Page 1

Glasilo župnije s Salezijanskim Mladinskim Centrom Ljubljana R akovnik

FEBRUAR 2012/ŠTEVILKA 2/LETO XXX

BLAGOR VAM zadnjem času me je marsikdo vprašal, če sem kaj potrt, žalosten! »Zakaj?« »Ko pa toliko govorijo proti kristjanom in Cerkvi!« Vse to je znamenje, da je Cerkev na pravi poti. Temeljno vodilo nas kristjanov so Jezusovi blagri. Zadnji se glasi: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« Torej, če kristjani vznemirjamo sodobnega človeka, smo na pravi poti. Kritika je priložnost za prečiščenje. Prav je, da premislimo, če kaj tega, kar nam očitajo, drži. Tako lahko napake popravimo. Res, Cerkev sestavljamo grešni ljudje; tako vodstvo kot vsi drugi kristjani. Papež in naši škofje so javno izrazili obžalovanje za vse zlo, ki so ga v zgodovini naredili kristjani.

V


UVODNIK

Kljub temu, da smo člani Cerkve grešniki, je Cerkev sveta. Jezus je vzel vse naše pretekle, sedanje in prihodnje grehe na svoj križ. Vsega nas osvobaja. On nas posvečuje. Tako imenovana dobronamerna kritika je v veliko primerih opravljanje; slabonamerna pa obrekovanje. Celo psihoterapevti ugotavljajo, da se za kritičnimi besedami lahko skrivajo obrambni mehanizmi; pomanjkanje človekove samozavesti in samospoštovanja. »Pravo olajšanje boste začutili ob spoznanju, da je ne glede na to, kaj rečete, težava vedno povezana z vami, pa čeprav se morda zdi, da se nanaša predvsem(če ne samo) na drugega« je ugotovitev dr. Tony Humphreysa v knjigi Otrok in samozavest/str.34/. Kar te vznemirja pri drugem, je navadno nerazčiščeno pri tebi. Kar rečemo, je torej naš problem; in kar izreče drugi o nas, je njegov problem. Zato se ne vznemirjajmo nad zaničevanjem. Vse to pokaže, kaj se skriva/ne v nas/, ampak v človeku, ki je nesramne besede izrekel. Za kristjane je prava kritika svetost življenja. V zadnjem stoletju je največ naredila za ugled Cerkve Nobelova nagrajenka za mir bl. Mati Terezija. Ni govorila, kaj je prav in kaj narobe, ampak je to živela. Današnji čas nas kliče k svetosti. Kritične besede so lahko hrepenenje po Bogu, hrepenenje po svetosti. »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«/Flp 4,4-7/ Te spodbudne besede je apostol Pavel zapisal Filipljanom, ko je bil v ječi. Tudi v stiskah bodimo torej polni veselja. Ne bodimo preveč v skrbeh. Za vse se zahvaljujmo Gospodu. In tako bo Božji mir napolnil naša srca vaš župnik Franc

VARUJ NAS MATI

2

februar 2012, številka 2


KORAKI

PRVI PETKI v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 2015 4. Položaj mladih v Torinu 6. januarja 2012 alezijance je v Ljubljano leta 1901 priklical položaj mladih. Spomnimo se samo Frana Milčinskega in njegovih Ptičkov brez gnezda … Glas o don Bosku kot čudežnem vzgojitelju, ki uspeva vsakršne nepridiprave spraviti spet na pravo pot, se je že za časa njegovega življenja slišal tudi pri nas. Sv. Janez Bosko se je po novi maši leta 1841 znašel v Torinu, ki je, ne da bi takrat vedel ali slutil, postal njegov novi dom in središče dejavnosti, ki jo je začel. Po nasvetu svojega duhovnega voditelja sv. Jožefa Cafassa je vpisal pastoralno teologijo, povezano s prakso. Čakal pa je na namig od zgoraj, ki ga je dobil v sanjah, kdaj, kje in kako naj začne uresničevati svoje poslanstvo. Zgodilo se je kmalu z odločitvijo Cafassa: v oskrbo mu je prepustil mladino v zaporih … Ob tem se seveda vprašamo: Kaj pa dela mladina v zaporih? Kako da je tja zašla? Deset tisoči mladih je s podeželja pribežalo v Torino zaradi preživetja: ker so bili sirote, zaradi lakote na podeželju, v mestu se je širila industrija … Sanjali so o Indiji-Koromandiji, znašli pa so se kaj hitro v zaporu, v poboljševalnici, izkoriščani v tovarni. Mizerna plača je komaj zadoščala za stanovanje, največkrat je to bilo nekaj slame kjerkoli, in za hrano, ki ni bila tega vredna; zato se jih je množično lotevala neozdravljiva jetika. Srednja življenjska doba teh priseljencev je bila 18 let. Pretresljivo! Mnogi so ta položaj mladih videli, pa so nemočni samo strmeli. Mnogi so se zgražali nad mladimi in njihovim »kriminalom«. Mnogi so jih obsojali in jih podili od sebe. Za tovarnarje so bili samo nujen dodatek k stroju. Ščitil jih dejansko ni noben zakon. Kratko poglejmo primer mladega »kriminalca«; v dokumentih je zapisano Raimondo R. Septembra 1846 ga je 12-letnega policija prive-

S

VARUJ NAS MATI

3

februar 2012, številka 2


KORAKI

dla v Generalo, mladinski zapor. Ravnatelj Charles Fisseaux je ob sprejemu med drugim zapisal: »… Ostuden mrčes je gomazel v njegovih laseh. Bolehno telo je bilo oblečeno v cunje. Bledica, neumna topost, fizična in psihična nezmožnost so jasno pričali o razdejanju na tem drobnem človeškem skeletu, ki so ga povzročile pregrešne razvade, slaba nagnjenja in kriminalna preteklost.« Mi se sprašujemo, kaj so bile te tri stvari: »pregrešne razvade, slaba nagnjenja in kriminalna preteklost?« V matičnem listu so bili podatki: nepismen, brez dela, sirota brez matere, oče prodajalec starega železa, ki zanj ni imel časa … In njegovi zločini? Pri osmih letih so ga ujeli, da je spal pod arkadami palače Civico. Potem so v njegovi torbi našli štiri mrtve kokoši, za katere ni vedel; leto dni je bil v zaporu z odraslimi kriminalci. Na tržnici je srknil kradoma požirek vina, za kar je bil zopet obsojen. Obsojen je bil tudi kot ubežnik, ker se ni hotel vrniti domov, ki ga ni imel. Nato je v dveh letih bil še šestkrat obsojen: vedno zaradi kraje in spanja na nedovoljenih mestih … Po sodbi policije in odgovornih je pomenilo jesti in spati očitno pregrešne razvade, slaba nagnjenja, seveda za reveže kot je bil Raimondo. Vendar je v Torinu bil tudi Janez Bosko; s takimi »kriminalci«, ki jih je naredila družba, se je srečeval na ulicah Torina in v mestnih zaporih. Svoja srečanja z mladimi v zaporih je zapisal v svojih življenjepisnih spominih: »On (Cafasso) me je uvedel v ječe, kjer sem se hitro naučil, kako veliki sta hudobija in revščina ljudi. Ko sem videl trume fantov od 12 do 18 let, vseh zdravih, močnih in s prebujeno nadarjenostjo, a tam nedelavnih, oglodanih od mrčesa, v pomanjkanju duhovnega in telesnega kruha, me je navdajala groza. Sramota domovine, ponižanje družine in onečaščenje sebe je bilo poosebljeno v tistih nesrečnežih. V tistih okoliščinah sem spoznal, da so mnogi privedeni nazaj v oni kraj, ker so bili prepuščeni sami sebi. Kdo ve, sem si rekel, če bi ti fantje imeli vsaj kakega prijatelja, ki bi skrbel zanje, jih spremljal in poučeval v veri ob prazničnih dneh, kdo ve, ali se ne bi mogli zdržati daleč od propada ali pa bi se vsaj zmanjšalo število tistih, ki bi se vračali v ječo.« VARUJ NAS MATI

4

februar 2012, številka 2


KORAKI

Potem je storil nekaj, kar drugi niso, ali ne tako kot on: »Fantje, ko pridete iz zapora, pridite k meni!« Fantje ne morejo verjeti! Končno je tu nekdo, ki jih vabi k sebi, se jih ne otepa. Po ulicah Torina je bilo vse več mladih, ki so spraševali: »Kje je don Bosko? Kje je oratorij?« Don Bosko je prepoznal Božji klic in začel svoje poslanstvo za ubogo in zanemarjeno mladino. Mladi morajo vstopiti v svet odraslih. Kot mladostniki živijo v svetu, na katerega ne morejo vplivati: nimajo nobenih moči, razen mladosti … V kakšen svet se porajajo naši otroci? S čim polnimo življenje otrok? Večina naših otrok ima, hvala Bogu, vsega ne samo dovolj, ampak preveč. Pa nima nihče življenja iz obilice dobrin, kot nam pravi Sveto pismo. Kruh ne zadošča za človekovo življenje. Mladina bi potrebovala kot takrat, na vsakem koraku koga, ki bi vabil: »Pridite k meni!« Zakaj naj bi se z mladimi ukvarjala policija in zaporniški pazniki? Saj vendar imajo starše, učitelje in vzgojitelje! Tudi Janez Bosko se je v sanjah mladih nepridipravov lotil na nepravi način, s pestmi. Pa je bil poučen: »Ne tako. Z dobroto in ljubeznijo si boš pridobil te svoje prijatelje!« Tako mu je bil nakazan ves »sistem«; mladi so predvsem lačni ljubezni, lačni bližine ljudi, ki jih imajo radi. Brez večine stvari, ki jih imajo (celo v izobilju), bi lahko ne samo preživeli, pač pa živeli bolj srečno in zadovoljno, če bi bili deležni več ljubezni! Don Bosko je mladim ponavljal: »Rad vas imam! Za vas živim!« Položaj mladih, to je podoba sveta odraslih, naša zrcalna podoba, da vemo, kakšna je družba; mladih zunaj odraslih in mimo odraslih ni. Don Boskova ugotovitev verjetno še vedno drži: »Mladina na stranpoti, to je sramota družbe!« Sveti Janez Bosko, ki si mnogim mladim izkazal močno očetovsko ljubezen in rahločutno materinsko nežnost, varuj vse naše otroke. VARUJ NAS MATI

5

februar 2012, številka 2


KORAKI / UTRIP

Naj v tebi odkrivamo navdihnjene besede in drže, ki spreminjajo srca naših otrok. Pomagaj nam jih vzgajati v duhu vere, da bodo razumeli, kako naj pred vsem drugim spoštujejo Božje zapovedi. Vodi jih v njihovih težkim življenjskih odločitvah in razlij nanje svoje očetovsko varstvo. Amen Tone Ciglar

PISMO BOLNIKOM OB GODU LURŠKE MATERE BOŽJE/11. FEBRUAR 2012/ red tedni so me poklicali na Pediatrično kliniko, kjer se je poslavljala trinajstletna deklica. Z drugimi duhovniki, ki delamo v bolnišnici, sem jo pogosto obiskoval in ji omogočil srečanje z Jezusom v zakramentih. Pred leti je še z nami poromala v Lurd. Tisto nedeljsko dopoldne so jo obiskali njeni iz domače družine. Preden so prišli k njej brata in sestra, so jim starši povedali o njenem resnem zdravstvenem stanju. Ne bom pozabil, kako je mama povabila otroke, naj se ji zahvalijo za skupno življenje v družini, ji odpustijo in pustijo »oditi«. Ker bi se to nedeljo težko udeležili maše, smo v bolniški sobi obhajali bogoslužje Božje besede s svetim obhajilom. Mala bolnica je že prej prejela bolniško maziljenje. Okrepljena z blagodejno močjo tega zakramenta in vsi njeni s svetim obhajilom so lažje sprejeli Božji načrt in slovo od svojega otroka. »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila«/Lk 17,19/. S temi besedami gobavcu, ki se mu je prišel zahvalit za ozdravitev, je papež Benedikt XVI. naslovil letošnjo poslanico za 20. svetovni dan bolnikov, ki ga obhajamo v soboto, 11. februarja, na praznik lurške Matere Bož-

P

VARUJ NAS MATI

6

februar 2012, številka 2


UTRIP

je. Na začetku poslanice je sveti oče zapisal: »Za letošnje leto, ki je kot priprava na slovesno praznovanje svetovnega dneva bolnikov 11. februarja 2013 v Nemčiji, ko bo v ospredju skrivnostna evangeljska osebnost usmiljenega Samarijana/Lk 10,29—37/, sem hotel poudariti zakramente ozdravljanja. To sta zakrament pokore in sprave ter zakrament bolniškega maziljenja, ki pa imata svojo naravno dopolnitev v svetem obhajilu.« Papež je na podlagi Jezusovega srečanja z desetimi gobavci in besed, namenjenih ozdravljenemu, ki se je vrnil: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila«, pokazal na pomen vere tistih, ki se, obteženi s trpljenjem in boleznijo, približajo Gospodu. Sveti oče je nadalje v poslanici predstavil vsakega od zakramentov ozdravljanja ter nakazal, kako je Bog po učinkih zakramentov blizu bolnim in trpečim. Na koncu poslanice je papež pojasnil, da je tema letošnjega 20. svetovnega dneva bolnikov: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« povezana z bližajočim se letom vere, ki se bo začelo 11. oktobra letos in bo dragocena ter ugodna priložnost za odkritje moči in lepote vere ter poglobitve njene vsebine, da bi tako lahko pričevali zanjo z vsakdanjim življenje. Papež je dodal: »Želim še spodbuditi bolne in trpeče, da bi v veri, ki jo hrani poslušanje Božje besede, osebna molitev in zakramenti, vedno našli trdno sidro. Hkrati pa pozivam pastirje Cerkve, da bi bili vedno pripravljeni za bolnike obhajati zakramente.« Na začetku omenjeno zakramentalno srečanje ob bolnem otroku in papeževa poslanica bolnikom kakor tudi pastoralno leto »Pravičnost v ljubezni« nas vabijo k odgovornemu poslanstvu v Cerkvi na Slovenskem. Papež vabi sorodnike, prijatelje in druge, da omogočijo bolnim srečanje z Gospodom v zakramentih. Napačen strah in miselnost, da so zakramenti v starosti in pri bolnikih, posebno v bolnišnici, »za konec« in napovedujejo smrt, naj že vendar izgine iz naše miselnosti. V 27 slovenskih bolnišnicah so skoraj že povsod kapele in bolnike, svojce in zdravstvene delavce spremljajo duhovniki in njihovi sodelavci z obhajanjem zakramentov. To pomaga pri sprejemanju bolezni in blagodejno vpliva na zdravljenje. VARUJ NAS MATI

7

februar 2012, številka 2


UTRIP

Vsakoletno obhajanje svetovnega dneva bolnikov je tudi priložnost, da se v imenu Cerkve na Slovenskem zahvalimo zdravstvenim delavcem in vsem, ki prepoznavate duhovne potrebe bolnikov in preizkušanih in ste v dogovoru z domačimi pripravljeni poklicati duhovnika katoliške ali tudi druge vere. Hvala vam, bolniki, za vaš zgled, ki nam ga dajete v preizkušnjah, ki prihajajo zdravljenjem. Vedite, da s tem kličete blagoslov naši Sloveniji, rojakom po svetu, misijonarjem in na nove duhovne poklice. V teh časih smo še posebej potrebni vašega sodelovanja z Gospodom. Končujem z dogodkom pred božičnimi prazniki. Povabljen sem bil, da obhajam sveto mašo na domu pri bolniku. Ko sem pripravljal mizo, ki je služila za oltar, se mi je približal nekajletni otrok. Ko je pokazal na neposvečene hostije v posodi, me je vprašal: »Kaj boš pa naredil iz tega?« Onemel sem. Spomnil me je, da sem le v službi velikega duhovnika Jezusa Kristusa, ki »naredi«, da v obhajilu sprejmemo Boga, po katerem prihaja na nas »blagodejna milost zakramentov ozdravljanja«/ Lk 17,19/. Vse, ki smemo biti na poseben način blizu bolnim, vabim k veselemu in ljubečemu služenju preizkušenim. Lurška Mati Božja naj vsem izprosi sprejemanje trpljenja, velikodušno služenje in ozdravljajočo bližino. dr. Jože Štupnikar

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET b začetku srečanja je vsak povedal, kaj zanimivega se mu je vtisnilo v spomin v adventno-božičnem času. Zelo zanimivo je bilo poslušati drug drugega. Tako smo si podelili veliko prijetnih dogodkov, ki so se nam zgodili v tem času. Monika je nadaljevala z utrinki iz življenja o Mihcu Magoneju. Razmišljali smo ob molitvi V tvoje roke kardinala J. H. Newmana. Vsak je prebral del, ki se mu je najbolj vtisnil. Večino je najbolj nagovorilo:«Gospod, poišči to, kar ti je všeč v vsaki moji odločitvi, in daj blagoslov na vsa moja dejanja.«

O

VARUJ NAS MATI

8

februar 2012, številka 2


UTRIP

Pogledali smo si del filma o Don Bosku. Zaključili smo z nekaj mislimi o filmu. Najbolj nas je nagovorilo: njegova hvaležnost za dom, za oratorij, kako je začutil, da so izmolili njegovo zdravje in kako se je potem popolnoma predal mladini. Barbara Oblak

V TVOJE ROKE Gospod, popolnoma se izročam v tvoje roke. Ti si me ustvaril zase. Nočem več misliti na sebe, ampak hoditi za teboj. Kaj hočeš, da storim? Dovoli mi, da hodim s teboj, da te vedno spremljam, v veselju in žalosti. Izročam ti svoje želje, svoje veselje, slabosti, načrte in misli, ki me zadržujejo daleč od tebe in me nenehno zapirajo v samega sebe. Napravi iz mene, kar hočeš! Ne pogovarjam se o ceni. Ne zahtevam, da bi vnaprej poznal načrte, ki jih imaš ti z menoj, hočem le to, kar ti hočeš zame. Ne pravim: »Šel bom za teboj povsod, kamor ti greš,« ker sem slaboten. VARUJ NAS MATI

9

februar 2012, številka 2


UTRIP

Izročam se ti, da me boš ti vodil. Hočem hoditi za teboj v temi, prosim pa te le za potrebno moč. O Gospod, daj, da ti bom prinašal vse stvari, in poišči to, kar ti je všeč v vsaki moji odločitvi, in daj blagoslov na vsa moja dejanja. Kakor poldnevnik nakazuje ure samo s soncem, tako hočem, da me usmerjaš ti: ti me hočeš voditi in uporabiti. Bodi tako, Gospod Jezus! Kardinal J. H. Newman

ANTON MARTIN SLOMŠEK etošnje leto je posvečeno blaženemu škofu A. M. Slomšku, ko obhajamo 150-letnico njegove smrti. Pred nami je slovenski kulturni praznik. Njegova besed naj nas obogati, ter navduši za ljubezen do domačega jezika/govor, ki ga je imel na binkoštni ponedeljek leta 1838/: »Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih dobili; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega je nam Gospod nebes in zemlje izročil, da bi z njim kupčevali in veliko dobička storili. Kdor svoj materin jezik pozabi, malopridno svoje talente zakoplje; Bog bo nekoč terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bojo v zunanjo temo potisnjeni. Oj, ljubi, lepi in pošten slovenski materin jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznavati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika

L

VARUJ NAS MATI 10

februar 2012, številka 2


UTRIP

častil – tebe hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti; za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti; v slovenskem jeziku moje ljube brate in sestre Slovence najrajši učiti; in želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenja bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenja bo. Tudi vsak pošten Slovenec ravno to želi; mislim , da želite ravno to tudi vi… Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik. Za čast svojega jezika vsak pošten mož bolj skrbi kakor pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste. Pred Bogom ni nobenega razločka.«

VERŽEJ petek, 13.1. smo se z birmanskimi animatorji odpravili na tridnevni duhovni vikend v Veržej. Odšli smo skupaj še z drugimi mladimi animatorji, ki pa so odšli na Šolo za animatorje. V Vežej smo prispeli v večernih urah, pojedli večerjo potem pa smo se namestili v svojih sobah. Animatorji so začeli s Šolo in veselim večerom, kjer so se med seboj dobro spoznali, spoznali pa so tudi življenje Don Boska. Birmanski voditelji smo najprej imeli sveto mašo, kasneje pa je vsak pri sebi razmislil, kakšna je naša verska pot, versko življenje in se o tem malo pogovorili, zapeli nekaj pesmic in kmalu smo imeli tudi mi svoj veseli večer. Po kratki noči smo se zbrali pri jutranji molitvi, po zajtrku pa smo se posvetili cerkvam po svetu, župnijam po Sloveniji in naši župniji. Videli smo, koliko različnih dejavnosti deluje v naši župniji, predstavili smo težave, katere vidimo na Rakovniku in se skupaj pogovorili, kako bi jih najbolje rešili. Po kosilu pa smo se odpravili na izlet po Prekmurju- videli smo mlin na Muri, otok ljubezni in številne zanimive cerkve, na koncu pa so nas Kristina in njeni starši pogostili v zidanici. Kmalu smo se morali odpraviti, saj je bil že čas večerje, po večerji pa je sledila

V

VARUJ NAS MATI 11

februar 2012, številka 2


UTRIP

sveta maša in nato veseli večer, kjer smo igrali Activity in se pri tem zelo zabavali. Pred spanjem smo se pridružili ostalim animatorjem pri adoraciji. Naslednji dan po zajtrku smo se posvetili še našim birmancem in se pripravili na nedeljsko sveto mašo, ki je bila tik pred kosilom. Po kosilu smo pogovorili o vikendu in naših občutkih, nato pa je sledila pot proti domu. Na Trojanah smo imeli krajši postanek, kjer smo si privoščili slastne krofe in pot nadaljevali do Ljubljane. Mislim, da je vikend vsem prehitro minil in povemo lahko le o lepih trenutkih, ki smo jih skupaj doživeli. Še več tako lepih, zanimivih, nasmejanih skupnih dni. Eva Remžgar

VERŽEJ mesecu januarju smo se za vikend od 13. do 15. skupaj z animatorji pripravniki odpravili v Veržej. Tam so bili poleg nas še pripravniki animatorji iz SMC Ig, SMC Celje, SMC Maribor, SMC Sevnica, SMC Šentrupert in SMC Veržej. V petek smo se ob pol petih odpravili proti Veržeju. Zaradi rahle zamude smo prispeli ravno na večerju. Kuhali so zelo dobro, le mogoče so malo preveč pretiravali s soljo ;). Glavna tema tega šolanja je bil Don Bosko, tako da smo ga preko iger, filma in tudi zabave spoznavali preko celotnega vikenda. Poleg spoznavanja Don Boska smo se spoznavali tudi med seboj. Preko igre in druženja smo spoznali veliko novih prijateljev. Vikend smo preživeli zelo lepo. Se vidimo prihodnje leto – brez kakršnihkoli pomislekov.

V

Nika

VARUJ NAS MATI 12

februar 2012, številka 2


UTRIP

DON BOSKOV DAN 2012 soboto, 29.1. smo v mladinskem centru praznovali Don Boskov dan. Že na samem začetku je bilo ozračje zelo sproščeno in veselo in je vztrajalo vse do konca sobotnega dne. Ob 9.30 uri so se začele zbirati prve družine in otroci, skupaj smo se malo poigrali z namiznimi igrami in v Don Boskovi kavarnici spili še kakšno kavo, vročo čokolado ali čaj, nato pa je sledil muzikal, ki je govoril o življenju Don Boska. Po muziklu smo se vsi zbrali ob skupni molitvi, pri kateri pa smo si ogledali še kratek film o Don Bosku. Po zaključeni molitvi smo se razdelili v različne delavnice, kjer je vsak lahko naredil svoj izdelek. Ker pa smo kmalu zaslišali oglašanje naših želodčkov, smo pohiteli na slasten hot dog in čaj. Po malici so nam zaigrali predstavo Čepica sreče v izvedbi Otroške gledališke skupine iz Šentlipša, nato pa je sledilo še skupno druženje ob zabavnih igrah, ki pa je trajalo še dolgo v večer.

V

animatorka Eva Remžgar

POGLED STARŠA NA DON BOSKOV DAN 2012 o smo v soboto na Don Boskov dan odhajali proti avtomobilu, sem vprašal otroka, kaj jima je bilo danes najbolj všeč. »Tisto z glasbo«, je rekel Vid, Domen pa mu je povedal, da je bil to muzikal. Posebej za to priložnost so mladi, da bi na drugačen način, otrokom predstavili Don Boska - apostola mladih, pripravili pomenljiva besedila na znane melodije. Med melodijami pa sta nas zabavala lila znanstvenica in črni maček Gargamel. Sledila je molitev s filmom in z razmišljanjem na temo Don Boskovih sanj »Pečat prihodnosti«. In potem smo se razdelili v starosti primerne skupine. Otroci so izdelovali piščančke, akvarije ali barvali zastavo, starši pa smo se skupaj s starejšimi animatorji pomerili v igri Pictionary. Bilo je tako napeto, ker

K

VARUJ NAS MATI 13

februar 2012, številka 2


UTRIP

smo tekmovali moški proti ženskam, da skoraj nismo opazili, da so se otroci vrnili iz delavnic. Z igro Čepica sreče se je predstavila otroška dramska skupina koroških Slovencev. Občudoval sem pogum in talente mladih igralcev. Večkrat zatopljen v vsakodnevne skrbi, kot npr.: kaj bomo imeli za kosilo, ali so naloge narejene, kaj bomo počeli popoldne, kdaj se bomo igrali, se pozabim Bogu ob takšnih priložnostih zahvaliti za svetega Janeza Boska, njegove naslednike salezjance in njihov trud za otroke in mlade, med katere sem in še sodim tudi sam. Simon Jurkovič

GOST MESECA četrtek, 26.1.2012 nas je obiskal Aleš. Povedal nam je, kako se je rešil droge. Odvisnik je bil kar 14 let. Z nami se je pogovarjal odkrito in sproščeno, ter nam povedal, da je po nenavadnem spletu okoliščin izvedel za skupnost Cenacolo in tako kmalu postal član te skupnosti. Tam je spoznal, da je življenje lahko tudi lepo in tako popolnoma spremenil svoj način življenja. V skupnosti je preživel nekaj let in spoznal veliko novih prijateljev, s katerimi je še danes v stikih. Danes skrbi za spletno stran Cenacolo-ex na kateri lahko izvemo veliko novega o tej skupnosti. Aleš je zelo dober sogovornik, zato smo ga z veseljem in zavzeto poslušali. Kar nismo in nismo se mogli posloviti od njega, zato smo mu postavljali vprašanja še naprej in pogovor nadaljevali v igralnici SMC-ja. Kaja Šoštarič

V

VARUJ NAS MATI 14

februar 2012, številka 2


UTRIP / KARITAS

SPREJEM NOVIH ANIMATORJEV nedeljo, 29. januarja smo praznovali nedeljo sv. Janeza Boska. Praznovanju zavetnika mladih smo se pridružili tudi rakovniški animatorji. To nedeljo smo vzeli za svojo ter ji nadeli ime animatorska nedelja. Pri sv. maši ob 10.30 uri smo v naše vrste sprejeli nove animatorje; pravzaprav to niso bili novi animatorji, ampak so bili animatorji, ki so bili že dve leti animatorji pripravniki. Ker so obdobje pripravništva »dobro prestali«, so prejeli diplomo in skupaj z njo tudi poseben animatorski blagoslov ter aplavz in obljubo molitve s strani vseh vernikov v cerkvi. Spoštovani »diplomirani« animatorji: Jan Golob, Ana Berkopec, Anej Skubic, Jernej Železnik, Katja Koprivc, Katja Kozin, Matic Petrič in Veronika Nahtigal, lepo vas pozdravljamo in vam tudi mi želimo blagoslova na vaši animatorski poti. KnEr

V

NAČELO SKUPNEGA DOBREGA plošno dobro je tisto, kar omogoča tako trgovino kot državo, je splet naših medsebojnih odnosov, širina uma in srca, s katerim presežemo golo preživetje in dosežemo ustvarjalnost in sodelovanje. Sv. Pavel razlaga skrivnost Cerkve s pomočjo različnih podob. V svojih pismih jo primerja s telesom, katerega glava je Kristus in katerega udje smo verniki. Kaj pomeni ta primerjava? Različnost udov se kaže v tem, da obstaja veliko ljudstev, jezikov, stanov in slojev: ''Judje ali Grki, sužnji in svobodni'' (1 Kor 12,13). Cerkev je odprta za vse ljudi, rase in narode. Obstaja tudi velika raznovrstnost služb in milostnih darov, ki jih Bog podarja v svoji dobroti. Mnogo je talentov, darov in karizem, nekateri se pokažejo javno, drugi ostanejo skriti, a nič manj pomembni za skupnost. Velika raznovrstnost ljudi, talentov je veliko bogastvo naroda in Cerkve.

S

VARUJ NAS MATI 15

februar 2012, številka 2


KARITAS

S svetim krstom smo vstopili v ''eno telo'' Cerkve, s sveto evharistijo se naša povezanost vedno znova obnavlja in poglablja. Bog želi, da skrbimo eden za drugega, da drug drugega podpiramo, se skupaj veselimo, delamo za skupno dobro. Kot udje Telesa nismo odgovorni samo zase, ampak tudi za druge. Ljudje imamo različne darove: dar modrosti, dar spoznanja, dar moči vere, dar jezikov, dar, da se znaš vživeti v druge ljudi, dar, da znaš navdušiti in pritegniti otroke, dar, da znaš potolažiti bolne in trpeče, organizacijski talent, dar za glasbo, dar, da znaš poslušati, itd.. Ne bodimo ljubosumni na darove drugih, raje jih spoštujmo in poiščimo, razvijmo svoj dar in talent ter ga uporabimo za skupno dobro. Postanimo blagoslov drug za drugega. Skupno dobro je načelo novega življenja, kajti ustvarjeni smo, da bi živeli v skupnosti. ''Gospod, daj, da bomo čutili privlačno moč Tvoje ljubezni, kajti združeni s Teboj bomo lahko sol zemlje in luč sveta! Pošlji nam, Gospod, svojega Duha in daj nam veselo in hvaležno vero, Da bodo vsi ljudje spoznali, Kako lepo je bivati v Tvoji bližini!'' (del molitve B.Häring) Povzetek letne statistike ŽK Rakovnik: V ŽK smo v preteklem letu 2011 pomagali mnogim našim župljanom: v programu pomoči je 46 družin, posebej 50 otrok, nad 70 starejših, 15 samskih oseb. Skupaj smo hrano delili 405 osebam. Razdelili smo 2900 kg hrane in 2976 l mleka iz EU pomoči; iz pomoči ŠK: 1680 kg hrane in 3420 kosov hrane ter 359 kosov pralnih sredstev; iz lastne nabave 500 kg hrane in še nekaj darovanih stvari. Za nabavo hrane, položnice, za družine, za posameznike, za starejše, za otroke smo v preteklem letu 2011 porabili 6.769 EUR; to so daroVARUJ NAS MATI 16

februar 2012, številka 2


KARITAS

vi vaših odprtih rok ob dobrodelnih akcijah, posamezni darovi, darovi za adventne venčke. Prostovoljci smo v preteklem letu opravili cca 2780 ur. Hvala vsem za pomoč. Posebna zahvala našim sodelavcem, ki vsak dan že več kot eno leto razvažajo darovano hrano iz hipermarketa E.Leclerc po naši župniji in po drugih župnijah v Ljubljani ter raznim centrom, ki potrebujejo pomoč (razvoz cca 12 t hrane). To je le nekaj podatkov o našem delu in o ljudeh, ki nas potrebujejo. Da smo sploh lahko delali, gre zahvala tudi vam, dragi verniki. V blagajno Karitas ste darovali 6.388 EUR. Hvala za vaš dar. Hvala vam tudi za vso darovano hrano, katero ste darovali ob raznih akcijah. Dobrodošel je vsak vaš dar, ki ga namenite za še kako potrebne v naši okolici. Z vašo velikodušno pomočjo bomo mogli tudi v bodoče izpolnjevati poslanstvo Karitas. Že vnaprej se vam v imenu nas sodelavcev  Karitas in vseh naših ljudi, ki pri nas iščejo pomoč, lepo zahvaljujemo za vse vaše darove. Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana Dežurstvo v februarju 23.02.2012 od 17h do 19h. TRR: 02058-0253398959 NLB. VARUJ NAS MATI 17

februar 2012, številka 2


NAPOVEDNIK

GLEJ LUČ Ljubljani poteka na Gospodarskem razstavišču seminar za izlitje Svetega Duha, ki ga organizira Katoliška karizmatična Prenova v Duhu Ljubljanske nadškofije. Seminar je sestavljen iz 7 srečanj, dve srečanji sta že bili. Seminar sestavlja slavljenje Boga, poučevanja, pričevanja in delo v skupinicah pod vodstvom animatorjev. Srečanja bodo še 7.2., 15.2. in 22.2. od 18.do 21.ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, zadnje srečanje bo po dogovoru. Na seminarju  bo molitev nad posamezniki za izlitje Svetega Duha. Pridite in spoznajte, kako dober je Gospod!  Hvala in mir z vami!  Valentina Pikelj

V

POSTNA POSTAVA ostni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18.leta do začetka 60 leta. Samo zdržek od mesnih jedi je vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14.leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

P

VARUJ NAS MATI 18

februar 2012, številka 2


NAPOVEDNIK

550  LETNICA USTANOVITVE LJUBLJANSKE ŠKOFIJE abljeni ste na romanje v stolnico v soboto, 3. marca. Sveta maša bo ob 9.30 uri; nato bo pogostitev na teološki fakulteti in srečanje z nadškofom msgr. Antonom Stresom ter ogled razstave. Zaradi priprave pogostitve organizatorji prosijo, da se prijavite v romarski sobi vsi, ki se boste udeležili romanja.

V

Nova knjiga Mati mnogih cerkva; ilustrirana zgodovina ljubljanske nadškofije in njenih župnij bo izšla ob jubileju. Predstavljeno bo vseh 234 župnij naše nadškofije s kvalitetnimi fotografijami. Knjiga bo imela nad 600 strani. V pred naročilu bo stala 34-€; pozneje pa 48-€. V romarski sobi sprejemamo prednaročila.

VARUJ NAS MATI 19

februar 2012, številka 2


KOLEDAR

KOLEDAR FEBRUAR 05.02.,ned: 5. nedelja med letom. Orkester glasbene šole bo sodeloval pri maši ob pol enajstih. 06.02.,pon: Katehetski odbor ob 19.00 uri 07.02.,tor: Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Gasbeni šoli ob 19.00 uri 08.02.,sre: Slovenski kulturni praznik. Maša s kulturniki ob 18.30 uri. Zakonska skupina Mavrica 10.02.,pet: Zakonsk skupina Kafe-banda duhovni vikend v Veržeju. 11.02.,sob: Praznik Lurške Matere Božje – svetovni dan bolnikov. 12.02.,ned: 6. nedelja med letom. 13.02.,pon: Župnijska Karitas ob 19.00 uri; župnijski pastoralni svet ob 20.00 uri. 14.02.,tor: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri. 15.02.,sre: Zakonska skupina Zvonci 16.02.,čet: Pustni koncert v maskah v glasbeni šoli ob 19.00 uri. 17.02.,pet: Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. 18.02.,sob: Pustna sobota v salezijanskem mladinskem centru ob 10.00 uri. 19.02.,ned: 20.02.,pon: 21.02.,tor: 22.02.,sre: 23.02.,čet: 24.02.,pet:

7. nedelja med letom. Krsti po maši ob 11.30 uri. Zimski otratorij v SMC-ju do petka. Duhovna šola za animatorje ob 19.00 uri v gradu. Pepelnica: začetek postnega časa. Zakonska skupina Iskrice Odhod na smučanje na Pohorje do nedelje. Spominski dan Marije Pomočnice; prejeli bomo blagoslov na njeno priprošnjo. Ob 9.15 molitev, ob 10.00 maša, nato druženje za ZMP. VARUJ NAS MATI 20

februar 2012, številka 2


KOLEDAR

25.02.,sob:

Sv. Versiglia in Caravario, salezijanska mučenca

26.02.,ned: 1. postna nedelja. Salezijanska misijonska nedelja ob 15.00 uri. 29.02.,sre: Predavanje za starše ob 20. uri: Bogdan Žorž: Vzgoja v močne osebnosti. MAREC 02.03.,pet:

Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu, ter obiskali bolne in ostarele na domovih. Posnte duhovne vaje za mladino na Bledu. 03.03.,sob: prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu. Dan odprtih vrat v semeniščih in redovnih skupnostih: Lj. Vič. Romanje v stolnico ob 9.30 uri. 04.03.,ned: 2. postna nedelja.

VARUJ NAS MATI 21

februar 2012, številka 2


NAPOVEDNIK

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE Liza Gerkman; Blaž Sladič; Filip Oven

ČESTITAMO, DA STA BILA PRED BOGOM V LJUBEZNI POTRJENA Natalija Čančar – Marko Dujmovič

VARUJ NAS MATI 22

februar 2012, številka 2


NAPOVEDNIK

V VEČNOST SO SE PRESELILI Stanislav Tomc/r. 1933/; Zdenka Zadravec/r. 1960/; Janez Koprivec/r. 1928/; Marija Hrastar/r. 1930/

Glasilo izdaja Župnija Rakovnik Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver

VARUJ NAS MATI 23

februar 2012, številka 2


Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih dobili; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. bl. Anton Martin Slomšek

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik Rakovniška 6, 1108 Ljubljana tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28 www.donbosko.si/rakovnik frenk@salve.si smc.rakovnik@salve.si ZIMSKE POČITNICE: V Salezijanskem mladinskem centru bomo ves teden organizirali oratorij za otroke in mlade. Od četrtka 23. do nedelje, 26. 2. bo smučanje za šolarje in družine na Pohorju. Prijavite se lahko v romarski sobi, v pisarni SMC-ja ali preko spletne strani.

POSTNI ČAS: Ob petkih in nedeljah vabljeni ob 18.00 uri k premišljevanju Jezusovega trpljenja ob molitvi križevega pota. Prijavite se skupine ali družine, ki bi oblikovale molitev. PREDAVANJE ZA STARŠE: V župnijski dvorani bo predavanje za starše v sredo, 29. februarja ob 20 uri, z naslovom: VZGOJA V MOČNE OSEBNOSTI. Predaval bo psiho-terapevt Bogdan Žorž.

ROMANJE V STOLNICO: Ob 550-letnici ljubljanske nadškofije. Ob 9.30 uri bo sveta maša z nadškofom. Ob 10.45 uri bo pogostitev na teološki fakulteti; nato pogovor z nadškofom msgr. Antonom Stresom. Nato skupni odhod na razstavo.

Glasilo - februar 2012  

Varuj nas Mati