo predstaviti in privzgojiti tudi mladim. Mladinski center Šentjur, ki deluje v okviru agencije, izvaja projekte, kjer jih učimo gospodarnega ravnanja z vsemi viri. Primer tega je projekt Mi gremo pa po občini.

17


Lokalna samooskrba in varovanje okolja Razvojna agencije Sotla že vse od leta 2001 aktivno deluje na območju subregije Obsotelje in Kozjansko (občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje) in tako pomembno vpliva na trajnostni razvoj subregije in tudi Savinjske regije kot celote. Aktualna vprašanja, ki pripomorejo k trajnostnem razvoju Savinjske regije, so osnova večine projektov, ki jih RA Sotla izvaja s partnerji. Lokalna samooskrba je zagotovo ena od težav, ki jo je treba rešiti lokalno, pomagati pridelovalcem in predelovalcem, da je pot z njive na krožnik čim krajša. V projektu Privoščimo si domače tako širša javnost lahko spoznava pomen lokalne hrane, krajših prehranskih verig in nakupuje na lokalno organiziranih tržnicah in prireditvah. Vsekakor se s projektom trudimo utrditi trenutno poznavanje o lokalni prehrani in svežini, saj je le lokalna, raznolika in bogata hrana tista, ki daje zdrav užitek in omogoča

direktorica Bojana Žaberl kakovost življenja. Varovanje okolja je osnova za kakovost življenja. Različni partnerski projekti pomembno vplivajo na ohranitev neokrnjene krajine Obsotelja in Kozjanskega. Med njimi posebej izpostavljamo dva: projekt Glavate vrbe, s poudarkom na sonaravnem upravljanju z obrežno vegetacijo ob Šmarskem potoku, in projekt Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov (Slovenija–Hrvaška), s katerim smo na čezmejnem območju uredili del kanalizacijskega voda in ozavestili širšo javnost o pomenu varovanja okolja. Ob dveh zgoraj naštetih področjih tudi trajnostni razvoj turizma, podeželja in subregije ostajajo osnovno poslanstvo Razvojne agencije Sotla, ki se s svojimi aktivnostmi trudi ohraniti pristnost območja Obsotelja in Kozjanskega.

Gozd je v naši naravi Pojem trajnostnega razvoja je bil pred četrt stoletja opredeljen v OZN, malokdo pa ve, da pravzaprav izhaja iz gozdarstva. Gozdarji so trajnostni pristop že pred tristo in več leti razvijali z ureditvenimi načrti za posamezna gozdna območja, katerih cilj je bil dolgoročno zagotavljanje ustreznih količin lesa. V Sloveniji je bil prvi takšen načrt izdelan leta 1724. Dolgo tradicijo trajnostnega pristopa dopolnjujeta načeli sonaravnosti in mnogonamenskosti, pri katerih slovenski gozdarji vztrajamo zadnjih petdeset let.

18

vodja mag. Robert Hostnik Praktične ukrepe trajnostnega gospodarjenja udejanjamo z načrtnim delom z gozdovi. Usmerjanje njihovega razvoja na Celjskem je bilo v preteklem

letu kljub številnim materialnim in kadrovskim težavam, s katerimi se sooča javna gozdarska služba, uspešno. Med drugim smo sodelovali z več kot 5.500 lastniki gozdov, s katerimi smo na osnovi trajnostnega in sonaravnega pristopa za posek skupaj označili več kot 275.000 kubičnih metrov lesa dreves, kar je največ v zadnjem desetletju. Poskrbeli smo za nego mladih gozdov na več kot 150 hektarjih. S petnajstimi izvedenimi tečaji smo izobraževali lastnike gozdov za varno delo v gozdu in več kot tri tisoč otrok popeljali v gozd in jih na osnovi gozdne pedagogike navduševali in vzgajali o pomenu gozdov. Z drugimi uporabniki gozdov usklajujemo posege v gozdni prostor, načrtujemo dol-

goročni razvoj gozdov in izvajamo strokovna dela s področij varstva gozdov, gozdnih prometnic in lovstva. Smo javna gozdarska služba, katere osnovni namen je trajnostno usklajevanje ekonomskih interesov gozdnih lastnikov z javnimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov. Gozdarji s tem ključno prispevamo k njihovi dodani vrednosti in smo prvi člen v strateško pomembnem razvoju gozdno lesnih verig.

Trajnostna skrb za gozdove Nazarska enota zavoda za gozdove sodeluje v številnih projektih trajnostnega razvoja. Projekt Solčavski gorski les pomeni promocijo tega lesa, posekanega ob pravem času, in postopno uveljavitev blagovne znamke. Zato je pomemben festival gorskega lesa, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Občino Solčava. Začela so se tudi dela pri projektu Urejanje javne turistične infrastrukture ob Solčavski panoramski cesti (v sodelovanju z Občino Solčava in s Turističnim društvom Solčava). Skrb za trajnost in promocijo okoljskih vrednot zajema: utrjevanje in opremo poti Žagarski mlin–Repov slap (KE Luče v sodelovanju s krajani in lastniki gozdov iz Podvolovljeka), vzdrževanje gozdnih učnih poti (table in objekti na poteh), vzdrževanje drevoreda češenj in lip na poti od Nazarij do Mozirja (sodelujoči: občini Nazarje in Mozirje, Savinjsko gozdarsko društvo, ZGS), saditev in označitev redkih in ogroženih drevesnih vrst (skorš …).

vodja Anton Breznik Aktivnost osveščanja javnosti zajemajo: nadaljevanje projekta Invazivne tujerodne rastline (predstavitev eksponatov – Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec Nazarje), postavitev razstave Gozd in voda ob mednarodnem letu sodelovanja na področju voda (muzej v Vrbovcu in Ribiški dom Ljubno), predavanje Dušice Kunaver z naslovom Čar gozda in lesa v Nazarjah (v sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom), vodenje odraslih skupin po gozdnih učnih poteh, sodelovanje na lesarskem prazniku v Nazarjah (promocija lesa in gozdnih dobrin). Usmerjanje lastnikov v trajnostni razvoj gozdov zajema: vsakoletne seminarje za lastnike gozdov, organizacijo in izvedbo ekskurzij, program razvoja podeželja in certificiranje gozdov – predavanja, informacije.


Ohranjanje slovenske narave Na območju Savinjske regije deluje Območna enota Zavoda RS za varstvo narave s sedežem na Trnoveljski cesti 2 v Celju. Območna enota opravlja strokovne naloge na obsežnem območju od Solčave na skrajnem severozahodnem delu do Bistrice ob Sotli na JV ter od Vitanja, Zreč na severu do Sevnice na jugu, skupno nekaj manj kot 2800 km2, kar predstavlja slabih 14 odstotkov ozemlja Slovenije. Območna enota Celje Zavoda RS za varstvo narave pokriva 36 občin na krajinsko in biogeografsko zelo raznolikem delu Slovenije. Tu je evidentiranih skoraj tisoč naravnih vrednot, tu so regijski park Kozjanski park, 7 krajinskih parkov, naravni rezervat Greben Smrekovec – Komen in Melišče pod Planjavo, 161 naravnih spomenikov in številna območja Natura 2000. Osrednje poslanstvo zavoda je ohranjanje slovenske narave in skrb zanjo s poudarkom na njenih najvrednejših delih.

vodja Mojca Tomažič Strokovno znanje in pozitiven odnos do narave gradimo z načelom razumne rabe obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov. Naravi prijazno sobivanje razvijamo po načelu participacije drugih strok in deležnikov. Pomembnejši projekti na območju Svinjske regije se odvijajo na širšem območju Pohorja (projekta Alpa in Wetman), v letošnjem letu smo uspešno zaključili projekt Glavate vrbe. Aktivno sodelujemo v projektu poplavne varnosti Mestne občine Celje. Tudi v prihodnje bo naše delo usmerjeno v varovanje najvrednejše narave oziroma najbolj ogroženih območij. Delali bomo tudi pri domačih in mednarodnih projektih, ki spodbujajo ohranjanje narave.

Za vodilno izobraževalno vlogo Najpomembnejše poslanstvo Visoke šole za varstvo okolja, samostojnega visokošolskega zavoda iz Velenja, sta izobraževanje in vzgoja deficitarnih kadrov (ekotehnologi/nje), ki bodo doprinesli k razvoju okoljevarstva in k trajnostnemu razvoju Slovenije. Študentom z izvedbo zanimivih, interdisciplinarnih študijskih programov Varstvo okolja in ekotehnologija na prvi in drugi bolonjski stopnji zagotavljamo pridobivanje ustreznega znanja in kompetenc za reševanje najrazličnejših izzivov na področju

dekan doc. dr. Boštjan Pokorny okoljevarstva, okoljskih tehnologij, naravovarstva ter trajnostnega razvoja. Prepletenost naravoslovnih in družboslovnih študijskih vsebin, vpetost šole v mednarodno okolje in izvedba različnih obštudijskih

dejavnosti zagotavljajo vzgojo kadrov, ki bodo na okoljskem področju znali konstruktivno delovati, tj. z omogočanjem družbenega razvoja, a ob hkratnem upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih standardov. Dinamična zgodovina antropogenih vplivov na okolje in okoljevarstva v Savinjski regiji, ki je svojevrsten naravni poligon in aktualen vir sodobnih okoljevarstvenih spoznanj, vključitev številnih strokovnjakov iz akademske sfere in prakse v študijski proces,

pripadnost in elan sodelavcev ter dosedanji dosežki (umeščenost v okolje, novi sodobni prostori, pridobljeno zlato jabolko kakovosti itn.) omogočajo šoli, da postane vodilna izobraževalna inštitucija na področju varstva okolja, okoljskih tehnologij in trajnostnega razvoja v slovenskem in tudi širšem evropskem prostoru.

Skrb za pridelavo hrane V letu 2012 smo v KGZS Celje za kmete z območja zavoda pripravili 44 vlog za razpise ministrstva za kmetijstvo in okolje za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 131 vlog za razpis Pomoč mladim prevzemnikom kmetij in 14 vlog za naložbe s področja diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti. Pripravili smo 30 tehnoloških načrtov za gradnjo hlevov – 13 novogradenj in 17 rekonstrukcij. Vsi projekti bodo pomembno prispevali k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in varovanju okolja, prav tako k boljšemu počutju živali. Izdelali smo tehnološki načrt za predelavo mesa na kmetiji in dve rekonstrukciji. Na območju zavoda je v letu 2012 število kmetij z dopolnilno dejavnostjo poraslo za 360. Tudi lani smo sodelavci zavoda sodelovali pri projektu izvedbe razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kmete z območja zavoda so v ocenjevanje poslali kar 338 izdelkov. V zadnjih dveh letih so prejeli kar 35 znakov kakovosti.

direktor Stanko Jamnik Izvedli smo 151 usposabljanj kmetovalcev za izvajanje ukrepov kmetijsko-okoljskega programa ministrstva za kmetijstvo in okolje, v katere je vključenih 5025 kmetij. Izvedli smo preglede navzkrižne skladnosti na 604 kmetijah. Kmetije smo spodbujali in usposabljali za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Število ekoloških kmetij je v letu 2012 naraslo za 68. Na območju je tako že 631 ekoloških kmetij (6,08 odstotka vseh). Poleg tega smo preko javnega razpisa ministrstva za kmetijstvo in okolje izvedli 23 usposabljanj, od tega 13 za dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom, dve o optimizaciji živinorejske proizvodnje, dve s področja ekološkega kmetovanja, dve s področja biotičnega varstva rastlin in dve o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov s pomočjo anaerobne obdelave živinskih gnojil.

19


Ne le varovanje okolje Trajnostni razvoj je ena izmed ključnih vrednot, ki jih goji in za katere se zavzema Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ). Pod svojim okriljem združuje več kot štiri petine gospodarstva območnega partnerstva SAŠA, merjeno po vrednosti kapitala in številu zaposlenih. Članice SŠGZ trajnostnega razvoja ne sprejemajo in udejanjajo zgolj v ožjem smislu varovanja okolja, temveč v vseh pojavnih oblikah in pri izvajanju vseh ključnih poslovnih funkcij. Seveda obstajajo na tem področju še velike rezerve, zato si bomo za

direktor mag. Franci Kotnik naslednje razvojno obdobje do leta 2020 zastavili še višje cilje kot doslej. Želimo, da bi prostor, v katerem živimo in delamo – z vsemi njegovimi viri – ohranili za generacije, ki prihajajo za nami in ga izboljšali v tem smislu, da bo prijazen za bivanje in konkurenčen za ustvarjanje nove dodane vrednosti.

Humanitarni za otroke Novi tednik in Radio Celje, največjo medijsko hišo na Celjskem, odlikuje odgovoren odnos do okolja tako v smislu njegovega varovanja kot tudi širše. Pri svojem delu tako v vse večji meri uporabljamo tehnologijo, ki je okolju prijazna in ga ne obremenjuje. Ker se trajnostni razvoj ne osredotoča samo na okoljska vprašanja in ekološko delovanje, temveč med svoje stebre uvršča tudi razvoj družbe, naj dodam, da medijska hiša Novi tednik in Radio Celje z veseljem in odgovornostjo sodeluje pri najrazličnejših humanitarnih akcijah, tako tistih, ki pozivajo k pomoči na območju regije, kot tudi tistih, kjer je združena celotna država. S poročanjem o različnih aktualnih temah v Savinjski regiji medija opozarjata na pozitivne, pa tudi negativne pojave, ter večkrat prispevata k hitrejšemu reševanju težav ljudi. To velja zlasti v primerih, ko je treba pomagati pri zbiranju pomoči za socialno

20

direktor Srečko Šrot ogrožene ali za tiste, ki jih je prizadela kakšna nesreča. Zadnje mesece se lahko pohvalimo, da smo pomagali zbirati denar za nakup ultrazvočnega aparata za Ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin v Splošni bolnišnici Celje. Konec avgusta je bilo na računu več kot 7 tisoč evrov! Ponosni smo, da smo v juniju z donacijo več kot tone odpadnega papirja pomagali društvu Luč upanja, katerega cilj je gradnja šole v Indiji, častna pokroviteljica projekta pa je evropska poslanka dr. Romana Jordan.

Za ohranjanje in več delovnih mest Znanje je bistveno in nujno za uspešno poslovanje in premagovanje ovir na podjetniški poti, zato sta stalni aktivnosti zbornice organizacija in izvedba različnih izobraževanj v obliki seminarjev, predavanj, predstavitev, delavnic in usposabljanj z različnih področij. Pri tem zasledujemo cilj, da člani zbornice, njihovi zaposleni in drugi udeleženci dobijo čim več koristnih informacij in znanj za lažje poslovanje. Že peto leto smo z izvajanjem projekta, ki ga podpirajo Mestna občina Celje in občine Dobrna, Štore in Vojnik, osnovnošolcem in njihovim staršem predstavili pomembnost pridobivanja informacij, ki so pomembne pri odločitvah učencev o izbiri nadaljevanja izobraževanja. V projektu smo si zadali nalogo promovirati karierne poti in spodbujati inovativnost, podjetnost in ustvarjalnost. Aktivnosti projekta so bile celo leto 2012, sodelovalo je 16 podjetnikov, članov OOZ Celje, izvedenih je bilo 26 dogodkov, udeleženih 13 osnovnih šol in 557 osnovnošolcev ter njihovih staršev.

direktor Miran Gracer OOZ Celje v sodelovanju z MO Celje pripravlja Strategijo razvoja gospodarstva na območju MO Celje. V okviru projekta sta bili oblikovani širša in ožja skupina za pripravo strategije, zastavljena je bila celotna metodologija priprave, narejeni sta bili analiza stanja s pomočjo pridobljenih podatkov iz različnih baz in analiza dobrih praks občin v Sloveniji na področju spodbujanja podjetništva in gospodarstva. Analizirani so bili podatki, organizirana je bila okrogla miza, izvedenih je bilo več delovnih srečanj skupin. Dokument bo pripravljen do jeseni letos. Zbornica in občina načrtujeta doseganje skupnih ciljev, usmerjenih v dolgoročni razvoj in krepitev gospodarstva, ki bosta prinesla koristi vsem.


Lepo življenje zdaj in v prihodnje Iniciativa Razvojne agencije Savinjske regije za deklaracijo trajnostnega razvoje regije je dobra in uspešna poteza, ki ni smo na papirju, temveč je zaživela v Savinjski regiji. Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnostim, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. S trajnostnim razvojem naj bi se tudi ohranjala biološka raznovrstnost. Krovni pojem trajnostnega razvoja obsega še več drugih vidikov, nenazadnje tudi možnosti razvoja vsakega človeka ali združbe, če ne škoduje drugim. Strategija trajnostnega razvoja obsega, bolj dosledno po vrhu Združenih narodov 2005, tri stebre: gospodarski, socialni razvoj in varstvo okolja. Ta strategija nazorno opredeljuje pre-

direktor Drago Polak pletenost družbene odgovornosti, socialnega podjetništva in trajnostnega razvoja. V Savinjski regiji smo z deklaracijo trajnostnega razvoja neke vrste pionirji pri širokem vključevanju vseh družbenih struktur ne samo na deklarativni ravni, temveč s konkretnimi aktivnostmi za lepši danes in jutri. Iz te prakse bi morda lahko poenostavili definicije trajnostnega razvoja, socialnega podjetništva in družbene odgovornosti kot prizadevanja za lepo življenje sedanje in bodočih generacij. Le tako naprej, regija, in še druge spodbudimo in povežimo!

Brez zaupanja in delovnih mest ne gre V razvitih državah imajo nevladne organizacije dve pomembni nalogi: ustvarjanje delovnih mest (ki jih je sicer zaradi avtomatizacije in informatizacije vse manj) in ustvarjanje zaupanja v družbo, brez katerega ni mogoče uresničiti pomembnih družbenih projektov. Zgoraj navedeni nalogi sta tudi izredno pomembni za trajnostni razvoj. V pogojih visoke stopnje brezposelnosti je težko uresničevati cilje trajnostnega razvoja, ker to zahteva visoko stopnjo zavedanja in pozitivne naravnanosti. Istočasno načelo

direktor dr. Stanko Blatnik trajnostnega razvoja zahteva pomembne družbene spremembe, ki predpostavljajo zaupanje v družbo, da bi jih lahko uresničili. Ipak že peto leto izvaja pro-

jekt Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije. V regiji je registriranih približno 2.900 nevladnih organizacij, od katerih se je v stičišče vključilo 332. Med temi organizacijami je veliko takšnih, ki neposredno podpirajo trajnostni razvoj in opozarjajo na odstopanja od načel trajnostnega razvoja (okoljevarstvene organizacije, organizacije, ki podpirajo osebe s posebnimi potrebami in njihovo vključevanje v družbo, organizacije, ki podpirajo mlade ali starejše in podobno). Ipak na različne načine podpira nevladni sektor v Savinjski regiji (izobraževanje, svetovanje, pomoč pri promociji in predstavitvi organizacij, priprava prijav na različne razpise).

Z vključitvijo predstavnikov civilne družbe v razvojni svet Savinjske regije smo pridobili širše možnosti za predstavitev nevladnih organizacij in njihov vpliv na trajnostni razvoj regije. Začeli smo široko akcijo razvoja in uporabe mehanizmov, s katerimi bomo okrepili materialno osnovo nevladnih organizacij in jim tako omogočili še bolj intenzivno delovanje na področju trajnostnega razvoja.

Ohranjanje tradicionalnega Kozjanski park je eno največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Večji del parka spada v območje Nature 2000, od leta 2010 ima zavarovano območje parka s širšim vplivnim območjem status biosfernega območja v okviru programa Človek in biosfera (MAB – Man and biosphere, ki deluje pod okriljem Unesca). Večji del naravovarstveno najpomembnejših habitatov območja je ustvaril in še ustvarja človek s trajnostnim kmetovanjem in z rabo naravnih dobrin. Visokodebelni travniški sadovnjaki in suha travišča hribovskih predelov so tisti habitati, ki jih zaradi naravovarstvenega pomena želimo ohranjati. Suha travišča so bila ogrožena zaradi zaraščanja, intenziviranja kmetovanja, čezmerne paše. S projektom Life Narava Ohranjanje in upravljanje z visokimi suhimi travniki Vetrnika in Oslice nam je uspelo preprečiti njihovo izgubo. Kartiranje trav-

direktor Hrvoje Teo Oršanič nikov, renaturacije, načrt upravljanja, vključevanje lastnikov v kmetijsko-okoljske programe, vzpostavitev stalnega nadzora in meritev so le nekatere projektne aktivnosti. Zaradi ohranitve travniških sadovnjakov smo sodelovali pri treh velikih projektih. Eden je bil nacionalni – Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Dva sta bila mednarodna, in sicer Interreg IIIA – Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine in IPA – Od vijeglavke do soka. Najpomembnejše projektne pridobitve so revitalizirani travniški sadovnjaki, vzpostavitev kolekcijskega sadovnjaka avtohtonih tradicionalnih sort jabolk in hrušk in vzpostavitev edine ekološke drevesnice s tradicionalnimi sortami v Sloveniji ter mobilna polnilna linija za proizvodnjo soka.

21


Spreminjajmo svet! V Šolskem centru Šentjur razvijamo vse oblike izobraževanj za prihodnost, za trajnostni razvoj, za nove zelene poklice. Uspešno razvijamo šolsko posestvo kot primer dobre prakse – za pridelavo kakovostne hrane, za razvoj zelenih tehnologij in ves krogotok pridelave, predelave in zanimive ponudbe, ob upoštevanju bogatega znanja o naravi in okolju. V vsem tem se povezujemo  z ostalimi šolami in inštitucijami po Evropi. Tole je zapis našega dijaka Davida Šketa ob zaključku mednarodne izmenjave Leonardo da Vinci, Šentjur/Yspertal 2013. »Dijaki, ki se udeležijo projekta, pridobivajo praktična strokovna znanja, izboljšajo komunikacijo v tujem jeziku ter spoznavajo navade, tradicijo ter miselnost različnih narodov. V letošnjem šolskem letu smo projekt izvedli v Yspertalu v Avstriji. Tamkajšnja srednja strokovna šola za naravovarstvo največjo skrb poleg tradicionalnih vrednot posveča okolju ter znanju o tehnologijah,

direktor mag. Branko Šket povezanih z okoljem. Všeč nam je bila njihova vizija, da je dijaka potrebno izobraziti za vstop v življenje na več področjih. In da moramo sodelovati z naravo. Velik del njihovega proučevanja v šoli je naravnan naravovarstveno. Kako reciklirati, ponovno uporabiti, razumeti delovanje narave, uporabiti lastno znanje in domišljijo … Očarali so nas s svojim razmišljanjem. Do poznega popoldneva smo delali v laboratorijih in na terenu. Vsakodnevno smo bili prisotni pri dopoldanskem pouku. Predzadnji dan je  sledila svečana podelitev certifikatov za zaključek našega  projekta. Direktor dr. Jochan Zechner nas je iskreno pohvalil  in zaželel vse dobro. Domov smo se vrnili polni znanja, navdiha in motivacije za spreminjanje sveta na bolje. Spreminjaj svet z nami, dijaki iz programa naravovarstvi tehnik Šolskega centra Šentjur!«

Pet evropskih projektov Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA), ki je bil ustanovljen v okviru projekta Establishment of local or regional energy Agencies, v okviru evropskega programa Intelligent Energy Europe (IEE), uspešno izvaja mnoge aktivnosti na področju učinkovite rabe energije (URE) in izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE). KSSENA za lokalne skupnosti izvaja energetski menedžment, ki zajema vodenje in koordinacija procesov za zmanjša-

22

direktor Boštjan Krajnc nje rabe in stroškov energije v javnih zgradbah (izvajanje energetskih pregledov, vzpostavitev in vodenje sistemov

za spremljanje rabe energije, usposabljanje in izobraževanje uporabnikov zgradb, izdelava strategije razvoja javne razsvetljave, svetovanje ipd.). Zavod na različnih programih trenutno izvaja aktivnosti pri petih evropskih projektih. - V okviru projekta GeoSEE (South East Europe - SEE), pri katerem je KSSENA vodilni partner, se bodo raziskale možnosti izkoriščanja geotermalne energije v kombinaciji s še enim OVE, z namenom proizvajanja električne energije. - Projekt TRACE (SEE) temelji na izmenjavi dobrih praks med občinami na področju URE in zakonodaje pri gradnji nizkoenergijskih in pasivnih objektov.

- Pri projektu EnergyCity (Central Europe) partnerji na primerih dobrih praks in analiz stanj v različnih evropskih mestih raziskujejo možnosti izboljšanja energetske učinkovitosti v mestih. - Namen projekta Meshartility (IEE) je pristop občin k izdelavi in implementaciji lokalnih akcijskih načrtov za zmanjšanje emisij CO2 in pristopu h Konvenciji županov. - Glavni namen projekta EURONET 50/50 max (IEE) je ozaveščanje otrok o boju proti podnebnim spremembam.

Zdrava voda iz pipe V svetu so redka mesta, kjer lahko prebivalci zdravo vodo pijejo iz pip. Mi jo lahko. In v podjetju Vodovod-kanalizacija skrbimo, da jo bodo lahko pili tudi naši otroci. S pitno vodo oskrbujemo dobrih 93 odstotkov prebivalcev na območju Mestne občine Celje, občin Vojnik, Štore in Dobrna. Prav tako skrbimo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zato da v naravo vračamo takšno vodo, kot smo jo iz nje vzeli. Da to dragoceno in v svetu vse bolj redko dobrino pripeljemo do pip naših uporabnikov, imamo vzpostavljen razvejan sistem vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter vodooskrbnih in drugih potrebnih objektov. Med njimi izpostavljamo eno zadnjih večjih pridobitev, to je Vodarna Frankolovo. Vodarna Frankolovo ali čistilna naprava za čiščenje surove vode je bila zgrajena leta 2011 z namenom, da bi zagotovili varnejšo in zanesljivejšo oskrbo vodovodnega sistema Celje tudi v času intenzivnih padavin,

direktor mag. Marko Cvikl ko zakali vodni vir Frankolovo. Ta cilj je bil v celoti uresničen, saj tudi v času rekordno visokih temperatur in dolgih sušnih obdobjih v vodovodnem sistemu Celja niso več potrebne omejitve porabe pitne vode.  Čiščenje pitne vode v Vodarni Frankolovo temelji na postopku ultrafiltracije, pri katerem se voda filtrira skozi membrane z izredno majhnimi  porami, tako da se na filtru zadržijo vsi delci, ki so večji od petih stotink mikrometra. Filter odstrani iz vode tudi vse bakterije in večino virusov. Tako ni presenetljiv podatek, da so rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode visoko nad slovenskim povprečjem in dokazujejo, da je za pitno vodo v vodovodnem sistemu, s katerim upravlja celjska VO-KA, dobro poskrbljeno.


Naklonjeni novim izzivom K trajnostnemu razvoju je podjetje A2S zapisano že od prvega dne svojega obstoja. Savinjska regija je področje, kjer podjetje črpa svoje kadre in je regija, ki ji je namenjena glavnina naše dejavnosti. Tu delamo, tu se razvijamo in tu živimo. Leta 1986 (takrat je podjetje nastalo) smo pričeli z dejavnostjo računalništva, nekaj let kasneje dodali razvoj, proizvodnjo in trženje alarmno-varnostnih naprav, nato se je leta 1994 ponudila poslovna priložnost, ki nas je popeljala v svet avtomobilizma, kjer smo še danes (pooblaščeni trgovec in serviser za motorna vozila znamk Volkswagen in Audi). Iz omenjenega je mogoče sklepati tudi to, da smo nemirno, radovedno in novim izzivom naklonjeno podjetje, ki je nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi. Takšna priložnost se nam je

Direktor Aljoša Džumhur Direktorica Andreja Buneto ponudila pred tremi leti, stopili smo namreč v poslovni svet LED-tehnologij, ki zajema zamenjavo in posodobitev obstoječe razsvetljave z naprednejšo, okolju prijazno in energetsko varčno LED-razsvetljavo. V zadnjem letu pa se vedno bolj usmerjamo k realizaciji projektov tudi zunaj meja Slovenije. Ti projekti za naročnike pomenijo pomembne energetske prihranke in opazno zniževanje vzdrževalnih stroškov ter pomembno prispevajo k zniževanju onesnaževanja okolja (CO2). S svojim delom dokazujemo (od ustanovitve s. p. leta 1986), da so se naše poslovne odločitve v 27 letih delovanja pokazale za racionalne in poslovno pravilno naravnane, da se nenehno prilagajamo trgu, da koristimo dane vire v regiji in sleherno poslovno priložnosti, ki se nam ponudi.

Sončna pot v trajnostni svet Trajnostni razvoj za skupino Bisol Group predstavlja samo bistvo delovanja podjetja. S spodbujanjem rabe čiste in neizčrpne energije Sonca želimo prihodnjim rodovom zagotoviti lepšo prihodnost. V svojem proizvodnem procesu, ki poteka skladno s standardom ISO 14001, ne uporabljamo toksinov, vsa porabljena energija za proizvodnjo modulov Bisol pa se povrne že po prvem letu njihovega delovanja. V sodelovanju z organizacijo Ceres zagotavljamo reciklažo modulov, ki tako po svoji odslužitvi ne postanejo okoljsko breme. 280 sončnih elektrarn Bisol proizvaja okolju prijazno elek-

direktor Uroš Merc

S svojim inovativnim poslovnim modelom smo slovenskim šolam pomagali prenoviti dotrajane strešne površine, hkrati pa pripomogli k osveščanju splošne javnosti o pomenu obnovljivih virov. Sončne elektrarne na strehah podjetja Bisol in številnih drugih slovenskih podjetij spodbujajo k odgovornejšemu ravnanju ter pripomorejo k nižanju stroškov in dvigu konkurenčnosti podjetij, saj nudijo cenejšo alternativo naraščajočim stroškom električne energije iz konvencionalnih virov.

S svojo politiko zaposlovanja pretežno sodelavcev iz ožjega okolja pomembno prispevamo k trajnostnem razvoju Savinjske regije in tako na vsakem koraku svojega delovanja stremimo k soustvarjanju trajnostnega sveta prihodnjih generacij.

Za trajnostni razvoj smo odgovorni vsi Podjetje BOSIO d.o.o. je v preteklem letu del proizvodnje preselilo iz Štor v nove prostore v Celje. S tem se je povečala možnost nadaljne rasti podjetja. V letu 2013 smo predali kupcu tudi prvo napravo za termično obdelavo rotorjev v Indiji. Nanjo smo posebno ponosni, saj je to ena od treh tega tipa, ki obratujejo v svetu. Nanjo smo še posebej ponosni, saj je to ena od treh tega tipa, ki obratujejo v svetu. Visoka je kar 25m. Vgrajenih je kar 300t železnih profilov. V Centru konjeniškega športa Celje smo že tradicionalno v letu 2012 organizirali tretji svetovni pokal v preskakovanju zaprek. Udeležili so se ga tekmovalci iz 20 držav s 250 konji. Letošnji svetovni pokal v preskakovanju zaprek Celje 2013 bo 24. novembra. V preteklem letu smo skupaj s Hišo kulture Celje organizirali tudi 8 »kulturnih galopov«. To so koncerti, ki jih v Centru

direktor Hugo Bosio konjeniškega športa Celje organiziramo v podporo promocije glasbenikom iz celjske regije. Zvrst glasbe je predvsem jazz in nekoliko klasična glasba. Zaradi izrednega odziva bomo tudi v sezoni 2013/2014 nadaljevali s to dejavnostjo. Vsekakor pa si večkrat tudi sami zastavljamo vprašanje, kaj je to trajnostni razvoj. Prepričani smo, da smo to mi vsi. Kajti vsak občan ali krajan lahko nekaj prispeva k razvoju svoje občine ali kraja.

trično energijo že v vsaki drugi slovenski občini. Letno prihranijo 25.000 ton CO2, kar je enako zelenemu učinku 86.229 novo posajenih dreves, oziroma prihranku količine CO2, ki bi ga proizvedlo vozilo, če bi 4.117krat obkrožilo zemeljsko oblo.

23


Vlaganje v trajnostni razvoj okolja Od začetka devetdesetih let si v podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje prizadevamo za ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Varovanje okolja je poleg socialne odgovornosti, kakovosti, inovativnosti, usmerjenosti na stranke in zaposlene ter uspešne tržne strategije eno bistvenih načel podjetja. V podjetju imamo vzpostavljen certificiran in učinkovit sistem za varovanje okolja v skladu s standardom ISO 14001:2004. Skrb za okolje se začne že v razvojnem oddelku

24

direktor Boštjan Gorjup in pri skrbni izbiri materialov ter dobaviteljev. Izdelki so načrtovani tako, da v vsej življenjski dobi ponujajo visoko zanesljivost, smotrno uporabo in okolju prijazno delovanje ter

razgradnjo. V izdelke so vgrajeni le okolju prijazni materiali. Doslednost zasledovanja okoljskih ciljev in politike z vidika učinkovite rabe energentov se v zadnjih letih odraža v glavnih okoljskih kazalcih, ki so spodbudni in prispevajo k uresničevanju globalne okoljske strategije na ravni koncerna BSH. Tako smo v podjetju v letu 2012 pri ključnih okoljskih kazalcih, kot so raba energije, vode in komunalnih odpadkov, dosegli in ponekod tudi presegli dolgoročne cilje. V preteklem letu smo rabo energije zmanjšali za 5,6 odstotka, rabo vode za 7,6 odstotka in nastajanje komunalnih odpadkov za 25 odstotkov. V podjetju vse od leta 2004 uporabljamo energijo iz oko-

lju prijaznih, obnovljivih virov, t. i. modro energijo, saj se zavedamo, da je prihodnost v čistejših energentih, kot sta voda in sonce. Prizadevanja podjetja za uporabo alternativnih, okolju prijaznih energij je v letu 2007 s priznanjem za največjega porabnika modre energije v Sloveniji nagradilo tudi ministrstvo za gospodarstvo. V letu 2006 smo dobili tudi priznanje za okolju prijazno podjetje, kar je potrdilo, da smo na pravi poti trajnostnega razvoja okolja.


Kakovost in domačnost V Celju je leta 1899 pričela obratovati prva klavnica, iz katere se je kasneje razvilo podjetje Celjske mesnine, d. d.. Z veliko volje in trdega dela smo dokazali, da lahko predelujemo meso in proizvajamo mesne izdelke slovenskega porekla. Danes spadamo med največje ponudnike svežega mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji. Za izdelke Z'dežele smo prvi v Sloveniji pridobili ovalni žig in dovoljenje za izvoz naših izdelkov na trge Evropske unije. Naše poslanstvo je prizadevanje za vključitev načel trajnostnega razvoja v prakso. Regijsko odkupovanje živine, ki znaša v Celjskih mesninah 15.000.000 EUR (17.000 glav živine), je udejanjanje prednostne naloge trajnostnega razvoja podeželja Savinjske regije. Oživljamo stare načine izdelovanja mesnih dobrot in skrbno varujemo njihove recepte, ki jih z znanjem in najmodernejšim pristopom nadgrajujemo v skladu z najvišjimi standardi. Vrhunska kakovost izdelkov in z domačno-

direktor Izidor Krivec stjo prepojen okus sta največji prepoznavnosti blagovne znamke Z'dežele Celjskih mesnin. Z ambicioznimi načrti in uspešnimi rezultati smo dokazali, da so nekoč preprosta živila naših dedov danes sestavni del savinjske gastronomske dediščine. Širokemu naboru izdelkov z geografskega področja Savinjske regije smo dodali tudi tiste, ki s svojo kakovostjo predstavljajo kraško pokrajino. Celjske mesnine z lastništvom najstarejše pršutarne, Pršutarne Lokev na Krasu, združujejo geografsko različne domače specialitete, ki predstavljajo raznolikost slovenskega podeželja. Daleč v zgodovino segajoča gastronomska bogatost Savinjske doline nam ponuja veliko priložnosti za izdelavo in ohranjanje mesnih proizvodov, kot sta savinjski želodec in suha domača salama, ki izražata pestrost domačega savinjskega podeželja.

Obrestuje se delo na dolgi rok V Celjskem sejmu, d. d., je zaveza trajnostnega razvoja del poslovne politike, ki jo uresničujemo dnevno v stikih s poslovnimi partnerji. Kot storitveno podjetje se še kako zavedamo soodvisnosti z razstavljavci in obiskovalci našega sejmišča. Dolgoročno sodelovanje lahko ohranjamo zgolj z ustvarjanjem takih odnosov, ki prinašajo trajnostno korist vsem partnerjem. Naša sejemska statistika in posledično poslovni rezultati dokazujejo, da smo si v skoraj polstoletni

izvršna direktorica Breda Obrez Preskar zgodovini organizacije sejemskih dogodkov ustvarili ugled zanesljivega parterja, ki želi dolgoročno sodelovanje.

Ta prizadevanja se kažejo v vse večji mednarodni prepoznavnosti naših sejmov, med katerimi še vedno prednjači Mos. In prav na Mosu bomo septembra 2013 prvič deležni velike nacionalne predstavitve gospodarstva – Turčije. Ponosni smo, da smo s svojim načinom dela uspeli prepričati najprej diplomatske predstavnike Turčije in potem še eno največjih gospodarskih organizacij, da je Mos dogodek zanje. S svojo dejavnostjo smo tako ustvarili nove mednarodne povezave, ki lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju ožjega in širšega okolja. Seveda je pomembno tudi lokalno okolje, zato smo, da bi nekoliko razbremenili logistične poti v

času naših sejmov, v maju 2013 zgradili nov dovoz na sejmišče, ki bo olajšal logistiko oziroma prometni režim za razstavljavce in obiskovalce sejmišča. Trajnostno pa so naravnane tudi ostale naše letošnje investicije (novi sistem prodaje vstopnic in vstopa na sejmišče, prenova kongresnih dvoran), medtem ko smo v preteklosti investirali v gradnjo sončnih elektrarn.

Za manj vplivov na okolje Trajnostni razvoj podjetja temelji na poslovanju, ki poleg ekonomskih dejavnikov upošteva in vključuje tudi ekološke in sociološke dejavnike razvoja, torej soodvisnost s širšo družbo in okoljem. Cinkarna Celje si na svoji poti trajnostnega razvoja podjetja prizadeva za odgovorno in varno proizvodnjo in rabo vseh svojih izdelkov. S svojo politiko vodenja sledi ciljem za izboljšave na področju varnosti in zdravja, zmanjševanje negativnih vplivov na okolje vključno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih emisij. Skrbi za informiranje in izobraževanje zaposlenih, poslovnih partnerjev in ostale zainteresirane javnosti. Izvaja znanstvene raziskave, uvaja inovacije in sodeluje z uveljavljenimi znanstvenimi ustanovami ter sledi inovacijam. Titanov dioksid je glavni proizvod v široki paleti izdelkov Cinkarne Celje. V svetu ga proizvajajo že skoraj sto let, v Cinkarni 40. To je bel pigment,

predsednik uprave – generalni direktor Tomaž Benčina vgrajen v tisočere proizvode za vsakodnevno uporabo. Titanov dioksid s svojimi lastnostmi in z delovanjem sledi vidikom trajnostnega razvoja v različni obliki, saj na primer povečuje svetlobno odbojnost površin in tako zmanjšuje porabo energije za razsvetljavo prostorov. Beli avtomobili odbijajo več sončne svetlobe, kar pomeni manjše segrevanje prostora v avtomobilu in posledično prihranek pri gorivu in manj izpustov. Vgrajen v trdne materiale ali premaze na zunanjih stenah zgradb služi kot foto katalizator za zmanjševanje količine prašnih delcev v zraku. Materiale, v katere je dodan, ščiti pred razpadanjem zaradi UV-svetlobe in s tem povečuje njihovo življenjsko dobo ter zmanjšuje količino nastalih odpadkov.

25


Zelena vas Elpro Križnič, d. o. o., je proizvodno, storitveno in trgovsko elektro podjetje. Njegova zgodovina sega v leto 1987. Vsa leta je podjetje raslo in se razvijalo. Prodajni program se je razširil na elektro proizvodnjo, montažo, meritve, projektiranje, nadzor in elektro prodajalno. Leta 2006 smo ustanovili kovinsko proizvodnjo. Na strehi tega objekta smo postavili tri male sončne elektrarne, katerih skupna moč znaša 130 kWp. V zadnjih dveh letih podjetje še posebej povečuje in optimizira kovinsko proizvodnjo. Razvijamo modelarno sestavljive električne razdelilne omare (MSERO) in vgradnjo elektro opreme vanjo. Na osnovi procesa učenja in prenosa znanja smo ob dokončno izvedenem projektu MSERO vložili patentno prijavo. Načrtujemo dodatno optimiziranje in dodelavo razdelilnih omar na osnovi optimizacije porabe materiala in s tem poenostavitev proizvodnega procesa. Od leta 2004 je vzporedno potekal razvoj turizma. Vsa leta je

direktor Ivo Križnič bila ta dejavnost postranska in bistvene rasti ni bilo mogoče zaznati. Zaradi tovrstnega zavedanja smo bili prisiljeni v spremembe. Zato smo v letu 2012 začeli realizirati projekt Zelena vas. Območje okoli obstoječega objekta je na zavarovanem območju Natura 2000. V septembru 2013 že predvidevamo odprtje Zelene vasi s petimi eko brunaricami in permakulturnim krogom v okolici že obstoječega objekta. Naša turistična storitev bo poleg nastanitev ponujala tudi izobraževanje, ozaveščanje v smeri naklonjenosti ekološki problematiki, samooskrbe in povezovanja lokalnega okolja, obrti, arhitekture in kulturne dediščine. V letu 2012 smo začeli izgrajevati Permakulturni krog, ki zajema več postaj: rastlinski ekosistem, apikulturo, ekološki otok, biološko čistilno napravo, vodni ekosistem, eko bungalove, živalski ekosistem …

Poiščemo rešitve v svetu orodij Emo Orodjarna je najstarejša orodjarna v Sloveniji in ena najstarejših v Evropi. Danes se uvrščamo v sam vrh najsodobnejših orodjarn v Evropi in Savinjski regiji. Smo sodobno dinamično organizirano podjetje za razvoj, načrtovanje in izdelavo transfer in progresivnih orodij za preoblikovanje pločevin. Orodja proizvajamo za prestižne avtomobilske znamke, kot so Mercedes, Porsche, BMW, VW, Audi, Renault, Ford, Citroën,

26

direktor Miran Šrot Jaguar, Benteler, Volvo, Saab, Škoda, Opel, Rover, Seat, Smart, Peugeot, Gestamp …

Potrebe kupcev zadovoljujemo s sodobno organiziranostjo (povezovanje v mreže), z računalniško podprtim načrtovanjem in s proizvodnjo z najnovejšimi tehnologijami (3D-konstrukcije, laserske tehnologije, statične in dinamične simulacije, hitra izdelava prototipov, visoko hitrostno rezkanje v trdo jeklo …) ter z visoko usposobljenim in motiviranim strokovnim kadrom. Naš razvoj je usmerjen v iskanje inovativnih in kreativnih rešitev pri načrtovanju proizvodnje in uporabi orodij, predvsem za avtomobilsko in letalsko industrijo.

O naši kakovosti pričajo številni certifikati kakovosti: ISO 9001, ISO 14001, VDI 6.1, Investor in People, Excellence in Production … Poslovni uspeh in odličnost ter zadovoljstvo kupcev dosegamo z 98-odstotnim izvozom, 35 odstotki višje, visoko in univerzitetno usposobljenimi inženirji v sestavi zaposlenih, več kot 70 urami usposabljanja na zaposlenega v letu, visoko dodano vrednostjo, razvojno-raziskovalno naravnanostjo, motiviranim strokovnim osebjem.

Smo učinkovit okoljski servis ERICo je storitveno podjetje, ki več kot 20 let rešuje okoljska in razvojna vprašanja ter zagotavlja rešitve na lokalnih, regionalnih in državnih ravneh. Spadamo v Skupino Gorenje in poslujemo po mednarodnih standardih. Interdisciplinarni kader opravlja storitve za energetiko, premogovništvo, rudarstvo, industrijo, državne ustanove ter lokalne skupnosti. Naročnikom nudimo celovit okoljski servis, od meritev, poročil o vplivih na okolje, poročil o stanju okolja, programov varstva okolja in okoljskih sanacijskih programov do ocen odpadkov in načrtov gospodarjenja z njimi, študij ranljivosti okolja, javnomnenjskih raziskav in revizij okoljskih poročil. Vodimo katastre onesnaževanja in onesnaževalcev, v imenu naročnikov komuniciramo z javnostmi. Pripravljamo strokovna mnenja za pridobitev ustreznih dovoljenj. Opravljamo širok nabor

direktor mag. Marko Mavec laboratorijskih storitev (fizikalne, kemijske in biološke analize vode, tal, odpadkov, aerosolov, plinov, živil, flore, favne, zdravil). Uvajamo sisteme kakovosti, razvijamo laboratorijske informacijske sisteme, analitske postopke in izvajamo celovite laboratorijske študije. Za gradbenike analiziramo zemeljske izkope in svetujemo pri pripravi umetnih zemljin. IPPC-zavezancem pomagamo do dovoljenj in zagotavljamo podatke za redno poročanje. Za komunalna in druga podjetja spremljamo obratovanje čistilnih naprav in svetujemo za njihovo učinkovitejše delovanje. Pripravljamo okoljske sestavine občinskih prostorskih načrtov. Z nosilci kmetijske dejavnosti sodelujemo od osnovnih analiz tal do gnojilnih načrtov in svetovanja za izboljšanje donosov ter priprave vlog za pridobivanje subvencij.


Okolje in energija z roko v roki Podjetje Esotech je neločljivo povezano z besedama okolje in energija. S projekti, ki jih na področju varovanja okolja in učinkovite izrabe energijskih virov izvaja za naročnike doma in v tujini, daje prepoznaven pečat tudi trajnostnemu razvoju sodobne družbe. Ena pomembnejših spodbud za delovanje v tej smeri izhaja iz naše notranje naravnanosti k ustvarjanju lastnih razvojnih dosežkov in inovacij na področju temeljne dejavnosti podjetja. V preteklem obdobju smo nadaljevali nekatere ključne razvojno usmerjene projekte. V središču naših prizadevanj še naprej ostaja tehnologija razžveplanja dimnih plinov za potrebe industrijskih in energetskih objektov. V zadnjem letu to tehnologijo uspešno nadgrajujemo z raziskovalnimi dosežki na področju postopkov za ugotavljanje prisotnosti in odstranjevanja živosrebrnih spojin iz odpadnega zraka. Posebno pozornost namenjamo tudi lastnemu razvoju tehnologij za izločanje hlapnih organ-

predsednik uprave Marko Škoberne skih sestavin iz dimnih plinov. Upoštevanja vredni premiki na tem področju so bili doseženi na področju aplikativnega razvoja adsorpcijskih čistilnih naprav in tudi na področju računalniškega modeliranja pojava adsorpcije. Pomembne premike v smeri skrbnejše uporabe vodnih virov smo dosegli pri prenosu razvojnih dosežkov v industrijsko prakso na področju priprave pitne vode z uporabo membranskih tehnologij. Pilotno testiranje lastne modularne naprave za pitno in tehnološko vodo še naprej ostaja ena prednostnih nalog lastnega razvoja. Področji, ki jima v zadnjem obdobju posvečamo dodatno pozornost in razvojna sredstva, sta pridobivanje in izraba bioplina ter področje učinkovite rabe energije.

Zaposleni so ključni za uspeh Podjetja naj svoje potrebe zadovoljujejo tako, da bodo kar najbolj ohranila vire za naslednje rodove. To je temeljno načelo trajnostnega razvoja, ki ga tudi kot podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja za Savinjsko regijo na prvo mesto postavljamo v podjetju Frutarom Etol. S standardom ISO 14001 smo se zavezali, da bomo zmanjševali in preprečevali negativne vplive svoje dejavnosti na okolje. Okoljsko ozaveščenost povečujemo predvsem pri rabi energentov. Skrbno ravnamo

direktor Zdenko Zanoški tudi z odpadki, ki jih ločujemo in recikliramo ter zmanjšujemo njihovo količino. Zaradi skrbi za varnost potrošnikov in zaposlenih med

naše prednostne naloge sodi zagotavljanje kakovosti in varnosti surovin, izdelkov in celotnega proizvodnega procesa. Naše poslovanje je urejeno v skladu z zahtevami standarda ISO 9001, ki je ključnega pomena za obvladovanje kakovosti v celotnem poslovnem procesu. Prav tako smo med prvimi v Sloveniji prejeli certifikat FSSC 22000, ki določa standarde varnosti izdelkov. Področje trajnostnega razvoja, ki mu v podjetju Frutarom Etol posvečamo največ pozornosti, je razvoj zaposlenih. Da bomo nadgrajevali to področje, smo se zavezali z modeloma odličnosti in stalnih izboljšav, ki tudi v času iz-

zivov in negotovih sprememb omogočata ohranjanje visoke ravni kakovosti dela naših zaposlenih. Sodelavce spodbujamo k učenju, inovativnemu razmišljanju, podjetniški naravnanosti in učinkovitemu skupinskemu sodelovanju. Prepričani smo, da so usposobljeni in motivirani zaposleni ključnega pomena ne samo za uspeh našega podjetja, ampak tudi za uspeh Savinjske regije in celotnega slovenskega gospodarstva.

Trajnostno gradbeništvo Podjetje GIC gradnje je na področju izvajanja najrazličnejših objektov, od individualne gradnje do javnih, komunalnih in inženirskih objektov, na trgu prisotno že 23 let. Svoje prihodke družba ustvarja na področju vseh vrst gradenj, s svojimi povezanimi družbami pa dejavnost dopolnjuje še z betonarnami, s kamnolomi, trgovino in z inženiringom. Pri dejavnostih podjetja uporabljamo sodobno tehnologijo, s katero nudimo kakovostne storitve, veliko pozornosti pa namenjamo predvsem zadovoljstvu naročnikov, zniževanju porabe energije, skrbi za okolje in varnosti zaposlenih. Imamo vzpostavljene in uspešno integrirane certifikate s področja kakovosti ISO 9001:2008, s področja varstva okolja 14001:2004 in varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001:2007.

direktor Ivan Cajzek Podjetje GIC gradnje prav tako ves čas sledi trajnostnemu razvoju, kar se odraža pri poslovanju, storitvah in izdelkih, saj sledi vsem sestavinam trajnostnega gradbeništva. Spodbujamo gradnjo energetsko učinkovitih zgradb z nižanjem stroškov v njihovem življenjskem ciklu, uporabo recikliranih in okolju prijaznih materialov, čiščenje in ponovno uporabo odpadnih voda ter skrbimo za smotrno porabo naravnih dobrin. Trenutno izvajamo več projektov s poudarjenim vidikom trajnostnega razvoja, in sicer posodobitev proizvodnje betona in betonskih izdelkov s sodobno in z energetsko varčno proizvodnjo, gradnjo energetsko učinkovitih zgradb, gradnjo reciklirne naprave za ponovno uporabo vode v tehnoloških procesih …

27


Vsak lahko vpliva Na področju avtomobilske industrije so v zadnjih nekaj letih na eni strani kriza in na drugi visoki standardi kakovosti in konkurenčnosti. Ta problem je marsikaterega proizvajalca avtomobilskih proizvodov postavil na rob preživetja. Samo podjetja z vizijo, s strateško določenimi cilji in z jasno začrtano potjo poslovanja so bila tista, ki so se soočila s priložnostmi, ki jih prinašajo izzivi na dinamičnem avtomobilskem trgu. Podjetje GKN Driveline Slovenija, d. o. o., s 330 zaposlenimi, ki letno ustvarijo za približno 50 milijonov evrov prometa, uspešno zadovoljuje potrebe še tako zahtevnih kupcev. Podjetje ima jasno začrtano pot trajnostnega razvoja, to je sledenje strateškim ciljem, kot so spoštovanje in integriteta udeležencev poslovanja, uporaba sinergijskih učinkov skupine GKN Driveline, širjenje prodajne ponudbe, razvoj zmogljivosti in zagotavljanje ustrezne dobičkonosnosti. Trajnost delovanja podjetja zagotavlja tudi nenehna skrb za zaposlene. Podjetje prepo-

direktor Andrej Poklič znava prispevek vsakega zaposlenega, zagotavlja pošteno plačilo in daje vsem zaposlenim enake možnosti, obenem pa skrbi za zdravo in varno delovno okolje. Posebno skrb podjetje posveča varovanju okolja, ki se začne pri ozaveščanju vseh zaposlenih o skrbi za okolje in s spodbujanjem, da v svoje vsakdanje delovno okolje vnesejo odgovorno ekološko ravnanje. V podjetju se zavedamo, da imamo vsi skupaj in vsak posameznik velik vpliv na zmanjševanje porabe energije. Nenehna prilagajanja, učeča se organizacija in zaveza k poslovni odličnosti so bistveni elementi trajnostnega razvoja podjetja GKN Driveline Zreče.

Z javnim prevozom skrb za okolje Podjetje Izletnik Celje, d. d., je eno večjih podjetij Savinjske regije z dolgoletno tradicijo. Neprekinjeno deluje od leta 1929 in je ves čas močno vpeto v življenje prebivalstva. V podjetju imamo 305 zaposlenih, od tega 192 voznikov. Pri svojem delovanju izpostavljamo odgovornost za varen, kakovosten in zanesljiv prevoz potnikov od vstopa v avtobus do izstopa. Poudarjamo vlogo avtobusnega prevoza potnikov v skr-

28

direktor Darko Šafarič bi za okolje. S preusmeritvijo načina prevoza z osebnega na javnega lahko veliko prispevamo k razbremenitvi mestnih središč in k čistejšemu okolju. Pri tem je pomembna podpora celotne lokalne skupnosti in države, še posebej pa spodbujanje sprememb navad potnikov, kar je dolgoročen proces. Z večjo uporabo javnih prevoznih sredstev in posledičnim večjim številom potnikov bomo lahko

ponudili tudi spremembe voznih redov z večjo pogostostjo oziroma dostopnostjo prevozov. Kot primer dobre prakse navajamo mestni prevoz potnikov v MO Velenje, ki smo ga začeli izvajati septembra 2008. Za potnike je prevoz brezplačen in ga financirana občina s pomočjo nekaterih večjih podjetij s tega območja. Podjetje letno nabavi od 12 do 15 novih sodobnejših vozil, s katerimi dosegamo ugodnejšo porabo goriva in s tem manj obremenjujemo okolje z izpu-

šnimi plini. Redno izvajamo tudi izobraževanje voznikov za varno in varčno vožnjo. V podjetju čutimo potrebo po čim tesnejšem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Kot donatorji sodelujemo na področju športa, kulture in na humanitarnem področju. Sodelujemo tudi s šolami in pomagamo pri izvedbi obšolskih dejavnosti na področju preventive v prometu.

Družbeno odgovorni Dolgoročni cilj družbe KLS je nadaljevanje uspešnega poslovanja in razvoja družbe. Zato nenehno napredujemo in vlagamo velika finančna sredstva v razvoj trga, proizvodov, kadrov in procesov. Poslujemo s takšno dodano vrednostjo, ki omogoča potrebne finančne naložbe za optimalno poslovanje in razvoj družbe, kar je pogoj za zadovoljstvo odjemalcev, lastnikov, zaposlenih, dobaviteljev in okolja. Svoje proizvode dobavljamo najzahtevnejšim odjemalcem in povečujemo tržni delež na svetovnem trgu. Največjo skrb namenjamo odjemalcem. V celoti izpolnjujemo njihove zahteve in pričakovanja glede kakovosti proizvodov in storitev, pravočasnosti dobav ter izpolnjujemo njihove posebne zahteve. Vzdržujemo tesne stike z odjemalci in dobavitelji, da v čim boljši

direktor Mirko Strašek meri uskladimo naša in njihova pričakovanja. Rezultat našega napredka se kaže v stalni rasti naše prodaje in dodane vrednosti. Dosežena globalna konkurenčnost KLS je tudi rezultat obvladovanja stroškov, ki jih določamo z obdobnimi cilji in jih redno pregledujemo. Kakovost proizvodov, rast produktivnosti in sposobnost pravočasnega dobavljanja ob hkratni skrbi za okolje dosegamo z učinkovitim skupinskim in strokovnim delom zaposlenih. Vodstvo družbe vodi podjetje tako, da omogoča realizacijo načrtovane poslovne politike in ciljev ter z doseženimi rezultati bogati kakovost življenja in dela vseh, ki z družbo sodelujejo. KLS ima odgovoren odnos do varovanja okolja in preprečevanja onesnaževanja. Svojo vlogo v okolju, kjer poslujemo, izvajajmo kot družbeno odgovorno podjetje.


Z dobrimi delavci do uspeha Kostroj Strojegradnja je srednje podjetje z 91 zaposlenimi, ki pri svojem delu spoštuje veljavne mednarodne standarde kakovosti, zato se lahko postavimo ob bok najboljšim primerljivim podjetjem naše velikosti v svoji panogi tako v domači regiji kot v Evropi. Podjetje zadnjih dvajset let gradi svoje znanje in kompetence na področju strojegradnje, še posebej na področju naročniške proizvodnje strojev za izdelavo mineralne volne. Večino projektov izvajamo v tujini. Vse bolj smo povezani z inovativnostjo, ki je usmerjena v prihodnje čase. Že vrsto let Kostroj nameni celotni dobiček za naložbe, ki so predvsem namenjene posodobitvi opreme in prostorov in predstavljajo nenehno izboljševanje delovnih pogojev, varstva pri delu in nenazadnje

direktor Ivan Furman ohranjanju okolja, ki se izraža kot trajnostna raba naravnih virov, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije. Ker pa se dinamična vrednost podjetja ne meri zgolj s finančnim kapitalom, vse bolj v ospredje stopa človeški, intelektualni kapital, ki predstavlja neizčrpen vir konkurenčne prednosti in uspešnosti podjetja. Predstavlja znanje, izkušnje in sposobnost zaposlenih. To še posebej velja v kriznem času, ko bodo prišle do izraza vse dobre in slabe poteze kadrovske politike v preteklosti. Veliko pozornost tako posvečamo pridobivanju ustrezno usposobljenih kadrov, ki jih za našo panogo na trgu delovne sile primanjkuje. Kljub temu nam je zaradi ustrezne politike plač, zagotavljanja delovnih pogojev, štipendiranja (7 štipendistov strojne smeri) in izobraževanja ob delu in iz dela uspelo zadržati in pridobiti ustrezne kadre.

Vlaganje v znanje Minilo je leto, odkar smo na povabilo Razvojne agencije Savinjske regije junija 2012 podpisali Deklaracijo o trajnostnem razvoju Savinjske regije. Opažamo, da podpis deklaracije pri delovanju našega majhnega podjetja pravzaprav ni prinesel bistvenih sprememb. Pisna zaveza k družbeno odgovornemu ravnanju in trajnostnemu razvoju regije nas je le še spodbudila, da svoj trud za izdelavo najkakovostnejših izdelkov in zagotavljanje zahtevnejšega dela vsem svojim zaposlenim nadaljujemo. Zelo nas veseli, da smo v preteklem letu sodelovali pri razvoju in izdelavi pogonskega dela novega gospodinjskega aparata

Šmartno ob Paki v veliko pomoč pri štipendiranju magistrskega študija bodočega sodelavca na visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Tudi interna izobraževanja, ki jih organiziramo za svoje zaposlene, veliko pripomorejo k zagotavljanju nenehne visoke ravni znanja in usposobljenosti za delo. Zaradi navedenega težimo k temu, da zaposlujemo sodelavce iz bližnje okolice, ki našo dejavnost poznajo in so jo s svojim delom in z dobrimi idejami pripravljeni z nami graditi, nadgraditi.

Z donacijami različnim domačim društvom v okviru svojih zmožnosti podpiramo njihovo delovanje in razvoj ter se tako čutimo še bolj vpete v lokalno dogajanje. Med drugim smo še posebej ponosni na pomoč Občini Šmartno ob Paki pri nakupu defibrilatorja, za uporabo katerega smo se tudi sami usposobili na pripravljenem tečaju.

Nov pogled na bivalno okolje na podlagi 80-letne tradicije Letos praznujemo 80-letnico našega podjetja. Družina Selišnik s sodelavci se v podjetju MELU, s spoštovanjem tradicije, dosedanjih izkušenj in razvoja, ki temelji na trajnosti, loteva izdelave najzahtevnejših izdelkov za kvalitetno bivanje. Uporabljene so lokalne surovine, to je les, ki ga v okolju prijaznih procesih obdelave predelamo v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Les pripravimo tako, da služi funkcionalno, estetsko in trajnostno. Naša lesena vrata dobro poznajo tudi na evropskem tržišču.

direktor Alojz Selišnik Za nas je vsako drevo unikat, ki mu z estetskim občutkom   skozi njegove vzorce teksture, svojevrstno razporeditev vlaken, sestavo in maso, damo novo življenje. Vsaka lesena vrata so edinstvena, živijo z ljudmi in imajo svoj čar. V MELU Mizarstvu z moderno tehnologijo stremimo k čim bolj optimalnemu ekološkemu odtisu, za kar bomo skrbeli tudi v prihodnje. 

direktor Ivan Povše podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, v kar je bilo vloženega veliko dela in znanja. Prav znanje je tista vrednota, v katero smo se namenili še posebej vlagati, in pri tem nam je pridobitev sredstev Evropskega socialnega sklada in sodelovanje z Občino

29


Pomoč okolju, kjer delujemo Trajnostni razvoj za podjetje Mik niso le besede, so dejanja, ki se jih trudimo uresničiti na vseh področjih svojega delovanja. Usmerjeni smo predvsem v dolgoročne projekte, ki jih iz leta v leto nadgrajujemo in dopolnjujemo z novimi. Z donatorskimi in s sponzorskimi sredstvi, ki jih vse leto namenjamo različnim društvom, organizacijam in posameznikom, skušamo spodbujati predvsem lokalni razvoj. Letos smo na brezplačne šestdnevne počitnice odpeljali že osmo generacijo otrok iz socialno šibkejših družin. Po sedmih letih morja smo tokrat otroke peljali v športni tabor v Kozje in tako pomagali mladim iz Kluba mladih Kozje, ki želijo spodbuditi lokalno podjetništvo in si ustvariti priložnosti za lepši jutri. Ker živimo z okoljem, v katerem delamo, je naša proizvodna linija okolju prijazna in energetsko varčna, zaposleni v Miku pa živimo in delamo skladno z vrednotami, ki spodbujajo osebno rast in napredovanje. Razvoj

generalni direktor Franci Pliberšek podjetja smo usmerili v energetsko varčne in okolju prijazne rešitve, ki bistveno prispevajo k uresničevanju smernic o učinkoviti rabi energije. Energijsko varčna okna in prezračevalni sistem MIKrovent, ki zagotavlja zračenje brez toplotnih izgub pri zaprtih oknih, predstavljajo le del naših rešitev. Da bi svojim kupcem pomagali do dolgotrajno kakovostnih in energetsko varčnih domov, smo ustanovili tudi energetsko kliniko. Velik pomen dajemo tudi športu, zato smo že vrsto leto sponzor RK Celje Pivovarna Laško in še nekaterim manjšim športnim društvom. Smo edini v svoji panogi, ki segamo tudi na področja kulture, saj imamo v Vojniku in Ljubljani lastni umetnostni galeriji, v katerih bomo letos gostili šest razstav in več kot trideset domačih in tujih umetnikov.

Naprej k naravi Trajnostni vidik razvoja Mlekarne Celeia kot nosilke blagovne znamke Zelene doline temelji na oblikovanju kakovostne ponudbe, zanimive za porabnike in upoštevanju ohranitve našega okolja. Kakovost ponudbe izdelkov Zelene doline potrjujejo prejeta priznanja na različnih mednarodnih ocenjevanjih doma in v tujini. Ponosni smo, da so kar štirje izdelki Zelene doline na mednarodnem ocenjevanju Agra 2013 v Gornji Radgoni prejeli najvišji naziv šampion: desert kavni jogurt, desert jogurt z vanilijo in s

30

direktor Marjan Jakob podloženim sadjem višnje, marelice in jagode. Zadovoljstvo porabnikov in njihovo pripadnost blagovni znamki Zelene doline potrjuje trend rasti

tržnega deleža v Sloveniji. Hkrati se lahko pohvalimo z najbolj prodajanim probiotičnim jogurtom v Sloveniji, z LCA-jogurtom, in laskavim nazivom produkt leta 2013, ki so ga prejeli LCA-sadni probiotični jogurti. Poleg že izvedene tehnološke posodobitve v letu 2013 bomo septembra »vstopili« v novo kategorijo izdelkov – mlečne namaze, ki so prvi slovenski namazi brez aditivov in konzervansov. Ponudili jih bomo v štirih izbranih okusih: smetana, z zelišči, s tuno in z okusom paprike. Izdelki, proizvedeni v mlekarni, so narejeni iz mleka, ki je odkupljeno izključno na domačem slovenskem odkupnem območju,

kar omogoča hitro dostavo svežega surovega mleka v podjetje in njegovo takojšno uporabo. Z več kot 1.220 proizvajalci smo uspeli zagotoviti sledljivost krmil. Zagotavljamo, da živali za oddajo mleka niso krmljene z rastlinami in s krmnimi mešanicami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. Prav tako so dodatki v proizvodnji živil brez gensko spremenjenih organizmov. Smo pionirji na tem področju v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Goste tudi osveščamo Terme Topolšica se nahajajo v mirnem, zelenem okolju Savinjsko-šaleške regije. Skrit kotiček sredi zelenega je pravi tempelj miru in sprostitve. Kraj, kamor se zatekajo gostje, da si pridobijo novih moči, vzpostavijo stik sami s sabo in so v sozvočju z naravo. V podjetju se trudimo čim bolj bivati skladno z naravo in čim manj obremenjevati okolje. Pred dobrim letom in pol smo zagradili nizkoenergetsko naselje Ocepkov gaj. Umeščen je na hribčku nad hotelom, v zeleno okolje. Poskrbeli smo, da so hišice zgrajene iz naravnih materialov in so nizkoenergetske. Prav tako se trudimo, da čim bolj osveščamo svoje goste na vsakem koraku o varčevanju z vodo ter energijo.

direktorica Lidija Fijavž - Špeh Menimo, da je to prvi korak, ki mu moramo in želimo slediti pri smernicah trajnostnega razvoja. Prav tako jih spodbujamo k uporabi koles in hoji po urejenih peš poteh v okolici, saj se s tem zmanjša uporaba avtomobila in posledično izpušnih plinov. Trudimo se ločevati odpadke, saj le-ti v veliki meri obremenjujejo naše okolje.  Zavedamo se, da bomo v bodoče morali ukrepati tudi pri obstoječih starejših zgradbah. Pripravljamo izdelavo energetskega pregleda.


Prijazni do zaposlenih in okolja Podjetje Novem car interior design, d. o. o., iz Žalca je del nemškega koncerna Novem car interior design Gmbh, ki proizvaja lesene dekorativne letvice za luksuzne blagovne znamke avtomobilov. Vpetost v mednarodni koncern daje naši slovenski tovarni po eni strani veliko možnosti razvoja, izmenjave znanj na vseh področjih in tehnologij, pa tudi večjo varnost v času spremenjenih razmer na svetovnih trgih. Po drugi strani je vpetost v koncern tudi velika odgovornost, ki nas obvezuje, da skrbimo ne le za doseganje rezultatov proizvodnje, pač pa tudi za trajnostni razvoj podjetja kot celote. V našem podjetju smo zato v zadnjih desetih letih izpopolnili proces stalnih izboljšav (PKI), ki izhaja iz dejstva, da vsak delavec sam najbolje pozna svoje delovno mesto, delo, ki ga opravlja in zato lahko največ naredi za to, da se bo v njem dobro počutil, ga izpopolnil tako, da ga bo na koncu tudi izdelal najbolje in v najkrajšem času.

direktor Matjaž Omladič S projektom Promocija zdravja želimo spodbujati osveščenost za zdrav način življenja zaposlenih, ne le na delovnem mestu, ampak tudi po tem, ko ga zapustijo. Zadnja tri leta pa razvijamo zgodbo Novem prijazen družinam, s katero kažemo na občutljivost podjetja za zasebno življenje sodelavcev. V zadnjih dveh letih smo vlagali v nove, boljše in okolju ter zaposlenim prijaznejše tehnologije, predvsem na področju lakiranja, in vanje vložili okrog 3 milijone evrov. S spodbudo države, ki subvencionira odpiranje in ohranjanje delovnih mest, načrtujemo v prihodnjih treh letih še investicijo v vrednosti 5 milijonov evrov, ki bo usmerjena v izboljšanje logističnega sistem in še prijaznejšega odnosa do okolja.

Trajnostni razvoj kot osnovno vodilo Družbe Skupine Laško so ponosne na to, da je ena najpomembnejših vrednot, ki jo spodbujajo in gojijo zadnja desetletja, tudi družbena odgovornost. Med pomembnejše družbeno odgovorne dejavnosti spadajo tudi investicije na področju trajnostnega razvoja, ki jih je bilo v zadnjih letih obilo. Med pomembnejše investicije Pivovarne Laško kot vodilne družbe Skupine Laško spadajo gradnja lastne čistilne naprave in racionalizacija uporabe naravnih virov, od vode do energentov, ki jih potrebujejo za opravljanje

direktor Dušan Zorko osnovne dejavnosti – proizvodnje piv in osvežilnih pijač. V letu 2013 se je Skupina Laško odločila tudi potrošnike intenziv-

no spodbujati k uporabi vračljive embalaže, saj je Slovenija ena tistih držav, kjer je razmerje pijač, prodanih v trgovinah, nesorazmerno v prid nevračljivi embalaži. Nakup izdelkov v vračljivi embalaži za potrošnike ne prinaša samo cenejšega nakupa, temveč tudi bistveno zmanjšuje okoljski odtis izdelkov v primerjavi z enakimi kupljenimi v nevračljivi embalaži. Da bi potrošnikom olajšali odločitev, smo se odločili izdelke v vračljivi embalaži ponuditi v novem, priročnem zabojniku za deset steklenic. To velja za obe glavni blagovni znamki piv – Laško Zlatorog in Union svetlo ter Radensko. V Skupini Laško ves

čas tudi zmanjšujemo uporabo plastične embalaže. Pri brezalkoholnih osvežilnih pijačah uporabljamo plastenke z manjšo maso, ki jih je mogoče tudi reciklirati. Našteto dokazuje, da trajnostni razvoj za Skupino Laško ne ostaja na deklarativni ravni, ampak ga družbe uveljavljamo pri vseh svojih strateških odločitvah.

Skrb za okolje tudi pod zemljo V Premogovniku Velenje namenjamo velik poudarek odnosu do okolja, v katerem delujemo. Proizvodnja se odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, pri čemer delujemo v skladu s standardi za sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem in sistem varnosti in zdravja pri delu. Z namenom še učinkovitejšega upravljanja z energijo smo kot prvi premogovnik na svetu pridobili tudi mednarodni certifikat za standard ISO 50001. Šaleška dolina danes obiskovalcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, saj sproti saniramo degradirane površine, uredili smo sprehajalno-kolesarske poti okoli šaleških jezer, postavili sto klopi, uredili trim stezo, zimsko progo za tek na smučeh, pomagali smo pri postavitvi otroškega igrišča, ureditvi športnih igrišč … Izvajamo praktično usposabljanje za svoje štipendiste in druge šolajoče. Z odprtjem PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici in s prenovo Hotela Golte smo v času gospodarske krize odprli

predsednik uprave dr. Milan Medved več kot 80 novih delovnih mest. Veliko pozornost namenjamo urejanju okolja, tudi v jami, saj 400 metrov pod zemljo ločeno zbiramo odpadke. Eden naših najpomembnejših investicijskih projektov je gradnja novega izvoznega jaška NOP II, s čimer bomo skrajšali poti za prevoz premoga, znižali stroške glavnega odvoza premoga, zmanjšali število jamskih prostorov in sprostili prostor na območju klasirnice. Na površini bo infrastruktura strnjena na manjšem območju, s čimer bodo zmanjšani vplivi rudarjenja na okolje. Zavedamo se, da je energetika izrednega pomena za prihodnost in da ima Šaleška dolina pri tem pomembno mesto, zato si vsa leta delovanja prizadevamo, da sodelujemo z okoljem in smo ves čas aktiven član tega območja – ne samo Šaleške, ampak tudi širše Savinjsko-šaleške regije in celotne Slovenije.

31


Trajnostni turizem V Rimskih termah Business Wellness Spa Resortu v Rimskih Toplicah smo vzpostavili sistem ločevanja odpadkov, zmanjšujemo uporabo nevarnih čistil in goste ozaveščamo o škodljivih vplivih pranja perila na okolje. Celoten kompleks ogrevamo s termalno vodo. Vedno več naših gostov je visoko ozaveščenih in cenijo predvsem trajnosti turizem, ki je spoštljiv do naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Menim, da v Rimskih termah to predstavlja konkurenčno prednost tudi v prihodnosti, saj pospešujemo prodajo okolju prijaznih prevozov (potovanja na destinacijo z vlakom), promoviramo aktivnosti v naravi, kar pomeni, da goste nagovarjamo k odkrivanju lokalnih destinacij. Spodbujamo gibanje v naravi, kolesarjenje, pohodništvo, izle-

vodja prodaje in trženja Evelin Krajnc te v okolici, organiziramo delavnice za zdrav in zelen življenjski slog. Pozorni smo pri izbiri dobaviteljev, prednost dajemo lokalnim ter tistim, ki spoštujejo naravno pridelano prehrano. V restavraciji dajemo prednost sezonskim jedem. V wellness centru Amalija pospešujemo masaže v naravnem okolju, z naravnimi izdelki. Goste spodbujamo k uporabi javnih prevoznih sredstev. Informacije o javnem prevozu gostom podamo preko animacijskih tabel. Menim, da trajnostni turizem ni le modna muha, pač pa predstavlja pozitivno razvojno smer za slovenski turizem v prihodnosti. Podjetje lahko pridobi ugled in tržni delež ter uspešno zmanjšuje stroške.

Razmišljaj pozitivno Začetki skupine Grah Automotive segajo v leto 1997, ko smo postavili trdne temelje, ki se odražajo v današnjih rezultatih. Podjetje je na začetku konfekcioniralo kabelske sete, nato se je ukvarjalo z enostavnejšo elektroniko, preko katere smo prehajali k vedno zapletenejši in tehnološko zahtevnejši LED-osvetlitvi. Večino prihodkov tako še vedno ustvarimo s prodajo avtomobilski industriji, predvsem izdelujemo zadnje luči in smernike v ogledalih in pri lučeh, skupaj okrog 2.800 različnih izdelkov. Med našimi kupci so Jaguar, Porshe, Daimler in skoraj vse ostale avtomobilske tovarne. Naša proizvodnja

32

direktor Robert Grah je tako razdeljena v tri skupine: Automotive, ki predstavlja glavnino proizvodnje in s tem tudi prihodkov, Lighting division – razvoj in izdelava luči za jahte, industrijsko razsvetljavo in cestne svetilke, in t. i. del gospodinjskih aparatov, kamor

sodi leta 2011 ustanovljeno podjetje Indutech za proizvodnjo indukcijskih steklokeramičnih plošč. Podjetje je v letu 2011 povečalo poslovanje, lani pa je prišlo do manjšega, a načrtovanega upada. Seveda se tudi v našem podjetju pozna globalna kriza, vendar se proti njej borimo tako, kot smo se borili že leta 2009, ko smo se na nenadno situacijo hitro odzvali in tako preprečili najhujše. Pričakujemo rast prihodkov, opazno višje predvsem na področju razvoja, proizvodnje in prodaje cestnih

svetilk in industrijske razsvetljave, enako tudi pri delu proizvodnje elektronike za male gospodinjske aparate in indukcijskih steklokeramičnih plošč. Naš recept za uspeh: sile je treba usmeriti v razvoj, treba je biti inovativen in pogled vedno imeti usmerjen v prihodnost. Naša največja dodana vrednost, ki nam omogoča fleksibilnost, inovativnost in visok konkurenčni količnik, je to, da imamo vsa potrebna znanja za celoten proizvod v hiši. Uspeti v teh negotovih časih? Razmišljaj pozitivno in se prilagaj trgu!

Prijetno delovno okolje Podjetje Sico je največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. V podjetju se zavedamo pomena učinkovitega poslovanja s hkratnim ohranjanjem virov za prihodnost. Pri svojem razmišljanju in poslovanju zato poleg ekonomskih dejavnikov upoštevamo in vključujemo tudi ekološke in sociološke dejavnike razvoja. Podjetje na lokaciji v poslovni coni, ki leži tik ob avtocestnem priključku Arja vas, zagotavlja majhno obremenitev za okolje in okolico. Sistem ravnanja z okoljem temelji na prepoznavnih okoljskih vidikih, varstvo okolja pa je vključeno v poslovnik kakovosti in kot tako predstavlja obvezo zase in za druge. Le okolju prijazno podjetje predstavlja prijetno delovno okolje in sožitje z okolico, kar je možno le z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja. Svoje ideje razvijamo v okolju prijazne proizvode in tehnologije,

direktor Marjan Volpe

skrbno ravnamo z odpadki in učinkovito uporabljamo naravne vire (tudi z energijo iz svoje sončne elektrarne). Razvijamo in proizvajamo cepilnike drv, ki omogočajo izrabo naravnih virov in uporabo lesne biomase. Univerzalni drobilnik omogoča enostavno, ekonomično in učinkovito drobljenje različnega odpadnega lesa, lesenih ostankov, palet, ivernih plošč, kartonaže, različne plastike, tekstila in podobnih ponavadi odpadnih materialov, ki jih nato enostavneje uporabimo v okviru reciklaže, s čimer uporabnik poskrbi za čim manjšo obremenitev okolja. Z razvojem in izdelavo polnilnic za električna vozila ter s predelavo in uporabo vozil na električni pogon pa stremimo k boljšemu in bolj prijaznemu jutri za vse.


Skrbna raba naravnih virov V Steklarni Rogaška smo se zavezali k skrbni rabi naravnih virov. Izvajamo stalni projekt varčevanja z energenti, katerega cilj je zmanjšati njihovo po-

direktorica službe za zagotavljanje kakovosti in za ekologijo mag. Ksenija Čuješ rabo in vpliv na okolje.  Zastavljene cilje dosegamo s stalnim nadzorom in uvajanjem vedno novih izboljšav pri učinkovitejši uporabi vseh virov.

Ponovna uporaba materialov Profesionalen, pošten in korekten odnos do zaposlenih, lastnikov, kupcev, dobaviteljev in lokalne skupnosti terja od podjetja odgovorno ravnanje. To pomeni tudi, da si po najboljših močeh prizadevamo za trajnostni razvoj. Podjetje je tudi sicer kot IPPCzavezanec pod drobnogledom javnosti, za svoje delovanje pa moramo uporabljati najboljše dostopne tehnologije z vidika varovanja okolja. Vsa sredstva za investicije smo uporabili tako, da sta bila rast in razvoj zagotovljena na obstoječem prostoru, enakovredno pa so bili upoštevani kriteriji humanizacije dela, zmanjšanja negativnih vplivov na okolje in povečanja produktivnosti. Trajnostni razvoj razumemo tudi kot zmožnost zagotavljanja

sana v evidenco raziskovalnih organizacij pri ARRS pod šifro ARRS 2786, - skrb za varno delovno okolje zaposlenih, ki so največja vrednota našega podjetja in bodo tudi v prihodnosti ambiciozen, kreativen, inovativen in odločen kader, ki nenehno išče nove možnosti za izboljšanje proizvodnje in uvajanje novih tehnologij.

Medena in pivovska ponudba direktor Marjan Mačkošek delovnih mest in zaposlitev v širšem celjskem prostoru od začetkov industrijske dobe do danes. Naša dejavnost temelji na predelavi jeklenega odpadka, zato se zavedamo pomena ponovne uporabe materialov, za kar je v Sloveniji še preveč birokratskih ovir. Naša nadaljnja prizadevanja bodo namenjena koristni uporabi vseh stranskih proizvodov podjetja in zmanjšanju nastajanja odpadkov.

Skrb za zaposlene in okolje Družinsko podjetje Šumer z več kot 40-letno tradicijo zaposluje več kot dvesto ljudi iz bližnje okolice, s čimer preprečuje odseljevanje mladih, kar bo pozitivno vplivalo na trajnostni razvoj regije. Proizvodni program obsega izdelavo vzmeti, delov iz pločevine, kovinoplastike, delov za gospodinjske aparate, kmetijsko mehanizacijo, avtomobilsko in elektroindustrijo, montažo ter toplotno obdelavo izdelkov.

- nadzorom vseh emisij in delovanjem v skladu z okoljskimi standardi, - stalnim poudarkom na uvajanju okolju prijaznejše tehnologije in razvoju energetsko učinkovitih proizvodov, - uporabo visokotehnoloških strojev, učinkovito porabo surovin in ločenim zbiranjem ter odvozom odpadkov na nadaljnjo predelavo. Naše glavne usmeritve in vodila so: - delovanje v skladu s pridobljenimi certifikati ISO/TS 16949:2009, ISO 9001:2008, - spodbujanje RSA-raziskovalno razvojne skupine, ki je vpi-

direktor Viljem Šumer Sledimo strategiji učinkovite rabe naravnih virov in zaščite okolja predvsem z/s: - uporabo lastne FV-elektrarne, - uporabo okolju prijaznih umetno pridobljenih materialov, ki so lažji, človeku prijazni, ne povzročajo alergij in se po uporabi reciklirajo,

Laški termalni vodi, ki se že vrsto let prepleta v ponudbi sodobnih in medicinskih wellness programov, smo v Thermani Laško dodali nov koncept zavedanja pomena bogastva narave, njenih naravnih zdravilnih učinkov. Tako smo vpletli edinstveno pivovsko in medeno ponudbo v wellness, kulinariko, programe bivanja, animacijo in tudi v ponudbo izletov in delavnic. Prvi v Sloveniji smo začeli pisati raznolike medene zgodbe in na naravni osnovi zdravilnih in blagodejnih učinkov medu razvili programe, ki smo jih poimenovali Medeno razvajanje. In tako je Thermana Laško lani osvojila prvo mesto za čebelam najbolj prijazno podjetje v letu 2012. Izbirate lahko med negami obraza in telesa, pri katerih uporabljamo kozmetične proizvode na osnovi medu, ter med medenimi masažami, ovoji, kopelmi in savnanjem z medom.

direktor Andrej Bošnjak Medene zgodbe razvajanja smo nadgradili tudi s programi bivanja in z medeno gostinsko ponudbo. Pivo ima bogato tradicijo, zgodovino in kulturo. Nekoč pijača bogov, izbrancev, danes pijača vseh ljudi tega planeta. Kar nekaj jih prisega na zvarjenega v Laškem, mestecu ob Savinji, ki ima skoraj dvestoletno tradicijo varjenja piva. In če pivu v zmernih količinah pripisujemo številne – tudi zdravilne – lastnosti, zakaj ne bi bila njegova edinstvena kombinacija sestavin dobrodošla osvežitev tudi za kožo? In to prav v mestecu, kjer je pivo tako rekoč doma … Z znanjem in izkušnjami domačih terapevtov smo v wellness spa centru za vaša razvajanja razvili pivovske maske in masaže, pilinge in nege ter kopeli.

33


Zeleni turizem in dobro počutje Terme Dobrna so najstarejše slovensko zdravilišče s 610-letno tradicijo. Pravzaprav se je z odkritjem naravne termalne zdravilne vode začel razvoj zdraviliškega turizma, ki je postal trajna vrednota skozi stoletja v Dobrni. Bogata kulturna dediščina in izjemno lepo naravno okolje sta sestavni del te zgodbe. Vidik trajnostnega razvoja Dobrne je v opredelitvi za trajno uporabo naravnih zdravilnih sredstev za področje zdraviliškega zdravljenja, pri čemer je pomembna tudi skrb za kvalitetno in odgovorno izrabo. S tem v povezavi je skrb za čim manjše obremenjevanje okolja, ki se kaže v opredelitvi poslovanja celotnega podjetja v skladu s standardi evropskega znaka eko marjetica. Vlaganja v izrabo obnovljivih in naravnih virov energije – odpadne termalne vode, sonca in lesne mase – pomenijo že več kot 60 odstotkov pridobitev potrebne energije iz obnovljivih virov. Ta vlaganja bomo nadaljevali. Z načrtnim ločevanjem odpadkov in z racionalno uporabo vode zmanjšujemo stroške. Z vključevanjem lokalnih ponu-

direktor Jože Duh dnikov storitev in proizvodov turistične ponudbe in ponudbe na kulturnem področju zaokrožujemo turistične programe. Možnosti pohodništva, kolesarjenja in drugih aktivnosti v prelepem okolju Dobrne pod Paškim Kozjakom dopolnjujejo trajnostni razvoj zelenega turizma. Območje zdraviliškega središča Term Dobrna z objekti in zdraviliškim parkom je kulturna dediščina in njeno načrtno obnavljanje ter vzdrževanje je tudi v bodoče skrb lastnikov in zaposlenih v Termah Dobrna. Poslanstvo Term Dobrna je razvoj zdraviliških programov za dobro počutje in zdravje za vse generacije s poudarkom na partnerstvu ženski skozi vsa njena obdobja v povezavi z aktivnim preživljanjem prostega časa v neokrnjenem naravnem okolju.

Zavedamo se, da je narava samo ena Kot dodano vrednost in konkurenčno prednost Term Olimia vidimo v tem, da se nahajamo sredi zelene, neokrnjene narave. Tako imamo še dodatno odgovornost do okolja, da ga kot takega tudi ohranjamo.  Zaveza družbe Terme Olimia, d. d., je zanesljiva, varna, okolju prijazna izvedba storitev. Tako pri izvajanju storitev dodatno skrb namenjamo tudi ohranjanju zdravega in čistega okolja.

34

direktor Zdravko Počivalšek Velik poudarek dajemo vidiku porabe energije in vode, zmanjševanju količine odpadkov, ločevanju odpadkov in

zmanjševanju onesnaževanja okolja. Z osveščanjem tako zaposlenih kot gostov ter s spodbujanjem k odgovornemu ravnanju z okoljem skrbimo za trajnostni razvoj in delujemo družbeno odgovorno.   Z uvedbo ISO standarda 14.001: 2004, ki smo ga pridobili leta 2011, smo še dodatno pridobili na področju stalnega in sistematičnega spremljanja vpliva na okolje. Zavezani smo k preventivnemu delovanju na področju okoljskih vidikov, zato le-te vključujemo v obstoječe procese, kakor tudi v razvojne in

investicijske projekte. Kot zelo uspešen projekt, ki smo ga izvedli leta 2011, lahko izpostavimo prehod sistema kurjave na lesno biomaso, ki se je izkazal kot odlična naložba velikega pomena na področju prijaznega ravnanja z okoljem kot tudi ekonomske rentabilnosti.

Gradimo na tradiciji Gojimo specialna tehniška znanja s področja strojegradnje in brizganja umetnih mas ter izdelujemo kvalitetne izdelke, kot so črnila in črnilni vložki, nalivna peresa, rolerji, brisalci za črnilo, flomastri in markerji. Že pred leti smo zastavili pot razvoja proizvodnje s poudarkom na večji dodani vrednosti nalivnih peres, rolerjev, povečanju izkoriščenosti kapacitet celotnega programa in s tem pridobivanju novih zahtevnih kupcev v mednarodnem okolju. Za to so potrebni med drugim usposobljeni kadri, ki so za dobro delo in razvoj podjetja izredno pomembni. V naslednjem obdobju bo podjetje temu namenilo veliko pozornost. Odgovoren in strokoven član kolektiva bo v podjetju Vivapen vedno dobrodošel. Za razvoj je potrebna tudi inovativnost, ki podpira tehnološko in ekonomsko odličnost naših izdelkov in storitev. Z uvedenim sistemom NIP (neprestano izboljševanje procesov) motiviramo zaposlene,

direktorica Petra Melanšek da se aktivno vključujejo v razvoj. Prednosti nam zagotavljajo dolgoletne izkušnje in lasten »know-how«. Skrb za kakovost pomeni po eni plati kakovost in varnost izdelkov, uravnoteženo razmerje s ceno, vrhunsko natančnost in dolgo življenjsko dobo izdelkov, po drugi plati pa tudi dobavljivost, izpolnjevanje rokov in predvsem podporo kupcem po celem svetu. Ekologija, ki jo razvijamo v novih tehnologijah, predstavlja okolju prijazne procese in uporabo ustreznih materialov. Podjetje z vlaganji v okolju prijazne tehnologije prispeva h kakovosti življenja zaposlenih, vpliva pa tudi na lokalno in regionalno okolje. To predstavlja prednost pred drugimi podjetji na svetovnem in globalnem trgu, saj se veliko in vedno več ljudi zaveda pomena ekologije in skrbi za planet z željo ustvariti prihodnost tudi za potomce.


35


RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE d.o.o. Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje telefon: 03 / 589 40 82 faks: 03 589 / 40 83 e-pošta: razvojna.agencija@rasr.si www.rasr.si 36

Podatki: podpisniki Deklaracije in RASR d.o.o.

Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije - povzetek izvajanja za obdobje 2012/13  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you