Glasilo maj 2018

Glasilo župnije s Salezijanskim Mladinskim Centrom Ljubljana R akovnik

MAJ 2018/ŠTEVILKA

5/LETO XXXVI

Jn 15,9–17 LJUBEZEN IN VESELJE akor ima vsa zemeljska toplota in svetloba izvor v soncu, tako vsaka človeška ljubezen temelji v Božji ljubezni. Ljubezen med možem in ženo, med starši in otroki, med zaročencema, med prijatelji, sorodniki, znanci, sosedi ali komerkoli izhaja iz ljubezni, ki jo izžareva Božje sonce – če je le nesebična, če je odraz ljubezni med Očetom in Sinom ter med Sinom in njegovimi učenci. Tako ljubiti pa pomeni izpolnjevati Jezusovo zapoved.

Takšna ljubezen rodi veselje. Veselje je znamenje življenja, ki se prebuja, raste, razcveta in rodi sadove. Jezus je vesel, ker s svojim učlovečenjem, razodevanjem učencem, oznanjevanjem evangelija in uresničevanjem odrešenjskega načrta pospešuje rast, razcvet in dovršitev mesijanske dobe. Veseli se, čeprav ve, da ga še to noč čaka Oljska gora in naslednji dan Kalvarija. Njegova ljubezen se bo prav v trpljenju v

K

UVODNIK

vsej polnosti razcvetela in bo prav na Kalvariji rodila najžlahtnejši sad.

Tega Jezusovega veselja naj bodo deležni tudi njegovi učenci. Za sedaj je še nepopolno – tudi oni bodo morali iti vsakdo na svojo Oljsko goro in nesti križ vsak na svojo Kalvarijo – a prišel bo čas njihovega dokončnega veselja, ki bo popolno. Enako velja za vse nas, ki ostajamo Jezusovi učenci. Jezus nam ni nikoli dejal, da bo naše veselje tukaj popolno; vsakdo izmed nas mora kdaj tudi po poti trpljenja in preizkušenj, čeprav je tudi veselje del našega vsakdana. A tisto pravo, pristno, popolno veselje nas zagotovo čaka; prvi korak k slednjemu pa je izpolnjevanje njegove volje: »Da se ljubimo med seboj, kakor nas je on sam ljubil.« Po: Beseda da Besedo

VARUJ NAS MATI

2

maj 2018, številka 5

UVODNIK

TO SEM VAM POVEDAL, DA BO MOJE VESELJE V VAS IN DA BO VAŠE VESELJE DOPOLNJENO (JN 15,11).

Gospod Jezus, kje je popolno veselje, ki si nam ga podaril?

Jaz ga ne vidim na obrazih tistih, ki verujejo vate.

Kako to?

Ali je tisto tvoje veselje mogoče duhovno veselje in se ne vidi?

Ali je tisto tvoje veselje mogoče tako, da se ga da skriti?

Toda ali veselje lahko skrivamo?

Le kako ne bi odsevalo z obraza?

Le kako bi lahko preprečili očem, da ne bi sijale?

Zaradi drobnega veselja v življenju: desetke pri športni napovedi, zadetka na lotu, sreče s »podrgni in zadeni«, glavnega dobitka na dobrodelnem srečelovu, nepričakovanega prijateljevega obiska, dobre ocene ali povišanja plače ... vriskamo, poskakujemo, oči nam žarijo.

Tvoje veselje, popolno veselje pa bi lahko ostalo potlačeno v notranjosti?

Gospod Jezus, oprosti nam! Če naši obrazi ne žarijo od tvojega veselja, če ne znamo pokazati popolnega veselja, ki se poraja iz življenja po tvoji besedi, se ljudje, ki te ne poznajo, ne bodo odrekli drobnemu veselju, ki jih lahko najdejo brez tebe.

In po naši krivdi ne bodo spoznali resničnega veselja.

Tonino, Lasconi, 365+1 dan s Teboj

VARUJ NAS MATI

3

maj 2018, številka 5

KORAKI / UTRIP

ZA ZAKONCE IN DRUŽINE ružinsko življenje je nekaj živega. Nobena stopnja ni stalna. Spreminjanje je edina stvar, o kateri smo lahko prepričani.

Urejanje doma, rojstvo otrok, vzgoja, njihov odhod in potem pričakovanje upokojitve in smrti sozakonca … Vrstni red dogodkov je lahko tudi drugačen, vendar so stopnje neizogibne. Kadarkoli spoznamo »stvari so se spremenile«, moramo vpreči vso svojo ljubezen, dobro voljo in domišljijo, da se prilagodimo novim razmeram. Če se ob soočenju s temi kritičnimi točkami ne moremo ali nočemo spremeniti, potem zaide družinsko življenje v težave. Kot kristjani se nimamo česa bati. Božja ljubezen do nas se v tem spremenljivem svetu ne spreminja in Bog nas more vedno uspešno podpreti. Če se znajdemo v krizi, smo lahko prepričani, da je Bog blizu. On je to dopustil, z nami je, in če mu bomo dovolili, jo bo uporabil v naše dobro in v svojo slavo.

D

Andrew Knowles, Življenjsko krščanstvo ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET seja z dne, 16. 4. 2018 ačeli smo z uvodnim razmišljanjem in molitvijo.

Prebrali smo svetopisemski odlomek Rut 4, 13-17 in ob njem kratko razmišljali.

Gospod župnik se je ob odlomku spomnil na aleksandrinke, ki so

Z

VARUJ NAS MATI

4

maj 2018, številka 5

UTRIP

tudi spremljale otroke, in na služkinje, pestunje, ki so skrbele za tri generacije. Pestunje so dale vero tudi otrokom. S tem so imeli korenine in zagotovilo, da se vera nadaljuje.

Razmišljali smo ob vprašanjih: Kakšno zaupanje sem v svojih otroških letih gojil do starih staršev?

Sem po njih prejel tudi dar vere? Katere vrednote so nam posredovali in na katere načine?

Nekateri izmed nas niso poznali starih staršev. Ugotovili smo, da so imele babice velik vpliv na življenje, povezanost in prenos vere. Stari starši so velik božji dar.

Organizacija srečanja starejših na cvetno nedeljo je bila dobra. Srečanje je bilo v novih prostorih, kar se je poznalo, da je bilo hitrejše in lažje.

Pri Karitas imajo težave, ker je vključenih veliko starejših in bi bilo potrebno vključiti mlajše. Predlagamo, da se povabi na ŽPS Judito Petelin in se pogovori, kako bi v Karitas vključili mlajše.

Ob češčenju križa na veliki petek je bilo tudi darovanje (ofer); v košari poleg križa se je zbiralo denar za Sveto deželo. Ob božjem grobu so se vedno zbirali darovi v ta namen. Verniki tega nismo pričakovali in vedeli, ker ni bilo oznanjeno. Gospod župnik je povedal, da bo prihodnje leto ob grobu za darove zraven napis, da so darovi namenjeni za Sveto deželo.

V letošnjem letu na župnijski dan ne bo tombole, ampak ofer v cerkvi, ki bo namenjen kritju stroškov župnijskega dneva. Da bodo to verniki vedeli, mora gospod župnik povedati pri oznanilih vsaj dve nedelji prej in objaviti v majskem glasilu.

Gospodu župniku smo tudi predlagali, da se ob začetku maše ali pred darovanjem pove za kakšen namen je nabirka (običajno prva nedelja v mesecu).

Obstaja želja, da bi bila knjižnica odprta tudi popoldne. Dogovoriti se je potrebno za dežurstvo.

Sejo smo zaključili z molitvijo.

Zapisala: Barbara Flajnik VARUJ NAS MATI

5

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

DUHOVNE VAJE ZA BIRMANCE petek, 13. aprila, smo se birmanci zbrali v Želimljem. Tam smo ostali do nedelje. Imeli smo predavanje o zakonskem življenju. Župljani Rakovnika so pričevali o svojih izkušnjah z zakramentom sv. birme, s Svetim duhom in verskim življenjem po sv. birmi. Spoznali smo štiri različne tipe značajev in se pogovarjali o njihovih lastnostih.

Po večerji smo imeli družabni večer. Ogledali smo si film Čudeži z nebes. Film pripoveduje zgodbo o deklici, ki je čudežno preživela padec v votlo drevo in bila ozdravljena hude bolezni. Bogu smo se približali z molitvami, adoracijo in sveto mašo v naravi. Hvaležni smo kaplanu Juretu in animatorjem za pripravo duhovnih vaj, ki so nam ostale v lepem spominu.

Julija Brecl in Kristina Dolgan

V

SKAVTSKE OBLJUBE STEGA GRAJSKIH ZMAJEV Trnje pri Pivki, 21. – 22. 5. 2018 soboto zjutraj se je skavtska družina stega Ljubljane 2 usedla na vlak do Pivke. Kaj malo so si mislili, da jih bo v Trnju pričakal govoreči zajec, ki jim bo izdal skrivnost tamkajšnjega travnika, kjer se lahko ljudje za en dan spremenijo v živali. Čez nekaj trenutkov so vsi na travniku že jedli korenje, skakali po eni nogi, počasi razmišljali, rjoveli in poizkušali prelisičiti voditelje. Celotno območje so zavzele ptice, zajci, želve, levi in lisice. Z različnimi treningi za intuicijo in moč so krepili svojo živalsko plat in postavili hierarhijo v svojem živalskem kraljestvu. Živalska kraljestva so se nato z igro ‚‘zemljo krast‘‘ borila za svoj del teritorija in formirala različna živalska kraljestva.

Kmalu je prišleke zaznal Veliki piton, veliki »gazda« tamkajšnjih travnikov, ki jim je zasikal, da so obdavčeni s 100 čokoladicami životinskega carstva, sicer bodo izgnani. Čokoladic si je zaželel tudi požrešni Veliki slepec, sluga Velikega pitona, na žalost pa je ostal lačen.

V

VARUJ NAS MATI

6

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

Vseh 100 čokoladic životinskega carstva je piton skromno poplačal z zakladi, skritimi v bližnji in daljni okolici. Vsako živalsko kraljestvo je dobilo svečko, katero so si v nočni igri živalska kraljestva med seboj poizkušala upihniti. Bilo je zabavno.

Naslednji dan smo na slovesnih obljubah medse uradno sprejeli 10 novih volčičev, 11 četnikov in klanovko Patricijo. Pri tem smo se spomnili na to, kakšno vrednost imajo skavtski trenutki, znanja in prijateljstva za naše (nadaljnje) življenje.

Pozdravljamo vse nove člane in jim želimo, da bi jih skavtska obljuba spremljala in jim bila v oporo v življenju.

Zagreta kuna SVETI JURIJ – DAN LJUBLJANČANOV ot vsako leto, sva se tudi v ponedeljek, 23. aprila, odpravila na Ljubljanski grad ob praznovanju zavetnika našega mesta. Ob 17.00 se je v kapeli sv. Jurija pričela slovesna sveta maša, ki jo je ob somaševanju še šestih duhovnikov daroval šentjakobski župnik p. Albert Bačar.

Med pridigo nas je nagovoril njihov bivši župnik p. Jože Kokalj, z njim pa smo ob koncu svete maše zmolili tudi molitev ZA NAŠE MESTO.

K

VARUJ NAS MATI

7

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

Kljub temu da je bila sveta maša v kapeli, ki je za tak praznik premajhna, neprimerna (po navadi, je bila ta maša zunaj na grajskem dvorišču, ob spremstvu gasilcev, policijske godbe in združenega zbora) in smo bili kar malo nagneteni, je bila zelo lepa, preprosta in duhovno zelo bogata. Iz naše župnije se nas je zbralo kar nekaj, kot vsako leto so prišli naši JAKOBČKI, ki so prav za ta dogodek svojo pot začeli že 19. aprila v Slovenski vasi in peš priromali (154 km) na Ljubljanski grad, potem so bili tu naši skavti, od HMP je bila naša sestra Marica ter sestre iz Gornjega trga, še posebej pa smo bili veseli našega župljana, bežigrajskega kaplana in odgovornega urednika revije Magnificat, dr. Mirana Špeliča. Prišle pa so tudi narodne noše ter vitezi Malteškega viteškega reda, Viteškega reda Božjega groba in Reda sv. Jurija ter seveda MI, LJUBLJANČANI. Sveta maša se je zaključila z vabilom za prihodnje leto: Slovesno praznovanje sv. Jurija na Ljubljanskem gradu 23. aprila 2019 – se vidimo?

L&M Gaberšek

TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA, AKUPUNKTURA, AKUPRESURA IN JEZUS nedeljo, 15. 4. 2018, je teolog mag. Boštjan Hari predaval o tradicionalni kitajski medicini in njenih podzvrsteh.

Najprej je na splošno predstavil filozofijo in temeljna prepričanja kitajske medicine. Nato je govoril o akupunkturi in akupresuri, ki sta najbolj priljubljeni metodi kitajske medicine na Zahodu. Na koncu je primerjal to vrsto zdravljenja s krščanstvom.

Kitajska filozofija meni, da je človek bolan, kadar njegove energije niso v ravnovesju oziroma so zavirane. Pomembno vlogo igra energija či, ki predstavlja življenjsko energijo božanskega izvora. Akupunktura temelji na zabadanju igel na določene aku točke na telesu, s čimer omogoča ponovni pretok blokirane energije či. Pri akupresuri pa na aku točke pritiskajo s prsti, komolci ali pestmi. Metodi sta dostikrat

V

VARUJ NAS MATI

8

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

težko ločljivi od kitajske filozofije, ki je v nasprotju s krščanskim naukom. Zato je potrebo, da se vsak pred tovrstnim zdravljenjem dobro pouči o načinu dela, ki ga zdravilec izvaja.

Lepo vabljeni na naslednje predavanje Homeopatija, bioenergija, ajurveda in Jezus v nedeljo, 13. 5. 2018 ob 19.30.

N&R

PRVOOBHAJANCI IN NJIHOVI STARŠI NA DUHOVNI OBNOVI srednja tema duhovne obnove 14. aprila je bila sveta maša. Začetek in zaključek smo imeli skupaj, vmes smo se v skrivnosti svete maše in vzgoje poglabljali ločeno.

Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov. (Mt 26, 26-28)

O

VARUJ NAS MATI

9

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

Besede zadnje večerje, ob katerih smo se ustavili, so bile: IZBRAN, BLAGOSLOVLJEN, RAZLOMLJEN, DAROVAN. To se zgodi pri vsaki sveti maši, je pa tudi realnost našega življenja. Tudi mi smo izbrani, blagoslovljeni, razlomljeni in darovani. Animatorji in sestre so otroke učili, kako je sestavljena sveta maša, pokazali so jim nekaj osnovnih veščin ministriranja in kako se pečejo hostije. Največje veselje je bilo otrokom peči in jesti hostije, ki so jih sami spekli. Seveda niso manjkale tudi pevske vaje in tradicionalni toasti za duhovne obnove.

Hvala vsem sodelujočim animatorjem, sestram in g. župniku, pa tudi staršem in otrokom za veselje in zagnanost.

Ob takih dneh Gospod daje še posebej čutiti, da je lepo biti katehistinja in Bogu posvečena za mlade. s. Danijela Kordeš MLADINSKI GOST četrtek, 5. 4. 2018, nas je obiskal mladinski gost Miha Oražem, dr. med., ki je spregovoril o evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo. Predstavil nam je, kako potekata postopka v državah, kjer sta ti dve metodi skrajševanja življenja že legalni. Pri evtanaziji zdravnik pacientu na njegovo željo v kri vbrizga mešanico, ki pri pacientu povzroči takojšnjo smrt. Pri samomoru z zdravniško pomočjo pa zdravnik pacientu, na njegovo željo predpiše recept za učinkovino, ki jo ta prevzame v lekarni in jo nato zaužije sam. Predstavil nam je tudi veliko statističnih podatkov, med drugim tudi anketo, narejeno v Sloveniji, ki prikazuje, da je večina anketirancev naklonjena uzakonitvi evtanazije.

Gost je na koncu dodal, da pričakuje, da se bosta oba omenjena postopka skrajševanja življenja v prihodnosti uzakonila v mnogih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Tema je vzbudila veliko zanimanja, zato se je razprava nadaljevala tudi naslednji teden na mladinski skupini.

Zahodni svet, ki se ravna po vodilu: S svojim življenjem lahko počnem kar želim, je potreben, da se ponovno obrne k Bogu in najde smisel v življenju in trpljenju.

Ana in Aljaž Dobnikar

V

VARUJ NAS MATI 10

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

PLES VELIKONOCNIH ZAJČKOV petek, 6. aprila, se je v rotundi odvijal ples za animatorje Rakovnika, ki sva ga organizirala Samo in Ana. Plesa se je udeležilo veliko naših animatorjev. Prišli pa so tudi črnogorski nogometaši, ki so cel vikend tekmovali na šport kat igrah. Tako smo se naučili tudi črnogorske plese. Obiskala sta nas prostovoljca iz Belgije in tudi onadva pokazala, kako se pleše pri njih. Vsak obiskovalec je dobil čokoladnega zajčka, tako da je bil ples še prav posebno prazničen.

Ana Fortuna

V

SODELOVANJE SKUPINE VERA IN LUČ PRI MAŠI nedeljo, 8. aprila, smo s skupino Vera in luč sodelovali pri pol enajsti sveti maši. Pri sv. maši nas je nagovoril evangelij o nejevernem Tomažu, ki smo ga z rakovniškimi lučkami tudi podoživeli in zaigrali.

Veseli smo bili, da je pri sveti maši sodeloval tudi zbor Glas veselja in je s svojim petjem obogatil sveto mašo in nas napolnil z radostjo. Prav tako so zapeli dve lučkarski pesmi, pri katerih so z navdušenjem zraven sodelovale tudi naše lučke. Po koncu svete maše smo imeli tudi tradicionalno druženje in pogostitev, na kateri smo se skupaj poveselili. Na koncu bi se radi zahvalili tudi vsem, ki ste prispevali dar, prav tako pa se zahvaljujemo za vse vaše molitve ter obenem vabimo nove člane v našo skupino.

Katja

V

LOVILI SMO RIBE IN SE PREIZKUSILI V PASTIRSKIH IGRAH mesecu aprilu smo bili na dvorišču SMC-ja lahko priče dogajanju, ki je bilo nekoliko drugačno kot sicer. Popoldneva torka in srede sta bila namreč rezervirana za doživljanje dveh Jezusovih pripovedi iz perspektive, ki v prvi vrsti nagovarja otroško srce.

V

VARUJ NAS MATI 11

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

Prvi teden smo se preizkusili v ribolovu. Na našem igrišču, v senci dreves in med igrali smo postavili nekaj ribnikov, vanje naselili ribice, si izdelali ribiške palice in šli v akcijo. Naš dvodnevni ribolov je bil več kot uspešen. Ujeli smo prav vse ribe. Mimogrede pa smo spoznali tudi zgodbo, ki govori o tem, da je Jezus nekoč z dvema ribama in petimi hlebi nahranil več tisočglavo množico ljudi. Tako smo med ribolovom tudi ustvarjali in sicer vsak svojo košaro s petimi hlebi in dvema ribama ter napisom v srcu, ki je govoril – Z Bogom je vse mogoče.

Nato je prišla nedelja dobrega pastirja in v SMC-ju smo jo obeležili s pastirskimi igrami, kjer smo se preizkusili v »ciljanju koze« in »kraji repa« na opičjem mostu. Pastirske igre so bile pod prijetno senco krošenj dreves velika popestritev in razlog za veselje in smeh, ki se je razlegal naokoli.

Tako smo torej to pomlad spoznavali, da je z Bogom vse mogoče in da je Jezus dobri pastir.

Teja

GLAS VESELJA NA ROMANJU Z RAKOVNIKA PREK ŠMARNE GORE NA IG aš zbor je pozimi pridno vadil. Še vedno sicer bolj ‚projektno‘, vsako drugo sredo, kar je za obveznosti, ki jih prinaša družinsko življenje, ravno prav. Spomladi pa smo bili precej aktivni. Lepo je bilo, da smo lahko pri polenajsti maši na Rakovniku sodelovali ravno na nedeljo Božjega usmiljenja, praznik, ki tako močno izpostavi Božjo ljubezen do vsakega.

Po tej nedelji smo se odpravili na Šmarno goro, v cerkev Matere Božje, kjer je vsako nedeljo ob 11-ih maša za vse pohodnike. Lastniki gostilne Ledinek so nas lepo sprejeli, bili veseli, da smo prišli in nas pogostili s čajem. Maša je bila polna veselja. S svojim načinom ga je prinesel draveljski župnik, p. Miran Žvanut. Pa tudi naše petje je veselo zadonelo na vrhu Ljubljane – v slavo Boga ter v veselje prisotnih. Tudi

N

VARUJ NAS MATI 12

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

nam je bilo lepo združiti petje, molitev, hojo, naravo in druženje med nami.

Posebno hvaležni pa smo bili, da smo konec aprila dobili priložnost peti pri maši v zaporu na Igu. Ko smo imeli teden dni pred tem vaje, smo se odločili, da bomo v tem tednu priprave vsak dan molili za gospe, ki so tam zaprte, za njihove družine in vse, povezane z njihovo zgodbo. Tako obisk ni bil le enkratno dejanje, pač pa nas je globlje povezal z vsemi živečimi tam.

Za gospe smo zbirali obleke in jih zbrali za poln avto. Za v njihovo knjižnico smo jim prinesli knjigo Očarljiva, za skupne prostore sliko trpeče žene, ki se odpira Bogu, ter za vsako gospo posebej kazalko z napisom 'Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.‘ (Flp 4,13). Na drugo stran smo napisali misel o ženski lepoti po Božji podobi iz knjige Očarljiva: »Karkoli že pomeni biti ženska, je to globina, skrivnost in kompleksnost, z lepoto v svojem jedru. Vsaka ženska ima lepoto, ki se jo lahko odkrije. Vsaka ženska. Kajti ona nosi podobo Boga. Njej je ni treba pričarati, dobiti v kakšnem salonu, ni treba na plastično kirurgijo ali po prsne vsadke. Ne, lepota je bistvo, ki je dano vsaki ženski ob njeni stvaritvi.«

VARUJ NAS MATI 13

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

Z vso pripravo, predvsem pa z zavezo k molitvi, je ta naša pot postala ‚romanje‘ , ki nas je zelo povezalo. Vsak je sodeloval na svoj način. Nekdo je zbiral oblačila, drugi pripravljal kazalke, nekdo zavijal darilca, spet drugi je naslikal čudovito sliko. Posebej nas je ganila naša pevka, ki zaradi bolezni ni mogla z nami. Svoj prispevek je želela dati s tem, da je za k vsaki kazalki kupila čokoladko. V času zdravljenja se je namreč odpovedala čokoladi in s tem svojim prispevkom dala smisel in vrednost svoji odpovedi.

V sredo smo se tako dobili pred zaporom in zbrali smo se skoraj vsi.

Maša je bila v jedilnici, bili smo stisnjeni v precej majhnem prostoru.

A bilo je čudovito! Duhovnik Robert Friškovec nas je potegnil v ozračje nadnaravnega. Čutili smo njegov odnos spoštovanja in ljubezni do vsake zaprte gospe – pogled z Božjimi očmi. In tudi sami smo želeli do vsake pristopiti s ponižnostjo, se zares darovati. In petje je izražalo prav to. Bilo je srčno, slavljenje, z željo prinesti Boga na ta kraj velikih preizkušenj in trpljenja. In čutili smo prisotnost Boga, tako močno, da bi se je skoraj lahko dotaknili. Segel je v naše duše in v duše vseh prisotnih. Verjamemo, da je marsikatera solza v očeh zaprtih oseb posledica njegovega delovanja. Hvaležni smo, da smo lahko bili del tega.

Kazalke smo naredili tudi za nas. Predvsem zato, da nam ostajajo kot opomnik na našo zavezo k molitvi za vse gospe, s katerimi smo se povezali na prav poseben način.

Emilija in Barbara ANIMATORSKI IZLET PO MADŽARSKI soboto, 28. aprila smo se rakovniški animatorji skupaj z družino brata našega kaplana Jureta in animatorji iz Celja odpravili na izlet po Madžarski. Na vodič je bil Wilmoš Švarc, madžarski salezijanec, ki pa živi v SMC-ju Celje. Najprej smo se ustavili v Sombotelu, to je kraj sv. Martina. To je tudi eno najstarejših madžarskih mest. Ogledali smo si stolnico, kjer so skozi luknjo v stropu vrgli tiste ljudi, ki so bili obsojeni na smrt. Tamkajšnji salezijanci so bili v času druge svetovne vojne

V

VARUJ NAS MATI 14

maj 2018, številka 5

UTRIP V SMC

in hladne vojne preganjani s strani komunistov, tisti, ki so jih umorili so pokopani na pokopališču pod cerkvijo. Nato smo šli še do salezijanskega mladinskega centra, potem pa smo šli še na kratek ogled mesta, kjer nas je nekatere najbolj presenetilo to, da ni bilo nobenih ptic. Potem smo šli do Panonhalme, ene najstarejših benediktinskih opatij, kamor so v srednjo šolo hodili mladi iz vse Madžarske. Tam je zelo velika knjižnica, v kateri so knjige tudi iz časa v katerem je knjižnica nastala, te knjige seveda niso namenjene branju. Pozno popoldan smo prispeli do salezijanske hiše v Péliföldszentkersztu kjer smo imeli večerjo in sveto mašo.

Naslednji dan smo preživeli v Budimpešti. Najprej smo si ogledali Budim, starejši del Budimpešte. Tam se nahaja madžarska narodna knjižnica in pa cerkev, kjer so kronali vse madžarske kralje. Med drugo svetovno vojno je bil Budim porušen, ker so se v rovih pod njim skrivali vojaki. Na kosilo in sveto mašo smo šli k salezijancem v glavno salezijansko hišo. Jure nam je tudi vsem kupil sladoled. Popoldan pa smo se ustavili na glavni promenadni ulici Vaci utca. Zvečer smo si ogledali še mesto Eztergom, kjer so v času hladne vojne pobili veliko mladih salezijancev, njihova imena so zapisana na kamniti tabli. Od zunaj smo si ogledali tudi baziliko, sprehodili pa smo se tudi do trga.

V ponedeljek zjutraj smo se poslovili od naših gostiteljev in se odpravili v Veszprém, v živalski vrt. Potem smo šli do jezera Balaton, na poti do tja smo imeli nekaj težav, saj sta se dva kombija izgubila, a smo se čez nekaj časa spet našli. Ime jezera v prevodu pomeni »blatno jezero«, to ime pa tudi nikogar ne zavaja, ker je jezero res blatno. Ker je bilo dovolj toplo, smo se nekateri odločili za kopanje; ker vsi nismo imeli kopalk smo šli kar v oblačilih. Pozno popoldan smo poiskali še kip sv.

Cirila in Metoda, zraven je tudi lepa cerkev. Tam smo posneli skupinsko fotografijo, potem pa smo hitro šli nazaj v kombije, saj je bilo tam zaradi močvirja veliko komarjev. In tako smo se odpravili nazaj v Slovenijo, najprej smo se spet ustavili v Celju, kjer smo zaplesali ples linđo, ki ga nas je naučil Matild, ki pa žal ni šel z nami. Približno ob enajstih zvečer smo prispeli v Ljubljano, kjer se je naše popotovanje končalo, lepi spomini pa bodo za vedno ostali v naših srcih.

LV VARUJ NAS MATI 15

maj 2018, številka 5

ZA MLADE

O pridi, Stvarnik, Sveti Duh, obišči nas, ki tvoji smo, napolni s svojo milostjo srce po tebi ustvarjeno.

Ime je tvoje Tolažnik in dar Boga Najvišjega, ljubezen, ogenj, živi vir, posvečevalec vseh stvari.

Sedmero ti darov deliš, desnice prst Očetove, obljubil tebe Oče je, zgovorna moč apostolov.

Razsvetli z lučjo nam razum, ljubezen v naša srca vlij, v telesni bedi nas krepčaj, v slabosti vsaki moč nam daj.

Odženi proč sovražnika in daj nam stanoviten mir, pred nami hodi, vodi nas in zla nas varuj vsakega.

Po tebi naj spoznavamo Očeta in Sina Božjega, in v tebe trdno verujemo, ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

Rabanus Maurus – Molitvenik za mlade SVETA BIRMA akrament svete birme podeljujejo škofje. V času birme birmanci krščansko življenje že bolj poznajo in razumejo, zato pri obredu tudi sami obnovijo krstne obljube. Pri birmi nas spremljajo botri, ki po njej postanejo naši prijateljski svetovalci. Tako je zakrament birme znamenje zrelosti. Z njo postanemo polnoletni in odgovorni kristjani. Birma nas okrepi s sedmerimi darovi Svetega Duha (dar modrosti,

Z

VARUJ NAS MATI 16

maj 2018, številka 5

ZA MLADE

umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu Božjega). Bistveni del obreda je maziljenje s posebnim oljem, imenovanim krizma. Maziljenje potrdi, da smo sposobni opravljati poslanstvo kristjana.

Po: S svetim Pavlom Boga slavimo in radi delimo

KRIZMA rizma je posvečeno, blago dišeče mazilo. Sestoji iz oljčnega olja, ki mu primešajo dišeči balzam. V Izraelu so s krizmo mazilili kralje, duhovnike in preroke. Jezus sam ima vzdevek Kristus. V grščini to pomeni »Maziljenec«, hebrejsko »Mesija«. Kristjani, ki pripadamo Kristusu, smo tudi maziljeni, deležni smo Kristusovega dostojanstva in njegove trojne službe: kraljevske, duhovniške in preroške. Dišeča krizma ima tudi simbolni pomen: krščeni in birmani kristjani naj bi razširjali »prijeten Kristusov vonj«.

Po: Youcat – Birma

K

SLUŽBA BOTROV lužba botrov je zelo stara. Uvedli so jo že v prvotni Cerkvi. Pomembno je, da si skupaj s starši izbereš dobrega botra ali botro, ki živi zgledno krščansko. Boter ali botra morata biti trdna vernika, sposobna in pripravljena pomagati krščencu in birmancu na njegovi poti v krščansko življenje. Njuna naloga je resnična cerkvena služba.

Boter naj torej ne bo radodaren stric, ki ni veren, a rad podari zlato uro.

V poštev bi prišel starejši mladenič, ki se udejstvuje v katoliški Cerkvi in je zate zgled. Boter te namreč ne spremlja samo k birmi. Birmanski boter naj te predvsem spremlja pri vraščanju v življenje in v vero. Birmanski boter/botra v trenutku birmovanja stoji za teboj in položi svojo roko na tvojo ramo. S tem pred celotno skupnostjo izpriča prevzem te naloge.

Po: Youcat – Birma

S

VARUJ NAS MATI 17

maj 2018, številka 5

SVETNIK MESECA

8. maj VIKTOR (ČRNI) MILANSKI iktor je bil vojak v milanski pretorijanski gardi, ki so mu tovariši zaradi njegove temne polti nadeli vzdevek Črni. Možno je, da je bil doma iz severne Afrike. Milanski škof sv. Ambrozij ga dvakrat omeni v svojih zapisih. Obstaja pa tudi poseben spis o Viktorjevem mučeništvu. Tam zvemo, da je služil kot vojak v Milanu, pa je vojaško obleko slekel, ker se je moral pod cesarjem Dioklecijanom in Maksimiljanom vsak vojak odreči krščanski veri, nositi poganska znamenja in darovati rimskim bogovom. To se je v armadi dogajalo že prej, preden se je leta 303 začelo splošno preganjanje z namenom, da se dokončno iztrebi krščansko ime. Ko je Viktor odpovedal vojaško službo, so ga vrgli v ječo za en teden, ne da bi mu dali jesti. Nato so ga odvedli v prostor za javne igre in mu ob navzočnosti cesarja Maksimiljana ukazali darovati bogovom. Viktor je ukaz odbil, zato so ga prebičali in spet vrgli v ječo ter znova z različnimi mučenji preskušali njegovo zvestobo Kristusu.

Viktor je junaško vzdržal. Nekega dne mu je uspelo zbežati iz ječe. Skril se je v bližnjem hlevu, vendar so ga odkrili in ga v bližnjem gozdu leta 303. obglavili.

V

VARUJ NAS MATI 18

maj 2018, številka 5

SVETNIK MESECA

30. maj IVANA ORLEANSKA ivela je v prvi polovici 15. stoletja, v razdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Rodila se je leta 1412 in v letih njenega otroštva se je bojna sreča obrnila v prid Angležem, in sicer po krivdi nesposobnih francoskih vladarjev. Ivana je bila pobožna, dobro vzgojena, skromna, preprosta in sramežljiva. Po navdihu notranjega glasu, v katerem je prepoznala nadangela Mihaela, se je Ivana leta 1429 na belem konju in v viteški bojni opravi podala v boj za osvoboditev domovine.

Vojake je spodbujala h krščanskemu življenju. Kmalu je pregnala Angleže izpred Orleansa ter osvobodila vso srednjo in vzhodno Francijo.

Leta 1430 se je vrnila na bojišče. Dosegla je še nekaj uspehov, pri izhodu iz mesta Compiegne so jo zajeli Angleži. Začelo se je zadnje leto njenega življenja, leto ponižanja, trpljenja in najvišje žrtve. Postavili so jo pred sodni zbor, ki ga je vodil škof Peter Cauchon, ki ga je osvobodilna vojska pregnala k Angležem in se je hotel nad Ivano maščevati.

29. maja 1431 je bila razglašena za nepoboljšljivo grešnico in obsojena na smrt na grmadi. Obsodba je bila izvršena 30. maja 1431 v Rouenu.

Ž

VARUJ NAS MATI 19

maj 2018, številka 5

KARITAS

MARIJA, VARUJ NAS d blizu in daleč prihajamo pod okrilje naše Matere. V mesecu maju smo še bolj povezani z našo materjo Marijo, mogoče v naši župniji še malo bolj, ker je naša cerkev posvečena Mariji Pomočnici.

Mnogi smo med prvomajskimi prazniki poromali v Marijina svetišča, v Međugorju smo se srečali mnogi Slovenci, bilo je najmanj deset romarskih skupin z duhovniki in posameznih družin. Srečevali smo se na raznih mestih molitve – ob cerkvi, na križevem potu na Križevac, pri molitvi rožnega venca na Podbrdu … Množica je v vseh jezikih častila Marijo in slavila Boga.

O

Povabljeni smo, da posebej v mesecu maju molimo za spravo in mir, pred prihajajočimi volitvami pa še posebej za domovino.

V Međugorje smo poromali v molitvi za našo domovino in naše družine. Na težki poti na Križevac smo molili tudi molitev: KRIŽEV POT SLOVENSTVA Uvod: O naši deželi je Ivan Cankar zapisal: »Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.« (Kurent, 1909) Generacije naših prednikov so vse od 6. stoletja skrbno negovale ta raj pod Triglavom in uspešno kljubovale tujim oblastnikom, plenilskim pohodom in raznarodovalnim pritiskom. V zvestobi slovenskemu jeziku, krščanski veri in kulturni samoniklosti je eden najmanjših slovanskih narodov leta 1991 z dovolj moči in duha dosegel svojo državnost in se z vsemi lastnostmi moderne nacije ponosno postavil ob velike.

Pa vendar se »na sončni strani Alp« ne veselimo na polno naše lepe, mlade domovine, ampak hiramo v senci, ki jo na naš rod meče križ nepredelane totalitarne preteklosti. Duše je pohabil srhljiv teror fizičnega VARUJ NAS MATI 20

maj 2018, številka 5

KARITAS

in psihičnega lomljenja ter usodna zapoved molka.

Kristus je pribit na križ v stotisočih slovenskih žrtvah. Žeblji so nasilje, brezčutnost, bratomor. Ne more stopiti s križa, če mu jih ne odvzamemo. Šele ko bomo pretreseni ubesedili zamolčano gorje, ko bomo za anonimnimi številkami ganjeni uzrli imena, obraze in življenjske zgodbe žrtev zla, ko se bodo vsi vpleteni okopali v našem usmiljenju, takrat bomo izdrli tiste žeblje. Postali bomo narod, ki se spominja in polno živi kljub vsemu hudemu. Pojdimo na to pot.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, amen.

Trinajsta postaja: Jezusa snamejo s križa in položijo Mariji v naročje Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

Končano je!

Golgoto so zapustili še zadnji ostanki množice ter vojakov. Marija je stala pod križem in strmela v golo telo svojega sina, ki je viselo nad njo.

Ko je pred nekaj urami nesel križ, se je skušala prebiti do njega, da bi ga še enkrat objela, se ga vsaj dotaknila, mu rekla, da ga ima rada, vendar brez uspeha. Vrtinec razjarjene množice in vojakov, ki so obkrožali Jezusa, je bil neprehoden.

Naenkrat je pritekel Jožef iz Arimateje, pomignil Nikodemu ter Janezu in vsi trije so pričeli snemati Jezusovo telo s križa. Neskončno jim je bila hvaležna za to dejanje.

Ne, njen sin ni bil hudodelec! Kot da ne bilo dovolj hudo, da je gledala, kako trpi. Ravno tako, če ne še bolj, jo je bolelo vse tisto vpitje in zasmehovanje ljudi, ki so še nedavno tega vzklikali: »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!« Ti so se danes naslajali ob neizmernem trpljenju njenega sina ter odvzemu še zadnjega človeškega dostojanstva, ki mu je preostalo – obleke.

Marija je pogledala Janeza. Razumel jo je. Z Nikodemom sta prijela Jezusovo negibno telo in ga nežno položila v njeno naročje. Objela je njegovo glavo in si jo stisnila na prsi. Gladila je lase, prepojene s potom in lepljive od krvi.

VARUJ NAS MATI 21

maj 2018, številka 5

KARITAS

»Moj otrok! Moj otrok!« je kot brez uma vzkliknila mati, ki so ji v taborišču Teharje iztrgali dojenčka ter ga odnesli z ostalimi otroki drugam, njo pa poslali na morišče. »Moj sin! Kje si? Kdaj se vrneš? Ali si sploh še živ?« je večer za večerom premišljevala mati. Leta so tekla, njenega sina ni bilo. Ona pa je še vedno upala, vse dokler ni izvedela, da so ga zadnjič videli na tovornjaku, ki je peljal domobrance v Kočevski rog. »Moj mož!« je v joku ponavljala žena in stiskala k sebi negibno telo svojega moža, ki so ga partizani ubili, medtem ko je na travniku sušil seno. »Ati, kam greš?« so kričali otroci, zbujeni sredi spanja zaradi ropota, glasnega govorjenja in joka. Njihovega očeta so agenti VOS-a s silo odpeljali. Nikoli več ga ni bilo nazaj. »Moj dragi!« je zaječalo mlado dekle med solzami, ki so kapljale na časopisni članek, kjer je pisalo, da je v ognjenih zubljih – kot žrtev revolucije – umrl mlad pesnik, njen fant, s katerim sta še nedavno skupaj kovala načrte za bodočnost.

Naša nebeška mati, kraljica Slovencev! Koliko src žena, mater in deklet je v divjanju bratomorne vojne na Slovenskem presunil meč bolečin! Samo ti resnično poznaš njihovo žalost, njihovo strašno praznino, ki jih je objela, pa tudi njihov neomajen: »O Bog, naj se zgodi tvoja volja!« Marija! Bodi priprošnjica vseh, ki so v grozotah vojne in po njej izgubili svoje najdražje. Naj postane njihova žrtev, predvsem pa njihova vera, seme duhovnega preporoda našega naroda!

Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!

Jezus, vzemi v svoje srce vse solze, vsa odpuščanja, vse molitve, ves trud, da bi bili bratje in sestre. Vse spremeni v Ljubezen, ki odrešuje in jo pošlji ljudem, ki trpijo. Povej jim, da niso zaman njihove solze, njihova odpuščanja, njihove molitve, njihov trud za spravo. Potolaži jih.

Povej jim, da so njihovi bratje, sestre, mame, očetje, hčere in sinovi pri Tebi, da živijo. Da so bolj živi kot mi.

VARUJ NAS MATI 22

maj 2018, številka 5

KARITAS

Vstali Kristus, premagal si smrt, saj si Ljubezen in Ljubezen je močnejša od smrti.

Aleluja! Nimamo se česa bati. Smrt je premagana. Jezus, živiš!

Marija je vzor vsem in še posebno vsem materam.

Kličemo ji: Marija Pomočnica, Marija Kraljica, Kraljica miru – prosi za nas.

Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana DEŽURSTVO: V maju ne bo dežurstva, v juniju v četrtek, 7. 6.

2018, od 16.30 do 19.00.

TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.

RAZVEDRILO PRIDNI – Mamica reče svojim trem otrokom: »Za rojstni dan si želim tri pridne otroke!« – »Fino,« se oglasi Žan, »potem nas bo torej šest.«

VARUJ NAS MATI 23

maj 2018, številka 5

NAPOVEDNIK

KOLEDAR: MAJ 2018 TOR, 1. 5.: ČET, 3. 5.: PET, 4. 5.: SOB, 5. 5.:

NED, 6. 5.:

PON, 7. 5.: PON, 7. 5.

TOR, 8. 5.: SRE, 9. 5.: ČET, 10. 5.:

PET, 11. 5.: SOB, 12. 5.: NED, 13. 5.:

PON, 14. 5.: TOR, 15. 5.:

Sv. Jožef delavec - začetek šmarnic; ob 20.00 molitev v hišni kapeli za vse, ki trpijo. uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za duhovne poklice, družine in domovino. prvi petek; obisk bonikov na domu. prva sobota; posvetitev Srcu Marijinemu; ob 10.00 sv. maša z nagovorom; ob 19h sv. maša za skavte ljubljanskih stegov pri Lurški kapeli; zvečer SMC Jam (srečanje glasbenih skupin) v Celju.

6. velikonočna nedelja, sv. maše: 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30; pri sv. maši ob 10.30 sodelujejo ministranti veterani; popoldan zaključek ŠportKat lige za letošnjo sezono. ob 19h katehetski odbor; ob 19h skupina za žene. do SRE 9. 5.: prošnji dnevi. ob 20.00 molitev v hišni kapeli za vse, ki trpijo. ob 19.30 srečanje za botre birmancev v župnijski dvorani; ob 20.00 zakonska skupina Mavrica praznik Vnebohod; sv. maše ob 6.00, 7.30, 10.00 in 18.30; uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za duhovne poklice, družine in domovino; ob 19.30 v Rakovniškem gradu večer sodobne krščanske glasbe – predstavil se nam bo Grega Strajnar – Odklopleni Grega. začete birmanske 9-dnevnice. ob 9.00 dekanijski ministrantski kviz.

7. velikonočna nedelja - praznik prvega obhajila ob 10.30; sv. maše: 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30; ob 15h odprti turnir v odbojki za mešane skupine v SMC-ju. ob 19.00 Karitas; ob 20.00 seja ŽPS. dopoldan srečanje starejših; ob 20.00 molitev v hišni kaVARUJ NAS MATI 24

maj 2018, številka 5

NAPOVEDNIK

peli za vse, ki trpijo. ob 17.30 srečanje birmancev, staršev in botrov z birmovalcem; ob 20h biblična skupina. dan Teološke fakultete na Rakovniku; uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za duhovne poklice, družine in domovino. ob 17.00 priprava na krst; piknik za ministrantske družine po večerni sv. maši.

Binkoštna nedelja, ob 9.00 praznik sv. birme, sv. maše: 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30; ob 19.10 molitev v hišni kapeli za vse, ki trpijo. ob 19.30 koncert OŠ Oskar Kovačič. praznik Marije Pomočnice; uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za duhovne poklice, družine in domovino; pri sv. maši ob 18.30 umestitev novega salezijanskega inšpektorja Marka Košnika. molitveni shod za duhovne poklice: 20.00 sv. maša pri Lurški votlini nato celonočno molitveno bedenje.

Sveta Trojica – žegnanje – pomladanski romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice sv. maše: 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30 ter slovesna sv. maša pri Lurški votlini s procesijo ob 15.00. ob 20.00 na Kureščku šmarnice za zakonske skupine. ob 19.10 molitev v hišni kapeli za vse, ki trpijo. zaključek šmarnic pri večerni sv. maši.

Sveto Rešnje Telo sv. maše 6.00, 7.30, 10.00 in 18.30; pri sv. maši ob 18.30 telovska procesija.

SRE, 16. 5.: ČET, 17. 5.:

PET, 18. 5.: NED, 20. 5.: TOR, 22. 5.: SRE, 23. 5.: ČET, 24. 5.:

SOB, 27. 5.: NED, 27. 5.:

PON, 28. 5.: TOR, 29. 5.: SRE, 30. 5.: ČET, 31. 5.: JUNIJ 2018 PET, 1. 6.:

prvi petek; obisk bonikov na domu in izročitev Jezusovem Srcu; piknik za družine pevskih zborov (OPZ, MLMPZ, MPZ).

VARUJ NAS MATI 25

maj 2018, številka 5

NAPOVEDNIK

SOB, 2. 6.:

NED, 3. 6.:

prva sobota; posvetitev Srcu Marijinemu; ob 10.00 sv. maša z nagovorom; nagradni izlet za šmarničarje v čateške toplice.

9. nedelja med letom, sv. maše: 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30;

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE: Urban Košir Zoja Boh Samanta Ana Stepan Filip Justin

V VEČNOST SO SE PRESELILI: Frančiška Žibert, 1939 Magdalena Kocjan, 1926 Stanislav Progar, 1942 Marjan Čuden, 1930

VARUJ NAS MATI 26

maj 2018, številka 5

NAPOVEDNIK

Glasilo izdaja Župnija Rakovnik Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Mirko Simončič ∙ Prelom Vito Lojk

VARUJ NAS MATI 27

maj 2018, številka 5

Dobrota ni nikoli zapuščena in osamljena.

Tisto govorjenje, da je »dobrota sirota«, razširjajo ljudje, ki prave dobrote v svojem srcu nikoli niso doživeli.

Dobrota ni sirota, dobrota je Božja, zato pa neskončno bogata.

Anton Trstenjak

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik Rakovniška ulica 6, 1108 Ljubljana tel: 059 339 110, n.c. 059 339 100 www.rakovnik.si zupnija.rakovnik@salve.si smc.rakovnik@salve.si Župnijska Karitas Rakovnik Dežurstva v maju ne bo, v juniju v četrtek, 7. 6. 2018, od 16.30 do 19.00.

TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.

Šmarnična pobožnost v mesecu maju se bomo še posebej priporočali Božji Materi Mariji vsak večer ob 18.30

Župnijski praznik v nedeljo 10. Junija 2018 dan jubilejev (5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50…let), prijave v vratarnici