Vsebuje zemljevid
IZDAJATELJ: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. OBLIKOVANJE: AV studio, d.o.o. BESEDILO: Janez Jazbec FOTOGRAFIJE: Arhiv občin, območnih razvojnih partnerstev, TIC-ev, zdravilišč in term Savinjske regije, RASR d.o.o., Stane Jeršič, Domen Grögl, Tomo Jeseničnik, Gregor Katič, Atelje Jolanda Sojč s.p., Jure Kravanja, Damjan Regoršek, Alojz Hudarin, Rudolf Krebs, Mijo Kovačevič, Unitur, Zlati grič, Svea, Golte, AV studio d.o.o., Airfoto PODATKI: SURS ZEMLJEVID: IZIMAP založništvo in kartografija d.o.o. TISK: Čukgraf d.o.o., Postojna NAKLADA: 1000, september 2011
Savinjska regija ... na poti k najboljši regiji ...
Dobrodošli v Savinjski regiji
Predstavitveni katalog Savinjske regije
... na poti k najboljši regiji ...
Osebna izkaznica regije Savinjska regija ima izjemno strateško lego. Umeščena je v središče Slovenije, skoznjo potekajo pomembne mednarodne cestne in železniške povezave. Središče regije je Celje, ki skozi svojo bogato zgodovino ohranja pomembno poselitveno, gospodarsko in prometno vlogo. Maribor
CELJE Ljubljana
Koper
Regija se od severozahoda proti jugovzhodu razprostira vse od mogočnih KamniškoSavinjskih Alp ter čudovitih dolin in gozdov Zgornje Savinjske doline, do Šaleškega in s hmeljem rodovitne Spodnje Savinjske doline pa vse do Osrednje Celjskega in Dravinjskega z bogatim Pohorjem ter gričevnatega Kozjanskega in Obsotelja. 2
Savinjska regija je ena izmed dvanajstih regij Slovenije, po velikosti pa je tretja izmed vseh. Velikost regije: 2.301 km2, kar predstavlja 11,4 % površine Slovenije. V regiji je 253.845 prebivalcev oziroma 12,4 % slovenskega prebivalstva. Največji urbani in gospodarski središči v regiji sta Celje in Velenje. Občinska središča s statusom mesta so Laško, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur in Žalec, ostala občinska središča pa so še Braslovče, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogatec, Solčava, Šmarje pri Jelšah, Šmartno Celje ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko in Zreče.
Velenje
3
Predstavitveni katalog Savinjske regije
... na poti k najboljši regiji ...
Organiziranost regije V Savinjsko regijo je vključenih 31 občin. Status mestne občine imata Celje in Velenje. Za večjo razvojno učinkovitost Savinjska regija uveljavlja delovanje petih subregij. To so Dravinjska, Savinjsko-Šaleška, Spodnje Savinjska, Obsoteljsko Kozjanska ter Osrednje Celjska subregija. S tem regija ohranja svojo bogato etnološko dediščino in poudarja raznolikost svojih območij kot razvojno prednost. Svet Savinjske regije, ki ga predstavljajo županja in župani vseh občin, sprejema najpomembnejše družbeno-razvojne odločitve. Regija ima tudi svoj razvojni svet. Status subjekta spodbujanja razvoja regije ima RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, ki skrbi tudi za tehnično in strokovno podporo Svetu regije.
V regiji delujejo različne razvojne inštitucije javnega pomena, med njimi: Regionalna gospodarska zbornica Celje; Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica; območne obrtno-podjetniške zbornice Celje, Velenje, Žalec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Mozirje in Laško; RASR, Razvojna agencija Savinjske regije; območne razvojne agencije Kozjansko, Savinja, Savinjsko-Šaleška in Sotla ter Območni razvojni partnerstvi Osrednje Celjsko in Dravinjsko; IPAK - Stičišče nevladnih organizacij Velenje; Regijsko študijsko središče; Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Zavod za gozdove – območni enoti Celje in Nazarje; Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, Erico – Inštitut za ekološke raziskave Velenje; Kssena – Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, Velenje ter druge.
Osrednje Celjsko
Savinjsko-Šaleško Spodnje Savinjsko Dravinjsko Obsotelje in Kozjansko 4
5
Predstavitveni katalog Savinjske regije
Iz bogate tradicije izrasla regija Na temeljih starodavnih družinskih obrti in dejavnosti se je skozi čas razvila bogata tradicija, ki še danes razvojno zaznamuje posamezna območja Savinjske regije.
6
... na poti k najboljši regiji ...
Znanja, ki se kot tradicija v regiji ohranjajo, so:
• kovaštvo, coklarstvo, kritje s pohorskim skrilavcem - Zreče • glažutarstvo in steklarstvo - Rogaška Slatina, Kozje, območje Žusma • hmeljarstvo - Spodnja Savinjska dolina • premogovništvo - Velenje • lesarstvo - Zgornja Savinjska dolina, Pohorje • flosarstvo - Ljubno ob Savinji • pivovarstvo – Pivovarna Laško • železarstvo – Štore Steel • filcanje – Solčavsko • oglarstvo – Vitanje • vinogradništvo – šmarsko, virštanjsko, šentjursko, konjiško • sadjarstvo – Vital Mestinje, Slom, kozjansko jabolko • lončarstvo – Prožinska vas (Štore) • termalno zdravljenje – turistična središča • zeliščarstvo – Žička kartuzija, Olimje • furmanstvo – poligon varne vožnje Vransko • orglarstvo – Orglarstvo Škrabl, Rogaška Slatina • kamnoseštvo – Rogatec • mlini na vodo - Soržev mlin, Nova Cerkev • glinarstvo – Vojnik • pletarstvo in umetnostno kovaštvo – Žiče (Slovenske Konjice) • čebelarstvo, žganjekuha in sirarstvo se uspešno ohranjajo v več področjih regije.
7
Predstavitveni katalog Savinjske regije
Razvoj regije Kazalci razvitosti umeščajo Savinjsko regijo v uspešnejšo polovico slovenskih regij. V Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007 – 2013 je zapisala, da bo svoj razvoj izvajala skozi štiri razvojne prioritete: Tehnološko napredna regija, Regija inovativnega turizma, Okolju prijazna in dostopna regija in Regija ustvarjalnega razreda. Savinjska regija postaja enovito zaključena prostorska celota, ki združuje poselitvene, gospodarske, infrastrukturne in naravne sisteme, na katerih je mogoče zagotavljati interesno sodelovanje razvojnih partnerjev.
Gospodarstvo v regiji Gospodarski razvoj regije udejanjajo uspešne velike gospodarske družbe, vedno bolj pa tudi vse več srednje velikih in manjših podjetij. V regiji je konec leta 2010 delovalo skupaj 5.226 gospodarskih družb, ki je zaposlovalo 58.192 ljudi. V regiji deluje osem območnih obrtno-podjetniških zbornic, v katerih je registriranih 5.944 pravnih oseb s 23.700 zaposlenimi. 8
... na poti k najboljši regiji ...
Med največje in najuspešnejše gospodarske sisteme v regiji se uvrščajo Gorenje Velenje, Unior Zreče, Termoelektrarna Šoštanj, Cinkarna Celje, CM Celje, Kovintrade Celje, Premogovnik Velenje, Štore Steel, BSH Hišni aparati Nazarje, Engrotuš Celje in SG Automotive Slovenske Konjice, med srednje velike pa Zlatarna Celje, KLS Ljubno, Cetis, Bisol Latkova vas, EMO Orodjarna, Terme Olimia, GKN Driveline Slovenija, Steklarna Rogaška, GIC Gradnje, SwatyComet, Etol, Konus Konex, Vitli Krpan, Jagros Podplat, Kozmetika Afrodita in več drugih. Za gospodarstvo regije je tudi značilno, da ima večje število tehnološko sodobnih in uspešnih orodjarn, v regiji pa je tudi sedež TECOS, razvojnega centra slovenskega orodjarstva. V regiji posluje več bank, zavarovalnic in hranilnic, najdlje Banka Celje, ki se ponaša s kar 145 leti uspešnega poslovanja. Največja negospodarska družba regije je Splošna bolnica Celje s 1.730 zaposlenimi. V regiji deluje tudi družba Celjski sejem, ki prireja številne sejemske dogodke, od katerih je najbolj znan vsakoletni Mednarodni obrtni sejem. Z urejanjem prostorskih in komunalnih pogojev tudi lokalne skupnosti podpirajo napredek gospodarstva; tako ima regija preko 1000 hektarov zazidalno razpoložljivih poslovnih in turističnih con in vzorno urejen regijski Center za ravnanje z odpadki v Celju. S podporo razvoju srednjega, višjega in visokega šolstva ter vse življenjskega učenja in z odločno namero ustanovitve univerze zagotavljamo, da regija vse boj postaja na znanju temelječa družba. Prednostni razvojni projekt regije je izgradnja 3. razvojne osi, ki med drugim predstavlja nujno logistično podporo gospodarstvu.
9
Predstavitveni katalog Savinjske regije
Kmetijstvo v regiji Savinjska regija ima odlične pogoje za kmetijstvo, ki predstavlja temelj strateškega razvoja podeželja. Med kmetijskimi aktivnostmi v regiji prevladujejo živinoreja, proizvodnja mleka, vinogradništvo in sadjarstvo ter gozdarstvo. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turizem na kmetijah s ponudbo domačih izdelkov. Posebnost regije je tradicija hmeljarstva, edinstvena v Sloveniji in značilna za Spodnjo Savinjsko dolino. Kmetijske površine obsegajo 30 % zemljišč v regiji. V regiji je 8.721 kmetij, od tega 360 ekoloških kmetij.
10
... na poti k najboljši regiji ...
Celjske Mesnine in Mlekarna Celeia sta z uveljavljeno blagovno znamko uspešni in največji regijski odkupni in predelovalni kmetijski gospodarski družbi. Največji vinogradniški družbi sta Klet Imeno in Zlati grič z znamenitimi vinogradniškimi Škalcami. V regiji posluje 12 kmetijskih zadrug, v katere je vključenih 2.750 članov. Posebno pomembno gospodarsko in okoljevarstveno vlogo imajo tudi gozdovi Savinjske regije, ki so velik razvojni potencial.
11
Predstavitveni katalog Savinjske regije
... na poti k najboljši regiji ...
Terme Olimia
Turistična regija sedmerih naravnih termalnih zdravilišč Savinjska regija postaja vse bolj prepoznavna in uspešna turistična destinacija. Regija se ponaša s sedmerimi naravnimi termalnimi zdravilišči, kjer vse več gostov poišče in najde sprostitev, dobro počutje ter zdravje. To so Terme Olimia, Thermana Laško, Terme Topolšica, Terme Zreče, Rimske Terme, Zdravilišče Rogaška Slatina z vrelci naravne mineralne vode in Terme Dobrna, najstarejše slovensko termalno zdravilišče. Turizem poganjata tudi turistični središči Rogla kot največji regijski poletno-smučarski center in Golte. V regiji opazno rasteta tudi obseg in kakovost ponudbe doživljajskih storitev turistično-kulturnega in športno-rekreativnega značaja.
Terme Zreče Thermana Laško
Zdravilišče Rogaška Slatina
Rimske Terme
Terme Topolšica
Terme Dobrna
Rogla Krajinski park Golte
12
13
Predstavitveni katalog Savinjske regije
... na poti k najboljši regiji ...
Bogata in raznolika je tudi gostinska ponudba regije, v kateri je največjo zgodbo spisal podjetnik Štorman. Kot se za turistično regijo spodobi, se v njej vse leto vrstijo različne zanimive prireditve, izmed katerih je tradicionalno Pivo in cvetje v Laškem največja turistična prireditev v Sloveniji, Pikin festival v Velenju pa največji otroški festival v Sloveniji. Razstave cvetja v Mozirskem gaju vsako leto obišče več deset tisoč ljudi. Posebnost turistične ponudbe bo tudi 517 km dolga regijska kolesarska pot, ki je ena od prednostnih skupnih regijskih naložb.
Mozirski gaj
Pikin festival Pivo in cvetje
14
Savinjska regija – Ekoregija
Ob svetovnem dnevu Zemlje 2011 je regija sprejela svojo razvojno zavezo, da z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja postane EKOREGIJA. Pod Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije so se podpisali regijski župani in županja, predstavniki gospodarstva, obrti in podjetništva, razvojnih in izobraževalnih ustanov ter predstavniki nevladnih organizacij. V razvojne dokumente se bodo vključevala načela in oblike trajnostnega razvoja, ki bodo odražala skupna prizadevanja za blagostanje v regiji. Savinjska regija vidi v takem načinu razvoja svojo konkurenčno prednost.
15
Predstavitveni katalog Savinjske regije
... na poti k najboljši regiji ...
Naravna in kulturna bogastva regije Savinjska regija ima izjemno lesno bogastvo, saj jo na več kot 60 % prekrivajo gozdovi. Regija ima tudi veliko vodno bogastvo, saj ima veliko rek, jezer ter izvirov pitne, termalne in mineralne vode. Osrednja reka regije je Savinja, najdaljša reka, ki teče izključno po slovenskem ozemlju. Slap Rinka, nad katerim začenja svoje življenje, je spomenik naravne dediščine v nedrju Savinjskih Alp. Tu najdemo tudi Logarsko dolino, eno najlepših alpskih dolin. Ob Savinji najdemo številne lepo urejene turistične kampe.
Večja jezera in ribniki Savinjske regije so Šmartinsko, Velenjsko, Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško, Presersko, Slivniško jezero, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Jernejček in drugi. Naravna posebnost regije je Kozjanski park, ki je eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije. V Savinjsko regijo spada tudi območje Pohorja, ki s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega od biserov narave Slovenije. V regiji najdemo tudi kraško jamo Pekel, ki jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji. Posebno naravno bogastvo se nahaja v Velenjski kotlini, kjer je največje nahajališče lignita v tem delu Evrope.
Šmartinsko jezero
Kozjanski park
Slap Rinka
16
Ribnik Vrbje Žalec
17
Predstavitveni katalog Savinjske regije
18
Kulturno dediščino polpretekle zgodovine Savinjske regije so najbolj zaznamovali grofje Celjski, ki izvirajo iz rodbine gospodov Žovneških. Še dan današnji se oživljajo zgodbe z liki Friderika I., Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniške. Srednjeveško zgodovino regije izpričujejo številni dvorci in gradovi, od katerih so najbolj obnovljeni Celjski grad, Velenjski grad, grad Podsreda, dvorec Strmol v Rogatcu in grad Komenda na Polzeli. Posebno mesto v zgodovini regije zasedajo odkritja rimske Celeie, mesta, ki ga je delno moč videti pod današnjim Celjem. Pomembni zgodovinski obeležji sta tudi rimsko antično grobišče v Šempetru in arheološko najdišče Rifnik pri Šentjurju z največjo poznoantično naselbino na Slovenskem. Kartuzijanska samostana v Žičah in Jurkloštru sta posebni dragocenosti, zlasti prvi, ki mu je kar 20 let pripadal sedež generalnega priorja. V množici lepo ohranjenih cerkva je najznamenitejša cerkev Sv. Roka s kalvarijo, ki predstavlja eno od sedmerih čudes Slovenije. Kot zanimivost velja, da ima regija v Velenju tudi največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu. Žička kartuzija
... na poti k najboljši regiji ...
Večje knjižnice in muzeji v regiji so: • Osrednja knjižnica Celje • Knjižnica Velenje • Pokrajinski muzej Celje • Muzej novejše zgodovine Celje • Muzej Velenje • Minoritski samostan Olimje • Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Žalec • Muzej Noordung, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Vitanje • Muzej premogovništva Slovenije, Velenje • Muzej usnjarstva v Šoštanju • Spominska soba v Topolšici • Muzej na prostem Rogatec • Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec, Nazarje • Muzej motociklov, Vransko • Aškerčevina - Domačija Antona Aškerca, Rimske Toplice • Slomškov muzej na Ponikvi • Skomarska hiša in Ošlakova kovačija, Zreče • Gasilski muzej Dravinjske doline, Slovenske Konjice • Ipavčeva hiša, Šentjur • Muzej južne železnice, Šentjur Kulturno dediščino regije v marsičem poosebljajo tudi številna ljubiteljska društva, pri čemer ima posebno mesto Slovensko ljudsko gledališče Celje kot edino profesionalno gledališče v regiji. 19
Predstavitveni katalog Savinjske regije
... na poti k najboljši regiji ...
Savinjska regija .… na poti k najlepši regiji Mesta in vasi Savinjske regije cenijo in skrbijo za svojo urejenost, zato so si mnoga od njih že prislužila zmagovalne stopničke v tekmovanju Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Številni lepo urejeni kraji, med njimi Mozirje, Rogaška Slatina, Celje, Žalec, Zreče, Svetina nad Štorami, Laško, Vojnik in Podčetrtek, že imajo naslove najlepših, Slovenske Konjice, Velenje in Olimje pa se poleg tega ponašajo tudi z zlato medaljo ENTENTE FLORALE z evropskega tekmovanja v urejenosti mest in vasi.
Znamenitost regije so lepote zgornjesavinjskih krajev, od katerih je Solčavsko za integralni turistični izdelek “Harmonija treh dolin” pridobilo naziv Evropska destinacija odličnosti. Iz vsega že dokazano lepega in ob vse bolj zgledni urejenosti naših mest in vasi se nakazuje, da je Savinjska regija na poti k najlepši slovenski regiji.
Solčavsko
Svetina
Olimje
20
Rogaška Slatina
21
Predstavitveni katalog Savinjske regije
Regija športa in rekreacije V regiji delujejo mnogi športni klubi, nekateri izmed njih pa dosegajo vrhunske rezultate. Bogato in uspešno ekipno športno tradicijo imajo rokomet, nogomet, košarka, atletika in tudi odbojka, med posamezniki pa izstopajo judoisti. V regiji je nekaj izjemno lepih športnih objektov, največ v Celju in Velenju, uveljavljata se tudi balinarski center v Rogaški Slatini in skakalnica v Ljubnem, Rogla pa je že pridobila mednarodni sloves smučarsko-tekaškega centra in klimatskega središča za priprave športnikov. V regiji sta tudi dva motokros centra evropskega ranga. Lokalne skupnosti in družbeno angažirana podjetja v regiji podpirajo in načrtno razvijajo različne rekreativne dejavnosti. Številne planine in gore nudijo možnost rekreativnega pohodništva, organiziranih je tudi več rekreativnih kolesarskih in tekaških prireditev, najbolj znana med njimi je najbrž Ultramaraton iz Celja do Logarske doline.
... na poti k najboljši regiji ...
V regiji je več gozdnih in drugih učnih poti, lep primer naravnega okolja, urejenega za sprostitev in oddih, pa je tudi evropsko priznan projekt celjskega Mestnega gozda s svojimi 60 hektari površin. Zgled skrbi za zdravje in rekreacijo je Velenjsko jezero z okolico, vse bolj pa tudi Šmartinsko jezero. Za plavanje je urejenih več letnih kopališč, obe regijski središči, Celje in Velenje, pa imata tudi pokrita zimska bazena. V regiji so tri javna letališča (Celje, Šoštanj, Slovenske Konjice) in več vzletišč. Lepo urejenih je tudi več tenis centrov. Konjeniški šport je prisoten na več območjih regije, na obrobju Celja je Center konjeniškega športa. Tudi adrenalinskih užitkov si je v Golf, Jelšingrad regiji mogoče privoščiti, izpostavljamo pa vse bolj priljubljene spuste po Savinji in plezanje na učnem poligonu Gonžarjeva peč v Vinski Gori.
Gonžarjeva peč
Celjski mestni gozd
22
Velenjsko jezero
23
Savinjska regija na dlani.
Raziskujte, odkrijte, spoznajte in doživite jo v vsej lepoti …
Zemljevid Merilo 1 : 240 000
LEGENDA DRŽAVNA MEJA MEJA SAVINJSKE REGIJE AVTOCESTA MAGISTRALNA IN REGIONALNA CESTA LOKALNA CESTA STRANSKA CESTA ŽELEZNIŠKA PROGA
®
Občina Braslovče Braslovče 22 | 3314 Braslovče T: (03) 703 84 00 | F: (03) 703 84 10 obcina@braslovce.si | www.braslovce.si Površina: 55,0 km2 | Št. preb.: 5.291 Župan: Branko Strojanšek
Mestna občina Celje Trg celjskih knezov 9 | 3000 Celje T: (03) 426 57 00 | F: (03) 426 56 82 mestna.obcina.celje@celje.si | moc.celje.si Površina: 94,9 km2 | Št. preb.: 48.592 Župan: Bojan Šrot
Občina Dobje Dobje pri Planini 26 | 3224 Dobje pri Planini T: (03) 746 60 30 | F: (03) 746 60 35 obcinadobje@siol.net | www.dobje.si Površina: 17 km2 | Št. preb.: 977 Župan: Franc Leskovšek
Občina Dobrna Dobrna 19 | 3204 Dobrna T: (03) 780 10 50 | F: (03) 780 10 60 obcina@dobrna.si | www.dobrna.si Površina: 31,7 km2 | Št. preb.: 2.192 Župan: Martin Brecl
Občina Gornji Grad Attemsov trg 3 | 3342 Gornji Grad T: (03) 839 18 50 | F: (03) 839 18 64 obcina@gornji-grad.si | www.gornji-grad.si Površina: 90,1 km2 | Št. preb.: 2.665 Župan: Stanko Ogradi
Občina Kozje Kozje 37 | 3260 Kozje T: (03) 800 14 00 | F: (03) 800 14 16 obcina.kozje@siol.net | www.obcina-kozje.si Površina: 89,7 km2 | Št. preb.: 3.242 Župan: Dušan Andrej Kocman
Občina Laško Mestna ulica 2 | 3270 Laško T (03) 733 87 00 | F: (03) 733 87 40 obcina@lasko.si | www.lasko.si Površina: 197,5 km2 | Št. preb.: 13.550 Župan: Franc Zdolšek
Občina Ljubno Cesta v Rastke 12 | 3333 Ljubno ob Savinji T: (03) 839 17 70 | F: (03) 584 14 15 obcina@ljubno.si | www.ljubno.si Površina: 78,9 km2 | Št. preb.: 2.675 Župan: Franjo Naraločnik
Občina Luče Luče 106 | 3334 Luče T: (03) 839 35 50 | F: (03) 839 35 51 obcina@luce.si | www.luce.si Površina: 109,5 km2 | Št. preb.: 1.543 Župan: Ciril Rosc
Občina Mozirje Šmihelska cesta 2 | 3330 Mozirje T: (03) 839 33 00 | F: (03) 839 33 05 obcina@mozirje.si | www.mozirje.si Površina: 53,5 km2 | Št. preb.: 4.095 Župan: Ivan Suhoveršnik
Občina Nazarje Savinjska cesta 4 | 3331 Nazarje T: (03) 839 16 00 | F: (03) 839 16 15 obcina@nazarje.si | www.nazarje.si Površina: 43,4 km2 | Št. preb.: 2.601 Županja: Majda Podkrižnik
Občina Podčetrtek Trška cesta 59 | 3254 Podčetrtek T: (03) 818 27 80 | F: (03) 818 27 90 tajnistvo.obcina@podcetrtek.si | www.podcetrtek.eu Površina: 60,6 km2 | Št. preb.: 3.325 Župan: Peter Misja
Občina Polzela Polzela 8 | 3313 Polzela T: (03) 703 32 00 | F: (03) 703 32 23 obcina.polzela@polzela.si | www.polzela.si Površina: 34,0 km2 | Št. preb.: 5.966 Župan: Ljubo Žnidar
Občina Prebold Hmeljarska cesta 3 | 3312 Prebold T: (03) 703 64 00 | F: (03) 703 64 05 obcina@prebold.com | www.prebold.com Površina: 40,9 km2 | Št. preb.: 4.916 Župan: Vinko Debelak
Občina Rečica ob Savinji Rečica ob Savinji 55 | 3332 Rečica ob Savinji T: (03) 839 18 30 | F: (03) 839 18 35 tajnistvo@obcina-recica.si | www.obcina-recica.si Površina: 30,1 km2 | Št. preb.: 2.290 Župan: Vincenc Jeraj
Občina Rogaška Slatina Izletniška ulica 2 | 3250 Rogaška Slatina T: (03) 818 17 00 | F: (03) 818 17 24 obcina@rogaska-slatina.si | www.rogaska-slatina.si Površina: 71,5 km2 | Št. preb.: 11.004 Župan: mag. Branko Kidrič
Občina Rogatec Pot k ribniku 4 | 3252 Rogatec T: (03) 812 10 00 | F: (03) 812 10 12 obcina.rogatec@siol.net | www.rogatec.net Površina: 39,6 km2 | Št. preb.: 3.143 Župan: Martin Mikolič
Občina Slovenske Konjice Stari trg 29 | 3210 Slovenske Konjice T: (03) 757 33 50 | F: (03) 757 33 80 info@slovenskekonjice.si | www.slovenskekonjice.si/eu Površina: 97,8 km2 | Št. preb.: 14.414 Župan: Miran Gorinšek
Občina Solčava Solčava 16 | 3335 Solčava T: (03) 839 27 50 | F: (03) 839 27 55 obcina@solcava.si | www.solcava.si Površina: 102,8 km2 | Št. preb.: 517 Župan: Alojz Lipnik
Občina Šentjur Mestni trg 10 | 3230 Šentjur T: (03) 747 13 10 | F: (03) 574 34 46 obcina.sentjur@sentjur.si | www.sentjur.si Površina: 222,3 km2 | Št. preb.: 18.899 Župan: mag. Marko Diaci
Občina Šmarje pri Jelšah Aškerčev trg 12 | 3240 Šmarje pri Jelšah T: (03) 817 16 00 | F: (03) 817 16 26 obcina@smarje.si | www.smarje.si Površina: 107,7 km2 | Št. preb.: 10.154 Župan: Jožef Čakš
Občina Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki 72 | 3327 Šmartno ob Paki T: (03) 898 49 50 | F: (03) 898 49 60 obcina.smartno@siol.net www.smartnoobpaki.si Površina: 18,2 km2 | Št. preb.: 3.161 Župan: Alojz Podgoršek
Občina Šoštanj Trg svobode 12 | 3325 Šoštanj T: (03) 898 43 00 | F: (03) 898 43 33 obcina@sostanj.si | www.sostanj.si Površina: 95,6 km2 | Št. preb.: 8.692 Župan: Darko Menih
Občina Štore Cesta XIV. divizije 15 | 3220 Štore T: (03) 780 38 40 | F: (03) 780 38 50 tajnistvo@store.si | www.store.si Površina: 28,1 km2 | Št. preb.: 4.270 Župan: Miran Jurkošek
Občina Tabor Tabor 25 | 3304 Tabor T: (03) 705 70 80 | F: (03) 705 70 81 info@obcina-tabor.si | www.obcina-tabor.si Površina: 34,8 km2 | Št. preb.: 1.590 Župan: Vilko Jazbinšek
Mestna občina Velenje Titov trg 1 | 3320 Velenje T: (03) 896 16 00 | F: (03) 896 16 54 info@velenje.si | www.velenje.si Površina: 83,5 km2 | Št. preb.: 32.836 Župan: Bojan Kontič
Občina Vitanje Grajski trg 1 | 3205 Vitanje T: (03) 757 43 50 | F: (03) 757 43 51 info@vitanje.si | www.vitanje.si Površina: 59,4 km2 | Št. preb.: 2.289 Župan: Slavko Vetrih
Občina Vojnik Keršova ulica 8 | 3212 Vojnik T: (03) 780 06 20 | F: (03) 780 06 37 obcina@vojnik.si | www.vojnik.si Površina: 75,3 km2 | Št. preb.: 8.438 Župan: Benedikt Podergajs
Občina Vransko Vransko 59 | 3305 Vransko T: (03) 703 28 00 | F: (03) 703 28 16 obcina.vransko@vransko.si | www.vransko.si Površina: 53,3 km2 | Št. preb.: 2.588 Župan: Franc Sušnik
Občina Zreče Cesta na Roglo 13b | 3214 Zreče T: (03) 757 17 00 | F: (03) 576 24 98 info@zrece.eu | www.zrece.si Površina: 67,0 km2 | Št. preb.: 6.447 Župan: mag. Boris Podvršnik
Občina Žalec Savinjske čete 5 | 3310 Žalec T: (03) 713 64 00 | F: (03) 713 64 64 obcina.zalec@eunet.si | www.zalec.si Površina: 117,1 km2 | Št. preb.: 21.483 Župan: Janko Kos
Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.
Ul. XIV. divizije 12 | 3000 Celje, Slovenija T: (03) 589 40 82 | F: (03) 589 40 83 | razvojna.agencija@rasr.si |
www.rasr.si
Direktor: Janez Jazbec
Postati želimo v trajnostni razvoj usmerjena regija z najboljšim poslovnim in bivalnim okoljem.
Vizija Savinjske regije